Drugi občni zbor ,,Zveze štajerskih slov. učiteljev in učiteljic". Drugi občni zbor ,,Zveze šiajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic" se je vršil v Celju dne 25. aprila t. 1. v tamošnji okoliški šoli. *) Slovensko učiteljstvo naše lepe Stajerske je pričakovalo ta zbor z nestrpno^tjo, a obenem z neko notranjo nemirnostjo. Šlo je namreč za to, da se naša s tolikim naporom in težkočami oživotvorjena »Zveza«, ki je za nas naravnost življenjskega pomena, res — oživi. V to pa je bilo treba predvsem poravnati nasprotstva, ki so nastala med člani m v vodstvu samem zaradi znanih dopisov v »Učiteljskem Tovarišu« in »Domovini«. Kakor je že poročal »Slovenski Narod« (v 97. štev.), se je zgodilo to tako ugodno za čast našega stanu, da se je vsakdo z globokim zadovoljstvom in z radostnim srcem vračal s tega zbora. Da, slovensko štajersko učiteljstvo je pokazalo, da je zrelo za organizacijo, in danes smo trdno prepričani, da nas ne loči — nič in ninče več! In v tem prepričanju je bodočnost našal V naslednjem kratka slika o zboru. A. Seja upravnega odbora. Predsednik g. Armin Gradišnik otvori sejo, konštatuje sklepčnost in srčno pozdravljaje vse došle delegate ter draga nam gosta g. Luko J e 1 e n c a, predsednika naše dične južnoslovanske učiteljske Zaveze ter g. Jakoba Dimnika, neutrudljivega graditelja Učit. konvikta. Nato naznani, da je zastopano vse vodstvo, razen tajnika, ki je odstopil, ter skoro vsa društva po svojih odposlancih. Dasi dozdaj večina društev ni izpolnila svojih dolžnosti ter ni poslala niti imenika svojih članov, se vendar lahko s precejšno natančnostjo trdi, da šteje »Zveza« po priglašenjih s svojimi 14 društvi — blizo 600 članov — za Stajersko gotovo nad vse častno število! Potem smo slišali poročila funkcijonarjev. Ker je, kakor že omenjeno, tajnik g. Franc Krajnc odstopil, poroča namesto njega predsednik sam. Po želji navzočih prečita precej ostro izjavo imenovanega tovariša o vzrokih odstopa, o v uvodu omenjenem nasprotstvu. Na to poroča, v koliko so se odzvala društva svojim dolžnostim nasproti »Zvezi«. To poročilo — kakor že omenjeno — ni bilo baš najugodnejše. — V razjasnilo poroča blagajnik g. Miloš Levstik. Ta prečita ves račun, točko *) Da priobčujerao to poročilo tako pozno, je kriv poročevalec, ki nam ga je poslal šele sedaj. Pravi, da je z delom preobložen. Uredn, za točko. Dozdanjega prebitka je okroglo 60 K. Kot pregledovalci računa se izvolijo gg. Kopič, Koropec in Hribernik, najdejo vse v popolnem redu. Zdaj pride g. Gradišnik v nadaljevanju poročila do afere z »Domovino«. Poda zgodovino iste ter protestuje pred vsem proti temu, da bi se smatrala zadeva kot lokalna. Šlo je za čast vsega učiteljstva. Izjavi, da ni bil on pisec članka »Rezki odmevi«. Ta pa pravzaprav ni povzročil boja, ternveč opazka urednikova pod črto, ki mu niso bile dovolj jasne naše razmere. Kako pa je postopala »Domovina«, je znano. Predsednik je čutil v sebi dolžnost, da se je temu uprl. Končno izjavi, da z ozirom na postopanje g. podpredsednika vsi celjski funkcionarji odstopijo. G. Strmšek popolni zgodovino vse zadeve, poudarja važnost >Domovine« za naš narod splob ter posebej za šolstvo in naš stan in izjavi, da ga je vodila pri njegovem postopanju edino le najiskrenejša želja, da bi se boj čimprej končal. Sicer pa da naj sodi zbor. Prihodnji govorniki izrazijo svoje različno mnenje. Gospod nadučitelj Farčnik povč, da se je »Savinsko učitelj. društvo« izreklo