ai. novemba 1940* Stev. 4% Leto IV. )/6vgfiuuda GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA Izhaja vsak Četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva opata 22, telef. it. 46-18. — Oprava: Knafljeva ulica 5, telet. tt. 31-22 Delavska izdaja t,DOMOVlNEM Več borbenega duha za socialni napredek Priobčujemo drugi del govora, ki ga je imel na delegatskem zboru NSZ v Celju tov. dr. Joža Bohinjec. Narodni delavci obžalujemo, da v slovenski javnosti narodna zavednost ostaja še vedno preveč teoretičen pojem. Ta beseda ima premalo stvarne vsebine. Delavci morajo ugotoviti, da morajo za vsak in še tako neznaten uspeh vložiti najtežjo borbo z uporabo vseh svojih organizacijskih in intelektualnih sil. Od nikoder ne pride samolastna inciativa, ki bi v teh velikih borbah vzela v zaščito delavski razred. Spoznati moramo, da socialna miselnost tudi danes ni nikjer bolj vidnejše razvita in da socialcn duh pogreša krepkih borcev pri vseh političnih strankah, pri vseh veroizpovedih in pri vseh ideoloških in idejnih gibanjih. Vsepovsod je polno teoretičnih modrovanj in malo dejanj. Mi bi želeli, da bi v napredni, demokratični in narodni javnosti bilo več borbenega duha za socialni napredek slovenskega ljudstva. Pri tem pa priznamo, da takega duha tudi drugod ni. Odklanjati moramo hinavščino in laž, ki hoče na eni strani prikazovati same čednosti, drugo stra npa psuje z grdimi lastnostmi. Vse vprek je treba novih pogledov in novih dejanj. Vsi so potrebni spokorjenja in zboljšanja. Svoje poglede obračamo zlasti v sokolstvo, ker vemo, da je ta viteška organizacija v prvi vrsti dolžna, da na vseh straneh jača in krepi praktični socialni duh. Od sokolskih pripadnikov pričakujemo borbenih pobud za socialne reforme, iz sokolskih vrst mora iziti boljša miselnost in resnična zavest, da je napredek naroda brez najkrepkejših socialnih reform, ki segajo v globino naroda, nemogoč. Mi bi bili srečni, ako bi spoznali, da v slovenskih vrstah nimamo samo različnih političnih programov in raznih pogledov na svet, temveč tudi velike razlike v praktični uporabi teoretičnih programov. V življenju je premalo resničnega krščanstva, premalo prave naprednosti in demokratičnosti. V socialni reakcionarnosti so složno združeni pripadniki vseh političnih smeri in vseh nazornih ideologij. Zelo žal nam je, da med delavskimi in gospodarskimi zbornicami ni tesnejšega sodelovanja, obžalujemo, da delavska vprašanja rešujemo počasi in z naporom vseh sil tako, da ima delavec vedno občutek, da mu je bila od mize vržena samo miloščina, mesto da mu je bila priznana pravica. Zaščito, ki jo delavci uživajo, bi delavci mnogo bolj cenili in spoštovali, ako bi ista prišla spontano in iz pobud onih, ki morajo zaščito nuditi. Tako pa si mora vsako, tudi najskromnejšo zaščito delavstvo težko priboriti. Slovenci smo toliko kulturno zreli, da bi večja slovenska podjetja ali podjetja na slovenski zemlji morala imeti krepko razvito socialno politiko v lastnem delokrogu. Iz tega socialnega hotenja bi moral na vse strani vreti nov narodni in socialni duh. Gospodarski materializem je še vedno preostro razvit in še vedno zelo brezobziren. Premalo je zavesti, da smo vsi člani enega narodne- ga občestva in vsi zapisani eni in isti usodi. To usodo nam piše veliki zgodovinski čas in v novo dobo bomo prešli samo kot strnjena slovenska skupnost, v kateri bo življenje za vse enako prijetno ali neprijetno. Zato bi bilo prav, ako bi se za ta prehod v novo zgodovino vsi složno in strnjeno pripravljali in se izenačili v pravicah in dolžnostih. Kot simbol tega hotenja bi moral med nami svojo voljo uveljavljati veliki vrhovni socialni svet iz pripadnikov vseh slojev in stanov. Bistveni del takega vrhovnega sosveta bi morali biti tudi socialni odseki pri gospodarskih zbor nicah. Taki odseki so v današnjih časih nujno potrebni, ker je najtesnejša kolaboracija med gospodarskimi in socialnimi interesi nujno potrebna. Borb med delom in kapitalom ne sme biti, vsa skrb mora biti posvečena samo zaščiti ustvarjalnega dela, ker nas bo samo delo obvarovalo pred morebitnimi katastrofalnimi dogodki. Okoli nas divja vojna. Tudi mi smo že v vojni. V tej vojni si moramo ohraniti kruh in svobodo. Prisiljeni smo, da mobiliziramo vse duševne vrline, vso svojo pamet in vso svojo spretnost. Svojemu življenju moramo dati novo vsebino. Prepričani smo, da so za novo vsebino življenja med nami nujno potrebne zlasti tudi delavske strokovne organi-nizacije, ki bi morale pri vseh treznih gospodarskih in političnih ljudeh uživati kar največjo moralno in gmotno zaščito in pomoč. Delavske strokovne organizacije so utrjena fronta, v kateri delavci kujejo svoj značaj in krepe svoje obrambne sile in uživajo državljansko in narodno vzgojo. Na žalost moramo ugotoviti, da delavske strokovne organizacije te zaščite ne uživajo, nasprotno, opažamo še vedno nebroj žalostnih slučajev, ko delavske strokovne organizacije trpe preganjanje in omalovaževanje. Tisti, ki v delavskih strokovnih organizacijah nočejo videti eno izmed najučinkovitejših sredstev za duhovno orientacijo delavcev, so škodljivci narodnih in državnih koristi. Kdor tako omalovaževanje kaže radi svoje nerazsodnosti je obžalovanja vreden. Kdor pa dela to zavedno, je tudi polno odgovoren za ta svoj greh. Tudi ustanova delavskih obratnih zaupnikov ni tako uvaže-vana kot bi morala biti. Zaupniki ne morejo svojih funkcij v učinkovitem obsegu uveljaviti. V prvi vrsti bi morala biti institucija obratnih zaupnikov za vse obrate obvezna. Vzgoji obratnih zaupnikov je treba posvetiti večjo pažnjo. Danes mnoga podjetja vse store, da delavci volitev svojih zaupnikov ne izvedejo, mnogi podjetniki pa tudi izvoljene zaupnike omalovažujejo in ne najdejo potrebe biti z njimi v stikih. Ti pojavi gotovo niso zdravi in dokazujejo, da v naši gospodarski politiki ne vlada oni duh, ki se zaveda, da je potrebno najtesnejše sodelovanje med delom in kapitalom. Vzgoja gospodarstvenikov, lastnikov tovarn in večjih obratov se bo morala v marsičem preobrniti. To vzgojo je treba pričeti v šolah. Ne more biti vsak človek legitimiran, da vodi velika industrijska podjetja, Naročnina polletno 18 In celoletno 38 din. — Posamezna Številka 1 din. — Račun PoStne hranilnice, podruinira Ljubljana, 8t. 17.751 če je slučajno sposoben zbrati primerna denarna sredstva. Za vodstvo velikih gospodarskih podjetij so potrebne poleg gospodarskih kvalifikacij tudi moralne in etične lastnosti, predvsem krepka socialna miselnost in velika narodna zavednost. Posebno nas boli dejstvo, da tudi delavske ustanove ne poznajo najtesnejšega sodelovanja vsega delavstva. Jasuo je, da tako 2..-.držanje prav delavskih ustanov kvarno vpliva na miselnost gospodarstvenikov t. j. na miselnost druge stranke, proti kateri r.ioiii delavstvo uveljavljati svoje pravice. Vouac-lji delavskih ustanov, ki ne najdejo poUi uo tesne povezanosti vsega delavskega gibt;V, i, se v ničemer ne razliKujejo od oni« sov- nikov vseljudskih potreb, ki na uruge naone ovirajo delavsko samopomoč in delavski s=.ri.-kovni pokrei. l>iaj nihče ne misli, ua mi dre-penimo za častmi in za uplivom. uri zalivamo samo pravico soouločevanja v v sen juro-blemih, ki se tičejo delavstva. To pravico moramo zahtevati zalo, ker nas k temu L/.'«; velika odgovornost, ki jo imamo Kct narouiiO delavski strokovni pokrei. Mi se svoje odgovornosti pred zgodovino zavtuamo. Tudi s tega mesta moramo zlasti na Deiavsko zoci-nico nasloviti ponovno svarilo naj cdgovci-ni upravitelji zbornice ne preslišijo ostrih giiir sov časa in naj ne prezro vsega, kar se iaz-vija pred nami in med nami. Vsakdo naj ve, da se zamujeno ne vrne in vsakdo naj se zaveda, da je kes dostikrat prepozen. Mi Su.o lojalno pripravljeni vse storiti, da moraiaO in stvarno pomagamo premagovati težave sedanjega časa. Zahtevamo pa zato pravjVo soodločevanja pri vseh važnih problemih o a« cialnega in gospodarskega značaja. Odločba odklanjamo napihnjena in prazna bahaaj.m da samo ena delavska strokovna skuiut.a predstavlja slovenski delavski narodni ;> kret ali da samo ona u/iva zaupanje slo v aškega delavstva. Oseba delavca je tako v so-ko važna, da nam samo en prisias daje pravico zahtevati soudeležbe pri reševanju ; ro-blemov sedanjega časa. Napačno je, aKu v teh razburkaniii dneh omalovažujemo n inj-šine ali pretiravamo z važnostjo in samoo^.^o-vornostjo večine. Veliki narodi delajo uru-gače. Morda v normalnih političnih časih manjšina nima označenih pravic. V sedanjih časih pa take pravice nedvomno ima. Cc ich pravic manjšina nima, potem ima manjšina tudi drugačne dolžnosti. Te dolžnosti sme potem manjšina samolaslno ustvarjati in si jih tudi samolastno razlagati. Mislimo pa, da jo klic po vsenarodni enotnosti danes tako resen, kot je resna molitev v urah težav. Deiav-ske ustanove morajo biti za vse deiavsivo i>aj-krepkejša moralna hrbtenica in zaščiinica vsedelavske duhovne solidarnosti in organizacijske povezanosti. Kdor te potrebe ne razume, ne razume potreb časa. »"'■».ir. >Jf ''1 *: TOVARIŠ m PHZJATELJ, ali si pradttbii za „N>nw Pravdo" že vsaj enega nevega naročnika? ««1 Gospodarska podjetja, ki zaposlujejo nad 50 de;avcev, morajo v smislu uredbe o pre-sK*uw.„mih ustanovah ustanoviti v roku 10 dni svoje lastne aprovizacije. Dolžnost vah konzur.mih ustanov je, da preskrbe delavce in nameščence s hrano ji kurivom. Dva ali več gospodarskih podjetij v istem kraju more sporazumno osnovati samo eno konsumno ustanovo za svoje delavce m nameščence. Konzumne ustanove so dolžne, da pravočasno prc&A potrebne ko i; e. ne moke tpšeruce) in koruze ter drv in premoga za vse zaposlene delavce in nameščence in njihove družine. Z odlokom banske uprave se lahko razširi obveza preskrbe tudi na mast, jedilno olje, fižol, krompir in sladkor. Blafo se mora prodajati po nabavni ceni. Konzumne ustanove morajo imeti svojo upravo, v kateri bo pred-s .. .. a iiaeoa k' jo ooredi uprava podjetja, zastopnik delavskih zaupnikov in dva do šur je člani iz vrst delavcev in nameščencev, ki jih doioči predsednik. Uprava konsumne ustanove bo predpisala pravilnik o delu ustanove, ki ga odobri obče upravna oblast prve stopnje. Nadzorstvo nad delom teh konzumnih ustanov reši obča upravna oblast prve stopnje in inšpekcija dela. Industrijske apro-vizacMe so torej dolžne: 1. da pravočasno preskrbe svoje delavce s hrano in kurivom. Založiti se morajo z blagom na zalogo, da v nnproi t>"eprečiio da bi ostal' delavci s svojimi družinami, recimo spomladi brez živil in kuriva: 2. da prodajajo blago po nabavni ce~ Novi mezdni ti Minister za socialno politiko in narodro zdravje je z naredbo St. št. 28.628 določil nove mezdne razrede, ki veljajo od 1. novembra 1940. Mezdni Dnevni zaslužek Zavarovana razre<. v dinarjih mezda 0 do 10.— 10 i do 20,— 15 2 nad 20.— do 25.— 20 3 nad 25.— do 30.— 25 4 nad 30.— do 40.— 30 5 nad 40.— do 50.— 40 6 nad 50.— do 60.— i.0 7 nad 60.— do 80.— 60 8 nad 80.— 80 V mezdni razred z oznako 0 spadajo samo člani, ki so mlajši od 10 let in zaslužijo na dan do 10.— din ter vajenci, ki so mlajši od 18 let ne glede na višino njihovega zaslužka. Vsi drugi delavci spadajo v odgovarjajoče razrede po višini plače. Zato se od 1. XI. 1940 spremenijo tudi osnovni prispevki in dovoljeni odbitki: a) za one, ki so zavarovani tudi za onemoglost, starost in smrt znašajo: Razred: na dan na teden na dan na teden 0 1,— 7.— 0.50 3.50 ,i< 2.— 11.— -.— 5.50 2 2.— 15.— 1.25 7.25 a 3.— 19.— 1.50 9,— ■ 4,— 22.— 1.75 10.75 5,— 30.— 2.50 14.50 6.— 37,— 3.—- ltt.— 7,— 45.— 3.50 21.50 10.— 60,— 4.75 28.75 ’■>) za one, ki niso zavarovani za starost, onemoglost in smrt znašajo: P»ere so že o^n^eni up4*navlipti n^-o-vira^.ie Dokler obst^a uredil o pr^skrHn-vp’mb ustanovah, podiofja niso onroS^na nsfaiavljeris aprovf^pHj. Dola vri in p^e-švpnri mora'o posVrbrfi. da sr bo uredba v cpf^ti izvajala in da «o l>o pndVfniškermi izmikanju napravil radikalni konec. Ker iz dosedanjih članskih prijavnic niso povsod razvidne plače, ki jih delojemalci prejemajo, bo urad prihodnje dni poslal vsem delodajalcem, ki prijavljajo delavce s članskimi prijavnicami, tiskovine »Ponovna prijava zaslužka«. Delodajalce prosimo, da z«do točno izpolnijo vse stolpce tiskovine za vse delavce, ki so bili v novembru 1940 še v službi do dneva izstavitve tiskovine in jih po-šliejo uradu najkasneie v 8 dneh. Delodajalce prosimo, da vpišejo v »Ponovno prijavo zaslužka« imena delavcev po abecednem redu. Delavce, ki jih bodo delodajalci sprejeli v delo po odpravi tiskovine »Ponovna prijava zaslužka«, naj delodajalci na dose-daniih članskih prijavnicah, ki ostanejo še nadalje v veljavi, navedejo višino zaslužka v denarju in naravi OTTZT) v Liubliani 0 zavarovanju gozdnih delavcev Onažamo, da niso vsi gozdni delavci na področju dravske banovine zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. To ni v skladu z določili zakona o zavarovanju delavcev S tem se povzroča velika škoda nezavarovanemu gozdnemu delavstvu in vse-mu našemu gospodarstvu. Po določilih zakona o zavarovanju delavcev morajo biti za-vaiovani vsi gozdni delavci, pa naj opravliaio kal ršnokoli delo (žaganje, sekanje, tesanje, snravlianje lesa itd,), ki dajejo svojo delovno moč v naiem na podlagi delovnega razmerja to je. da so zaposleni zaradi zaslužka. Iz obveznosti zavarovanja so izvzeti samo poljedelski delavci (dninarji, hlapci), ki oora-vijo samo tu in tam kako delo v gozdu in je ves les. ki so ga pripravili namenjen iz-kliučno le za porabo v kmečkem gospodarstvu in ne za prodaio. Cim pa ie les name-nien prodaji, nastopi zavarovalna obveznost. Zavarovanju so torei zavezani tudi poljedelski delavci (dninarji in hlapci), ki so v službi pri kmetih, ki sekaVo les tudi za prodaio in zlasti še, ako sekaio les za lesnega trgovca. Vse gozdne delavce na ooozariamo na ve'’k pomen zavarovanja. Pravočasno nai noskrbe 'n se nohrigaio. da borf.i nriiavlieni Okrožnemu uradu za 7nvpT«*”'n-‘'' -!