Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.— Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h. t f. „ Rokopisi se ne vr%-.'s , • čajo, neplačani Jjsti®-v,,' se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če Be natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do srede opoludne. Stev. 15. V Mariboru, dne 12. aprila 1900. Tečaj XXXIV. Vabilo k naročbi. Z mesecem, marcijem potekla je naročnikom, četrtletnikom naročnina. Prosimo torej, ^te ¿podvizajo, nadaljnjo naročnino ddpmthi, da se jim dopošiljanje lista ne pretrga ali ustavi. List stane do 1. julija 1 krono, do 1. oktobra 2 kroni in do konca leta 3 krone. — Naročnina pa, nova in zaostala, naj se nam pošlje po poštnih nakaznicah. JJpra/vništvo. Vstal je ? Vstal je 1___Ob tem klicu, ki se glasno razlega sedaj ob velikonočnih praznikih po vesoljnem krščanskem svetu, pluje naš duh zopet šiloma nazaj čez stoletja in stoletja. Pred našo dušo vstaja celo Kristusovo življenje. Z bedo in revščino se začenja, s preganjanjem in trpljenjem se nadaljuje. Udanih mu prijateljev ima malo, srditih sovražnikov vse polno. A vse zaman! Kristus kljubu vsemu temu izvršuje svojo nalogo, zaradi katere ga je Oče poslal na svet. In ko so ga sovražniki pribili na križ, prijatelji sočutno položili v grob, ko je zapuščen od celega sveta, tedaj uprav pokaže svojo moč v najsvitlejšem sijaju, brez tuje pomoči, iz lastne moči — vstane iz groba, od smrti. Aleluja, vstal je,.... ti klici mu zvenijo nasproti, ljudstva in narodi hitijo pod njegovo zastavo ter ga z občudovanjem molijo kot največjega mučenika, a tudi kot največjega zmagovalca. Premagal je smrt, vstal je! Slovenski narod tiči v okovih bede in trpljenja, odkar poznamo njegovo zgodovino. Od vseh strani ga napadajo mogočni sovražniki, zvestih prijateljev šteje le malo. Ubogi slovenski narod! Ali boš kedaj premagal svoje sovražnike, ali boš kedaj zagledal solnce svobode in prostosti, ali boš kedaj dihal zrak srečnejših dni? Ne obupaj, borni narod slovenski! Beda, zatiranje, trpljenje, to niso znaki bližajoče se smrti. Brezdvomno boš tudi ti doživel jasnejše čase, ako boš posnemal vzgled svojega božjega Učenika. Izvršuj tudi ti nalogo, zaradi katere te je nebeški Oče postavil v dr-venje in vrvenje svetovnega pozorišča! Kaj je naša naloga? Ali imamo tudi Slovenci svojo zgodovinsko nalogo ? Tako majhen, ubog narod, kako posebno nalogo bi naj imel na svetu? Tako se povprašujejo otožno naši rodoljubi. Sklepi božje Previdnosti so prikrite človeškim očem. Ne vemo in ne moremo včdeti, kake posebne namene ima V3emodri Bog v nebesni z nami, a to je gotovo, to vemo s popolno sigurnostjo, da imamo kakor vsak narod vsaj to nalogo na svetu, visoko, krasno nalogo: da živimo kot narod Bogu v čast in sebi v zemeljsko srečo. In to je dovolj! Naj se drugi narodi ponašajo z velikanskim slovstvom, z mogočno razvito obrtijo in trgovino, z ogromnim bogastvom, naš največji ponos pa naj bo vseskozi krepostno narodno življenje. V mejah kreposti in poštenosti pa skrbimo tudi za zemeljsko slavo in srečo. Kolikor nam pripuščajo naše razmere, pospešujmo razvoj slovstva, delajmo za napredek obrti in trgo- vine in utrjujmo si gospodarsko blagostanje. Dela drugih narodov lahko nosijo pečat velikosti, naša dela naj nosijo pečat poštenosti in otročje udanosti do najvišjega bitja. To nalogo Slovenci tudi lahko dosežemo. Bog nam je dal svetel razum in mehko, za vse dobro zavzeto srce. Izobrazujmo svoj um z učenjem, čitanjem, poslušanjem govornikov, svoje srce pa si čistimo in krepčajmo v božjih, za to določenih ustanovah. Kajti čim bistrejši bo naš um, čim čistejše bo naše srce, tem lažje bomo izvrševali svojo visoko nalogo, živeti Bogu v čast, a sebi v korist. Ker pa moramo živeti, ako hočemo izvajati kot narod od Boga nam določeno nalogo, za to je tudi prav in potrebno, da se borimo in skrbimo za svoj narodni obstanek. Bog je dal slovenskemu narodu življenje, in za to gotovo ni njegova volja, da se poiz-gubimo in izginemo. Če nam torej drugi narodi vsiljujejo boj za narodni obstanek, ne smemo se ga vstrašiti, ampak se pogumno postaviti v bran. Vsak človek in narod ima svoje sovražnike, ne čudimo se potemtakem, da jih imamo tudi Slovenci. Življenje našega naroda je valovito, je burno. Med narodom vstajajo sovražnike naše visoke naloge, izven naroda sovražniki našega obstanka. Toda to nas naj ne moti! Hodimo neustrašeno svojo pot, ki nam je začrtana od božje Previdnosti. Prej ali slej bodo morali viharji utihniti in sovražniki bodo morali reči: Sedaj moramo odnehati, slovenski narod je nepremagljiv. In takrat bo za Slovence vstajenja dan! Listek. Slovenski junak. Do leta 1806. so bili Habsburžani iz-vzemši le kratke dobe nemški kralji in kot taki nosili od papeža njim pridani naslov rimsko-nemškega cesarja. Kronanje izvoljenega nemškega kralja se je vršilo redno v Ahenu, od leta 1562. naprej pa v Frankobrodu ali Frankfurtu ob Majnu, imenitnem mestu na Pruskem. Bilo je leta 1562. Vladar avstrijskim deželam in nemški cesar je bil Ferdinand I. Čutil je že, da se mu bliža smrt, in zato dal svojega najstarejšega sina Maksa izvoliti naslednikom na nemškem prestolu ter v Frankobrodu kronati. Slavnost je bila minula in Maks se je vračal na Dunaj domov, vendar ne po najkrajšem potu, ampak črez Inomost, ker mu je bilo mar, da bi dežele, kojim naj kedaj vlada, vsaj kolikor toliko poznal, in — pa to je bila njegova tajnost — ker ga je vleklo v Inomost srce. Z Maksom, ki mu je tedaj bilo 35 let, je tudi potovala njegova žena Marija. To Vam je bil drugačen vlak, kakor jih imajo vladarji dandanes, kadar potujejo. Štel je 1500 voz, 3000 konj, in kdor ga je hotel mimo idočega videti od konca do kraja, je moral stati tri cele ure; kdo bi pa mogel opisati sijaj krasnih voz, konj in noš neštevilnega spremstva! Kajpada je moral Maks kraj sebe imeti tudi svojega ljubljenca, vrlega slovenskega plemiča Andreja barona Ravbarja. Čudno ime to, kaj ne? Sicer pa utegne biti znano iz tiste pesmi, ki pripoveduje, kako so pri Sisku Slovenci Turke naklestili. Toda svoje ime je ta rod zares dobil od ropanja. Imela je namreč slovenska koroška rodovina od vladarja potrjeno pravico, da je smela med tem, ko se je na Gosposvetskem polji vršil oni starodavni običaj slovesnega ustanavljanja slovenskega kneza, ropati in požigati po svoji volji. Ta čudna pravica bi naj ljudstvo opominjala kolik blagoslov je v deželi red, za kojega skrbi knez. Odsihmal so se udje tega rodu sploh imenovali Ravbarji, in prejšnje njih ime se je pozabilo. Seveda v resnici Ravbarji niso požigali in ropali, ampak ljudem dali se odkupiti. To je vladar, ki jim je bil čudno pravico izročil, seveda naprej