te. AVÍWSTA 1977 — STCVILKA 38 — M5TO XXXf — СЖЧЗ! 4 l>m%ftlK oiASilO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE I KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Ta »tevUka je v glavnem poweéena prazniku ^rUjurske občine. Veliko smo zapisali o delu in življenju ljudi v tej občini, dosti pa je ostalo še nedorečenega. Sicer pa, saj to m zadnja beseda. Tudi v prihodnji številki bomo Sentjurčanom od- itopili več prostora, pretívsem z zapisi o ргагпог^апјџ V našem uredništvu je še vedtio več ali manj dopustniško razpoloženje. Nekaj se jih kopa v morju, drugi v znoju, v uredništvu. Toda, navzlic temu gradiva nikoli ne zmanjka. Tako Vam lahko že zdaj zaupam, da bo tudi v naslednji številki veliko bralne- ga, dosU zanimivega. Lotili smo se tudi posebne Tednikove akcije. Sicer pa, po- čakajte, kaj bi že danes pisal o tistem, kar šele pride. Vaš dežurni urednik PjAZNIK ŠENTJURSKE OBČINE VEČ NOVIH DOSEŽKOV Letos mineva 18. avgusta 33 let, kar je bila osvobojena Planina— prvi večji \iraj na Kozjanskem. Mnoga spominsica obeležja iz NOB nas spominjajo na gro- zodejstva in na številne žrtve, ki jih je tako ali drugače za večno prikoval v zemljo neusmiljeni škorenj okupatorja. Letošnje leto — leto jubilejev našega ■predsednika tovariša Tita in naše ZKJ — • še povečuje svečanost našega praznovanja. ' Delovni ljudje in občani naše občine že v praksi vidijo konkretne rezultate iz- glasovanega samoprispevka in prispevka TOZD. V Šentjurju bo odprta na novo dogro' jena šola, ki je največja delovna zma- ga. zaključena v letošnjem letu. še ena krajevna skupnost (Blagovna) bo pove- zana z moderno cesto. Tudi mladinske brigade bodo letos izdatno prispevale k boljšim pogojem življenja občanov. V kmetijstvu praznuje Kmetijski kom- binat Šentjur pomemben 15-leten jubilej in tudi opazne delovne zmage. Osemsto novih stojišč za pitance in pomembno povečanje proizvodnje v kooperaciji je dober start za pospešeno proizvodnjo hrane. Naložbe v industriji letos ne sprem- iRio začrtanih predvidevanj, vendar smo ; prepričani, da se bodo pojavili investi- torji izven občine, ki bodo pripravljeni vlagati tudi v naši občini, ki še razpolaga z delovno silo. Rezultati gospodarjenja v prvem polletju so ugodni in prepričani smo, da bomo s prispevkom delovnih lju- di tudi vnaprej dobro gospodarili. Tudi na področju malega gospodar- stva bo potrebno postoriti še kaj, da bo zaposlovanje tudi na tem področju na- predovalo. Upamo, da bomo uspeli tudi na po- đsročju modernizacije regionalnih cest, oskrbe občanov s kvalitetno pitno vodo in še bi lahko naštevali. Tudi pri odpravljanju posledic po- tresa gre letos hitreje, čeprav se je po- trebno zahvaliti delovnim ljudem vse Slo- venije za dosedanjo pomoč, velja hkrati sporočilo da so podražitve v gradbeništvu, od leta 1974 narasle na 150,6 odstotkov in bo torej potrebno še dodatnih sredstev za dokončno sanacijo. Končno naj zaključim z zeljo milijo- nov Jugoslovanov: da bi nas še dolgo vodil naš ljubljeni predsednik TITOl S to željo čestitam vsem 17865 obča- nom šentjurske občine k prazniku in kli- čem brigadirjem mladinske delovne ak- cije KOZJANSKO 77 nasvidenje v letu 1978! Ing. Jože BUČER I ŽALEC — BRASLOVČE HMELJARSKO SLAVJE Kljub temu, da slovenske hmeljarje tarejo zadnja let-a •^^de težave, je bilo letošnje praznovanje Dneva hmeljar- jev veselo kot že dolgo ue. "^^rda so prav z navideznim hoteli za nekaj ur ^zabiti na to, da so cene na svetovnem trgu ^ leta v leto enake, medtem ^ se cene reprodukcijskih î^aterialov nenelmo dvigu.je- Jo. ^ftošnje ргаагк)!