z vsemi proti enemu glasu za »Domovino«, a da sicer nimajo nič zoper g. Gradišnika ali kogarkoli. Zapisnikar pa predvsem poudarja veliko važnost »Zveze« za naš stan in naš narod. Obžaluje, da ni bil prvi nastop posebno srečen. Priznava, da mora biti učiteljstvo v dosego svojih vzvišenih smotrov edino z narodom in zlasti z njegovo inteligenco kot voditeljico, v kolikor je ta prijateljica šole. A ta inteligenca naj uvažuje naše trudapolno delo in naj naših idejalnih stremljenj tako — ne prezira. Nismo nikakor domišljavi in častihlepni, a prezirati se tudi ne damo! Gotovo Ijubimo »Domovino«, a smo mnenja, da-ji tudi ni bilo treba izstreliti takoj vsega streliva, kar ga je našla zoper nas! Nadalje pravi, da se je čudil postopanju g. podpredsednika, tega priznanega organizatorja ter nekaterih društev. Končno želi, da bi se z ozirom na eminentno važnost »Zveze« stvar danes med učiteljstvom poravnala. G. Strmšek odgovarja, da je pač popolnoma prepričan o važnosti »Zveze«, saj jo je takorekoč on ustanovil. Poudarja še enkrat, da ga je vodil le najboljši namen. G. Brinar F. pravi, da ga veseli, da je prišlo zopet vse v boljši tek. Boj z »Domovino« je prenehal. Ta nam je zopet stara prijateljica, kakor smo mi njt Bodimo si tudi med seboj zopet stari, složni prijatelji! Burni »Živio«-klici, ki so sledili tem besedam, so dovolj jasno pričali, da so prišle pač kakor iz srca vseh. G. Gradišnik nadaljuje, da se je zdaj zadeva vsestransko pojasnila. G. Strmšek kakor on sta postopala pač nesporazumno, a oba z najboljšim namenom. Bodi torej stvar pozabljena! — Radostno, navdušeno priznanje navzočih je poveličalo poravnavo. Predsedstvo prevzame g. Strmšek, in g. Gradišnik nadaljuje svoje poročilo o delovanju »Zveznega« vodstva. Isto se je poklonilo gospodoma celjskima poslancema v zadevi odprave III. plačilnega reda, odobravalo brzojavno odločno postopanje naših poslancev v deželnem zboru, čestitalo goriškim tovarišem k povišanju plač, ki pa se žalibog še ni izvedlo, ter brzojavno izreklo sožalje ob smrti velikana-Strossmayerja. Končno omeni podavatelj še osnutka pravil, ki se ima ^a njih podlagi združiti naša »Zveza« z nemškim »Verbandom« v deželno društvo »Lehrerband«, ki bo zastopal skupne stanovske interese, dočim bosta imela »Zveza« kakor »Verband« v narodnem oziru popolnoma proste roke. Poročilo se vzame z odobravanjem na znanje. >Sledi volitev. Proti ponovljeni izjavi gosp. Gradišnika predlaga g. F. Brinar, da se izvoli ves stari odbor ter se tako pokaže naša popolna edinost. Z velikim navdušenjem se ta predlog soglasno sprejme in izvoljeni se mu udado. Vodstvo »Zveze« sestoji torej iz naslednjih članov: g. Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju, predsednik; g. Vekoslav Strmšek, nadučitelj v Št. Petru v M. s., podpredseenik; g. Franc Krajnc, učitelj v Celju, tajnik; g. Miloš Levstik, učitelj v Celju, blagajnik; g. Ivan Knapič, nadučitelj v Vidmu, in g. Ernst Slanc, nadučitelj pri Sv. Bolfenku, odbornika. G. Kopič izrazi svoje prepričanje, da se bodo druŠtva šele zdaj, ko vlada prava edinost, prav oklenila naše »Zveze«. G. Strmšek predlaga, da bi se z ozirom na to, da se bodo zmanjšali prispevki »Bundu«, zvišali isti za »Zvezo« na 40 vinarjev za člana, oziroma da bi se dalo vodstvu pooblastilo, zvišati jih še nekoliko po potrebi. G. Knapič pa predlaga, da naj velja to šele tedaj, ko bo nameravano združenje že res izvršeno. To se sprejme. S tem je bila ta seja