vedel; toda bilo mu je do tega, da izvenredno vrli in zaslužni rod na poseben način odliči. Rod Ravbarjev je, kakor je lahko misliti, sčasoma silno obogatel ter imel grajščine po vsej slovenski zemlji, tako na pr. na Kranjskem Kravjak in Krumperk, na Štajarskem Zbelovo; v Gradcu pa so Ravbarji imeli veliko palačo; ulica, v koji je stala, se še danes imenuje Ravbarjeva. Ali Ravbarjev rod ni bil le bogat na denarju, ampak tudi na krepostih in zaslugah za domovino in cesarja. Zaradi tega mu je leta 1516. bilo podeljeno baronstvo. Izmed vseh Ravbarjev se pa posebno odlikuje naš Andrej. Bil je kaj moder ter radi tega od cesarja bil imenovan dvornim vojnim svetnikom; slovel je tudi kot pogumen junak, zraven pa bil blaga duša, ki se je le potegoval za blaginjo drugih; veljal je v svoji dobi za prvaka med avstrijskim plemstvom. Večji del svojih let držali so ga na cesarskem dvoru. Za časa, ko se je vršil dogodek, ki ga mislimo pripovedovati, je bil Andrej Ravbar mož v najkrepkejši dobi, velik, krasne rasti in lepega, milega obraza. Marsikatero dekliško oko se je željno obračalo po njem, ki ni imel družice ob strani, spremljajoče ga na potu tega življenja. Črna obilna brada je bila tako dolga, da je ni imel nikdo takšne; segala mu je črez pas dol do tal, od tod nazaj zopet do pasa, kjer je bila zataknjena; navadno jo je imel spleteno. Bil pa je tudi izvenredne telesne moči; železno podkovo prelomiti bilo mu je igrača, prst debel železen drog je preklal na en mah, in nekoč je zanesel v pričo cesarja Maksa na rami svojega konja po stopnicah gor in zopet nazaj dol. Radi Izstop slovenskih dež. poslancev. Nemški listi se v potu svojega obraza trudijo čitateljem dokazati, da so slovenski deželni poslanci le vsled tega izstopili, da bi tem lažje od deželnega zbora kaj dobili. Nam je neumevno, zakaj si delajo nemški listi ta trud. Da, naši poslanci so izstopili iz deželne zbornice, da bi enkrat res kaj dobili, da bi namreč sedaj izposlovali svojim volil-cem ločitev Spodnjega Štajerja od Gradca. Saj to tudi sami priznavajo v svojem oklicu 1 Ločitev pa zahtevajo radi tega, ker nemška tospoda zanemarja in prezira slovenski Spodnji Itajar, kar je tudi vse natanko dokazano v oklicu poslancev. Zadnji dnevi so nam prinesli zopet novih dokazov. Gornještaj. Nemcem zidajo gozdarsko šolo v Mostu. (Bruku). Ta šola se bo plačevala tudi s slovenskim denarjem. Slovencem pa nočejo dati nobene sadjarske in nobene vinarske šole, odreku-jejo nam meščanske šole, da celo ljudske šole nam jemljejo ter jih ponemčujejo. Slovenski konservatorist, na Dunaju, g. Anton Munda, je prosil za majhno podporo, a odbila se mu je. Bivši učitelj V. Štolcar je prosil za upokojnino, a ni se mu dala, zraven se mu je ustavila še dosedanja mesečna podpora. Vse slovenske deželne poslance so izvrgli iz odsekov ter jih nadomestili z nemškimi. Deželni odbor je predložil volilno pre-osnovo, v kateri zahteva za Nemce 9 novih poslaniških mest, za Spodnji Stajer pa samo eno. Če uvažujemo tako delovanje nemške gospode v Gradcu, ni se čuditi, da narašča med našim ljudstvom vedno večja nevolja nad temi krivičnimi, neznosnimi razmerami in da ljudstvo brezpogojno in navdušeno odobrava abstinenco (neudeležitev) slovenskih poslancev. Dne 5. aprila je govorilo v tej zadevi tudi prvo politično društvo na Spodnjem Štajerju, Slovensko društvo v Mariboru. V tem društvu so združeni vsi spodnješta-jerski politiki in rodoljubi, v tem društvu se nastavljajo slovenski kandidati za deželni in državni zbor. Za to pa so tudi izjave tega društva velike važnosti. In kaj je sklenilo Slovensko društvo v Mariboru glede abstinence (neudeležbe) slovenskih deželnih poslancev ? Dne 5. aprila je «Slov. društvo v Mariboru sklenilo naslednje resolucije: 1. »Slovensko društvu v Mariboru, kot politično društvo za celi Spodnji Štajar, popolnoma odobrava abstinenco slovenskih deželnih poslancev, ki v Gradcu niso druzega doživeli nego preziranja in žaljenja, ter izjavlja, da bi bila nadaljna navzočnost navedenih vrlin ga je pa tudi cesar silno rad imel in ni ga pustil od sebe. Maks še ni bil nikoli v Inomostu, ali misli njegove so pogosto uhajale v to mesto. Živela in umrla je namreč tukaj ona, ki jo je bil v mladih letih ljubil s polnim žarom prve ljubezni. Kako je hrepenel po zakonski združitvi z najdražjim mu bitjem na tem svetu, ali strogi oče ni privolil. Dekle je moralo vzeti drugega in sicer grofa Campo-bassa. Čez 7 mesecev je mlada žena porodila zalo dekletce in zraven umrla. Maksu je bilo to znano, in zato se je bližal inomoškemu ozidju žalostno zatopljen v spomine nekdanjih dnij, ko je v očeh svoje lepe Helene gledal odprto nebo, dasi je od-tistihmal že preteklo 17 let. Ni maral za prekrasno planinsko okolico, ne za udano mu spremstvo, ne za vesele obraze osrečenega, ob cesti stoječega ljudstva; a hipoma se vzdrami, kajti dospel je njegov voz do mestnih vrat in se tukaj vstavil, kjer je cesarja čakal prvi pozdrav glavnega mesta tirolskega. Zbran je bil cvet meščanstva z občinskim zastopom na čelu, prišle so semkaj vse cehe z zastavami, veselo vihrajočimi v lahnem zraku, tudi ženstvo, žene in device, ni hotelo ostati doma ter se v najkrasnejših oblekah gnetlo k vozu, in zaoril je iz tisoč in tisoč grl ljubljenemu vladarju navdušeni tirolsko-zvesti pozdrav. naših poslancev v Gradcu ne samo brezuspešna, ampak tudi zoper čast slovenskega naroda. 2. Slovensko društvo v Mariboru poživlja slovenske deželne poslance, da naj nastopijo sedaj kot voditelji slovenskega ljudstva v borbi za upravno samostalnost Spodnjega Štajarja, za razdelitev deželnega šolskega sveta, izločitev Spodnjega Štajarja izpod graškega nadsodišča ter ustanovitev nad-sodišča v Ljubljani za slovenske pokrajine, za razdelitev kmetijske družbe in ustanovitev narodnih kurij v deželnem zboru. 3. Slovensko društvo v Mariboru odločno obsoja gonjo štajarskih Nemcev proti imenovanju slovenskega deželnega šolskega nadzornika za spodnještajarske ljudske šole ter zahteva, da se vlada ne da ustrašiti vsled te gonje, ampak da nemudoma imenuje za slovenske ljudske šole posebnega deželnega nadzornika. 4. Slovensko društvo v Mariboru se izreka za splošno in neposredno volilno pravico, ker le na ta način pridejo slovanski narodi v Avstriji do moči, primerne njihovemu številu.« — Vse te resolucije so se vzprejele enoglasno in nepopisnim navdušenjem. Z ozirom na to izjavo torej lahko rečemo, da celi Spodnji Štajer enoglasno, brez-izjemno odobruje izstop deželnih poslancev. Pravzaprav bi ne trebalo sedaj nobenega nadaljnega odobravanja naše tozadevne politike. Vendar slišimo, da hoče okraj za okrajem nastopiti ter izreči svojim poslancem neomejeno zaupanje. Na Velikonočni ponedeljek bo zborovanje v Bišu in takrat bo govoril lenartski okraj. Tako je prav! Tudi narodni občinski zastopi so se začeli gibati. Občinski zastop v Rečici je imel dne 9. t. m. sejo ter sklenil: »Občinski zastop v~današnji seji popolnoma odobruje izstop slovenskih poslancev iz deželnega zbora. Proč od Gradca! Poslanci na dan!