\'аП|ј)е je Rajalo dva dni. V soboto v Braslovčah priredili tur- nir v odbojki ter odprli raz- stavo domače obrti in likov- nih del akademskega slikar- ja Franca Zupeta Krištofa, zvečer pa so v dvorani Kme- tijskega kombinata v Žalcu izbrali letošnjo hmelj sko princeso Milertko Stepišnik ter hmeljarskega starešino Alojza Gmajnerja iz Vojnika. Omeniti veilja tudi podelitev priznanj triindvajsetim naj- bolj za.služnim hmeljairjem. Nedeljsko osrednje slavje v Braslovčah je bilo takšno kot že leta nazaj. Videli ni- smo ničesar novega in "vpra- šanje je, koLiko časa bo takš- na priredit«v še zanimiva. Bil bi že čas, da začnejo razmišljati o čem novem. No, kljub vsemu se je na prireditvenem prostoru zbra- lo kalcšnih pet tisoč ljudi, ki so se veselili pozno v noč. Na sliki spodaj vidimo no- vopečeneg'a starešino, ki pre- daja princesi Milenki minia- turni hmelj skd škaf. Več o letošnjem praznovanju slo- venskih hmeljarjev pišemo na peti strani. ljetos osemsto novih stojišč za pitance na Slomu pri Ponikvi. ZAKON O ZDRUŽENEM DELU Pregled opravljenega dela v nekajmesečnih prlaadieva- njih aa uveljavljanje zaikona j o zdmženem delu v celjiski j občini ne kaže ravno majh- nih rezultatov. V okviru sin- dikata, koordinacijskega od- bora za uresničevanije ustave pri OK SZDL in drugih or- ganizacij so člani različnih delovnih skupin imeli pogo- vore v 109 organizacijah združenega dela. V nekate- rih kolektivih, v Topru, Zla- tarnali. Aurei, Kovinotehni in Elektru so o uresničeva- nju ZZD spregovorili s pred- stavniki samoupravnih, poli- fciónih in poslovodnih struk- tur. Problematiko dohodkav- nili odnosov so na vsebin- skih temeljih zakona obrav- navali v Kovinotehni, Cin- karni, žični, LIK, Savinjii, Izletniku, Tkanfiiii, Etolu, Go- stinskem podjetju, Tehno- mercatorju, Merxu in Libeli. Težko zgladljive poti v od- nosiih med delovniani skup- nostmi in temeljnimi orga- nizacijami združenega dela pa ao razčlenjevali v 11 ko- lektivih. Posebej velja omeniti iz celjske aktivnosti pri izva- janju zakona o združenem delu razčiščevanja o samo- upravni organiziranosti in družbenoekonomskem polo- žaju delavcev v dislociranih enotah. To je v tistih enotah delovnih organizacij, ki ima- jo sedež zunaj Celja. V celj- ski občini jih je 82. Vodje poslovnih enot, predsedniki sindikalnih organizacij, dele- gati za delavske svete ali dmgi predstavniki pa so se slabo odzivali povabilom na temeljit pogovor o samo- upra\Tiem in delegatskem utripu v njihovih sredinah. Šestnajst pogovorov je do- slej potrdilo dokaj slab sa- moupravni položaj delavcev v dislociranih enotah, skrom- ne možnosti odločanja, ne- povezanosti z matičnirnd ko- lektivr itd. Nekatere (Alpirxa Žiri, Jugoplaistifca) sploh ni- majo delegata v delavskem svetu TOZD, ponekod pa bi se lahko organizirali v te- meljno organizacijo, a to še niso storili ( Interevropa, Slo- veni j ales, Lesnina in še dru- gi). Zakon o združenem de- lu daje priložaiiost aa učin- kovito prevetritev Stamouprav- nih- družbenoekonomskih in političnih razmer v disloci- ranih enotah. Sedanje sta- nje zahteva od koordinacij- skih odborov za uresničeva- nje ZZD, da ne spregleda jo položaja delavcev