~V V letih s+.mosti !n onemoglosti, bodo ostali nez' rovani delavci brez podpor in rent, v prime- ru njihove smrti pa bodo tudi družine ostale brez podpor in rent, ker se podpore za onemoglost, starost in smrt dajejo samo zavarovanemu članstvu. Ukinitev Estnega dela v pekarnah Z uredbo o preskrbi prebivalstva s kruhom je bilo zabranjeno nočno delo v pekarnah in je bilo odrejeno, da se ne sme prodajati kruh isti dan, ko je pečen. Delo v pekarnah se sme začeti šele ob štirih zjutraj S tem je bila reSena ena glavnih zahtev pekovskih pomočnikov, ki so dosegli ukinitev nočnega dela. Delodajalska združenja so začela akcijo, da bi dosegla razveljavljenje te uredbe če že ne za vse dneve v tednu, pa vsaj za ponedelio’-ter so začeli pekovski mojstri v posameznih kraiih ob ponedeljkih z delom že ob ep: zjutraj. t ■ Ministrstvo za trgovino in industrijo je se-dai z odlokom št. 11-39141 od 29. X. 1940 končnoveljavno odredilo, da ostane ukinitev nr-?nega dpla v pekarnah v veljavi, ker z ozirom na nronoved nrodaianja svežega krid-a ne obstoia niti najmanjši razlog za ukinitev te odredbe. Obveščamo o tem vse pekovske pomočnike, kakor tudi lastnike pekam, da se v lastnem interesu ct*-ofo drže določb r’t uredbe ker ’e za prekr*;t.ev uredbe predvidena denarna kazen do 25 000 din cen Narodne Pri cenah na malo za LjubUano so nastale za mesec oktober 1940 sledeče spremembe-v IX. 1939 indeks N b. 87.9 točk v VTT. 1940 indeks N b. 115.fi točk — podražitev nanr?m TX. 1939 za 31.5 odst,., v VTTT 1940 indeks N b. 1?i 3 t.očk — podražitev napram pr. 1. za 3** fi odst... v TX. 1940 Indeks N b. 124.7 točk — no^ri-nanram nr. 1. za 41.8 odst., v X. 194a 'n(1e’'s N b. 128 5 točk — podražitev napram TX 1°?9 za 46 2 odst Napram septembru 1939 se 1e dvignil Indeks Narodne banke za rene na m^o v Ljiiblianj za 38 8 točk ali za 48 2 odst,. Ttf-nram sepfemhru na cp rtvtfffvl 7^ ?n »očk ali 3.4 odst,. Dolenjski popo tnik Neka obema ua Doienjstccm je štedljna na vseh koncih tn krajih in ne pozna $ 219 o z. Stedljivostf občine se kaže pri zvišanju- mezd ob-inskim delavcem za din 0.25 na uro, medtem ko so gotovemu uradniku, lastniku lepe stanovanjske hiše dali seveda več Sam pa stanuje z družino v občinski hiši in plačuje mesečne najemni-ne 20 din Seveda je zato dobH trikrat več poviška na uro kot prej imenovani de'avec Poleg tega ima občina še več lepih. vrlin Občina je občina in dela kakor hoče Slučajno sern prišel v tako občinsko pisarno kjer sem imel uradni opravek. Moral sem čakati precej časa, da mi ie prijazni g uradnik ponudil s sl vansko pisavo. Zato se potrdilo odkloni. Sezonsko delo gre proti koncu. p zarad' draginie r' večerje. Več gospodarjev pravi. <\* iih mini^ mezde ne tangiraio in bodo uoeliaili samo 8" delo. Na videz izvrstna zamisdl za 8iiTn’k. v >■ nici pa trnia dcl ju je na ugotovitev, da berlinski razgovori služijo samo okrepitvi sodelovanja med Nem* čijo in Sovjetsko Rusijo. »News Chronicle« pa mnogo bolj črno gleda. List opozarja rm to, da Molotov ne bi bil prišel v Berlin s tolikim številom izvedencev, če bi osnove za okrepitev sodelovanja med Moskvo in Bei*» linom bile že vnaprej izdelane. List smatr% da lahko pride v prihodnih dneh do iznena* denj z objavo novega sporazuma, ki bi mo« gel imeti še hujše posledice kakor nemško* sovjetski dogovor o prijateljstvu. Anglija mora biti za vsak primer pripravljena na najslabše in takoj mora storiti potrebna ukrep«. BTRAN 4 H milil IIMHI—II—■——— UMI— Predvsem je treba okrepiti vojni položaj Anglije na Bhžneni vzhodu in z vsemi sredstvi preprečiti vdor nemških ln italijanskih sil proti Siriji. Treba je okrepiti tudi podporo Grčiji in dati vso pomoč Turčiji. Nemčija mora na svoji poti proti Sueškemu prekopu naleteti na nepremostljive ovire. V nekem govoru je izjavil ameriški mornariški minister polkovnik Knox, da bodo Zedinjene države nudile Angliji vso možno pomoč z edino omejitvijo, da pri tem ne bo trpela obramba Amerike same. Hkratu je rekel Knox, da bod lahko Zedinjene države v kratkem prav tako nudile izdatno podporo tudi Kitajski, kakor jo sdaj nudijo Angliji. Knox je dejal, da ne bodo pristale Zedinjene države na politiko pomirjenja za vsako ceno z nikomer na svetu. Dalje Je svaril Američane pred nevarnostjo notranjih sovražnikov in možnostjo izdajalcev. Razen tega je dejal, da je trenutno v Španiji cela divizija nemškega vojaštva v civilnih oblekah, češ da bodo Nemd v najkrajšem času Izvedli preko Španije napad na Gibraltar in od tam dalje na Afriko. — K Knoxovi Izjavi, da je divizija nemškega vojaštva v Španiji, trdijo v Londonu, da jim o vsem tem ni nič znano. Angleški minister za vojsko Eden Je imel po radiu govor o položaju na Srednjem vzhodu in je med drugim rekel: Bodočnost Srednjega vzhoda v varnih rokah. Angleške postojanke na S rednem vzhodu se stalno krepijo. Angleški vojaki imajo tam najboljše orožje. Znajo z njim ravnati ln zavedajo ae svojih dolžnosti. Prav tako tudi dobro vedo, da vsak teden, ki preteče, angleško moč krepi Angleški vojaki so čedalje bolj izurjeni ln sposobni za končno zmago. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: telice in voli I. po 9 do 9.50, II. po 8.50 do 9, III. po 7 do 8, krave po 7.50 do 8, II. po 6 do 7, III. po 5 do 6. teleta I. po 9 do 10, II po 9; v Mariboru: voli I. po 8.50, II. po 8, III. po 7.50, telice I. po 8.50, II. po 8, Ul. po 7.25, krave I. 7.50, n. po 7, m. po 5.50, teleta I. po 9, II. po 8; v Murski Soboti: voli I po 7 do 8, II. po 6 do 8.50, III. po 5 do 6, telice I. po 6.50 do 7.50, II. po 6 do 6.50, III. po 5 do 6, krave I. po 5 do 6, II. po 4 do 5, III. po 8.50 do 4, teleta po 7.50 do 8.50, II. po 6 do 7 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: pršutarji po 14 do 15, v Mariboru: Špeharji po 12, pršutarji po 17.50. v Murski Soboti: pršutarji po 12 do 13, v Dravogradu' Špeharji po 15, pršutarji po 13. v Kranju: Špeharji po 16 do 18. pršutarji po 14 do 15, v Krškem: Špeharji po 12, pršutarji po 10 din. KRMA. V Ljubljani: seno 75 do 150, slama 60, v Mariboru: seno 115, slama 65, v Murski Soboti: seno 65 do 90, slama 35 do 45, v Dravogradu: lucerna 150. seno 120, slama 45 do 50, v Kranju: lucerna 150 do 170, seno 125 do 150, slama 75, v Krškem: lucerna 150. seno 120, slama 60 din za 100 kilogramov. SIROVE KOŽE. V Ljubljani: goveje 24 do 26, telečje 28 svinjske 10, v Mariboru: goveje 26, telečje 27, svinjske 9, v Murski Soboti: goveje 20 do 24, telečje 24 do 26, v Dravogradu: goveje 24, telečje 26, svinjske 8 din za kilogram. VOLNA. V Dravogradu: neoprana 40, oprana 70, v Kranju: neoprana 54 do 58, oprana 72 do 80 din za kg. MED. V Ljubljani 30, v. Murski Soboti 25 do 40, v Dravogradu 28. v Mariboru 29, v Kranju 24 do 26, v Krškem 30 din za kg VINO. Pri vinogradnikih v krškem okolišu se je dobilo navadno mešano vino po 8 do 10, finejše sortirano pa po 10 do 12 din liter. 2ITO. V Ljubljani: ječmen, rž in turščica 450 do 500, oves 400 do 450, v Mariboru: pšenica 450, oves 375, turščica 435, v Murski Soboti: ječmen 290 do 310, rž 320, oves 300, turščica 300, v Dravogradu: pšenica 400, ——II iii m w 'w n ii isinin, ....... asr - — ječmen 350, rž 400, oves 300, turščica 350 do 400, v Kranju: pšenica 450, ječmen 450, rž 425, oves 375 do 400, turščica 390 din za 100 kg. MOKA. V Ljubljani: pšenična 5 do 9, tur-ščična 5 do 5.50, ajdova 6 50 do 9, v Mariboru: pšenična do 8.50, turščična 3.75, ajdova 7.50, v Dravogradu: pšenična 5 do 9, turščična 4.25, ajdova 6.50 do 7.50, v Kranju: pšenična 5.50 do 9, ržena 5.50, ajdova 7 do 10, turščična zdrob 6.50 din za kg. DRVA (trda). V Ljubljani 145 do 170, v Mariboru 175, v Murski Soboti 180, v Dravogradu 110, v Krškem 120, v Kranju 140 do 150 din za kubični meter. MESO. V Ljubljani: goveje I. predni del 16, zadni del 18, II. predni del 13. zadni 15, svinjina 18 do 24, v Mariboru: goveje I. predni del 16, zadni 18, II predni 13, zadni 15, IIL 12, svinjina 21, v Kranju: goveje I. predni del 16, zadni 18, II. predni 15, zadni 17, svinjina 22 do 24, v Murski Soboti: goveje I. predni del 14, zadni 16, II. predni 12. zadni 14, svinjina 15 do 17, v Dravogradu: goveje I. 17, II 14, svinjina 20 do 22 din za kg. KROMPIR. V Ljubljani 150 do 200, v Mariboru 160, v Murski Soboti 120, v Dravogradu 175 do 200, v Kranju 175 do 200, v Krškem 150 din za 100 kg. ZABELA. V Ljubljani: slanina 23 do 26, svinjska mast 28, v Mariboru: svinjska mast 28, v Murski Soboti: slanina 23 do 25, svinjska mast 26 do 30, v Dravogradu: slanina 25. svinjska mast 28, v Krškem: slanina 24, svinjska mast 28 din za kg. JAJCA. V Ljubljani 1.75 do 2, v Mariboru 1 75, v Murski Soboti 1.20, v Dravogradu 1.50, v Kranju 2.25 din za kos MLEKO. V Ljubljani 2.50 do 3, v Mariboru 3.50, v Murski Soboti 2, v Dravogradu 2.50, v Krškem 2, v Kranju 2.75 do 3 din liter. SIROVO MASLO. V Ljubljani (čajno) 44 do 48, v Mariboru 37, v Dravogradu 40, v Kraniu 44 do 48, v Krškem 48 din za kg. FIŽOL. V Ljubljani 6 do 7, v Mariboru 6, v Murski Soboti 4 do 5, v Dravogradu 7 do 8, v Kranju 5 do 10, din za kg. Sejmi 25. novembra: Teharje, Domžale, Škofja Loka, Krško, Guštanj, Ptuj (kramarski se- jem), Dobje, Lemberg; 28. novembra: Prosenjakovci; 29. novembra: Rakek; 30. novembra: Celje, Kočevje, Turjak, Tržič, Vače, Veržej. Planina pri Logatcu. Umor XI. Nointel j« šel po stari navadi med južino in kosilom ▼ svoj klub. Tu je naletel na Lo-hfa, ki se je zadovoljno nasmehnil, ko ga je opazil »Dober dan, stotnik!« mu je zaklical. »Videl sem vas pni pogrebu nesrečne Julije. Žal nisem mogel ostati tam do konca, ker sem moral iti k preiskovalnemu sodniku. Marsikaj bi vam rad povedal.« Med tem Je prišel sluga in Izročil Nointelu majhno pismo. Stotnik pisave na ovitku ni takoj spoznal. Neizmerno pa se je začudil, ko je ugotovil, da mu piše general Siman-eas. »Da vidim, kaj mi sporoča,« Je pomislil. »Le kaj hoče?« In bral je: »Dragi gospod stotniki Markiza Barancosova me je prosila, naj vam sporočim, da danes, v torek, ne sprejema gostov. Bolehna je in moj prijatelj Galmier sodi, da se še nekaj dni ne bo toliko pozdravila, da bi lahko zapustila dom. Ko je snoči pri markizi večerjal, se je ona spomnila, da ste ji obljubili svoj obisk. Ker ne mara, da bi se vi zastonj trudili, me je prosila, naj vam sporočim, da ji je zelo nerodno, ker se mora odreči obisku, ki bi jo bil sicer zelo veselil. Sprejmite, cenjeni gospod, izraze mojega spoštovanja!« na plesu | »In ona je izbrala tega lopova, da me o tem obvestil« je pomislil stotnik. »To je morda najtežji dokaz med vsemi! Simancas je postal njen tajnik, zdravi jo pa doktor Galmier. Kaj naj storim? Ne vem, kaj bi bilo Berti bolj v korist: da rešim markizo obeh vsiljivcev, ali da oba prisilim, da markizo ovadita sodišču...« Tedaj je Prebord, ki je bil tudi poleg, vpraša Lolif a: »Povejte mi, ali bodo res izpustili tisto komedijantko, ki je umorila Orcivalovo?« Lolif ni odgovoril, ker ga je Nointel odvedel v drugo sobo. Stotnik je namreč mislil, da bi utegnil od njega zvedeti kaj novega. »Kakor sem slišal, se zelo zanimate za razpravo, ki se pripravlja,« je rekel Lolif stotniku. »Jaz? Kolikor po listih berem.« »Pa vendar ne smete in ne morete biti ravnodušni zaradi prijatelja Darcyja, ki nedvomno želi, da bi bila Julija maščevana. Toda čeprav vodi preiskavo njegov pravi stric, sem vendar jaz o vsem do6ti bolje obveščen kakor Gaston.« »To vam rad verjamem, ker je stric zelo molčeč človek.« »Jaz sem kot priča pod prisego vse izpovedal. Vendar pa mi to ne more braniti, da ne bi tudi svojim prijateljem povedal v>c"a, kar vem.« »če bi hoteli...« »Vedeti morate namreč, da me o vsem ob- vešča neka oseba, ki ve vse. Lahko si mislite, da bi ta oseba izgubila svoje mesto, če bi kdo zvedel zanjo. Seveda me ta obvestila tudi nekaj stanejo.« »Bog ve, ali je ta denar dobro naložen...« »Sami boste lahko presodili Poslušajte me! Ko so preiskali stanovanje gospodične Lesterelove, so našli tam košček pisma, v katerem je Orcivalova vabila Berto na sestanek v operi.« »Ob kateri uri?« je vprašal Nointel, ki Ga-stona od včeraj še ni vedel. »Tega mi moj zaupnik ni povedal. Toda nič ne de. Glavno je. da je osumljenka res prišla na ples. Ko pa je bila včeraj prav zaradi tega zaslišana, sploh ni marala odgovarjati.« »Drži se pač pravila, da je molk zlato.« »Toda ta pregovor to pot ni najbolj srečno izbran. Za sodnika je molk znamenje krivde Včeraj je namreč uradnik s policije pregledoval popis izgubljenih in najdenih predmetov. Na tem popisu je tudi ženski domino, ki so ga našli v noči od sobote na nedeljo. Zvečer so tudi že ugotovili, v kateri trgovini je bil ta domino s krinko vred kupljen. Prodajalko so davi ob devetih soočili z obtoženko...« »Ki je vse tajila.« »Ne, samo jokala je. Prodajalka je vse natanko opisala in tako ni niti najmanj dvoma, da je bila Lesterelova res na plesu.« »Seveda. Domina ni potrebovala za petje.« »Vse skupaj je vrgla iz voza, ko se je vračala iz opere.« »In kje so stvari dobili?« »Dva stražnika sta jih našla na Violettl-nem nasipu.« Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 19. t. m. v devizah (prve številke službeni, druge v oklepa i ih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 175.35 do 178.55 (za 216.86 do 220.06) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 švicarski frank za 10.29 d 010.39 (za 12 71 do 12.81) din. Vojna Skoda se je trgovala v Beogradu po 445 dir Drobne vesti = Odsek za uravnavano kmetijsko gospodarstvo in prehrano. Ministrstvo za kmetijstvo je sporazumno z ministrom za notranje posle Izdalo odlok, s katerim »e pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani ustanavlja poseben odsek za uravnavano kmetijsko gospodarstvo in prehrano, in sicer kot šesti odsek tega oddelka Gl^de na ta odlok je odredil g. ban . da je začel novoustanovljeni odsek za uravnavano kmetijsko gospodarstvo in prehrano poslovati 15. t. m. “ Izvoz vina iz Slovenije. Prejšnji mesec Je bil velik izvoz vina iz Slovenije, in sicer po večini v Nemčijo Izvožena so bila štajerska vina v količini 398.480 litrov. Od januarja do 3. oktobra je bilo izvoženo iz Slovenije skupno 1595 litrov vina od tega v Nemalo 1.391.038 litrov. = Ir.voz turščice naj se omeji. V dvorani Trgovske zbornice v Beogradu j« bil te dni občni zbor Združenja izvoznikov kraljevine Jugoelavlift. Na zboru Je govoril predsednik Stanojevič o gospodarskem položaju v naSi državi v zvezi z izvozno trgovino Opozoril 1e med drugim na potrebo, da se zmanjša ali pa čisto ustavi izvoz turščice iz naše države zaradi sploSno slabe letine = V septembru so se povečale vloge v slovenskih hranilnicah za 5.8 milijona dinarjev. Po podatkih Zveze lugoslovenskih hranilnic v Ljubliani so pri 99 slovenskih samoupravnih hranilnicah narasle v septembru vloge na knjižice za dva miliiona na 768 milijonov dinarjev, v tekočem računu pa za 3.8 milijona na 224 milijonov skupaj pa so vloge narasle za 5 8 na 990 milijonov dinariev Povečanje vlog se opaža pri 11 hranilnicah medtem ko se je število vlagateljev povečalo pri 10 hranilnicah in znaša 125 563 Ti zelo razve-seliivi podetki kažejo zauoanie vlagateljev v hranilnice in v denarne zavode in zavest da Je varčevanje koristno in potrebno zasebne- p i < ir> Novice * Spremembe na vodilnih mestih naše oborožene sile. S kraljevim ukazom je postavljen za komandanta našega vojnega letalstva armadni general Dušan Simovič, ki je bil doslej komandant sarajevske armije. General Simovič spada v vrsto naših najboljših oficirjev in med one može, ki so si stekli velike zasluge v naših borbah za osvobojenje in zedinjenje. Posebej je na glasu strokovnjaka za vojno letalstvo. Z istim kraljevim ukazom je postavljen za komandanta primorske armije armijski general Milojko Jankovič ki Je do nedavna opravljal posle komandanta vojnega letalstva ter bil dve leti prvi pomočnik generala Simoviča. General Jankovič soada med naše najmlajše armijske generale Za komandanta sarajevske armije je postavljen namesto generala Simoviča armijski general Cukavac Vladimir, za komandanta pete .armije pa armiiski general Bogoliub Ilič. dosedanji pomočnik vrhovnega in sp ek tori a naše oborožene sile kneza namestnika Pavla Oba generala sta tudi naši ožji javnosti dobro znana, saj sta oba svoj čas poveljevala dravski divizijski oblasti v Ljubljani. Vsi omenjeni generali veljajo za odlične vojaške strokovnjake. Na razpolago za ministra za vojsko in momartcyo sta postavljena generala Vojin Maksimovič, inšpektor državne obrambe. in Živko StanisavlJevič komandant primorske armade. Za inšpektorja državne j obrambe Je bil imenovan general Peter Liu- I bičič, za n*egovega oomo^ka pa divizijski general Cedomir Stanoilovič • Knjige Vodnikove družbe izidejo te dni. Letošnji knjižni dar obsega 1. Vodnikovo pratiko za leto 1941.. ki ie spet prava sodobna ljudska čitanka s sikami furedil jo 1e Pavel Karlin), 2. povest Eda Deržaja »Pod Špiki«, močno pripovedno delo iz kraljestva naših gora. nagrajeno z Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe. 3 like VaSfetove »Rožno devico«, zanimivo povest iz napoleonske Ljubljane, in 4. z mnogimi risbami opremljeno knjigo inž. kemije Jakoba Turka »O rastlinski, ljudski in živalski prehrani«, odlično poljudno delo priznanega strokovnjaka. Vse knjige so skrbno tiskane Vsa izdaja stane 20 dinarjev Opozarjamo vse dozdaišne in nove člane, da bodo knjige prav kmalu no 'zidu razprodane. Kdor se torej ne bo takoj -»•Havil svoiemu krnievn»mu poveriervku sl* naravnost pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5, bo po vodilu »Kdor pr^ pride, prej melje« neogibno moral ostati ben letošnih Vodnikovih knjig! * Smrt našega izseljenskega komisarja ▼ Parizu. Te dni je prispela iz Pariza vest, da Je v začetku oktobra umrl v pariški bolnišnici g. Gjulaga Bukovac, izseljenski komisar, znan narodni delavec in nekdanji četnik. Zdravniki so mu hoteli z operacijo rešiti življenje, a je zmagala bolezen, katero si je bil nakapal v vojni Po rodu je bil iz Ljubuške-ga. star 48 let. Zapustil ie vdovo in dva otroka, vse tri nepreskrbljene, ker si v prevelikem idealizmu ni znal priboriti niti tistih pravic, ki so jih dobiti mnogi drugi brez vsake zasluge za domovino * Ljotičevska stranka razpuščena. Poroča- li smo že, da je uprava mesta Beograda razpustila na svojem področju združenja Ljotl-čeve stranke tako zvanega Zbora Istočasno je bansko oblastvo v Zagrebu začelo razpuščati Ljotičeva združenja v banovini Hrvat-ski. Zdaj je delovanje »Zbora« ustavljeno na vsem državnem ozemlju Razpust se utemeljuje s tem, da Ljotičeva združenja niso ia* polnievala pogojev po zakonu o druStvih * Vsi koroški borci, ki so vložili prijavo za podelitev spominske kolajne 1918-19. pa so jim bile prijave od konusi je vrnjene v popolnitev, odnosno priložitev zapriseg' dveh prifi, se pozivaio. da popolnjene prijave čim prej pošljejo glavnemu odboru. Novih prijav komisija ne sprejema. Glavni odbor Legije ko-rf»V:h borcev, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 7. * Delavci iz Julijske krajine aa Nemčijo. Te dni pojde spet okrog 20.000 delavcev ia Italije na delo v Nemčijo. Tudi 1* Julijska k^iine je odpotovalo kakih 50 moških t Videm, odkoder se bodo skupno s furlanskimi tovariši peljali naprej. * Železniške legitimacije za upokojence. Dravska finančna direkcija razglaša: Vsi državni upokojenci f-ke). ki so zase in za svoje rodbinske člane dobili železniške legitimacije od d^vske ^nančne direkcije, naj Jih že v decembru predlože tej direkciji zaradi podaljšanja veljavnosti prihodno leto. zlasti če nameravajo legitimacije uporabljati takoj v začetku leta !!>41. Železniški legitimaciji naj vsak urokoienec prilo?i: 1. odrezek (kupon) čekovne nakaznice, po kateri je prejel pokojnino za predzadnd mesec, da se laže ugotovi njegova istovetnost; 2. železniško znamko za 2 din. Id je v lesjitimacili nihče ne sme nale* prftt sam Deraria za žoTezniške znamke dl- »Zakaj ni šla rajši domov in jih tam uničila?« »Da bi zmešala sledove.« »Potem bi bila storita pametneje, če bi bila vse skupaj zagnala v reko. ne pa pustila ob njej.« »Dragi moj, zločinci ne premislijo vsega No recite mi. ali vam nisem prinesel dovolj novici?« •Vi se s takšnim iskanjem zabavate. Mene ne zanima kriminal Rad poslušam zanimive reči toda čez četrt ure jih že pozabim « Ko se le z Lolifom vračal v veliko dvorano ie pomislil: »Če bo mogoče ugotoviti, da sta stražnika našla domino pred tretjo uro zjutraj, bo Berta rešena, ker je bila Orcivalova umorjena ob treh.« Komaj je Nointel sedel v udoben naslanjač. že je moral spet vstati. Sluga mu je prinesel posetnico Pogledal jo je in prebral: Crozon. »Vraga,« je pomislil, »ali je mar že zvedel ime zapeljivca svoje žene?« »Kje pa je gospod?« je potem vprašal. »V čakalnici sta dva gospoda.« »Kako? Prinesli pa ste mi eno samo posetnico.« ♦Gospod, ki je dal posetnico, je v spremstvu onega drugega gospoda.« »Dobro. Recite jima. da pridem takoj.« »Le koga je privedel s seboj ta morski vo!k? Če ni morda zapeljivec Kakor je Crozon neumen, bi utegnil tudi to storiti « Ko je prišel v čakalnico, je zagledal kapitana, ki je stal ravno kakor strelovod, pri tem pa kar streljal z očmi. Poleg njega je stal suh možak, ki je bil očitno v hudi za- dregi Oblečen je bil prav preprosto, skoraj siromašno za razkošje, ki je vladalo v klubu. »Gospod Bemaš, prvi strojnik na moji ladji,« je zamolklo dejal Crozon. »Veseli me,« je odvrnil Nointel. »Povejte mi, prosim, s čim vama lahko ustrežem.« »Ali si ne morete misliti, kaj želiva?« »Ne.« »Gospod je moja priča.* »Tako? Razumem. Pričakovano pismo ste dobili. Zdaj veste, s kom se boste morali pomeriti, pa ste tega gospoda izbrali za pričo Veseli me, ker vas ta gosnod pozna bolje od mene in bo torej tudi kot priča spretnejši.« »Ne pretvarjajte se!« je vzkliknil kapitan. Z vami se misJim boriti In zato sem privedel tega človeka. Tu imate nedvomno dosti prijateljev. Izberite enega izmed niih, pa pojdimo. Spodaj v vozu imam meče sable in pištole.« Stotniku se je zazdelo, da sanja, toda prav nič zmeden ni bil. »Zakaj bi se pa radi z menoj borili?« Crozon je zamrmral skozi zobe: »Šalite se, toda to šalo boste drago plačali!« »Nič se ne šalim, ampak vas prosim, da mi na vprašanje odgovorite!« »To zahtevate? To je nova žalitev! Nič ne de! Saj vas bom tako ubil!« »Prav, toda zakaj?« »Ker ste bili ljubček moje žene!« Nointel je ostal hladnokrven. »če bi vam rekel, da ni res, mi tega naj-brže ne bi verjeli.« »Ne, in svetujem vam, da ne lažete. Sami ste mi pred nekaj urami rekli, da to vsak spodoben človek tali.« »To sem v?m rekel in to rad ponovim. Toda poštenega človekn tudi lahko kdo okle-veta.« »Kdo bi imel kaj od tega?« »Kaj veste? Tudi jaz imam sovražnika, ki bi se me r.id otresel. Sicer pa vedite, da se ne izgovarjam in da se ne maram izmazati.« »To mi je dovolj. Pojdimo!« »Počakajte, da končam. Zdi se mi, da ste dobili novo pismo od nevredneža, ki že tretji mesec obrekuje vašo ženo. V pismu je omejil mene. Zdaj vas moram vprašati — to pravico imam — ali je pismo podpisano, če je podpisano, moram od vas zahtevati, da me odvedete k piscu in on ho moral pred vami priznati, da je nesramen obrekljivec.« »Pismo ni podpisano.« »Dobro. Zdaj moram torej obračunati z vami, ker verjamete zahrbtnemu obrekovanju. Torej se bova dvobojevala.« »Poiščite si pričo in pojdimo. Pa hitro!« »čakajte! Nisva še končala. Vedite, da me ne boste ubili, ker sem v vseh vrstah orožja močnejši od vas.« »To bomo še videli.« »Vedite, da vas bom samo ranil, potem p« vam bom dokazal, da vaše žene sploh Se nikoli nisem videl.« Crozon se je zamislil. N,‘egov strojnik Je pripomnil: »če bi bil jaz v tvoji koži, bi prosil gospoda, da ti to pr"d dvobojem dokaže.« »Se na misel mi ne pride.« »Gospod pravi, da tvoje žene še nikoli ni rekcija ne bo sprejemala, ker nima železniških znamk v zalogi. Poštne znamke ali kolke, ki bi jih upokojenci predložili, bo direkcija vračala, ker jih ne more porabiti. Upokojencem, ki bi se po 1. decembru osebno »glasili pri direkciji, se bodo železniške legitimacije podaljšale v sobi 3. v pritličju (vhod ■ Poljanske ceste), toda le od 10. do 12. ure. * Odpusti delavcev v tvornici papirja pri Radečah, Iz Radeč pišejo: Tvormea papirja Bratje Piatnik na Njivicah pri Radečah je »ačela odpuščati delavstvo. Doslej je odpuščeno 25 moči. Med delavstvom je nastal poplah, če bo vodstvo še prisiljeno zmanjšati itevilo zaposlenih. Ni prijetno ostati brez »aslužka prav pozimi in ob toliki draginji. Vendar pa skuša vodstvo tvornice pri odpuščanju ravnati čim bolj socialno in odpušča v prvi vrsti tiste, ki so manj potrebni zaslužka. Prebivalstvo upa, da vodstvo tovarne ne bo prisiljeno k nadaljnjim odpustom. * Smrt znanega Mariborčan V Vrtni ulici r Mariboru je preminil sodavičar g. Henrik Senekovič, star 65 let. Pokojnik je bil v Mariboru znana oseba. Svoj čas je bil tudi član mariborskega mestnega sveta. Blag mu spomini • Nemci so le tisti, ki so včlanjeni v Kul- turbundu. Novosadski nemški dnevnik »Deut-»ches Volksblatt« poroča, da je vodja Nemcev za Jugoslavijo dr. Janko pozval vse načelnike Kulturbunda, naj pripravijo vse potrebno za nabiranje novih članov, ki se ie »ačelo 15. t. m. List piše med drugim: »Vsakega Nemca, ki še ni član Kulturbunda, je treba povabiti, naj pristopi. Namen tega nabiranja članov je ta, da Kulturbund zbere vse Nemce. Kdor želi, da bo priznan za Nemca, mora pristopiti h Kulturbundu. Ko bo to nabiranje končano, bo tudi prepovedano na-daljno sprejemanje članov.« — Na velikem Kborova.niu nemškega Kulturbunda v Banatskem Karlovcu je dr. Awender izjavil, da bodo za Nemca imeli le tistega, ki .bo član Kulturbunda. Nemci, ki bi ostali zunaj Kulturbunda, bodo že čez nekaj časa spoznali, kako jim bo škodovalo to. da niso v Kulturbundu. Ta škoda ne bo prišla od Nemcev, temveč od nenemške strani. — Na podoben način so se zbrali madžarski Nemci v Narodni zvezi Nemcev na Madžarskem. • Se ena smrtna žrtev v Bitolju. Iz Bito-poročajo, da se je razburjenje ljudstva po »adnem bombnem napadu poleglo. Mnogo žen In otrok, ki so se v strahu pred ponovnimi bombnimi napadi izselili lz mesta, se spet vrača. Vsak dan krožijo naša letala nad Bi-toljem In okolico. Te dni je bil v Bitolju pokopan Stavra Josivovič, zvaničnik mestnega predstojništva, ki je zaradi dobljenih poškodb pri bombnem napadu umrl v bolnišnici. Bitoljska občina je od raznih strani prejela že mnogo nad milijon dinarjev, ki jih je razdelila med najpotrebnejše. Prispevki pa še prihajajo. Strokovna komisija še ni končala svojega dela pri določitvi škode zavoljo bombnega napada. Povzročena škoda znaša po približni cenitvi mnogo na pet milijonov din. * Po poplavah so začele vode padati. Strah pred večjimi poplavami je zaenkrat minil. Sava, gorenjske vode, Savinja in druge reke v Sloveniji imajo po poplavah, ki so napravile precej škode, spet manj vode. Nevarnost je zaradi tega manjša, ker je jug pobral v planinah že ves sneg. Prav tajanje snega je poleg nalivov povzročilo povodnji v soboto, nedeljo in ponedeljek. * Nesreča angleškega bombnika v Crni gori V ponedeljek 18 t. m. rano zjutraj sta dve letali preleteli našo mejo pri Ulcinju in sta se preko Bara usmerili proti Cetinju in potem proti Podgorici. Naše obmejne straže so pravočasno opazile letala in so o tem obvestile vojaški poveljstvi na Cetinju in v Podgorici. Eno izmed teh tujih letal je krožilo blizu Danilovgrada. Potem je začelo letalo dajati svetlobne znake zelene in rdeče barve. Kmalu nato se je čul močan pok in prebivalstvo okoliških vasi je bilo prepričano, da je letalo vrglo bombe. Kmetje, ki so prišli zjutraj v Danilovgrad, so našli čisto zgorelo letalo Takoj je bilo jasno, da gre za letalo, ki je v ranih urah letelo nad Daniloveradom in katerega padec je povzročil pok. Prizor, ki se jim je nudil, je bil strašen. Poleg zgorelega letala so našli povsem zoglenele tri člane posadke, četrti, najbrž pilot, je bil sicer tudi mrtev, toda na zunaj je ostal nepoškodovan. Kmetje so o tem obvestili oblastva v Danilovgradu. Vojaška komisija, ki se je napotila na kraj nesreče, je ugotovila, da gre za angleško letalo tipa Bristol Bleimheim. Letalo je zgorelo zaradi padca in razpočenja bomb. ki jih je nosilo s seboj. * Velik požar. V Seštarjah pri Majšpergu je nedavno ponoči nastal požar, ki je uničil več lepih domačij. Goreti je začela najprej domačija posestnika Janeza Sagadina Zaradi vetra se je pa ogenj razširil tudi na domačije posestnice Amalije Pirnatove, posestnika Vinka Križanca in posestnika .Toslna Roberja Vse štiri domačije so pogorele do tal. Škoda je le delno poravnana z zavarovalnino. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Majšperga in pozneje tudi gasilci majšperške tvornice. Z združenim naporom gasilcev se je posrečilo da so ogenj omejili in preprečili, da se ni razširil na vso vas. Vzrok požara še ni znan, verjetno pa je, da so ogenj zanetili otroci, ki so se igrali v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Sagadina. * V umetnem jezeru je utonil. Nedavno ponoči se je vračal 71-letni Alojzij Vitek proti svojemu domu pri Sv. Luciji v Julijski krajini. Sel je po poti, ki drži ob robu umetnega elektrarniškega jezera in nima nikake ograje. Na razmočeni cesti mu je zdrsnilo in je padel v vodo, kjer je utonil. nila, da jo je vlak pregazil. * Sava je naplavila samomorilčevo truplo. Pretekli mesec je skočil pri Stavbah v Litiji v Savo 68 let stari Martin Vidergar iz Gradca pri Litiji. Te dni je manjša skupina iskala ob Savi pri Zagorju izgubljenega purana in je med grmovjem našla truplo Martina Vidergarja. Bilo je dobro ohranjeno, čeprav je ležalo v vodi že kakih 25 dni. Utopljenec je imel pri sebi samo žepni nož in majhno denarnico z naslovom sina Jožefa, ki živi v Nemčiji. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na zagorskem pokopališču, orožniki pa so obvestili pokojnikove svojce o žalostni najdbi. * Smrtna nesreča v tvornici. Te dni proti večeru je 401etna tvomiška delavka v Braun sovi tvornici v Celju Marija Bučarjeva, žena brezposelnega šoferja, hotela ugasniti električni motor. Iz doslej še nepojasnjenega vzroka je v tistem trenutku švignila iz motorja iskra. Bučarjevi se je vnela obleka in je bila takoj v plamenih. Na obupne klice nesrečne delavke so takoj prihiteli na pomoč drugi delavci in ji pomagali. Dobila je hude opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je umrla. * Smrt 'pod vlakom. Na litijskem pokopališču so te dni pokopali 421etno go. Marijo Vrečkovo, po poklicu predilničarko, ki je bila 25 let zaposlena v Mauthnerjevi predilnici v Gradcu pri Litiji. Kot mlado dekle se je prispela se miz Dolskega ob Savi. Zadnja leta je Marija živčno bolehala in je naposled obupala nad življenjem. Ko je bila na obisku pri prijateljicah v predilniških Stavbah, je nenadno odprla okno in se hotela pognati iz tretjega nadstropja, pa so jo prestregli znanci in odvedli domov Poklicali so tndel. Kot častniku mu to verjamem. Prosi ga. naj to dokaže.« »Čisto preprosto. Tvoja žena leži bolna doma. Ničesar ne sluti. Pojdimo vsi trije k ftjej, predstavi gospoda kot svojega prijatelja, pa boš lahko vse prebral z njenega obraza.« »Oprostite, gospod«, mu je segel stotnik v besedo. »Tega predloga ne sprejmem, ker se mi zdi nečastno, da bi se dal tako preizkušati. Razen tega bi morda gospod Crozon mislil, da se žena samo pretvarja, če bi odkril, da vidi ona v meni samo tujca. Po dvoboju mu bom ie...« »Po dvoboju!« je vzkliknil kapitan. »Pro-atm, pojasnite mi vse!« »Ne. Najprej se bova borila. Da, če bi bili ▼i človek, ki je dovzeten za pametno besedo, bi vam predlagal, da mi pokažete nepodpisano pismo...« »In potem?« »Ali bi spoznal po pisavi lopova, ki me je hotel umazati, in ga poiskal, in sicer takoj, sli pa ga ne bi spoznal in bi ga tako dolgo iskal, da bi ga našel. Prej ali slej bi ga vsekakor dobil v svojo pest.« Crozon se je zamislil, potem pa je vzel iz •epa pismo in ga pomolil Nointelu. Ta je že na prvi pogled odkril, da mu pisava ni ne-mana. »Torej?« je vprašal Crozon. »Bodite prepričani, da bom hitro vedel, kdo jo pisec tega pisma. Dovolite mi, da pismo preberem.« »Kar dajte ga!« Pismo se je glasilo takole: »Prijatelj, ki vam piše, še ni mogel zvedeti, kje je otrok, ki ga je vaša žena rodila pred šestimi tedni. Dojilja, ki ga je ~ela v oskrbo menda ne a, da sem ji za petami in večkrat menja svoje stanovanje. Vem pa. da je v Parizu, in kmalu jo bom imel. Vaša žena ni imela enega ljub čka, ampak kar dva. Prvi, ki je otro kov oče ie Polipi' *c -n 'menuie Ven ceslav Golimin. Zapravljal je denar in pri ženskah je imel dosti '-•reče .« Tu se je Nointel nasmehnil, zamahnil s pis mom in rekel: »Lopov, ki to piše, je kaj lokav. Omenja grofa Golimina, ker ga ta ne more postaviti na laž. saj je pred tednom dni umrl.« »Prosim vas, da nadaljujete!« Nointel je spet začel brati: »Ta samozvani grof Golimin je pred nekaj meseci pobegnil iz Francije, da se ogne svojim upnikom. Takrat je bilo konec njegovega razmerja z vašo ženo Ko se je vrnil in se malo nato nos lovil od življenja, je vaša žena imela že drugega ljubčka. To je nekdanji častnik, ki je samo zato pustil svojo vojaško službo, da se je lahko vdal razvratnemu življenju. Ta zapeljivec se imenuje Henrik Nointel in stanuje v ulici Anjou 125, a vsak dan popoldne zahaja v klub X. Tega človeka mrzi in prezira ves Pariz. •Vsi poštenjaki bi se razveselili, če bi se našel kdo, ki bi osvobodil mesto tega človeka. Noben sodnik ne bi njegovega dejanja obsodil.« »Glej, glej, konec je zanimiv! In še nekaj je pripisano « »Iskanje otroka se nadaljuje. Ko ga najdem, vas bom obvestil. Takrat »e vam bom pa tudi jaz sam že lahko predstavil.« »Vse sem razumel. Dragi gospod Crozon, nismo vam vračam.« »Vsaj opravičite se!« je vzkliknil Crozon. »To mi ne bi nič koristilo. Zaslepljeni ste nd ljubosumnosti Ne preostaja mi nič dru-reffa. kakor da se z vami borim. Prišel bo 'ns. ko bom poiskal zahrbtnega obrekovalca, ki se skriva za tem pismom.« »Zakaj ga že zdaj ne imenujete?« »Zdaj še ne morem vsega zanesljivo reči. •Potrebujem nekaj vrstic od oseb, ki jih sumim. Toda ne tratimo več besed in rajši pojdimo!« »Zdaj je pozno in slabo se vidi.« »Kako?« »Saj se niti videla ne bi več, tako mračno ie že«, je nadaljeval strojnik. »Ali si tudi ti proti meni?« je zamrmral kapitan »Nisem proti tebi, toda oči so se mi odprle. TCrJo’ fo brez podpisa ie lopov. Ta lopov j« računal na tvojo naglost in spretnost v orožju. Od strahu, da se ti ne bi premislil, je natanko povedal, kje boš lahko tega gospoda dobil.« »Ta lopov me mora dobro poznati, ne ve pa tega, da sva z gospodom Crozonom pred trinajstimi leti plula na isti ladji«, je dejal Nointel. Crozon je prikimal in se zamislil. Po daljšem odmoru se je spet oglasil: »Nointel, besedo mi dajte, da še niste nikoli videli moje žene.« _ . (Dalje) STRAN T zdravnika, ki je dal nesrečnici pomirjevalna sredstva in ji predpisal počitek. Kmalu pa je vstala in spet šla na obisk k znani družini- Domači so jo imeli vedno pod varstvom. Ko se je napotila z doma, jo je spremljal nečak Zdenko. Pot je držala iz Gradca na Dobrovo mimo Breškega načelstva in preko železniškega prehoda ob sreskem načelstvu. Tedaj se je ravno bližal tovorni vlak. Marija se je hotela iztrgati svojemu spremljevalcu in skočiti pod vlak. Zdenko jo je na vso moč zadrževal in je tudi zaklical na pomoč. Pa je ni mogel obdržati. Vrečkova se je Zdenku iztrgala in ko je privozil tovorni vlak do prehoda, je skočila na tir in poklek- * Smrt zaradi poškodb od avta. Pred dobrim mesecem je na cesti, ki drži iz Ajdovščine preko Cola proti Idriji, neki avtomobil prevrnil cestarja Avgusta Črnigoja. Sunek, s katerim je avto zadel v nesrečnega cestarja, je bil tako močan, da si je ubogi •mož pri padcu razbil tilnik in pretresel možgane Nezavestnega so prepeljali v Gorico, kjer so mu zdravniki v bolnišnici skušali oteti življenje. Nesrečnik je te dni v bolnišnici umrl. * Iz Krke so jo potegnili. Pogrešano užit-karico Frančiško Pelkovo iz Obrha pri Dol. Toplicah, ki je 4. t. m. v zgodnjih jutrnjih urah šla v cerkev v Dol. Toplicah in izginila, so na Martinovo nedeljo potegnili iz Krke v Meniški vasi. Kako se je ženica ponesrečila je nepojasnjeno. Rajnki blag spomin! * Nesreča ali samomor. Na progi med postajama Jaršami in Grobljami se je dogodila nesreča, ki je terjala življenje Fleischerja, tkalskega mojstra. Bil je v družbi s svojimi prijatelji, ki so bili v zadnjem vagonu kam-ničana. Kar nenadno pa je s stopnjišča prižel pod kolesa vlaka. Ne ve se, ali se je sam pognal pod vlak ali pa se je zgodila nesreča. * Velik požar. V nedeljo zvečer je nastal ogenj v domačiji posestnika Roberja v Vrho-lah, ki je zavzel tolik obseg. Zgorelo je tudi osem svinj. Razen Roberja sta pogorela še dva soseda, ki sta jima pogoreli gosoodarski poslopji. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Začelo je goreti pri svinjskih hlevih. Vihar, ki je divjal ta dan, je podpihal ogenj, da se je požar razširil dalje. Na pomoč so prihiteli sosedje in gasilci iz Poljčan, ki so se požrtvovalno lotili omejitve požara. Ker stoji vas na hribu, je bilo gašenje zelo težavno. * Požar uničil samotno kmečko domačijo. Nedavno je malo kmečko domačijo vdove Zuperlove Marije nad Knezdolom pod Sv. »Nič se ne bojte! Četudi so nagrade še tako velike, se med nami ne bo našel izdajalec. Pojdite zdaj noter, da boste kaj zaužili! Dovolite, da vam ponudim svoj najboljši čaj in moja jedilna shramba vam je na razpolago!« Sergej je šel v sobo, ki jim je bila nakazana in kjer so ga Marija in pi-ijatelji že nestrpno čakali. »Kakor kaže, nas kozaki več ne zasledujejo,« je vzkliknil. »A kaj je z ubogimi Halki?« je vprašal in-ženjer. »So že čez mejo. Toda živino so morali pustiti na oni strani!« »Ce je tako, se bodo kmalu vrnili. Poznam ta nomadski narod!« je rekel Storm. Ne bodo dali miru, dokler ne bodo spet imeli svoje živine.« »Kaj pa njih žene?« je vprašala živahno Marija. »Te so kozaki gotovo izpustili.« »Mislim, da bomo lahko jutri zjutraj nastopili pot proti Pekingu,« je dejal polkovnik. Medtem ko so govorili, je vstopil poveljnik stolpa s šestimi ljudmi, ki so razgrnili po tleh pobarvano ovčjo kožo. Nanjo so naložili obilno, pristno kitajsko večerjo. Večerja je sestajala iz dveh žerjavov v črni, čudno" dišeči omaki, in več majhnih gnjati, ki pa niso bile svinjske, temveč od psov, ■pitanih z gosenicami sviloprejk, iz mešani- Planino zadela huda nesreča. Pri Zuperlovih so se pripravljali na vesel rodbinski dogodek. Najstarejši sin bi se moral drugega dne poročiti. Mlada nevesta je prišla na ženinov dom že zgodaj zjutraj, saj sta mislila z ženinom kar od njegovga doma pred oltar. Pri naših kmetih je že od nekdaj navada, da se za poroko založijo z dobro jedjo in pijačo. Tudi pri Zuperlovih so hoteli ta rodbinski praznik lepo proslaviti. Mati in nevesta sta pridno pekli potice in v peči je ves čas motno gorelo. Na žalost menda še preveč, kajti nenadno je plamen menda užgal saje in nesreča je bila tu. Zaradi velike vročine se je vnelo podstrešje in v nekaj trenutkih je plamen zajel že vso streho. Okoliški kmetje so prihiteli na pomoč ln skušali z vedri gasiti. Tudi ročno brizgalno iz Knezdola so pripeljali, žal pa z njo niso ničesar opravili, ker so bile vse cevi razdejane. Prišli so tudi trboveljski gasild z vsem potrebnim orodjem. Gasilci so morali dovajati vodo iz daljave preko pol kilometra. Uspelo jim je, da so ogenj omejili in rešili, kar se je rešiti dalo. Njihovemu delu gre zahvala, da se nista vnela še bližnji kozolec ln veliki hlev in najbližja hiša kmeta Medveda. * Na cesti se je zastrupila z lizolom. Slavka Košnikova, 17 let staro dekle iz Celja, je v nedeljo popoldne iz še nerazjasnjenih razlogov v Trbovljah na cesti pila lizol in kljub zdravniški pomoči v silnih mukah umrla. Oblastva raziskujejo ozadje tragedije. * Nezvesto J.eno je ustrelil. V Prekupe blizu Varaždina se je vrnil z dela v Nemčiji kmet Ludvik Huljak. Doma je bil pustil mlado ženo Magdo, na katero je bil prepisal del imetja. Ko se je pa vrnil, žene ni našel doma. Iz strahu pred možem je bila žena pobegnila od doma, ker se mu je bila izneverila. Ko je razjarjeni in ljubosumni mož naletel na nezvesto ženo, je petkrat ustrelil na njo in jo smrtno zadel, tako da je kmalu 'izdihnila. Po zločinu se je sam prijavil orožnikom. * Aretacija starega grešnika. 43 letnega Alojzija Premka imajo zapisanega, da je bil ponovno kaznovan zaradi tatvin. Premk je služil pri posestniku Matevžu Simiču v Bo-dovljah, pa je preko noči izginil. Brž so dognali. zakaj. Gospodar je bil prejšnjega dne poslal Premka v Škofjo Loko. Izročil mu je 200 din za nakup turščice. Premk je sicer turščico pripeljal v Bodo vi j e, a plačal je ni bil, kaiti že naslednjega dne je prišel k Simičevim račun zanjo. Jasno je torej bilo, da ie Premk Simičev denar vtaknil v žep. Ko ce fižola in graha, iz račjih jezikov v beli, s česnom začinjeni omaki in drugih takih reči. Možje niso bili izbirčni. Samo pasjih gnjati v naj večje začuden je Kitajcev niso marali. Marija je izpila le nekaj skodelic čaja. Naposled je dal poveljnik prinesti samšu-pijačo, ki jo delajo na Kitajskem iz riža, katerega pustijo kipeti. Mladenka je dobila dateljne, grozdje in kandirane pomaranče, kakršne imajo rade mongolske ženske. 35. poglavje KITAJCEVO IZDAJSTVO Ko je bil gostoljubni mandarin obsul begunce z ljubeznivostmi, je obljubil, da jih bo jutri, ko se kozaki odstranijo, povedel v bll-žno vas. Tam naj si nabavijo konje in zaloge za potovanje skozi puščavo. Želel jim je še lahko noč, nato pa se je s svojimi vojaki umaknil. Prijatelji so bili prepričani, da ni zanje več nikake nevarnosti. Izpili so še vsak svoj ko-zanec samšuja in legli počivat. Ker so bili trudni, so kmalu trdno zaspali, posobno še, ker *»-*• zdai čisto zaupali mandarinu in njegovim vojakom. Tako je minilo več ur. Tedaj je zbudil in-ženjerja, ki je imel rahlo spanje, neki šum Zazdelo se mu je, da je zaslišal nagle korake po stolpnih stopnicah navzdol. Vstal je, da bi poiskal Kitajce, ker se je bal nenadnega napada kozakov. hlapca ni bilo več pri hiši, je opazil sostanovalec Ivan Albreht, da je tudi on oškodovan. Izginile so mu ponošena obleka, suknjič in hlače. Poleg tega je izginila od hiš-s tudi štiri metre dolga veriga. Orožniki so naleteli na Premka v Grosupljah in ga privedli v Škofjo Loko. Možakar ne prizna tat-tine, temveč pravi, da je denar le izgubil- * Sodba zaradi umora mačehe pri Zrečah. Ze 31. oktobra se je pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju zagovarjal 30-letni posestnik Franc Gosak s Planine pri Zrečah zaradi umora. Obtožen je bil, da je z udarci s sekiro po glavi usmrtil svojo mačeho, 52-letno preužitkarico Julijano Gosakovo zaradi tega, da bi postal neomejen gospodar ln izkoriščevalec njenega posestva. Razprava je bila prekinjena in preložena na te dni. Zaslišano je bilo osem novih prič, ki pa niso mogle dokazati obdolženčeve krivde. Franc Gosak je slej ko prej odločno zanikal, da bi bil izvršil zločin. Sodišče pa se je postavilo na stališče, da je Franc Gosak izvrši umor in ga je obsodilo na 15 let robije, trajno izgubo častnih pravic in 1500 din povprečnine. Franc Gosak je takoj po razglasitvi sodbe izjavil, da ni kriv. Njegova zagovornika sta prijavila revizijo in priziv * Po svoje je gospodaril na tujem posestvu. Pri Sv. Antonu ima svoje posestvo ravnatelj državne zayarovalnice na Dunaju Adolf Dominkuš, katerega upravlja njegov sorodnik Vlado Lorber, ki stalno stanuje v Andrencih. Lorber je oktobra 1. 