« Politični ogled. Deželni zbor štajerski se ne sili z delom. Seje so le malokedaj, in kadar so, trajajo tako kratko, da se poslanci komaj medseboj pozdravijo. Slovensko ljudstvo torej nič ni izgubilo s tem, da so njegovi poslanci izstopili iz deželnega zbora. Nemški konservativci in deželni odbor so vložili v deželnem zboru volilne preosnove. A nobena ni za Slovence sprejemljiva, v obeh se kaže mržnja do Spodnještajerskega ljudstva. V prvem predlogu je, da le nekaj omenimo, za Spodnje-štajersko določen le en nov poslanec, a Gornji Ko je krik polegel, pristopila je k odprtemu vozu s krasnim šopkom v roki, bela kot angelj, devica, da cesarju z zbranimi besedami izreče prvi poklon. Ali v tem hipu, ko se nežna ustca odpr6, in njen globoki, mili pogled zadene oko Maksovo, ta zdrhti, in nekako omamljenemu mu pogled obvisi na obrazu dekletovem. »Tebi je ime Helena!« vzklikne in dehtivo čaka odgovora. Dekle se malo prestraši, a vendar ponižno glavico nagne in tihim glasom reče: »Tako mi je ime.« Maksu bolestno ustnice zatripljejo, in vendar se zopet pogled njegov vidno radostno razlije po krasni, srečo očitujoči prikazni dekletovi, in utrnejo se mu besede: »Dovolj vem.« V tem hipu pridere splašen konj ter se zadrevi naravnoč proti Heleni; v tem trenutku pa stoji tudi pred njo orjaška postava Andreja Ravbarja, ki z mogočno roko konja ugrabi za uzdo ter ga pri priči ustavi, kakor da bi bila vanj treščila strela. Helena se, strahu odrevenela in onemogla, nasloni na bližnjo ograjo, hoteč čakati, da se ji zopet moči povrnejo. Cesar, to videč, ukaže ji dati konja, da ne zaostane. Zdaj pristopi Ravbar s svojim belcem na povodcu se pred devico prožno prikloni ter ji z mahljajem roke naznani, da ji ga ponuja. Kdor je ta prizor gledal, je moral opaziti, kako ga je zalila in Srednji Štajer bi dobila vsaj po dva. Ta določba je izvanredno predrzna in za nas Slovence naravnost žaljiva. Kajti Spodnji Štajer v vseh rečeh, ki govorijo za pomno-žitev poslaniških mest, visoko nadkriljuje Srednji, posebno pa še Gornji Štajer. Spodnje-štajersko ljudstvo je povprečno mnogo, mnogo bolj omikano nego nemško in plačuje več krvnega davka, kajti to je znano, da na pr. Gornje Štajerci niso ravno lepe in brhke postave. A vendar nemški poslanci hočejo, da mi naj dobimo le enega novega poslanca, Nemci pa štiri. To je pravica! Vse kaže, da žaljenja za nas Slovence ne bodo prej nehala, dokler ni Spodnji Štajer ločen od Srednjega in Gornjega Štajerja. Delajmo, da se to prejkoprej zgodi! Proti italijanskim vinom, se je oglasila katoliško narodna stranka na Kranjskem. Posl. Žitnik in tovariši so vložili v dež. zboru kranjskem samostalni predlog, naj se osrednja vlada pozivlje, da pri bodočih obravnavah glede nove carinske in trgovinske pogodbe z Italijo ne vsprejme takozvane vinske klavzule, marveč primerno zviša carino od italijanskih vin. Volitve za tržaško okolico so žalostno izpale. Slovenci so izgubili prvi okraj, kjer je zmagal Italijan Banelli proti Slovencu dr. Abramu. V drugih okrajih so sicer zmagali Slovenci, a tudi italijanske manjšine so, razven v tretjem okraju, znatne. Prirejajmo shode, razširjajmo časnike, da si štajarski Slovenci pribore povoljne uspehe za prihodnje volitve. Poljedelska šola v Pazinu. Poljedelstvo v Istri je jako zanemarjeno, kar je spoznala tudi vlada. Zato se je obrnila do dež. odbora istrskega z vprašanjem, ali bi ne bila umestna v Pazinu poljedelska šola s hrvatskim učnim jezikom. A dež. odbor je v svoji gorečnosti za blagor prebivalstva odgovoril, da šole ni treba. Tega bi ne verjeli, , ako bi se na Štajerskem ne godilo Slovencem ravno tako! Ali bode vendar vlada uvidela, da so italijanski mogotci sovražniki blagostanja ljudstva ? Take razmere kriče do neba in skrajni čas je, da jim vlada konec stori. Izgon Slovanov. Iz Berolina prihaja poročilo, da okolu 100 čeških delavcev mora zapustiti Rotenbach pri Gottesbergu vsled določila vladnega zastopnika. Prusi se naše vlade prav nič ne boje, ker samo grozi ob takih nasilstvih, a ne povrača z istim orožjem. Bolgarski knez Ferdinand se baje v kratkem poroči z rusko veliko kneginjo Heleno in bo prodal v to svrho tudi vero svojih očetov ter prestopil v pravoslavno rudečica. Helena pogleda vrlega viteza, pri-voljno zakima, in Ravbar jo lahno vzdigne na svojo žival. Cesar veli zopet pognati in vrsta se je pomikala naprej. Helena se je na belcu čvrsto držala, ali videlo se ji je, da za blesk in lesk ki se je širil okoli nje, ni pazna. V tistem hipcu, ko jo je neznani vitez s črno brado vzdignil na konja, je v njenem srčecu zadrhtelo, in ne bi bilo mu treba hoditi kraj nje, njegova podoba bi ji itak stala pred dušo. Na cilju se vrsta razide, Ravbar sprejme zopet svojega belca, ulovi iz očesa Heleninega še en pogled, in izginila mu je, da je ni več videl. Zato pa je tem dehtivejše v svojem srcu hranil njen zadnji pogled. Cesar je v Inomostu ostal nekoliko tednov, in veselice in slavnosti so se vrstile druga za drugo. Na zadnji večer pred odhodom pa je povabil inomoško gospodo k sebi, da bi ji s sijajno zabavo dal znak hvaležnosti. Tudi Helena je bila prisotna. Za bogato obloženo mizo ji je bilo odločeno mesto med svojim očetom in španskim plemičem imenom Don Carlos de Castilia y Zuniga, ki se ji je dobrikal in potegoval za njeno roko. Očetu je bila ta ponudba zelo po volji, kajti španski plemič je bil imenitnega rodu, silno bogat in med vitezi daleč na okrog slul kot najmočnejši; sam je pravil) cerkev. Če postane to tudi resnica, si Bol- j garska, posebno pa še njen knez, ki tako neznačajno baranta z verami, sicer nič ne pridobita, pač pa Rusija. Ona bi dobila s to ženitvijo velik upliv na Bolgarsko in cel Balkan. Evropski politiki pa bodo imeli zopet en dokaz več za trditev, da si Rusija s svojo slovansko politiko na Balkanu pridobiva vedno trdnejša tla. Avstrija pa izgublja vsled svoje ponemčevalne politike ves upliv. To nemštvo in ponemčevanje je nesreča za Avstrijo! Zopet anarhističen napad. Na kolodvoru v Bruslju je predzadnjo sredo popoludne valeskega princa, prestolonaslednika angleškega, napadel 16-letni anarhist Sipido. Dvakrat je ustrelil na princa, a ga ni zadel. V stanovanju napadalca, katerega so takoj prijeli, našli so mnogo anarhističnih spisov. Naš cesar bo šel začetkom maja v Be-rolin, da bo navzoč pri slovesnosti, s