v disloci- ranih enotah. Med osrednja žarišča pre- našanja zakonske vsebine v življenje so v celjiski občini uvrstili troje področij: do- hodkovne odnose, nagrajeva- nje po delu in urejainje od- nosov med delovnimi skup- nostmi in temeljnimi organi- zacijami združenega dela, Osinova iskanja čistejših in določnejiših dahodkovniih od- nosov med vSemi partnerji oziroma delavci v združenem delu mora biti delavčeva pra- vica, da ve, kaj je z njego- vim rezultatom dela. Neka- teri sedaj razmišljajo o sa- moupravnih siporazumih s poslovnimi partnerji in pri- stopajo k razgrinjanju do- hodkovnih odnosov, ne da bi pri tem videli dmžbeno- ekonomski položaj delavca v temeljni organizaciji. Boljša, jasnejša, zaokrožena dohod- kovna celota ima svoje ko- renine v temeljni organiza- ciji. Ne more jo krojiti po- slovodna struktura na ravni delovne organizacije. Zato so pravilno ravnali v tistih de- lovnih sredinah, kjer so raz- pravo o dohodkovnih odno- sih povezovali z analizo družbenoekonomskega polo- žaja delavca v temeljni orga- nizaciji in z uveljavlijeno sa- moupravno organiziranostjo. Ta¡k5en pristop že pomßinli tudi nastajanje novih temeîj- nih organizacij, ponekod pa oblikovanje primernejših pro- izrvodno-tehnoloških - tržnih enot v primeri s sedanjimi tozdi. Nove temeljne orgjaini- zacije predvidevajo v žele- zarni štore, v Aero, v iEMO (TOZD Posoda šteje 1800 za- poslenih), v Topru indrugjie. V oeiljski občini v orgaini- zacijah združenega dela niso enaiko zavzeto pristopili k iz- vajanju ZZD. iPrecej več bo- do morali storiti še v EMO, Cinkarni, Metki, v Obnovi, PTT. Izletniku, Tehnomerca- torju in Gostinskem podjet.- j'U. Samo organizacijski ali enostranski vsebinski pre- gled na zakonska dolooida bo šibko zaoral v družbenoeko- nomske odnose med delavci v združenem delu. Odlašanja je bilo že dovolj. Kribična ocena dosedanje aiktivnosti mora spodbuditi poditične, samoupravne, poslovodne in strokovne organe k odločneij- šemu spopadu z vsem, кад- nasprotuje vsetnini aakioma in spremenjenemu samouprav- nemu položaju delavca. J. V. PROSTOR ZA NAROÓNEHOV NASLOV 2. stran — NOVI TEDNIK Št, 33 — 18. avgust 19?} ŠMARJE: OBČINSKI PRAZNIK PRED VRATI Odibor za prireditve in pra- 2B5jovaJi|je občinskega prazni- ka se že nekaj časa intenziv- no pripravlja na praznova- nje, ki bo lil. septembra v Kozjem. Da vas spomnimo: občani šmarske občine slavi- jo svoj praznik v spomin na dogodke pred 33 le!t.i, ko je 9. septembra 1944 XIII. bri- gada Mirka Biračiča ob pio- moči Kozijanskega odreda osvobodila trg Kozje. Odbor meni,, da bi lahko v sklopu pirireditev znova organizirali avtorally po po- teh revolucije s polaganjem vencev na obeležja NOB, vključili kozjanski kuLtumi teden (tudi stalno razstavo NOB na Kossjanstoem, temat- sko slikovno raizstavo na te- mo Kozjjansko itd.), zbor tabornikov, razna šp>orfcna tekmovanja in podobno. V kuJitiuamem programu naj bi sodeiLovaJi godba na pihaJa Straiža, recita^orska sfaipina iz Šmarja pri Jelšai). in mo- ški pevski ïâxxr iz Zdiravüi- šča Rogaška SJatìna. V prireditve prazaiičnih dni bo seveda spadalo svečano polaganje temeljnih kamnov za novo šolo v Bistrici ob Sotli in obrait Gorenja, na- menu pa bodo predali tudi posodobljeno cesto Bistri- ca^—Sedlarjevo. Praznovajxju delovnih uiSpehov, zmcitorrân za tovrstne prireditve, se bo- do pridiTužile še druge kra- jevne