1938 vzel na Dominkuševo posestvo v službo za služkinjo Alojzijo Fekonjevo, katere mož je bil takrat v zaporih mariborske moške kaznilnice Mesca septembra je bil po delni amnestiji Fekonja izpuščen iz zaporov. Brez oskrbnikovega dovoljenja se je preselil k svoji ženi v Dominkuševo hišo. Fekonja je kar po svoje začel gospodariti na Dominkuševem posestvu. Z voli je opravljal vožnje za svoj račun in brez oskrbnikovega dovoljenja je v vinogradu potrgal vse namizno grozdje, v sadovnjaku oa obral precej sadja. Se prej pa sta zakonca iz šupe odpeljala tudi voz. katerega je Fekonja neznanokam prodal. Tatvine ro bile prijavljene trojiškim orožnikom, ki so oba zakonca zaslišali. Možak priznava tatvine le delno, njegova žena pa se je orožnikom izgovarjala, da je pač morala de"1 ati tako, kakor ji je bil mož naročil * Razbojnik Hace pride po novem letu pr^d veliki senat. Sodna preiskava, ki jo je vodil preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča g. Fischinger proti 24-letnemu Tonetu Vrata v njih sobo so bili pustili odprta. Vse svetilke so bile ugasnjene. Noč pa je bila svetla, tako da je lahko prišel na ploščad v podstrešju stolpa. Bil je presenečen, ker ni nikjer opazil nikake straže. »Kaj se tile kitajski bratci počutijo tako vame?« je mrmral maja je z glavo. Nagnil se je čez zidno ograjo in pogledal dol. V daljavi je zagledal nekaj jezdecev in na griču je videl neko veliko, temno gmoto. »To mora biti živina Halkov.« Ko se je hotel obrniti, da bi šel spet dol, je opazil več postav, ki so se previdno pomikale po griču, na katerem je stal stolp, navzdol v smeri proti kozaškemu taboru »Kdo so le ti možje? Moram vprašati mandarina.« Stopil je v nadstropje pod podstrešjem in odprl vrata. Prišel je v velik prostor, ki ga je razsvetljevala svetilka. To je bila soba poveljnika. Imela je ledišče in pravo kitajsko pohištvo. Vse na okoli so stale lakirana mizice z raznimi igračkami, majhnimi vazami, čajnimi kanglicaini, "s sivomodrimi skodelicami in podobnimi rečmi. Stene so bile pokrite s tapetami in cvetličnimi vzorci. Razno starodavno orožje je viselo na njih. O mandarinu pa ni bilo sledu. Storm je odprl druga vrata, ki so držala v drugo sobo. Tudi tu ni bilo človeka. Njegova osuplost je naraščala. Ali so Kitajci morda zbežali pred kozaki? Zla slutnja ga je gnala, da je šel budit polkovnika. »Ali se že dani?« ga je ta zehaje vprašal. »Še ne, a bojim se, da se nam ne pripravljajo hude reči.« Vaailjev je prestrašen planil pokoncu IZGNANCI Hacetu zaradi raznih umorov, ropov, vlomov in tatvin, je bila te dni končana. Razbojnik Hace je hajdukova! po raznih krajih Gorenjske, Štajerske, Dolenjske in Notranjske. Ha-cetovi sodni spisi tehtajo do 25 kg. Poleg Haceta bodo prišli na zatožno klop še mnogi niegovi pomagači, nekateri pa bo bili že obsojeni. Tone Hace je prostovoljno priznal le umor svojega tovariša Avpiča, ki ga je bil v sporu zaradi plena ustrelil avgusta I. 1938. v Gameljnah, ga slekel in nato zavlekel v •eno nekega tamošnjega posestnika- Hacetu je dalje dokazan umor orožnika Medena pri Celju. Ta umor Hace označuje za silobran. Na vesti ima Hace tudi roparski umor stare ženice v Malih Braslovčah. Oropal je ženo za 70.000 din gotovine. Koliko ima Hace raznih drugih zločinov na vesti, bo pač pokazala glavna razprava pred velikim kazenskim senatom v Ljubljani, ki bo najbrž februarja po novem letu. * Roparski napad na samotno domačijo. V Obradu pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah je bUo v nedavni noči izvršeno drzno razbojniStvo. Dva mlada moška sta vdrla v bolj samotno hišo posestnice Terezije Ču5-kove in ji zagrozila, da jo ubijeta, če jima ne da denarja. Zbegana posestnica je dopovedovala, da nima denarja. Brezupno se je branila, ko sta jo razbojnika pričela daviti. Mučila sta jo in jo pretepala, dokler ni omedlela. Nato ata razbojnika pobrala nekaj gotovine, dve srebrni uri, dva zlata prstana in razna živila. Ko se je Cučkova zbudila v zavest, je šla klicat orožnike, ki so takoj uvedli preiskavo o razbojništvu. Ker je Cučkr>va lahko podrobno opisala oba razbojnika sodijo rožniki, da sta to bila 291etni Ivan Klobasa iz Oseka pri Sv Trojici v Slovenskih foricah, ki je bil že večkrat kaznovan in pa 71etni njegov prijatelj, ki je bil tudi že kaznovan,zaradi tatvin. Pobegnila sta v gozd m }u orožniki iščejo. * Pojav svinjske kuge v Beli krajini. Med nevarne kužne bolezni, ki lahko zadenejo domače živali, spada tudi svinjska kuga. Ta bolezen se je začela širiti v vaseh Hrastu in Dragah v občini Radatovičih ter se prenaša dalje med svinjski rod, tako da je dosegla že vasi Trnovec in Gornio ter Dolenjo Lokvico v metliški okolici. Storjeni so že potrebni uVrepi, da se širjenje nevarne bolezni zausta- vi * I71etni fant zaklal svojega Izletnega tovariša. Nedavno zvečer je v prepiru pred Sušnikovo gostilno v Retju pri Trbovliah potegnil 171etni Smodiš Jožef nož in zabodel svojega tovariša Zupanca Janeza, s katerim sta prej v gostilni pila in Igrala biljard. Dvakrat ga je zadel v roko In nogo, v tretja pa naravnost v srce. Zupanc Je imel še toliko moči, da Je Smodišu izvil nož, potem pa je omahnil in so ga morali odnesti domov. Pri tem Je »e pomagal Smodiš sam A Zupancu ni bilo več pomoči in je po nekaj minutah izdihnil. Oče Smodišev je sam povedel sina na orožniško postajo. Smodiš je pri biljardu izgubil in bil baje zaradi tega tako razburjen, da je napadel rajnega Zupanca Je svojeglaven fant, ki je že prej grozil z nožem, dasi mu na zunaj ni videti in je slabotne postave. Nedvomno Je manj vreden človek. Pri nas žal še nimamo zakona, ki bi se pečal s takimi rečmi in jih skušal spraviti na pravi tir. • Zadnji izmed Salajeve tolpe obsojen na sedem let. Razbojnik Ignac Salaj je bil strahofvalec ljubljanske okotlce, ko je od 1. 1937 do jeseni 1. 1938 vlamljal v hiše. Znal ie zbrati in voditi drzno tolpo tatov in vlomilcev Mali kazenski senat je že lani obsodil Salaja na devet let robije. Z njim vred so bili obsojeni še nekateri njegovi so-trudniki in pomagači na večmesečne kazni. Trije tudi na več let. Salajevi družba' je pripadal takrat še maloletni Matija Jereb iz Ljubljane. Temu se je posrečilo pobegniti in se skrivati. Jereb je med tem časom celo služil vojake pri protiletalskem polku v Skoplju. Od polka ie v začetku letošnega leta pobegnil. Skrivaj je izmaknil dve vojaški knjižici, eno na ime Markič Leopold in žici ie prilepil svojo sliko in čez sliko pritisnil tudi pečat protiletalske komande. Toda Matija Jereb, ki so ga oblastva zasledovala zaradi vlomov, izvršenih pod Salajevim vodstvom. je takoj po pobegu od voiskov začel svo;e vlomilske posle. Letos 26. februarja je vlomil v gostilno Marije Lužarjeve In ji odnesel 130 d;narjev gotovine, mnogo živil in drugih reči Pozneje je vlomil v trgovino Emila Novaka, a ie bil prepoden Pri Lužarjevi ukradene reči, med nrmi kovčeg. je dal Jereb spraviti pri neki Štefki Sinčkovi. Policija je zaplenila ta kovčeg. Jereb je trdil. da je kovčeg kuni] v Skoplju in ga prinesel v Liubljano. S*efka ga je skušala sprva izrezati, toda ni šlo. Zaradi vseh vlomov in zaradi voja?k;h kniižic je bil Matlia Jereb obsojen na sedem let robiie. Jereb kazni ni spreiel. ker se mu je zdela previsoka * Sedem let robije. ker je umorila svojega otroka. Pred petčlanskim senatom v Calju se ie ra«ov»H<»ia 251etna. v Stri«rovo pristoina služkinja Neža Golenkova iz Kaple pri St. Juriju ob Taboru, ker je umorila lastnega otroka. Golenkova je služila pri posestniku Ivanu Kumru v Kapli. Letos 21. julija je v celjski porodnišnici porodila nezakonskega otroka. Golenkova ni vedela, kam z otrokom. Bala se je ljudi in je bila v skrbeh, kako bo mogla dete preživljati. Zato je že v porodnišnici sklenila, da bo spravila otroka s sveta. Dne 29. julija je prišla s svojim otrokom v Grajsko vas. Ob potoku Bolski je otroka za davila, nato pa izkopala četrt metra globoko jamo, položila vanjo trupelce, ga zasula in zemljo izravnala. Po tem groznem dejanju je Si* k svojemu delodajalcu Kumru v Kaplo in izjavila, da je dala otroka v rejo. Ker pa se je vedla sumljivo, so se začeli za zadevo zanimati orožniki. Ko so zahtevali od Golen-kove, da jim pove, komu je izročila otroka v rejo, je priznala, da je otroka umorila. Golenkova je bila obsojena na sedem let robije in trajno izgubo častnih pravic. • Koristna vest za gospodinje. Gospod Bukovec Josip iz Kota štev 2. pri Semiču vas obvešča, da je iznašel zelo učinkovito sredstvo za hitro čiščenje mastne posode in steklenic. Je to neke vrste pepel, ki se ga da eno žlico v pol zajemalke mrzle ali mlačna vode. S krpico se nato s to brozgo malo drgne po mastni posodi in izplakne Posoda j« potem povsem čista, brez najmanjše plasti maščobe. Navedeni je iznajditelj tudi ključavnice, ki je ne more nihče odpreti. LOVSKA Jaka: »Zadnji čas sem silno raztresen. Pomisli, nekoč sem Sel- brez puške na lov.« Matija: »No, in kdaj si opazil, da nimaš puške?« Jaka: »Sele zvečer, ko sem ženi izročil ustreljenega zajca.« NAKLJUČJE A: »Sinoči sem šel z ženo v kino in sem po naključju dobil sedež poleg deklice, ki j® bila lepa kakor roža ..« B: »Jaz pa sem šel sinoči v kino z deklico, lepo kakor roža, pa sem po naključju dobil sedež poleg svoje žene.« NA LJUBEZENSKEM SESTANKU Vera: »Ljubim te, Branko, zaradi tvoja moške odločnosti in pa zaradi tvoje ženska nežnosti.« Branko: »Veš, to sem podedoval, kajti polovica mojih prednikov je bila moškega, druga polovica oa ženskega spola « »Kaj se je zgodilo?« »Kitajci so zapustili stolp!« »Ali nas hočejo prodati?« Storm je skomignil z ramami. »Najbrž izdajstvo!« Zdaj so se zbudili tudi drugi. Preiskali so vse prostore. Vrata so bila povsod odprta. Vse je kazalo, da 3e inženjer ni motil. Medtem ko so njih gostje spali, so jo Kitajci pobrisali iz stolpa. Gostje so hoteli k izhodu. Velika vrata so bila od zunaj zaklenjena. Zdaj je bilo jasno: mandarin je hotel goste z ljubeznivo postrežljivoetjo zazibati v prepričanje, da ni zanje nevarnosti, nato pa je šel s svojimi ljudmi h kozakom po razpisano nagrado. •Zbežati moramo, dokler ne pridejo kozaki!« je odločno rekel polkovnik. Stolp je imel mnoge stolne line. S pomočjo kakSne vrvi bi se morda lahko spustili dol, preden pridejo vojaške čete. 2al pa so se morali ujetniki prepričati, da »o bile vse line zamrežene s težkimi železnimi palicami, Id Jih brez orodja ni bilo mogoče odstranili. Spet so šli h glavnim vratom. Toda vsa prizadevanja, da bi strli ključavnico, so bila zaman. »Morda pa bi se lahko spustili na tla s podstrešne ploščadi?« je menil Ivan. • »Če bi imeli kakšno vrvi« je vzkliknil Storm. »Iskal sem kaj primernega vsepovsod.« »Ali hoče usoda, da se bomo morali vdati kozakom na kitajskem ozemlju?« je vzdihnila Marija. »Kaj pa, če bi napravili luknjo skozi zid?« »Seveda, če bo še čas! Kier je strelno orožje, mora biti tudi smodnik Z močno mino lahko razstrelimo del stolpa.« »Prepozno!« je vzkliknil Storm. Pogled s ploščadi ga je prepričal, da so se kozaki že bližali. Osem čet je prišlo in v širokem krogu obkolilo stolp Ni bilo več dvoma: Kitajci so jim dovolili stopiti na kitajsko ozemlje. »Ujeti smo!« je rekel polkovnik vdan v usodo. »Ni drugega izhoda kakor smrt!« »Branimo se do smrti!« je rekla Marija pogumno. Zunaj je že odjeknilo več strelov iz mušket. Ko je vodja kozakov zagledal polkovnika na ploščadi, mu je zaklical: »Vdajte se, ali pa bom pognal stolp z dinamitom v zrak!« Vasiljev je hotel razjarjen pomeriti na vod Jo, toda Storm ga je zadržal. »S tem si svoj položaj le poslabšamo!« Zdajd je zagrmel silen pok. Stari stolp se Je zamajal, kakor bi se bil hotel podreti. Nato sta se zrušila z glasnim ropotom en ogel ln del stopnic. Preden so se ujetniki prav zavedli spričo strahu, so bili že obkoljeni, razoroženi in poveden! na prosto. Napad je bil tako nenaden, da so napadalcem niso mogli postaviti po robu. Toda niso bili vsi ujeti. Eden Je manjkal. Ivan, študent, je bil neznano k^j. izgkniL 36. poglavje HARACAINSK Deset minut pozneje so kozaške čete zapustile z ujetniki kitajsko ozemlje. Kolona je obstala na kraju, kjer je bila čreda Sivine, last Halkov. Ena izmed čet je ostala tu, da je stražila plen Ostali vojakj so gnali ujetnike dalje proti vzhodu. Hoteli so jih spraviti v Haracainsk, ki je med tamkajšnjimi mesti bilo najbližje meji. Vasiljev si je odahnil. Bal se je že, da ga s tovariši vred ne bodo povedli v Irkutsk. V Irkutsku, glavnem mestu Vzhodne Sibirije, bi ne bilo več upanja na beg. Več upanja je biio v Haracainsku Ta trdnjava je stala blizu Selenge nedaleč od meje in je bila slabo zastražena. To, da je Ivan izginil, je tudi prilivalo poguma polkovniku. Drzni študent je pač Imel svoje namene, ko se je spretno izmaknil čuječnosti vojakov. Polkovnik je upal, da bodo Ivan in prijateljski Halki gotovo kaj storili 7n osvoboditev prijateljev. Marija je bila zelo nesrečna. Sicer pogumne mladenke se je loteval mračen obup. Hodila je s sklonjeno glavo in solze so se ji svetlikale v očeh. »Sestrica,« ji je Šepetal Vasiljev, »nikar ne obupavaj! Zanašam se na to, da nas bo Ivan reiil.