katero se proglasi nemški cesarjevič polnoletnim. Spremljal bo ga minister zunanjih stvari, grof Goluhowski. Nemški listi pišejo, da se bosta naš in nemški cesar pri tej priliki pogovarjala tudi o Rusiji, ki dobiva na Balkanu, posebno v Bulgariji, vedno več upliva. Toda to ni verjetno, in nemški listi si bržčas to želijo, o čemur sedaj že kakor o gotovi stvari pišejo. Rusi častijo Slovenca. Letos obhajamo Slovenci stoletnico rojstva velikega slovenskega pesnika dr. Fr. Prešerna. Z nami obhajajo ta spomin tudi drugi slovanski narodi. Celo veliki ruski narod časti našega pesnika, in predkratkim se je priredila Prešernu v čast velika slovesnost v Petersburgu, ki se je sijajno obnesla. Veliki narodi nas torej slavijo, naši ljudje pa se nekateri še vedno sramujejo slovenskega jezika in imena. Zaslepljenost vseh zaslepljenosti! Vojska v Južni Afriki. Buri vedno vznemirjajo angleškega generala Robertsa, ki čaka v Bloemfonteinu na nove konje in zimsko obleko za svojo armado. Konji so došli sicer te dni preko morja v Kapstadt, a vsled vožnje zmučeni še ne bodo tako hitro za rabo. Buri se upajo že jako blizu Bloemfonteina, tako da je general Roberts moral začeti misliti na majhne utrdbe. A s svojimi vojskovodji imajo Buri nesrečo. General Cronje je ujet, poveljnik Joubert mrtev, in sedaj se poroča, da je šef generalnega štaba Villebois Maureil ubit, ker se je upal preblizu večje angleške čete. da mu v vsej Evropi nikdo ni kos. Ravbar-jeve in Helenine oči so se iskale in končno našle, ali govoriti njima ni bilo mogoče. Ko se je po končani gostiji vse jelo pripravljati na ples, pristopi Ravbar h grofu Campobassu ter prosi, da bi se smel s Heleno zavrteti. Oče dovoli. Ravbar stopi pred Heleno, pa jo neo-pazovano odvede v stransko sobo, kjer sta bila sama. Tukaj ji odkrije svojo ljubezen ter jo snubi. Helena mu odgovori, da tudi njej srce zanj gori, toda da je treba za zakon vsekako očetove privolitve. V tem hipu stopi v sobo Don Carlos. Ko zasluti, kaj se godi, plane razkačen na Ravbarja, ter ga hoče ozmerjati. A slovenski junak odklanja vsako razpravljanje na tem mestu in pozove Španca na dvoboj. Medtem pa se je cesarju zazdelo, da se v stranski sobi godi nekaj nenavadnega. Pride torej gledat in ko pravo izvč, odloči prepir sam rekoč: «Cegava bo Helena, odločita vidva, ki se za njo potegujeta, sama, in sicer v dvoboju, ki se ima vršiti jutri dopoludne javno, toda ne v krvavem, ampak skušala bodeta drug drugega spraviti v vrečo, in kateri zmaga ter svojega nasprotnika ujetega položi Heleni pred noge, ta si jo pelja kot ženo domov.» Cesar je dobro vedel, kogar bo zmaga. Drugi dan je ob jedenajstih dopoludne okoli arene za dvornim vrtom, kjer je danes Dopisi. Sv. Trojica v Slov. gor. (Kmetijska zadruga in njeni nasprotniki.) Ono nedeljo je imela kmetijska zadruga svoj prvi občni zbor. Ljudstva je bilo izredno veliko, žal da so nas zapustili govorniki. Naprošen je bil gospod Ivan Kač in gospod M. Jelovšek. Gospod Kač nam je dan poprej brzojavil, da ne more priti, a zavoljo gosp. Jelovšeka pa nam deželni odbor niti odgovoril ni. Zadruga je vse pravočasno oskrbela, celo za teden dni odložila občni zbor, vendar govornikov ni bilo. Odkritosrčno moramo reči glede vnemarnosti deželnega odbora: Tako se ne igra z našim ljudstvom! Kmetje so prišli, čakali zastonj in če bi ne bilo be-nediškega kapelana, bi se to nedeljo gotovo zadruga razdružila. Omenjeni prijatelj slovenskega kmeta je prihitel po silnem blatu ves vpehan in truden, ter razložil mnogoštevilnim kmetom namen in pomen zadrug, omenjal delovanje več drugih zadrug, srečno zavrnil vse nasprotnike kmetijskih zadrug in šele tedaj so postali ljudje boljše volje. Na novo jih je pristopilo 25, tako da sedaj šteje zadruga 90 udov. Ce jih ima zadruga na Cvenu samo 80 in dobro uspeva, mora tudi uspevati svetotrojiška. Toda čuj slovenski svet, kaj so naši trojiški nasprotniki počeli pred zborovanjem. Nek »slovenski« značajnež iz sosedne fare, naprošen od tukajšnjih nem-škutarjev, je napisal v »Slovenski Narod« hujskajoč in nesramen članek proti naši zadrugi, katero imenuje »lažikmetijsko zadrugo«. V celi naši soseščini je le en sam naročnik »Slov. Nar.«, trg Sv. Trojica nima nobenega; in še ta naročnik ni pravi naročnik, pošilja se mu kot zvestemu dopisniku list iz milosti brezplačno, saj je tudi vedno v denarni zadregi in si je zato v najbližnji »žlahti« s trojiško posojilnico. Veliko iztisov tega lista se je nalašč naročilo in v trenutku je bil preplavljen ves trg s »Slov. Narod.« Pošiljal se je zlasti udom kmetijske zadruge. Tako je došel tudi v naše roke. In kaj so dosegli naši nasprotniki? Ravno nasprotno, kar so želeli. Kapelan svetobenediški, kateremu dopisnik ničesar drugega očitati ne more, kakor to, da je neki jezen, ker so njegovega župnika vrgli iz načelništva trojiške posojilnice, je ogromni množici slovenskih kmetov prebral dotični članek. In kak je bil učinek? Ljudstvo je bilo nevoljno do skrajne meje in vsi smo sklenili podpirati trgovce, obrtnike in gostilničarje, ki so udje zadruge ter jih je kar 25 na novo pristopilo. Le hujskajte, le mešajte in ne bo dolgo, da si boste lase pulili vojaško vežbališče, bilo zbranega občinstva, da se je vse trlo. Prišla sta tudi cesar in cesarica, in tudi Helena, kateri je glasno utripalo srce, stala je v cesarjevi bližini. Njej ni bilo znano, da je lepi Ravbar, ki je zanj trepetala, tako silno močan. Cesar da znamenje, nasprotnika nastopita in čudni dvoboj se začne. Naskočita se, primeta drug drugega, vzdigata in vijeta se, da so kosti pokale. Španec je bil zares močan. Ali ko že na obeh straneh jamejo pešati moči, se zbere Ravbar, zatelebi nasprotnika na tla, onemoglemu hitro potegne vrečo črez glavo, ga v veselem kriku gledajočega občinstva ponese do Helene ter ji ga zmagonosno lepo položi pred noge. Helena se srečepolnega srca oklene roke dragega Andreja, in čez teden in dan ju pelje pot v frančiškansko cerkev, kjer ju je gvar-dijan v pričo cesarja, ki je ponosno stare-šinil, poročil. Oholega Španca Dona Carlosa de Castilia y Zuniga pa od onega trenutka v Inomostu ni bilo več videti. Smešničar. Dve nemškutarci sta bili v mestnem gledališču. Ko vidita, kako so na odru umorili igralca, reče prva drugi: »Pobegnive, drugače naju pozneje pokličejo za pričo!« iz glave, ko bodo vaši žepi prazni slovenskega denarja. Vi pa vrli kmetje obrnite hitro hrbet nasprotnim nam Trojičarjem ter se krepko oklenite »zadruge«. Sv. Benedikt v Slov. gor. (Bralno društvo.) Kako deluje, kako napreduje? Najboljši odgovor bi bil: Pridi in poglej ter se prepričaj sam! Društvo je ustanovljeno 19. novembra lanskega leta. Takrat je štelo 80 udov in sedaj? 