končana. B. Glavni zbor. G. Gradišnik pozdravi v zvišenih besedab novodošle tovariše in tovarišice, ki jih je bilo precej lepo število, ter goste: gosp. ravnatelja Schreinerja, že zgoranj omenjene gg. Jelenca in Dimnikain edinega častnega člana našega društva g. Antona Brezovnika. Nato poroča zopet kratko o dozdanjem delovanju »Zveze« ter kliče končno, naj se v društvih z vso vnemo deluje na to, da se bodo ta čim tesneje oklenila »Zveze« ter tudi vestno izpolnovala svoje dolžnosti, tako da bo imel drugo leto kaj več in le dobrega in veselega poročati. Nadalje opozarja na važnost učit. konvikta, navdušuje k pristopu ter zaprosi g. Dimnika, da poroča o tem društvu. G. Dimnik pravi, da se je povabilo štaj. slov. učiteljstvo, da pristopi društvu kot polnopravea član, da pa se to doslej še ni izjavilo. Besede gosp. Gradišnika da sprejme z zadovoljstvom na znanje. G. Strmšek predlaga, da se stori formalni sklep, da se sprejme z veseljem ponudba učiteljskega konvikta. To se zgodi. Isti predlagatelj predlaga nadalje, da bi se z ozirom na to, da konvikt v doglednem času še pač ne bo začel poslovati, porabljale obresti od nabrane vsote že zdaj za podporo učiteljskih sirot. G. Dimnik obljubi, da bo o tem poročal, a dvomi, da bi se sprejelo. Sicer pa je mnenja, da bo konvikt vendar prej dovršen, nego se misli — uČiteljstvo naj le pridno povsod in ob vsaki priliki na to deluje. Nato je sledilo predavanje g. Schreinerja o bakterijah, To navidez suhoparno, a ravno za učitelje neizmerno važno snov je podaval tako izborno—kakor pač zna le on da so vsi navzoči z napeto pozornostjo sledili nad uro trajajočemu govoru. Burno priznavanje zbranih in predsednikova srčna zahvala je bilo plačilo g. podavatelju. Pri tem opomnim, da je gosp. Schreiner radovoljno obljubil podavati večkrat pri zborovanjih »Zveze«, za kar mu bo učiteljstvo gotovo hvaležno. Sledil je kratek razgovor o naši gospodarski organizaciji. O tem se bo pri prihodnjih zborovanjih še natančneje razpravljalo. Predsednik še omeni, da se nameravajo ustanoviti posebni ferialni kurzi za učitelje-neučitelje, to je take Ijudi, ki brez potrebnih dokumentov iščejo v šoli kruha: namreč za suplente brez mature. Vračajo se torej časi kakor so bili pred 30 leti, ko so morali stari učitelji k sličnira kurzom, da so se vsaj nekoliko prilagodili novim terjatvam. Ti kurzi bi naj torej nadomestili, kar smo drugi pridobili tekom let resnih študij ?! To je očitno nazadovanje, ki se mu treba odločno upreti. G. Knaflič predlaga, da bi se zastopniki učiteljstva v okrajnih šol. svetih uprli proti temu. Obvelja pa predlog gosp. Strmška, da »Zveza« energično protestira zoper te kurze. — Da, naj nam dado plače, kakor se za učitelje spodobi, in učiteljev bo dovolj. Ako pa tega ne zmorejo, naj rajši šole pozapro! G. Požegar opozarja na nevarnost, ki preti naši mladeži po nekaterih časnikih, ter predlaga, naj se javnost opozori, da nam tudi pomaga vzgajati, ter da se naj učiteljstvo — posebno po nedolžnem — po časnikih ne blatil Sprejeto. Sledil je še razgovor o neki podjetnosti, ker pa še ni za javnost. G. predsednik se vsem navzočim zahvali za udeležbo in vztrajnost ter zakliče: »Na veselo snidenje!« Bili smo potem še združeni nekoliko uric v pravi bratovski ljubezni v »Narodnem domu« in vrnili smo se, kakor omenjeno, s popolnim zadovoljstvom in prepričanjem, da se je šele ta dan naša »Zveza« v resnici porodila. Naj raste cvete in obrodi mnogo dobrega sadu!