« Zavzdihnila je in vzdignila glavo. »Ali misliš, da je Se živ? Misliš, da ga kozaki niso ustrelili?« »Ne, ne! Bil je bolj zvit kakor mi vsi!« »Tl mislii, da se mu je posrečilo pobegniti?« »Najbrž se je v trenutku eksplozije skril v prepričanju, da nam svoboden lahko več koristi, kakor če bi delil z nami žalostno usodo. Vojaki se vendar niso nič prizadevali, da bi ga našli. . Zato je gotovo ušel. Ce živi, nas ne bo pozabil!« »Gotovo ne!« je rekla živahno in na njenem obrazu se je pojavila lahna rdečica. Popotnikovo torDo Mešetarjev se ogiMjife Kamnik, novembra. V Briši nad Kamnikom živi komaj 50 let »tari preužitkar Homšak Jože, ki jih ima mnogo za ušesom, a nobena ni, da bi jo pohvalil. Zato je imel že večkrat opravka s eodnikL Nedavno je vzel na piko neko vdovo, ki tivi s svojo družino v Mekinjah pri Kamniku. Vdova se je pred nekaj leti vrnila ix Nemčije. Dobila je za možem, ki se je v nekem rudniku smrtno ponesrečil, precejšen znesek denarja, zaradi česar je sklenila zgraditi družini lastni dom. Zaradi nastalih splošnih hudih razmer je začela tudi razmišliati, ali bi hišo obdržala ali prodala. Za to oklevanje je zvedel tudi Romšak, ki je vdovo obiskal in Jo nagovarjal, naj hišo proda. Zagotavljal ji je, da bo za majhno odškodnino preskrbel dobrega kupca. Res je čez nekaj dni privedel k njej kupca Brleča iz Loke v Tuhinjski dolini in ie po kratkem pogajanju prišlo do kupčije. Vdova je zahtevala zn hišo 65 000 dinarjev, are pa je dobila od Brleča 10 000 dinarjev. čez tri dni se je Romšak ponovno poiavil pri vdovi z nekim pismom in d°jal. da se ie Brleč premislil in prosi za vrnitev are Ker pa je bilo vdovi tudi že žal. da je hišo prodala, je rade volje vrnila 10.000 dinarjev m Jih izročila Romšaku. za pot na ga ie še posebej nagradila z 20 dinarji. Težak kamen se ji je odvalil od srca, ker je mislila, da je zdaj vse v redu. Toda to je bila le zvijača Romšaka, da je prišel do denarja. Veselega obraza jo je ubral v mesto. Popival je po raznih gostilnah, kuoil si je menda tudi čevlje in poravnal nevaj svojega dolga. Ko mu je glava že poslala težka, Jo je mahnil proti Vrhpoliu in se ustavil še v gostilni »Pri zlati kaplji«. Ker re ga je preveč nabral, je pri mizi zasmrčal. Poleg njega Je bilo kar nastlano z denarjem. K gostilničarju je prišel medtem ugleden posestnik. Ta in gostilničar sta takoj zasumila, da z Jožetom ne bo vse v redu. D-mar sta pobrala In mu še pretipala žene. Ugotov:la sta, da Je imel pri sebi že 8831 dinarjev. Zadeva je prišla na uho orožnikom. Romšak pride nred sodnike. Iz Prekmurja Poštne avtobusne zveze v Prekmurju obnovljene. Pred tedni so bili poštni avtobusi na nekaterih progah ukinjeni, odnosno avtobusne vožnje omejene, s čimer so bili prebivalci ob teh progah zelo prizadeti. Dne 14. t. m. pa je poštna uprava obnovila redni avtobusni promet, kakor je bil pred ukinitvijo. Ulice v Murski Soboti bodo preimenovali. Na zadnji seji občinskega odbora bo med drugim tudi razpravljali o potrebi preimenovanja nekaterih murskosoboških ulic. Za to delo je bil določen poseben odbor. Prav tako ima ta odbor nalogo, da izdela predlog za imenovanje 22 novih ulic, ki doslej niso imele imen. Cigani kradejo poljske pridelke. Letos, ko je veliko povpraševanje po kmetijskih pridelkih, »o tatvine poljskih pridelkov v Prekmurju zelo pogoste. Posebno priročen pridelek za krajo je turščica. Seveda gre večina teh tatvin na račun ciganov in najbrž opra- vičeno. V sobošiki okolici živi docti ciganov. Nekateri med njimi se preživljajo z delom, ostali pa, kakor nanese. O ciganskem vprašanju se je že mnogo razpravljalo, a še nič se ni storilo. Potrebno bi bilo cigane za stalno naseliti. Dopisa ŠPITALIČ PRI KONJICAH (Smrtna kosa). Te dni je v 85. letu starosti umrl g. Jurij Zidanšek, posestnik na Srangah, do-igoie ni cerkveni ključar in dolgoletni odbornik bivše občine Toiskega vrha. Zapušča šest s.nov in tri hčere, med njimi upokojenega načelnika kmetijskega ministrstva inž. Josipa Z -danška in župnika v Podsredi g. Jakoba Zidanška. Pokojnik je bil skrben gospodar in zaslužen bikorejec, ki je z dobrimi biki dvignil živinorejo svojega okoliša. Dolga leta ja bil načelnik krajevnega šolskega sveta v Špitaliču. Bodi vzornemu gospodarju ohranjen blag spomin! Velfkorusi, Maforttsi in Belorusi sestavljajo tri četrtine ruskega prebivalstva Nemški časopis »Wirtschaft und Statistik« priobčuje obširno poročilo o prebivalstvu Sov jetske Rusije. Na ozemlju Sovjetske Rusije živi 47 raznih narodov Glavni del prebivalstva sestavljajo Velikorusi, ki jih je 99 milijonov aii 59 odst. vsega prebivalstva. Daleč za njimi so po številu Malorusi (Ukrajinci ali Rušim), ki jih je 28 milijonov ali 16 odst., medtem ko je Belorusov pet milijonov 200 tisoč ali trije odst. vsega prebivalstva. Ti trije slovanski narodi tvorijo torej nad tri četrtine prebivalstva. Izmed ostalih narodnosti sestavljajo skupine, ki štejejo nad en odstotek vsega prebivalstva samo še Uzbeki, Tatari, Kozaki, Židje, Azerbedžani, Gruzini in Armeni Nemcev so našteli 1,400.000 ali 0.8 odstotkov. Po socialnem položaju je največ kolektivnih (v skupnih gospodarstvih živečih) kmetov in sicer 75,600.000 ali 44.6 odstotka. Na delavce po mestih in po kmetih odpade samo 32.2 odst na uradništvo pa 17.5 odst. Zelo zanimivo je tudi poročilo o spremembi socialnih razmer prebivalstva v zadnjih 10 letih. Zaradi industrializacije in kolektivizacije države se je dvignilo v letih 1928. do 1939 število delavcev in uradnikov od 17. na 49.7 od. t., kolektivnih kmetov pa od 3 na 46.9 odst. Nasprotno je pa padlo število individualnih (v posameznih gospodarstvih živečih) kmetov od 73 na 2.6 odst. X Izseljevanje Bolgarov iz severne Dobru-dže. Po nemških vesteh se bodo začeli 25. t. m. v Bukarešti razgovori bolgarskega in rumunskega finančnega odbora glede vprašanj, ki so v zvezi z rumunskim odstopom južne Dobrudže Bolgariji. Zlasti se bo pretreslo vprašanje o izselitvi Bolgarov iz severne Dobrudže. X Vrhovni poveljnik angleških sil v Grčiji. Uradno poročajo, da je letalski general Albi-aki imenovan za vrhovnega poveljnika oboroženih sil v Grčiji. General Albiaki je služil doslej že v Indiji, Egiptu, Transjordaniji, Palestini in doma v Angliji. Pred imenovanjem za Grčijo je bil poveljnik letalstva v Palestini. »Nekaj mi pravi,« je nadaljeval Vasiljev, »da bomo kmalu kaj slišali o njem. Ce bi nas bili kozaki povedli v Irkutsk, bi nas niti hetman Baunje ne mogel več rešiti. Toda v Haracainsku bo rešitev mogoča ...« »Zakaj pa nas vedejo tja?« ga je prekinila. »Mislim, da Bajkalsko jezero ni več trdno samrzlo, zaradi česar je promet čezenj prekinjen.« »Saj Je vendar še nova cesta!« »Ta pot je predolga in preslaba v tem letnem času.« Marija je umolknila. S povešeno glavo je korakala dalje. Cez nekaj časa je spet vprašala: »Kaj pa bodo storili z menoj?« »Upam, da te bodo z Dimitrijem in voznikom Fedorjem vred Izpustili. Saj vi trije niste zapisani v seznamu izgnancev. Samo ne sme nihče izvedeti, da si ti moja sestra!« »To ni težavno. Spet jim bom povedala svojo zgodbo o francoski potovalki. Rekla Jim bom, da bo mi prtljago ukradli roparji ali a Halki. Samo si moram še izmisliti zgod- o, kako sem prišla v vašo družbo.« »O nas moraš čim manj govoriti, Marija, sato pa toliko več o Halkih!« Med tem tihim pogovorom je krenila kolona od obmejnih gor proti severovzhodu. Napravili so kratek odmor pri neki obmejni postaji v obliki lesene barake, kjer je stražil kakšen tucat kozakov. Proti šesti uri zjutraj je oficir spet ukazal nadaljevanje poti. Zdelo se je, kakor bi se mu mudilo spraviti ujetnike na varno v Haracainsk. Vsekakor se je stalno bal napada na oni strani meje bivajočih Halkov. Čisto je sumil, da so Halki zavezniki teh ujetnikov. Ob osmi uri so bile vidne že prve hiše Ha-racainska. Pol ure kasneje je prišla kolona v mesto. Haracainsk je bila bolj omejena stražnapo staja kakor pa trdnjava. Stel je kakšnih sto-petdeset lesenih hiš, policijskih zgradb in več na pol razpadlih cerkev. Prebivalci, ki so bili buriatskega rodu, so se pečali s trgovino. Zlasti so izvažali kože, ki so jih nakupovali od transbajkalskih lovcev, in pa velike množine rib iz Bajkalskega jezera. Poveljnik kozaških čet je povedel ujetnike takoj na policijski urad in jih je dal tam zapreti. Mala ječa v Haracainsku je bila neke vrste etapa in ni bila nič manj nesnažna kakor prejšnje etape ob sibirski deželni cesti. Sestajala je iz velikega prostora z lesenimi stenami in zamreženimi okni brez šip, čeprav je bil kraj mrzel. »No,« je dejal inženjer, ki se je bil vdal ▼ »vojo usodo, »pa smo spet srečno v rokah policije. Svoj beg bomo morali drago plačati!« j »Tudi jaz se bojim tega,« je menil tiho polkovnik. »Gotovo me smatrajo odgovor- j nega za smrt rudniškega inšpektorja. Sicer J pa sem vojak in znam umreti. Želim le, da bi bila Marija rešena!« »Polkovnik, priče za inšpektorjevo smrt ni. Sklenil sem, da prevzamem dogodek na svoje rame.« Vasiljev je živahno protestiral. »Nimam prav nobenega sorodnika, ki bi objokaval mojo smrt,« je nadaljeval Storm. »Vi morate ostati živi zavoljo svoje sestre! Naj obesijo mene...« »Take žrtve ne bom nikdar sprejel!« »S tem si bom samo skrajšal muke prisilnega dela. Nič drugega ... Tiho, prihaja!« Debel zarjavel ključ je zaškrtal v ključavnici in vrata so se odprla. Ječar je vstopil velik ko finski grenadir. Konice brk je imel močno namazane. V rokah je imel list papirja. Ko si je vsakega izmed ujetnikov prostodušno ogledal, se je obrnil na Sergeja: »Ali ste vi bivši polkovnik Sergej Vasiljev?« »Da!« »A vi ste bivš iinženjer Storm... Dobro, vidva ostaneta tu! Ostali naj mi sledijo k po licijskemu načelniku!« Marija je hotela še objeli brata, a je to spričo svarilnega bratovega pogleda opustila. Obvladala se je kljub globoki bolečini, ki jo je čutila ob slovesu, saj je bilo negotovo, ali bo brata še kdaj videla. Zadovoljila se je naposled s tem, da je obema ujetnikoma stisnila roko. »Upam, draga gospoda, da vaju bom kmalu videla prosta. Storila bom vse, da se nesporazum razjasni!« Nato je opiraje se na Dimitrijevo roko šla za ječarjem. »Le pogumno, gospodarica!« ji je zašepetal zvesti sluga, ko je bila globoko zavzdihnila. »Za božje ime, nikar se ne izdajte. Moramo biti prosti, da bomo lahko rešili polkovnika in njegovega prijatelja!« »Nič se ne boj!« Nato se je obrnila k vozniku: »Ti vendar veš, da so vsi moji papirji ostali v rokah Halkov?« (Dalje). Kako na cesten način pobarvaš lesena tla Če imaš tla v stanovanju iz navadnih desk, jih lahko na prav preprost in cenen način pobarvaš in zgladiš. Na ta način ti ni treba ribati tla in jih lahko vsak dan samo obrišeš. Pobarvaš pa tla na tale način: Skuhaj srednjeveliko cikorijo v poldrugem litru vode za srednje veliko sobo. Pusti, da se ustali, nato precedi tekočino skozi gosto cunjo in namoči tla. Če se ti zde tla presvetla, postopek ponovi s tekočino, ki ti je še ostala. Ko se tla čisto posuše, jih namaži z loščilom za parkete prav na tanko. Tega loščila potrebuješ za tri povprečne sobe okroglo pol kilograma. Z loščilom namazana tla drgneš s krtačo za parkete tako dolgo, da se začnejo tla svetiti. Če nimaš krtače, si lahko pomagaš z mehko cunjo. Loščilo za parkete ni drago. Lahko pa sl ga tudi napraviš sama, in sicer iz voska in bencina. V posodo nalij na vosek toliko bencina, da dobiš gosto tekočino. Posodo postavi v krop in počakaj, da se vosek raztopi. Opozoriti pa moramo, da je treba z bencinom zaradi ognja previdno ravnati. Bencin se silno rad vname in eksplodira. Vname se celo že samo bencinov hlap, kar lahko povzroči nesrečo. Zato je najboljše, da je krop, v katerega postaviš vosek z bencinom, daleč od Štedilnika ali peči, torej sploh ne v kuhinji. Praktični nasveti Borba proti podganam. Podgan se ni lahko znebiti. Če jih hočete ugonobiti, jim morate odvzeti vsa skrivališča. Luknje zadelajte z malto ali cementom, kateremu ste primešali zdrobljenega stekla, da ne bodo mogle razgrizti zadelave. Potem jim nastavite suho moko pomešano z mavcem, zraven pa posodo z vodo. Mavec se v podganjem želodcu strdi in žival pogine. Primerna, je tudi past v obliki čebra, ki je do ene tretjine napolnjen z vodo. Na vrhu čebra je pritrjena gladka deščica, ki drži proti sredini ter je gibljiva tako, da zdrsne podgana v vodo, ko stopi čoz njeno polovico. Nad čebrom povesite na žico kos slanine, ki vabi podgane, da gredo proti njej po deščici. Navadnih pasti se podgane ogibljejo. Ne shranjujte gumastih plaščev v omarah, v katerih so strupi proti moljem. Molje in njih zalego odpravljamo z bežnimi strupi, kakršni so naftalin, kafra in drugi z večjim ali manjšim uspehom. Učinek je tem močnejši, čim češče takšne snovi v omari obnavljamo, tako da je v njej zrak vedno nasičen s temi strupi. V omarah pa hranimo razen oblačilnih kosov iz drugega blaga morda tudi gumaste površnike. Ugotovljeno pa je, da vsi strupi, ki jih uporabljamo proti moljem, kvarno učinkujejo na gumo, ki začne razpadati. Zato naj nikar ne hranimo gumastih plaščev v omarah, ki so v njih sredstva zoper molje. Za kuhinjo Ocvrta jabolka. Olupi lepa in kisla jabolka,' zreži jim iz srede pečke, razreži jih na ploščice, debele za centimeter, in potresi s sladkorjem. V lonec pa deni tri osminke litra vina, dve celi jajci, dva rumenjaka, tri žlice sladkorja in toliko moke, da bo testo, ko ga raztepeš, kakor za vlite rezance. V to testo pomakaj s sladkorjem potresena jabolka, jih v maslu lepo rumeno ocvri in s sladkorjem potresena deni na mizo. Svinjska pečenka s čebulo. Kos svinjskih zarebrnic podrgni s soljo, s poprom in z zri-bano čebulo, nato zavij v tanek pergamentni papir in pusti ležati čez noč (ali vsaj nekaj ur). Zdaj peci poldrugo do dve uri. Medtem pa pridno polivaj s pečenkinim sokom in z juho. Pečeno razreži in oblij s sokom. Kisla gobova juha. V dveh in polovici litra malo okisane vode kuhaj košček čebule, malo popra in nekaj klinčkov. Hkratu praži očiščene gobe s sirovim maslom. Ko so se gobe j osušile, potresi nanje dve žlici moke In deni vse v precejeno