134 nas je! Tako je zapisano na oznanilni deski v »Čitalnici,« tako priča tudi zapisnik udov. Morebiti si misliš, cenjeni bralec, to so večinoma le papirnati udje ali udje na papirju, čitajo pa malo! Tako? Pridi in poglej v društven zapisnik za izposojevanje časnikov in knjig. Čudiš se, kaj ne? Pa se tudi lahko, ker zagledaš številko 1780 t. j. od 19. nov. lanskega leta si je izposodilo 1780 oseb raznih knjig in časnikov. Poglej še zapisnik zadnje nedelje! Tu vidiš, da si je samo zadnjo nedeljo 80 oseb izposodilo raznih knjig in časnikov. In vprašaš me, dragi bralec, kaj najrajši prebirajo? Odgovarjam ti kratko: «Slovenskega Gospod.!» In koliko iztisov ga ima društvo naročenega? Poslušaj: 20! Kje je še bralno društvo na Spod. atajarju, ki bi imelo toliko iztisov »Slov. Gosp.?« Jasno je torej kot beli dan, da društvo deluje, napreduje, uspeva, da je bilo potrebno. Ponos, rekel bi krona našega društva pa je naša mladina, naši fantje, katerih je vsako nedeljo natlačena soba. In veste, kaj še si izmislijo naši fantje ? Ne samo brali, tudi peli bi radi! In resnično, že več nedelj zaporedoma se vadijo v cerkvenem petju, ker nikakor nočejo zaostati za izvrstnim pevskim zborom, ki je sestavljen večinoma iz šolskih otrok. Tako bo sedaj naš pevski zbor popolen. Ljudje pravijo, da daleč na okrog ni tako izbornega petja. To je seveda sad našega bralnega društva. Te vrstice pa imajo namen, slovenske rojake vspodbuditi za snovanje bralnih društev. Nikakor ne recite: bralna društva so se preživela ! Mi le rečemo: Bralna društva bi naj oživela! Iz Svetinj pri Ormožu. (Dobrotnika šole). Velecenjena gospoda brata dr. Franc Simonič, kustos vseučiliščne knjižnice na Dunaju, in Jožef Simonič, veleposestnik ¡in načelnik krajnega šolskega sveta svetinjskega v Ivanjkovcih, dala sta dne 20. marcija t. 1. vzidati na rojstni hiši pokojnih dveh stricev duhovnikov dekana Jožefa Simonič in Ivana Aleksandra Simonič v Ivanjkovcih lepo mramornato spominsko ploščo. Pokojnika bila sta največja dobrotnika tukajšne farne cerkve in domačih ubogih. Pri tej priliki dala sta razdeliti tudi med odrasle učence tukajšne šole 100 komadov zlasti za domačo faro velevažne in prekoristne domoznanske knjige: dr. Gregor Jožef Plo-hel, imeniten humanist ali dobrotnik slovenski, njegova domačija in rod v Ivanjkovcih«, ktero sta spisala župnik Jakob Meško pri Sv. Lovrenci v Slov. gor. in dr. Franc Simonič na Dunaju. Učenci imajo s to knjigo veliko veselje ter jo prav pridno preglejujejo in berejo. Naj bode blagima dobrotnikoma domače narodne šole tudi na tem mestu izražena najtoplejša zahvala in Bog plati! Kdor svojih prednikov ne ceni, Njih naslednik biti vreden ni! — Iz Savinjske doline. (Občinske volitve v Št. Pavlu, gibanje Nemcev). Št. Pavel ob Boljski, lep je tvoj kraj, olikani so tvoji prebivalci, no v poslednjem časi postal si črn in ne opere vas več nobena »žajfa«. Vi ste v narodnem oziru naredili gorostasno sramoto celi Savinjski dolini, pritisnili ste ji na čelo zopet pečat nemškutar-stva. Pri ravno končanih občinskih volitvah ste se združili pod komando protestanta ino-zemca in dveh nemških baronov, ter ste vrgli slovensko stranko. In volilce ste si pridobivali s tem, da ste rekli, če zmaga slovenska stranka, bo treba delati novo župnijsko gospodarsko poslopje. Pač star manever ! Toda dober mora biti, da le drži! Vidi se vam, da ste še narodno zaostali, vidi se vam, da malo berete, ker se daste tako zvoditi. Da si boste krono dejali na glavo, boste si za župana izvolili menda barona Hackelberga? Le naprej na tej poti! Sploh je nemška »gospoda« tu v okolici v zadnjem času živahna. Vransko ima nemšku-tarski občinski zastop, nemškutarski krajni Šolski svet, predsednik tukajšnje kmetijske podružnice je Nemec in v Braslovčah hočejo Nemci tudi priti do kake moči. In Št. Pavel, no seveda ta mora itak povsod zraven biti, kjer je kaka nerodnost. Za-to, slovenski rodoljubi, bodite pametni in Složni, pa podučujte ljudstvo na shodih in v bralnih društvih, potem bo vedelo ločiti tudi prijatelje od sovražnikov. Razne stvari. Iz domačih krajev. Vesele praznike! Ko bi želje veljale kaj! . . . Mogočna povodenj najkrasnejših želj bi drvila iz našega uredništva in uprav-ništva po slovenski domovini, ko bi željč veljale kaj!... Sedaj pa sprejmite le skromno, a srčno željo: »Vesele praznike!» Abstinenca slov. poslancev. Iz Slatine se nam še poroča: Odbor slov. katol. političnega društva na Slatini je poslal g. deželnemu poslancu, g. dr. Jurteli, naslednjo izjavo: »Popolno odobravamo Vaš, kakor Vaših gg. tovarišev izstop iz štaj. deželnega zbora, kjer se Slovencem godi krivica za krivico. Samo dva slučaja: krivična razdelitev slatinske občine v prid semkaj privandranih posilinemcev in suženjska plača slov. delavcev v deželnem kopališču na Slatini. Nikjer se torej na Spodnjem Štajarskem odločneje ne sliši klic: »Proč od Gradca!« kakor v križevske nadžupnije deseterih občinah. Odločno zahtevamo posebni namest-niški oddelek za Južni Štajar, ločitev deželnega šolskega svčta v nemškega in slovenskega ; mesto nemške c. kr. kmet. družbe posebni kulturni svčt z nemškim in slov. oddelkom, slov. ljudskošolskega nadzornika, slov. ljudske in srednje šole; istotako regulacijo Drave, Pesnice, Sotle ter drugih regulacije potrebnih vodotokov. — Gospod poslanec! VaSi volilci stojijo kakor skala za Vami. Slovenci, ne udajmo se! Vse za vero, dom, cesarja!« — Gospodoma drž. poslancema, dr. L. Gregorecu in I. Zičkarju, pa se je poslala ta-le izjava: »Odbor slov. kat. političnega društva na Slatini prosi slov. državne poslance sploh, posebej pa naša dva zastopnika državnega zbora, velečastita gg. dr. L. Gregoreca in I. Žičkarja, da naj blagovolijo primernim potom osrednji vladi na Dunaju pojasniti utemeljeni uzrok izstopa Staj. slovenskih deželnih poslancev iz dežel, zbora ter izposlovati, da se pravične zahteve štaj. Slovencev izvedejo v najkrajšem času!« Usposobljenostni izpiti za učitelje in učiteljice na c. kr. učiteljišču v Mariboru se bodo začeli dne 7. majnika. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila. Ne bo nič. Naše c. kr. učiteljišče ne dobi novega poslopja, ampak ostane pri Badlu na stanovanju v dosedanji hiši, katera pa se bo znotraj nekoliko bolj primerno priredila in prezidala. V dvorišču bo Badl sezidal tudi telovadnico, v katero bodo hodili telovadit učiteljiščniki in gimnazijci. Odlikovanje. Profesor slovenskega jezika na mariborski gimnaziji, gospod Ivan Majciger je imenovan povodom umirovljenja šolskim svetnikom. Gospod profesor še ostane do konca šolskega leta v službi. Iz šole. Nameščeni so kot učitelji oziroma učiteljice: v Dolu pri Hrastniku gosp. Ivan Polak, na podružnici v Ostrvici pri Št. Jurju ob Tabora gsp. Ivan JezovSek, pri Sv. Jurju na Ščavnici g. Fran Kocmut in gca. Marija Kocmut, na Gorici pri Gornjemgradu g. Ivan Časi, pri Sv. Antonu v Slov. goricah g. Josip Klemenčič in gdč. Viktorija Trost, na dekliški šoli Trbovlje-Vode gdč. Hildeg. Rieger, na Gomilskem gdč. Marija Miklič, v Cezanjevcih pri Ljutomeru gospa Nemetz iz Št. Jurja na Sčavnici. Učiteljicam za ženska ročna dela je imenovana za Kebelj gospa Josipina Pukmeister. Smrt. V torek popoludne ob 2. je umrl v Mariboru po celem Štajarju občeznani in velespoštov. cesarski svetovalec in upokojeni profesor na c. kr. učiteljišču gospod Franc Janežič. Spodnještajarski učitelji so večinoma njegovi učenci. Telo pokojnika se je prepeljalo v Žalec in bode jutri na ondotnem mirodvoru pokopano. Naj v miru počiva! Katoliško delavsko društvo je imelo v nčdeljo mesečno zborovanje. Gsp. dr. Matek je govoril o boju laži z resnico, g. Bohak pa o suženstvu ženstva, posebno delavskega, v novodobni družbi. Društvo bo priredilo prvo nedeljo v maju izlet v Marijo Puščavo, kjer bo predpoldan za društvenike maša, popoldne pa pri gsp. Ajholcarju koncert z vele-zanimivim sporedom. Gostje in prijatelji društva dobro došli! Skrb deželnega odbora za slovenske kmete. Trojiška zadruga je prosila deželni odbor, naj ji pošlje na zborovanje dne 1. aprila potovalnega učitelja g. Jelovšeka. Prošnja se je vložila tri tedne prej. A g. Je-lovšek je dobil od deželnega odbora naznanilo komaj zadnjega marca, ko že ni mogel več priti. Tako se delajo zapreke izobraževanju slovenskega kmeta!! In mi bi naj vsled tega silili v Gradec? Ogenj je uničil dne 2. aprila v Hočah gospodarsko poslopja A. Kebra in železno skladišče Pfeiferja. Bila sta zavarovana. Poslanec Wolf, znani ropotač v državnem zboru, bo 29. aprila v Mariboru govoril. Pohvalil bo Mariborčane, da so si napravili Bismarkovo ulico in s tem pokazali pomanjkanje pravega avstrijskega duha. Kmetijsko šolo s hrvatskim učnim jezikom namerava vlada napraviti v Pazinu. Tudi na Spodnjem Štajarju bi potrebovali enako šolo s slovenskim učnim jezikom. Nasprotniki omike. Nemškim listom ni po volji, da gsp. J. Bele poučuje po čitalnicah in «bindišarskih» kmetskih društvih naše slovensko ljudstvo o vinarstvu in sadjarstvu. Seveda, ako bi šlo po njihovi želji, bi naj slovenski kmet ostal neumen, da ga lažje nemškutarski meščan in tržan izsesata. Toda, nemški Mihelj, tvojih besed mi ne poslušamo več! Iz Pruskega. Da sta ravnatelj in en učitelj vinar, in sadjar, šole v Mariboru prišla iz Prusije, pripoznavajo sedaj Nemci sami v svojih listih. A o ravnatelju trdijo, da se je v svojih mladih letih naučil tudi nekoliko slovenski. Ali pa ni slovenski že tudi v svojih mladih letih pozabil, o tem modro molčijo. Šentilj čani! Dne 17. t. m. to je na velikonočni torek morajo priti stariši z otroki v Št. Ilj, da jih dajo vpisati v šolo. Vsakemu je na voljo dano, da vpiše otroka ali v slovensko (utrakvistiše) ali pa v nemško šolo. Šentiljčani! Vi veste, da se Vaši otroki tudi v slovenski šoli naučijo dovolj nemški. Zato bi bilo neodpustljivo, če bi dali svoje otroke vpisati v nemško šolo. Tamkaj bi otroci odkraja ničesar ne razumeli, ker ne znajo nemški. Zaostali bi torej v pouku in duševnem razvoju, a v slovenski šoli se učijo raznih predmetov v razumljivem slovenskem jeziku, polagoma pa začenjajo z nemškim. Tako je edino pametno, to morate vsi pri-poznati. Nemci sedaj z vso silo agitirajo za nemško šolo ter hočejo, da bi slovenska šola ne dobila dovolj otrok in se tako uničila. Šentiljčani, ali si bodete dali svojo šolo res uničiti ? Slovenski svet gleda na vas in z gotovostjo pričakuje, da boste kakor vsakikrat, tudi tokrat rešili svojo narodno čast. Državni in deželni poslanec č. g. J. Žičkar, postal je župnik in dekan dekanije v Vidmu. Čestitamo! V konkurz je prišlo kleparsko podjetje Mine Verstovšek v Kožjem in trgovina J. Markoviča v Gornji Radgoni. Dopolnilne občinske volitve v Celju se bodo vršile dne 26. 27. in 28. t. m. Zdi se, da se Nemci hočejo cepiti. Mlada in stara struja se bojujeta za nadvlado. No v odločilnem trenotku pa bodo zopet vsi vkup šivali. Star denar. Posestnik Lebar iz Volčje vasi pri Ljutomeru je na nekem travniku pol metra globoko našel pisker starega srebrnega denarja iz 13. stoletja. Velik del tega denarja se je pridobil za graški muzej Joanneum. Iz Središča. V nedeljo dne 22. t. m. pride znani organizator kmetijskih zadrug g. Ivan Kač v Središče kjer bode govoril, v zadevi kmetijske in mlekarske zadruge. Prijazno vabimo vse okoličane, da se blagovolijo vdeležiti tega, za kmetijstvo velevažnega predavanja, ktero ima edino le ta namen, kmetijski stan povzdigniti in ga rešiti pretečega pogina ter mu pripraviti boljšo bodočnost. Shod se vrši v tukajšnji šoli točno ob 3 uri popoludne. Cerkvena umetnost. Za kozjansko župno cerkev je naredil domači umetnik M. Gerzina krasen lesorez, ki predstavlja Marijo in sv. Jožefa, kako iščeta v Betlehemu prenočišča. Na vojaškem naboru v Kozjem je bilo izmed 180 fantov 83 potrjenih. Iz naše kozjanske župnije so skoraj vse pobrali in jih vtaknili v vojaško suknjo. Dobro znamenje ! Velika povodenj je bila 8 in 10. t. m. v kozjanskem okraju. Polovico tedna je skoraj neprenehoma deževalo in tako je bila Bistrica primorana prestopiti svoje meje in se razliti po travnikih in njivah. Pa tudi naša mejna reka Sotla se je razlila po širni ravani in povzročila mnogo škode ondotnim prebivalcem, ker jim je nanosila po travnikih in njivah mnogo proda in kamenja. Veliko ljudi je moralo zapustiti svoja stanovanja in bežati bolj na višine. Res ubogi ljudje ob Sotli, ki morajo toliko straha in škode pretrpeti. Da bi se vendar enkrat že Sotla uravnala. Vsled deževanja nastale so po državi velike povodnji. Pri nas je izstopila Ščavnica, Pesnica in Sotla, deroča Mura pa naredila ob bregovih veliko škode. Promet na železnici med Radgono in Radenci je bil nekoliko časa ustavljen, ker je voda spodjedla tirni jez. Sedaj je že zopet vse v redu. Na progi Maribor-Dravograd se je zadnji petek pri Faalu potegnil plaz na železnični tir, in vlaki so imeli vsled tega veliko zamude. Zemljo so odmetali in promet gre gladko. Povodenj pri Sv. Trojici v Slov. goricah je bila pretekli teden. Toda ne voda, ampak liberalni ljubljanski dnevnik je preplavil trg. V isti številki je bil napad na tro-jiško kmečko zadrugo in to je trojiško če-tvorico Schütz, Steinbauer, Golob, Kirbiš tako razveselilo, da si niso mogli kaj, da bi ne izposodili lista v mnogobrojnih izvodih po celem trgu. Povodenj pa ni naredila nobene škode in zadruga še stoji! Heil! Nesreča na železnici. Zadnji petek je doletela paznika Tancerja med faalsko postajo in predorom velika nesreča. Ko je prihajal iz Koroškega pred polnočjo poštni vlak, šel je ceste zapiravat. Ravno ko je šel preko tira k drugi prečnici, da jo zapre, dohiti ga vlak, vrže s tako silo v bližnjo soho, da se je strla, ter ge močno poškoduje. Že drugi dan je Tancer vsled dobljenih ran v velikih bolečinah umrl. Zapušča udovo s 4 majhnimi in nepreskrbljenimi otroci. Kadetna šola v Strasu. Za šolsko leto 1900/91 se bo v kadetno šolo v Strasu sprejelo 30—50 učencev. Šolsko leto se začne z 20. septembrom. Komando šole rado daje vsa potrebna pojasnila. Prepovedan uvoz. Nižjeavstrijsko na-mestništvo je prepovedalo uvažanje svinj iz ptujskega in brežiškega okraja. Duhovniške vesti. Provizor na Polen-šaku je postal č. g. Franc Valenko, kapelan pri Sv. Tomažu. Kapelan pri Mariji Snežni č. g. Karol Malajner je prestavljen k Svetem Tomažu. Pomočnim duhovnikom v Ormožu je imenovan duhovnik nemškega reda č. g. Stanko Dostal. Iz drugih krajev. Avstrijsko šolstvo in narodi. Nemec prof. Hickmann, je na podlagi uradnih podatkov določil številno razmerje med avstrijskimi šolami in navodi tako-le (prvo število pove, koliko šol ima dotični narod, število v oklepaju pa, koliko mu jih po številu prebivalcev gre): Nemci, gimnazijev 103 (69), realk 59 (32), ljudskih šol 7576 (6720); Cehi, gimnazijev 43 (44), realk 20 (20). ljudskih šol 4845 (4251); Poljaki, gimnazijev 25(31), realk 4 (14), ljudskih šol 2018 (2988); Ru-sini, gimnazijev 2 (25), realk — (11), ljudskih šol 1896 (2487); Srbo-Hrvati, gimnazijev 3 (5), realk 1 (2), ljudskih šol 395 (520); Slovenci gimnazijev — (9), realk — (4), ljudskih šol 670 (891). To velja seveda le za tostransko polovico države. — Jako zanimivo je, ta števila primerjati. Zatirani Nemci imajo vseh vrst šol mnogo več, nego jim po pravici gre, srednjih šol skoro dvakrat preveč; Čehi imajo tudi ljudskih šol več, nego jim po številu prebivalstva gre; sicer je sami plačujejo, a radi to storijo, ker vedo izobrazbo ljudstva ceniti. Učimo se od njih Slovenci! Rusinom se godi z ozirom na šolstvo slabo, najslabejše pa nam Slovencem, ki nimamo niti jedne realke in niti jednega gimnazija; še ljudskih šol v resnici nimamo 670 slovenskih, ker so sem-le štete tudi vse dvojezične, namreč take, v katerih je učni jezik le v nekaterih predmetih in na nižjih stopnjah slovenski, da ne govorimo o onih, v katerih je nemščina oziroma laščina obvezen predmet. Če bi pa ljudska stetev za Slovence bila pravična, zahtevati bi imeli 10 gimnazijev, 5 realk in 1000 ljudskih šol. V Solnogradu je umrl dne 5. t. m. ondotni nadškof in kardinal Haller, star 54 let. Društvene zadeve. Za mariborsko šolo je daroval mlad rodoljub 2 K. Kje so nasledniki? Živeli nasledniki ! Za dijaško kuhinjo daroval je č. g. P. Rath 10 K, gsp. M. Šoštarič 2 K, č. g. L. Janžekovič, župnik v Veržeju po gsp. Sršenu 10 K. — »Slovenska Matica« razpošilja te dni knjige za leto 1899. Posojilnica v Framu je imela v preteklem letu vseh prejemkov gld. 63982 79 in vseh izdatkov gld. 6149654, torej skupnega denarnega prometa gld. 125478-33. Za dobre namene je izdala 600 K. Posojilnica je član celjske Zveze, katera je zadnjo revizijo izvršila dne 15. junija 1899 leta. Sadje- in vinorejsko društvo za šoštanjski okraj ima svoje glavno zborovanje dne 22. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni gospoda J. Skaza v Velenji s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Posvetovanje o nakupu zemljišča za društveni vinograd; 5. Predavanje potovalnega učitelja gospoda I. Belč-ta; 6. Slučajnosti. Pri tej priložnosti vzprejemali se bodo tudi novi udje in delili se bodo cepiči najboljših sadnih in trsnih vrst. Pričakuje se zelo mnogobrojna udeležitev. Okrajna posojilnica v Ormoži regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo, ktera je začela svoje delovanje 15. julija 1899, izdala je računski zaključek za upravno dobo od 15. julija do 31. decembra 1899. Iz istega posnemamo: Pristopilo je 237 zadružnikov z vplačanimi deleži po 4740 K. Posodilo se je 214 zadružnikom vkup 73.480 K, jeden zadružnik je posojilo po 260 K vrnil. Stanje posojil koncem leta 1890 znaša 73.220 K. Vložilo je 99 strank vkup 76.750 K 36 h, vzdignilo pa 7 strank 6550 K. Stanje hranilnih vlog koncem leta znaša 70.200 K 36 h. Čistega dobička je bilo 101 K 43 h, kteri se je pridjal k rezervnemu zakladu. Isti znaša z vplačanimi vstopninami 416 K, vkup 517 K 43 h. Vseh prejemkov je bilo 84.303 K 99 h, izdatkov pa 80.913 K 25 h, denarnega prometa torej 165.217 K 24 h. Okrajna posojilnica obrestuje vloge po 41/2°/o ter pripisuje obresti 1. januvarja in 1. julija vsakega leta h glavnici. Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila dajejo se zadružnikom na osebni kredit na 6%) Pr°ti vknjižbi pa na 57s% obresti. V tiskani računski zaključek, ki se je doposljal že večini posojilnic, vrinila se je pomota na prvi strani: »posodilo se je na novo 237 zadružnikom itd.« mesto 214 zadružnikom. Dotične p. n. posojilnice s tem na dotično pomoto opozarjamo. Kmetijska zadruga na Cvenu ima svojo I. redno glavno skupščino na belo nedeljo ob 2. uri popoludne v prostorih zadružnega posestva. Vspored: 1. Poročilo na-čelništva in nadzorništva. 2. Odobritev letnega računa. 3. Raznoterosti. V Biš! Kat. politično društvo za sod-nijski okraj sv. Lenart v Slov. goric, priredi političen shod v Bišu v narodni gostilni gsp. Ig. Gomzi in sicer na Velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoludne z naslednjim vsporedom: 1. Poročilo državnega poslanca dr. L. Gre-goreca-a. 2. Poročilo deželnega poslanca dr. Fr. Jurtela. 3. Vera in narodnost, govori podpredsednik F. M. 4. Posvetovanje o zadrugah. 5. Razni nasveti in predlogi. Rojaki slovenski ! Pojdimo v slavni Biš na Velikonočni ponedeljek, da slišimo svoje poslance, da se pogovorimo o tem in onem. Odbor. MS" Današnji Ust obsega 10 stranL ~&G Listnica uredništva: Gosp. Fr. Zemljič, učitelj v Lužah. Potrjujemo, da niste pisali zadnjega dopisa „Iz gornjegrajskega okraja" in da sploh niste dopisovalec našega lista. — Več kmetom v Cezanjev-cih: Če je, kakor pišete, cela reč sedaj končana, potem je boljše, da pustimo to stvar v miru, da ne bo nobene nadaljne zdražbe več. Vesele praznike! Vozni red Dravograd - Velenje. 