juho. Ko že malo prevre, raztepi vanjo eno ali dve jajci in daj z ajdovimi žganci na mizo. Kuhani orehovi štruklji. Napravi vlečeno testo iz dobre polovice litra moke, enega jajca, koščka sirovega masla in slabe osminke mlačne vode. Nato pusti, da testo počiva. Medtem zmešaj sedem dek sirovega masla, dva rumenjaka in četrtinko litra smetane. Temu dodaj trd sneg dveh beljakov, dve žlici drobtin, četrt litra zdrobljenih orehov, malenkost stolčenih klinčkov in cimeta in malo limonove lupine. Zdaj testo razvleci, namaži z omenjenim nadevom, rahlo zavij in skuhaj v slani vodi, zavito v prtiču. Kuhano razreži Znnlmloostl X Rumunski potres in petrolejska industrija. O obsegu škode, ki jo je potre« napravil v rumunski petrolejski industriji, ni mogoče dobiti natančnih podatkov. Toda škoda je po pripovedovanju prič zadosti občutna. Tako so tvomice za čiščenje petroleja v Cam-pini podrte in petrolejska skladišča v Baicoi in Bustenari so uničena. Tudi petrolejski vodi iz Ploestija v donavsko pristanišče Gi-urgiu so poškodovani. V Rumunijo so že prišle večje skupine nemških strokovnjakov, ki bodo popravile naprave. X Iz Gibraltarja pojde vse civilno prebivalstvo. Po italijanskih vesteh bodo iz Gibraltarja odpeljali vse civilno prebivalstvo. V Gibraltarju bodo ostali samo vojaški obvezniki. X šest glavnih držav bo v prihodnjem letu izdalo za vojne svrhe 50 milijard dolarjev. Ameriški listi objavljajo podatke, iz katerih je razvidno, da bo šest glavnih sil v prihodnjem letu izdalo v vojne svrhe 50 milijard dolarjev (2750 milijard dinarjev). Dogodki Zedinjenih držav bod znašali okrog 74 milijard, izdatki za vojne sile 12 milijard. Dohodki Rusije so preračunani na sedem milijard dolarjev, od katerih bodo šle tri milijarde za vojsko. Od šestih milijard dolarjev japonskih državnih dohodkov bo porabljena dobra milijarda dolarjev za vojsko. Italijanski državni dohodki bodo znašali blizu šest milijard dolarjev, od teh bosta porabljeni za vojsko približno dve milijardi dolarjev. Kanada, ki bo imela okrog štiri milijarde dohodkov, bo izdala za vojsko 810 milijonov. Dohodki Anglije za prihodnje leto sicer še niso bili določeni, lahko pa se reče, da bo Anglija prihodnje leto izdala okrog 20 milijard za vojsko. Nemčija pa bo izdala prihodnje leto nad 15 milijard dolarjev za vojsko. X Kanadska letala za Anglijo. Kanadski letalski minister Power je sporočil, da je že sestavljena druga kanadska lovska eskadrila, ki bo v kratkem poslana v Anglijo. X Ptice, podobne martinčkom. Posebne vrste ptiči žive v krajih ob največji reki na svetu, ob reki Amazonki. Ko zapuščajo gnezdo, so spočetka zelo nerodni, odnosno bi bili nerodni, če bi »odhajali v svet« po dveh kakor pri nas. Toda ti ameriški ptiči odhajajo iz gnezda »po vseh štirih«, to se pravi, po nogah in perutnicah. Pii svoji hoji, ko se opirajo na močno razvite perutnice, so kar precej podobni martinčkom. Druga zanimivost teh amazonskih ptičev pa je v tem, da so njihove perutnice oborožene s krempeljčki. To so njihove roke, 8 katerimi se lahko oprijemljejo. X Eskimi dobro čujejo. Ameriški raziskovalec, ki je več let živel med Eskimi, je odkril nekaj zanimivega. Med pogovorom je neki * * » 4 » » • „ . , »_ , ■■ii—1 n mili ii i in zabeli s sirovim maslom. Pečen štrukelj z domačim sirom. Napravi vlečeno testo iz pol litra moke, enega jajca, koščka sirovega masla, vode in malo soli. Zatem zdrobi poln krožnik svežega, odtečenega domačega sira (narejenega iz kislega mleka), primešaj dva rumenjaka, četrtinko litra smetane, dve žlici sladkorja, malenkost na drobno zrezane limonove lupine in trd sneg i* dveh beljakov. Nato razvleci testo, ga polij z razpuščenim sirovim maslom, namaži z nadevom ter potresi s pestjo rozin in pestjo drobtin. Rahlo skupaj zvij, deni v podolgasto ponev, pomaži z jajcem, polij z mlekom in počasi peci kakšne pol ure. Eskimo naenkrat izjavil, da se je pravkar pojavil severni sij, češ da to razločno slišL In res, ko so stopili iz snežne kolibe, so zagledali na nebu krasen sij. Eskimi so opozorili raziskovalca na visok glas, ki ga pa sam ni slišal. V kolibi prisotni Eskimi so tudi slišali ta glas. Ameriški raziskovalec metni, da imajo Eskimi kot priroden narod še vedno občutljiv sluh za te visoke glasove, ki jih prebivalci južno ležečih delov zemlje ne zaznavajo več. X Plavolaske so nevarne moškim. »Varuj se plavolasih žensk!« se glasa neka popevka in po podatkih nekega portugalskega zdravnika za duševne bolezni to svarilo ni odveč. Učenjak je preiskal Vfcroke 600 samomorov in samomorilnih poskusov moških. 280 med njimi je povzročila nesrečna ljubezen, a 193 med njimi, torej nekaj več kakor dve tretjini, nesrečna ljubezen do plavolask. Samo v 60 primerih so črnolaske bile vzrok tako obupnih odločitev, ostali primeri pa gredo na račun rjavolask, kar je zelo malo, če pomislimo, da na Portugalskem prevladujejo črnolaske in rjavolaske. X Odločen ameriški glas za pomoč Angliji. »New York Times« piše, da mora biti žalostna usoda, ki je zadela angleško mesto Co-ventry, posledno svarilo Zedinjenim državam, da pospešijo pomoč za Anglijo. Naša dolžnost je, pravi newyorški list, da brž organiziramo pomoč. Tudi večina ameriškega ljudstva si to želi. X Merkur je svojeglaven. Te dni v ranih jutrnih urah je potovala zvezda Merkur na svoji poti skozi vesoljstvo med zemljo in solncem. Pojav je bil viden samo v Severni in Južni Ameriki in vzhodni Aziji. Upravnik zvezdarne v Washingtonu Hellweg je ob tej priliki pozval vse zvezdoslovce sveta, naj opazujejo srečanje in naj mu poročajo morebitne posebnosti. Merkur namreč potuje med zemljo in solncem samo desetkrat v sto letih. V zdajšnjem stoletju se je zgodilo to že devetkrat. Prihodnič se bo pojavil na enakem potovanju šele 1. 1953. X Predpotopna žival s šestimi rogovi. V južnem Wyomingu v Ameriki je dr. Charles Gazin odkril zelo dobro ohranjeno okostje uintaterija, velikanskega kopnega sesalca. Te živali so bile dolge štiri metre in visoke dva metra. Značilne so bile zanje lobanje s šestimi rogovi. Njih možgani so bili neznatni. Domnevajo, da so ti predpotopni velikani živeli pred 30 milijoni let. Posamezne kosti te čudne živali so našli že v raznih delih Zedinjenih držav, zdaj pa so prvič našli popolno okostje. Dragoceno najdbo bodo prepeljali v narodna muzej Zedinjenih držav. Listfika ured^^vs* Poljčane. Če morate denar dobiti, pa ga vam ne pošljejo, se obrnite najprej na omenjenega odvetnika. Če ga ne dobite, ni druge poti kakor na sodišče. Bitolj so bombardirala italijanska letala Agencija Avala prinaša nastopno uradno poročilo: Komisija, ki j« raziskovala primer bombardiranja Bitolja 5. t. m., je ugotovila, da so bile bombe, ki so padle na Bitolj, vržene iz letal italijanskega zrakoplovstva. Z izidom preiskave je vlada seznanila 12. t. m. italijansko vlado in jo prosila, da glede tega vprašanja tudi s svoje strani uvede preiskavo. po pomoti Italijanska vlada je odgovorila 16. t. m., da so italijanska letala bombardirala Bitolj, in je izrazila obžalovanje nad tem primerom. Istočasno je italijanska vlada načelno privo-bila v povračilo škode, prizadejane s tem bombardiranjem. Tako se bo po zaslugi prijateljskih odnošajev, ki obstoje med Jugoslavijo in Italijo, ta neprijetni dogodek smatral za poravnan. f/cbljaaa vrst uslužbencev £;ckcri>:uti cei-tue / ozmee ubijam smo prejeli tale dopis Do neslavnega pri nas obstoja'!o podporno društvo uslluž-,cev. pCZ, katerega namer, .je b'' preskrbeti jim č an *;n v slučaju smrti d-^stojrn p«.>gr©bi •t,''poTO občnega zbora tsepta"ubra je. Uilo pa -r.užtvo po I3letnem obstoju razpuščeno Za raz-Viist društva se imamo zahvaliti predvsem nekaterim odbornikom, ki so bili in m še obenem funkcionarji strokovnega druftva uslužbencev E CZ. Ti gospod je so izposloval razpust dr uštva zalo, ker so pri svoji strokovni organizacij ustanovili lastni posmrtntnski f^nd Član tega po s-nrtninsikega fonda pa je lahko sitne oni. ki je "benem č'i>n rdečega strokovnega društva usluž . >-.>nccv ECŽ. Ko so gospodje razpuščat’ podporno r "štvo uslužbencev E CZ. so mislili, da bo po . razpustu brez pomisleka potem pristopil vsak uslužbenec ECZ v rdečo orcaniiiacijo k' nosi na zu^aj le videz nedolžne samo, strokovne organizacije. Z raypustom podpornega društ\a so si ho to'i rdečkarji okrepit svojo strokovno or pari’za-c'jo. Račun pa je bil zarev'*«i T'.st, ki n1«' so-!> asali z nelojalnim postopkom rdečkaviev so v '~r,ovoru z ZZD ustanovili poseben posmrtninski ">nd. katerega č"an je lahko vsakdo, ne oa bi biil >an na pravila ali pripadnost d ločeni stro ni organizaciji. Novo ustanovheni j’osmirt-•ki fond nudi svojemu članstvu iste ugodnosti, biv5e podnorno društvo Za pristop k nove-o.^smrtninskemu fondu se. je prijaviti pri gg. ^ :u Šušteršiču, sprevodniku F CZ, ali pa pri <®Ktu Jamniku, sprevodniku f'CZ ' . 'družnica v Kranju je začela živahno delo-. kar se vidi tudi pri naraščanju članstva pri sestankih in širših se.irih, katere se vrše '■'•rat v friesecu. Tudi v nedeljo, dne 17 t. m. ie vršil Članski sestanek, na katerem se, je • opravljalo o novi kolektivni pogodbi za tek-'no delavstvo. Zastopnik centrale ie fiodal na-■»'no poročilo o osnutku te pogodbe, o zadr-->;u ostalih 'faktoriev in o pravilniku za pod--aule tekstilnega delavstva. O tem pravilniku -. sklicana anketa, rta kateri se "bo*razpravljal n končno uredil' tekst tega pravilnika.’ Vseka-' kor pa delavstvo zahteva, da dobi v odbor, ki bo upravljal ta fond. tudi svojega zastopnika, 'sicer ne bodo sodelovali pri tem fondu. Na drugi strani pa bo treba gledati, da delavstvo ne bo nreveč obremenieno. Po poročilu zastopnika •"pntrale je podrobno tolmačil spremembe, ki jih :e stavila kranjska podružnica h kolektivni pogodbi, tov Žerjal Drarro in so bile vse spremembe soglasno odobrene. Končno je pbroSal .še tov. Vidergar o splošnem položaju v tovarni in o zadržanju delavr-t.va ter o delu zaupnikov. Žiri V petek, dne 15. t. m. še Je vršila Širša seja -obeh podružnic in obratnih zaupnikov, na kateri se je razpravljalo o položaju čevljarskega delavstva. Z ozirom na čudno zadržanje delodajalcev so morale strokovne organizacije zadeti gotovo stališče in pripraviti vse potrebno, da bo razprava, ki se bo vršila v najkrajšem času, uspešno zaključena. Ugotovlieno 1e bilo, da delavstvo še zdaleka ni prejelo primernega poviška z ozirom na porast draginje kljub temu, da so delodajalci ponovno dvignili mezdo za 5 odst. Pri razgovorih so se razjasnila tudi ostala vprašanja. Prav zanimivo je, da delodajalci sploh ne plačujejo bolniškega tedna, odno- I sno da plačujejo onim delavcem, ki gredo na i orožne vaje kar pavšal po din 500.—, kar oa ’ nikakor ne odgovarja zakonitim predpisom. Turi’ to vprašanje bo treba rešiti. Posebno vprašanje pa so delavke, odn. štoparice, ki zavzemajo prav izjemen položaj, kajti delodajalci jih sprejemajo v učenje, ne prijavijo pa tega ne združenju niti občini; ko pa pretečejo leta, ni izučena in je seveda navadna delavka. Pri vsem tem je precej oškodovana, kajti dokler se uči (torej po kraievnem pojmovanju! ne dobi nekaj časa nobene plače, nato pa po din 0.50 na uro, kar nikakor ne odgovarja dejan- skemu položaju, kajti vsaka delavka, če je delavka, mora dobiti najmanj minimalno mezdo ža 10 ur, nato pa mora biti plačana še 50 odst. za nadure. Ce pa je vajenka, mora dobiti pogodbo, kalera mora biti prijavljena pri združenju ali občini. To se sedaj v Zireh ni dogajali, dočim smo ugotovili, da se povsod drugod ; to dogaja, kar je edino pravilno, ves gori omenjeni postopek pa nepravilen in protizakonit. Loke gfgu Zagorju bUlIŠUNA IN NJLNA ZAŠČITA irrecl kratkim Časom smo culi v našem radiu iz Ljubljane predavanje, Kako Slovenci nazadujemo v obrti, kar te Uče mojstrov. ha lem mestu uto lavi jamo, da so nazadovanja Slovencev v tej panogi našega narodnega gospodarstva krivi pu.ui.iki, ki so mali in še znajo voditi tako socialno politiko za malega človeka. J-irug problem, ki na* moia zanimati, je vprašanje našega naraščaja Mali Krnel, indu-su*jski ueiavev u» koear imajo po navadi veiiko švtviio otrok, velik kmet in industrialec pa malo. lndustr.ji in Kmetskemu deiu dobavljata delovne moči mali kmet in delavec. Te moči so navadno zelo povem m se morajo zaradi sKroin-iim mezd tudi skromno preživljati. Izkoriščanje sociamo šibkih slojev naseda naroda od sirarn vecj.il .ane.ov in industrije vidijo sociaino šibki sloji in zato so se začeli čuvati otrok in taki poskusi nazadovanja števila rojstev so prodrli celo v zadnjo hribovsko vas. Lahko tedaj vidimo vzroke, zakaj se mnogo zena brani materinstva, posledica, toga so mnogoteri splavi in prerani gruli delavskih in maloiunetskih žen. Naša občina ima približno 8.000 prebivalcev ; in je bilo lansko leto prijavljenih in ugotovljenih 150 splavov. Nase žene se sedaj upravičeno sprašujejo, zakaj neki bi biio škoda splava, ko je pa tako žalostno gledati raztrgane, lačne in Zua.cevaiie otroke ter skrbeti za njihovo dobro vzgojo in pouk, ker je zaradi velikega števna otrok in vsied nesocialne po.itike zastopnikov velikega kmetijstva, in industrije vsako vzgojno delo otežkočeno, lahko rečemo onemogočeno. Današnja stanovanjska kriza, požrešnost stanodajalcev sta mnogokrat, vzrok, da družine z mnogoštevilnimi otroki ne morejo dobiti stanovanj in se jih vsakdo brani. Vse to da misliti našemu ljudstvu, zlasti malemu človeku, ki ni nikjer zaščiten niti on niti r, ,egova družina. V Franciji so po zlomu meseca junijaa leto-injeg^j leta takoj spoznali napačno politiko zadnjih let in so začeli podpirati družino, žal prepozno. Kakor nam je znano, je delo za družino v Rusiji in Nemčiji popolnoma drugačno urejeno, kot v drugih državah. Družina je temelj državnega blagostanja in državne obrambe. Kjer se pa nihče ne briga za druž.no, tam so posledice take. kakor smo gori omenili glede splavov. Vsied tega je nujno potreben zakon o zaščiti družine. Posebno podeželske občine bi bile s tem primorane k večji brigi za dobrobit mno-gcšfevilnejših družin. Tudi industriji pripada v tem oz/ru velika naloga, da bi naraščajočo deco pomagala strokovno vzgajati In ji dajati stro- 1 kovno zaposlitev. Dokler pa bo to stanje, ki smo ga preje omenili, trajalo dalje, si bodo morale tudi naše žene pomagati same. Ako ne bo pomoči, bo bela kuga upropaščala naš narod, ki bo postal narod starcev. Zaslugo za to nesocialno gledanje bodo imeli merodajni faktorji, ki v 20 letih niso ničesar pozitivnega ustvarili za zaščito slovenske družine. ★ Pretečeni teden Je pregledoval neki naš tovariš stroj za mešanje betona in ga hotel na mestu popraviti. To pa ni bilo po volji preddelavcu oziroma nadzorniku, zaposlenemu na dotičnl ♦retjini. Spozabil se je ter dal tovarišu — delavcu dve zaušnici. Svetuiemo temu gosrcodu, da lahko odnese to svojo modo tja, od koder Jo je prinesel. S to klofuto se Je dogodil pri nas prvi slučaj in kal takega ne pomnijo niti naj-r*nreišl rudarji. Takega sistema nismo pri nas vajeni ln gn tudi ne maramo. Dotičnemu gospodu pa svetujemo, naj preneha s svojo fizično silo, ki naj jo uporabila kje drugie. Toliko zaenkrat, drugič pa pridemo z imenom na dan. Huda. ,i smo nad tem postopkom skrajno razburjeni. V neki gostilni sem poslušal razgovor med gostilničarko in nekim rdečim generalom, ki mu je tožila, kaj bo še nastalo, ako se bo draginja tako dvigala. Pogovor je tekel naprej, na kar so prišli na vrsto rudarji in njihove povišane mezde. Ta general je zatrjeval gostilni-e^riH. <3a so dobili rudarji mnogo, a niso zadovoljni. G. rdečemu generalu povemo, da so rudarji res dobili povišek in so samci res lahko zadovoljni, a družinski očetje ne. ker so dobili premalo in morajo trpeti pomanjkanje zlasti delavci obdarjeni z veliko družino. Rudarji sedaj vidimo in čutimo na lastni koži, da g. sodrug nima socialnega ču4i do Hoče Zaradi zaključitve sezonskega dcia v tvbnvci za impregniranje lesa je podjetje odpustilo skoraj vse delavsit vk>. Čez zimo bo brez vsakega zaslužka. Podjetje je bilo toliko uvidevno, da ie dallo de>avstvu predujem že na račun zasiluž' a prihodnjega leta kar je lahko za zgled ostalim tovarnam Redni letni občni zbor naše podružnice se bo vršil v nedeljo, dne 24. novembra 1940 ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne »Krajtner« v Rogozi pri Hočah. Vabimo vse članstvo, da se tega občnega zbora udeleži polnoštevilno. Holiriieg mnenju dopisnika »Delavske politike« »zavedni delavci«. Ta dva se z združenimi močmi zagania-ta v plodovito deflo NSZ in sovražit* modro barvo kot puran rdečo. Zmerjata nas, da smo narodno zavedni. Tema dvema gospodoma povemo, da delavstvo zauoa Narodni strokovni zveri ravno zato, ker je narodna organizacija, v katero mora imeti zaupanje vsak zaveden slovensko In lugoslovensko orientiran delavec, dobro se zaveda loč, da mu tuja marksistična Ideologija ne bo nikdar pomagala v boju za lastne pravice. Ml zaupamo v svoio lastno moč In v moč naroda. zato smo zavedni narodni delavci Tov. Knez Drago Je odšel na novo službeno mesto v Celje ki ga bo podružnica NSZ ▼ La- t nalili <3ela«sitilii kraiev škem občutno pogrešala. Bil je vedno v prvih vrstah, kar mu je mnogokrat škodovalo pn gotovih predpostavljenih, keT so sprevideli njegov razum in njegovo odločno voljo Nikdar ga ni nič ovirallo, da ne bi žigosal krivic, ki jih trpe njegovi somišljeniki; zbujal je v delavcih nacionalno zavest in krepil moč v samega sebe. Narodni delavci mu želimo obilo uspehov m se mu za njegovo neumorno delo v narodno naprednih vrstah najlepše zahvaljujemo, žekč mu na njegovem novem mestu najlepših uspehov! Delavstvo Gost. piv. Laško Maribor Zaradi neprestanih odpustov in pomanjkanja surovin pri tvrdki Hutter grozi popolna ustavitev obrata, kar bo občutno prizadelo tisto delavstvo, ki ima sploh še nekakšen zaslužek Vsekakor bo treba pohiteti z ustanovitvijo centralnega podpornega fonda, da ga katastrofalna redukcija delavstva ne prehiti. Ravno tako važni postajajo problemi o ustanovitvi tovarniških konsumov, na kar opozarjamo zaupnike, naj tega problema nikdar ne izgubijo iz evidence. Podružnica je dosegla z upravo gledališča sporazum, po katerem bodo dobivali delavci vstopnice za nedeljske popoldanske in večerne predstave po polovičnih cenah. Karte za gledališče se naročajo v tajništvu. V nedeljo dne 24. t. m. bo ustanovni občni zbor športnega kluba »Bratstvo« na Pobrežju, kamor vabimo vse tovariše, da se ustanovnega občnega zbora tega delavskega nacionalnega kluba polnoštevilno udeleže in se v klubu tudi udejstvujejo. Tovarna Hutter je dobilla obvestilo, da je dol bombaža iz Turčije za tvrdko že prispel v Zemun. Skrajni čas. VMeiwKrško Seja podružničnega odbora NSZ v Vidmu ob Savi se vrši pri tov. predsedniku Jurkoviču za vse člane odbora, ki niso v službi obvezno v soboto ob pol 17. Pozivam vse, ki se zanimajo za koledarček NSZ — cena je 8 din — tla se zglasijo pri tov. Pribožiču Karlu, ozir. pri tov. predsedniku, kjer ga lahko naroče. Dolžnost vsakega člana je, da si ga nabavi. Vsebinsko bo tako zanimiv, da ga bo moral posedovati vsak zaveden član NSZ. Ker se je stailež delavstva zvišal čez normalo radi prihoda tovarišev z orožnih vaj, je bilo vodstvo tovarne primorano gotovo števillo delavstva odpustiti, vendar z zagotovilom na skorajšnjo ponovno zaposlitev. Vse prizadete tovariše vabimo, da se oglasijo pri zaupnikih radi evidence. Mežica Podružnica NSZ ima v nedeljo 24. t. m. ob 9. sestanek v veliki sobi gostilne g. Stoparja. Na dnevnem redu bo tudi vprašanje o ustanovitvi rudarskih zadrug. Cene se pri mežiških trgovcih ln mesarjih pretirano dvigajo, zato moramo poskusiti delavci sami, da si zboljšamo položaj. Pokažite zanimanje in odločnost, zato v nedeljo vsi na sestanek; naše vabilo ne sme biti brez odziva. Naše rudniško podjetje, katerega lastniki so Angleži, je pred nekaj meseci popolnoma ugodilo prošnji za povišanje draginjskih doklad. Dogovor je bili sklenjen na podlagi indeksa, ki se vsaka dva meseca na novo sestavi. Lahko trdimo da je dogovor v sedanjih časih eden najboljših, kar jih more delavstvo sploh doseči. Vendar pa nam ta ugodnost ne nudi zadoščenja za sedanjo draginjo, ker se cene stalno dvigajo tako da imamo vsak dan druge. Ko se naše žene vračajo vsakega 1. in 15. iz trgovin, so v velikih skrbeh, da 'se ne bi zadolžile, ali pa da jim br, kljub štednji zmanjkalo blaga pred določenim časom. Ako pa se v trgovinah pritožijo, da je to ali ono blago predrago, jim zabrusi trgovec v obraz draginjske doklade. Mnogokrat se tudi zaničljivo zasmeje in pravi: »Kar pustite, bomo dražje prodali!« Cene živili so pri nas, ker imamo več trgovin in med njimi tudi dva konzuma, zelo zanimivo poglavje. V naših trgovinah so cene jako različne. Pri trgovcu A. so isti predmeti za 1 ali 2 din dražji kakor pri trgovcu B. Posebno razliko opažamo pri olju masti, sladkorju in manufakturi. Tukaj bo pač nujno potrebno da se take razliko preprečijo. Človek je še posebno razo- čaran nad našimi delavskimi konzumt, ki so bi- li ustanovljeni zato, da ščitijo delavstvo pred navijanjem cen, ozir pred izrabljanjem privatnega kapitala. Glavna njihova naloga je regulirati cene in omogočati delavstvu cenejši nakup vseh življenjskih potrebščin. Pri nas pa to na žalost ne drži in se je izkazalo, da v konzumih prodajajo prav tako drago kakor v privatni trgovini. Kljub temu, da so se draginjske doklade od januarja povišale že za polovico naše predvojne plače, plačujemo mnogo težje in smo v skrbeh, kaj nam bo prinesla bodočnost. Ni treba posebej omenjati, kako močno in izdatno hrano mora imeti delavec, zaposlen globoko pod zemljo, stoječ vsak dan v vodi ali pa dela v topilnici, kjer je zrak napolnjen s strupenim plinom. Brez izdatne hrane mu ni mogoče zadostiti nalogi, ki jo ima izvršiti kot rudar. Slabo branjen delavec in na šihtu lačen, bo kmalu podlegel najrazličnejšim boleznim ter ne bo za delo sposoben. Kaj bi pomenili tak udarec za nas in naše družine si 'lahko predstavlja vsak, ki živi v našem rudarskem kraju. Vsakomur bo znano, da imajo rudarji tudi po starih rudarskih naselbinah svoje zadruge Iz različnih poročil slišimo, kako blagodejno vplivajo take zadruge za naše zasebno gospodarstvo, kajti če hoče trgovec, da bo še nadalje obstojal v takšnem kraju, mora pač svoje cene prilagoditi zadrugam, oz. cenam oni zadrugi, ki je vodilni faktor dotične naselbine. Naš kraj je eden najstarejših rudniških naselbin saj so že pred 100 leti pričeli naši pradedje s kopanjem svinčene rude. Tako bi morali že imeti takšno svojo zadrugo. Vendar niso imelli delavski predstavniki nobenega smisla za take gospodarske ustanove. Pozivamo danes delavstvo, da v teh resnih dnevih, ko samo na sebi občuti vso težo dviganja cen, prične resno misliti na ustanovitev takšne zadruge, ki bo v rokah rudarjev in ne v oblasti dražilcev živeža. Globoko smo prepričani, da bo med nami malo belih vran, ki se ne bi poprijeli dela z največjim veseljem in pomagali sebi do cenejšega nakupa blaga. Zakaj bi še nadalje bogatili druge in dopustili, da bi šel nakup skozi več prekupčevalcev, mi pa bi ostali izkoriščani, revni in zaničevani. Pričeti moramo z delom, ki nam bo koristno in ki nas bo gospodarsko dvignilo in osamosvojilo. Želimo, naj začne vsak tovariš resno razmišljati o tem in naj tolmači svoje misli svojemu sotrpinu. Nočemo biti več zatiran in prepuščeni vplivu drugih, da žanjejo, mi pa trpimo. RADIO Llubllana od 24. do 31. novembra. Nedelja, 24. novembra: 8.00: Jutrm pozdrav. 8.15: Godalni kvartet (Omikova, Marin, Ivančič in Šedlbauer). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (Jože Jagodic). 10.00: Šramel »Škrjanček«. 10.40: Godalni oktet (plošče). 11.00: Nedeljski koncert radijskega orkestra. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Koroške pesmi (Fantovski kvartet). 13.40: Vsakemu nekaj in nekaj za vse (plošče). 17.00: Kmetijska ura: Ali se škropljenje sadnega drevja izplača (Priol Josip). 18.30: Operna glasba (sodelovali bodo Milica Polajnarjeva, Andrej Jarc in radijski orkester). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.30: Slovenska ura: Ob 140-letnici rojstva Antona Martina Slomška. 20.30: Koračnice slavnih mož (plošče). 21.15: Vijolinski koncert (prof. Jan Šlais, pri klavirju Ruža Šlaisoval. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Pesmice iz operet (plošče). Ponedeljek, 25. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Pisan drobiž (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Vesel opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Poročila. 18.00: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). 18.20: V veselem ritmu (plošče). 18.40: O podnebnih zemljevidih Slovenije (dr. Reja). 19.00: Na- povedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Hudomušnosti (Fran Lipah). 20.00: Vojaške godbe igrajo (plošče). 20,30: Garrick-Smole: Varh, veseloigra v dveh dejanjih (člani gledališča v Ljubljani). 21.30: Nekaj Dvorakovih skladb (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Torek, 26. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7,15: Pisan venček veselih zvokov (plošče), 12.00: Veselje na deželi (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 14.15: Šolska ura: Ko listje pada. Kramljanje z mladino (Miroslav Zor). 18.00: Solistični koncert (čenda Šedlbauer — violončelo, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). 18.40: Naslonitev Rusije na Carigrad (Fran Terseglav). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). 20.00: Večer klasične glasbe. Sodelovali bodo Ali Dermelj (violina), Filip Matheis (viola) in radijski orkester. Dirigent Šijanec. 21.30: Waldteuflo- vi valčki (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Tamburaški orkester. Sreda, 27. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Iz znanih oper (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Okrogli nanevi (plošče). 14.00: Poročila. 18.00: Mladinska ura: a) Prešern in mi — ob 140 letnici rojstva (Fran Vodnik), b) Oddaja za dijake. 18.40: Boj za petrolej (dr. Alojzij Kuhar). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Čajkov-skij: Uvertura 1812 (plošče). 20.00: Ob 75-let-nici rojstva dr. Janeza Ev. Kreka. 21.20: Kvartet pihal. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Citraški trio »Vesna«. Četrtek, 28. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Solistične drobtine (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Kmečki trio. 14.00: Poročila. 18.00: Vsakemu nekaj (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Iz slovenskih krajev (plošče). 20.00: Pevski zbor »Krakovo-Tmovo«. 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Petek, 29. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 11.00: Šolska ura: 1. december. Razgovor dveh učencev bežigrajske poskusne šole. 12.00: Naša pesem (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze: Smuk v Bohinju. 18.00: Zenska ura: Mati pripravlja igrače (Emi Oražmova). 18.20: Obisk pri Johannu Straussu (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi. 19.25: Nac. ura. — 19.40: Udo-vičeva in Laušetova (plošče). 20.00: Klavirski koncert: Jadviga Štrukelj-Poženelova. 20.45: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za oddih (plošče). Sobota, 30. nov.: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Pisan venček — za veselje. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Pisan venček — za veselje. 14,00: Poročila. 17.00: Otroška ura: Z otroci kramlja Manica Komanova. 17.30: Igrače na izbiro (plošče). 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Radijski orkester. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Citraši igrajo (plošče). 20.00: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: »Od Rajhenburga do Podsrede«. Rokopis: Davorin Petančič. Izvajali bodo domačini. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. SUMLJIV »Kaj ste po poklicu?« vpraša narednik mladega rekruta. »Požiralec mečev,« odvrne rekrut. »Tako, tako...« reče nezaupno narednik in se obrne k ostalim vojakom, »takoj poglejte, če imate še vsi bajonete ...« Izdaja za konzorcij »Nove Pravde«: dr. Joža Bohinjec — Urednik: Ivan TavCar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Vsi v Ljubljani.