1243 1253 101 115 125 135 146 159 202 212 225 348 358 406 420 430 440 451 504 508 517 530 505 720 Odide Pride Spodnji Dravograd Št. Janž S. p. Sv. Jedert Slovenji Gradec Turška vas Dolže Mislinje Gornji Dolič Huda luknja S. p. Paka S. p. Velenje Pride i i Odide Celje 1203 1153 1146 1133 1123 1113 1103 1053 1044 1035 1022 822 812 805 752 741 731 721 711 702 653 640 Karol Tratnik, izdelovatelj cerkvenega orodja in pa posode stolne nlice št. 1. v Hariboru, Domgasse Nr. 1 740 410 Priporoča se preč. duhovščini za naročila cerkvenih or>odij : monštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, križev, svečnikov, itd. v različnih zlogih, katere prav lepo in trpežno izdeluje. Staro cerkveno orotlje prav tlobro popravljant, pozlatim ali posrebrin• v of/nji. Za vse svoje Izdelke Jamčim, prlznalna pisma naročnikom na razpolago. ME* Svoji k svojim. 190 Fotof/rafijski zarod r Mariboru je najstarejši Henrika Krapeka, »-^5 Dohod k vili skoz Grabengasse, Bad- in Fabriksgasse. I Priporoča fotografska dela vsake vrste od medajlonove do 4 človeške velikosti, ter vse najboljše in najhitreje izvršuje. Dobra, varčna kuhinja. Iflajrgl-Jevo juhino Hladilo je edino, ki more v trenutku močno napraviti vsako juho in vsako slabotno pomako: — le nekaj kapljic zadostuje. Dobiva se v originalnih steklenicah od 50 vinarjev naprej v vsaki delikatesni, kolonialni in špecarijaki prodajalnici in drogerjjah. Originalne steklenice se zopet po coni napolni Maggi-jevim juhinim sladilom. Štedljivim gospodinjam, dojenčkom, otrokom, nervoznim, rekon-valescentnim, slabotnim, tistim, ki trpijo vsled pomanjkanja krvi in bledice, vsakemu bolniku, sploh vsakemu se priporoča mesto slabe, razburjajoče kave in ruskega čaja dr. pl. Trnkoczyjev kakao-sladni čaj kot okusno, redilno, zdravo in ceno živilo. Zavoj (Vs kile vsebine) 20 kr., 14 zavojev samo 2 gld. 25 kr želodečne Doktor ¡ti. Trnkoczy-ja kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr., 1 tucat 2 gld. Doktor ¡ti. Trnkoc*y-ja odvajalne (čistilne) čistko želodec. — okatlja 21 kr., zamotek 1 gld. 5 kr., — krogljice Pocukrene krogljice. 3 škatulje 1 gld. 1 škatulja 40 kr., protinski Varstvena znamka _nJ Doktor Trnkoe*y-ja Profil, pljučni in kašijev sok ali zeliščni sirup, sestavih " ljen z lahko raztvarljivim vapnenim železom, utiša še lka, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., pol tucata 2 gld. 50 kr. Doktor gtl. Trnkoczy-ja ali drgnilni cvet (udov cvet, Gichtgeist) je kol bol utešujoče, ublažujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Doktor ¡ti. Trnkoc*y-ja tinktura «n • ■ izkušeno sredstvo |# 111* IO nPOOQ zoper boleča kurja i\UIJ& UUudd. očesa, bradovice, • 7 utrpnjenje kože, žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolečino namaže. Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnena na ohranjenje zdrave in krepke živine, opozarjamo jih posebno na naše dijetetične redilne preparate za živino. 10-12 Dokt. pl. Trnk6czya redilni prašek za notranjo rabo pri kravah in konjih. Ze skoro 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kadar živina noče žreti, za zboljšanje mleka. Zamotek z navodom kako se more rabiti 5o kr., 5 omotov 2 gld. Živinski Prašičji redilni, krmilni prah. Varstveno in dijete-tično sredstvo za prašiče. Za znotranjo Varstv. znamka, rabi, služi za tvorbo mesa in tolšče. 1 zamotek 25 kr., 5 omotov samo 1 gld. i Za sveti postni čas najbolj primerna molitvena Knjiga —■iiMiwaimammm arija žalostna Mati Božja M HI Spisal Fr. Bezjak, župnik pri Sv. Marku. "VI. natis. Obsega pouk o češčenji žal. matere Božje, pobožnost sedem petkov v čast žal. materi Božji, razne molitve in pobožnosti za god sedem žalosti Marije Device, zbirko molitev za očitno in domačo službo Božjo in precejšnje število svetih pesmij. Vezana v polusnje 60 kr., v usnje z zlato obrezo 1 gld. 20 kr. po pošti lO 3er. Treč. Znesek se lahko polije y pottnih znamkah ali po poštni nakaznici. Biri Vožnje karte in tovorni listi v AMERIKO Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie, Antverpen vozi naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od visoke c. kr. avstr. vlade. — Natančna pojasnila daje: Red Star Linie, Dunaj IV. Wiedenergürtel 20 ali pa 9 Anton Rebek v Ljubljani — Kolodvorske ulice 34. Julij Popper, Innsbruck — Bahnstrasse 8. 80%ocetni cvet!! Ako hočete dober ocet sami narediti, vzemite od mojega 80% ocetnega cveta 1 kg., pomešajte ga z 30—40 litrov sveže, stu-denčne vode, vse dobro zmešajte in izvrsten ocet je gotov. Prepričali se boste, da niste nikdar še imeli tako okusnega octa (jesiha), in vendar po ceni. 1 kg. ocetnega cveta velja 2 kroni 10-7 R. Bračko v novi poštni hiši v Ptuju. Na prodaj posestvo, obstoječe iz travnikov, ki se 3 krat kosijo, sadunosnika, lepe njive, loga, gospodarskega poslopja, dveh biizu vkup stoječih zidanih hiš tik farne cerkve; proda skupaj, ali pa na parcele Marija Orthaber, Spodnja Polskava, p. Pragarsko. 3-3 Na prodaj! Jedna stara in jedna nova hiša in poleg 1 oral 500 sežnjev sveta je v Radvanjih (Rothwein) pri cerkvi št. 48 takoj za 2300 gld. na prodaj. 3-3 Zaloga uradno potrjenih tiskom Pozor! Kedor potrebuje gotovo dober gumi za ceplenje tri naj si ga naroči v trgovini J. N. Peteršič-a v Ptuj-u zraven okraj, glavarstva. ~ Cena primerno nizka == Trgovina s papirjem in galant. blagom. Na ¡p roda p! Lepo posestvo blizo farne cerkve in državne ceste, med Mariborom in Slov. Bistrico na Zgornji Polskavi. Lepo zidana hiša in zidano gospodarsko poslopje vse obokane shrambe. Okoli hiše 11 oralov najboljših njiv in travnikov, lep sadunosni vrt in vinske brajde za 3 polovnjake vina preša za grozdje in sadje in 2 vodnjaka eden tik hiše drugi pri hlevu. Več se izve pri lastniku Anton in Jožefa Brgles na Zgornji Polskavi. 2-3 Semena za peso kakor tudi raznovrstna semena za vrtnarijo in poljedelstvo, vzlasti za različne trave 3C čista ali mešana, priporoča M. Berdajs, trgovina s semenom in mešanim blagom v Mariboru. 3-12 Na prodaj je realiteta z več stanovanji, gostilna, tobakarna, gospodarsko poslopje, lepo polje in vinograd. — Vpraša se naj v Studencih 63, (Brunndorf) Lembaška cesta. 2 Kdor hoče 400 mark36 garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti ? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annoncen - Exped. K. F. Wojtan, Leipzig-Lnd. Fran j o Körner, krojaški mojster v St. IIj v Slov. gor. p. Egiditunnel. K K — Podpisani naznanja, da je prejel iz Jägerndoiiskih tovarn veliko zalogo blaga. Zato lahko vsem vstreže prav po nizki ceni z celo že napravljeno obleko, katera je tem boljša, ker je ne dobiva z Dunaja ali Gradca, ali Maribora, ampak jo sam izdeljuje. Cela obleka za možke stane 14. 16. 20. 24 kron, najfinejša 36 in 48 kron, za šolarčke pa po 6. 8. 10. 12 16 kron. 1 Tudi bo ietos dobro napravljeno obleko pripeljal na razne sejme. ,•••„ (•'•) 00 0 00 0° " " O» " °0 0°°°0 0°°°0 .1*«| Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in , sladove tvarine napravljena domača „KavaJ in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda." I >ol>ivji se povso