skupnosti v občini, ki so v mmulem letu zgradile vrsto lokalnih cest in razši- rile vodovodno omrežje. Letošnji občinski praznik sovpada z začetkom javne razprave o gradivu prostor- skega načrta območja po- sebnega pomena Kumro- vec—Kozjansko. Občani se bodo na samoupraven način lahko odločali, kakšno naj bo to območje v prihodnje, kaj žele in česa ne marajo. Vse.kakor bo liresničevanje načrta pomenilo za šmao-sko občino velik korak naprej in prav zaradi tega bo letoš- nje praznovanje še bolj slo- velo, prisrčno in predvsem v zaiamenju delovnih uspe- hov. MILENKO STRAŠEK SOSEDSKI ODNOSI PRI ASFALTU NA CESTI KOPRIVNICA— PODSREDA Kl(jub vise&transki pomoči in podpori oelotiie eJoveneke skupnosti šmarska občina še vedno s težavo premaguje nerazvdtosit, alastá na področ- ja! modernizadje cestnega omrežja, zato so z veseljem, še boy pa s pnesenicčenjean sprejeli ponujeno roko Krča- nov. Krški gospodai-stveniki so povsem pravilno ugotovi- li, da nedavno tega posodob- Ljena cesta Senovo—^Kopriv- nica ne bo polno zaživela, če ne bodo asfaltnega tra- ku premaknili še naprej do Podsrede. Semkaj zaito, ker bo že letos Podsreda dobila modernizáraiio cestišče, v na- slednjem letu pa do Kozje- ga. Na ta način bi bil ta predel Koajanskega povezan s Posavjem, s tem pa delno uresničen tudi že pred leti zamišljen kozjanski cesíná križ. Na obanočju šmarske obči- ne je ktos prav na cestnih gradbiščih precej živahno, za- tx) je nastalo vprašanje, ka- ko abrati sredstva za asfal- tiranje odseka do Коргшхто- ce. Pripravtljeinost Krčanov, da gospodarstvo zbere po- treben denar, je naletela v Šmarju na vehko hvaležnost, tembolj, ker bo moderniza- cija tega sicer kratkega od- seka IX) vsej verjetnosti do- končana do dneva republike letos. Tako so se dogovorili predstavniki obeh občin na seistanku poiiKičnnlh aktivov pred nedavnim in pristavili, da bo pomoč dana v obliki posojila, ki ga bodo Smarča- ni začeli vračati šele po le- t« 1980. Kadar dfvn soeeda živita v slogi in mediseibojra pomoči, je življenje obeh veliko lažje. Poteza Krčanov je ne le hva- le vredna, pač pa tJudi po- snemanja. Slej ko prej bo pač treba spozmati, da to- varn, cest, kmetij in i>odob- no ne gradimo le za enega, dva, ali tri, za občino, kraj ali republiko, temveč za nas vse. MILENKO STRAŠEK PRAZNIK KS GALICIJA ZGRADILI SO JIH S PROSTOVOLJNIM DELOM Mmuio soboto so prazno- vali kraoani Galicije svoj krajevni praznik kot spomin na dan, ko je bil leta 1943 ustanovljen v Podvršnikovi hiši v Zavrhu prvi odbor Osvobodilne fronte. Eden iz- med gilavnih organizatorjev je bil aktivist Budi Cilen- šek-Vrankar. Dejstvo je, da № imela ustanovitev odbora OP močan vpdiv na nadalonji ra2?voj narodnoosvobodilnega boja na tem območju. Ome- niti velja še velik partizan- ski miting v osnovni šoili Galicija, ki se ga je 12. avgu- sta 1943. leta udeležilo kar dvesto ljudi. V soboto, ko so krajani Galicije prvič piraznovali svoj krajevni praznik, so najprej odpi-'li asfaltirani cesti Ve- lika Pirešica—GoiTca ter Ga- Lici tedanji re- žim pričel društvo nad- zorovati. Kljub temu pa so še naprej opravljali pomembne naloge, med katere sodi tudi razpeče- vanje Ljudske pravice, ki je bila tiskana v Zagrebu, preko Brežic na Dolenj- sko. Potem pa je prišla voj- na in Ladislava so starši odselili v Đurđenovac, kjer je ostal do leta 1943. Vendar pa tudi tu ni mi- roval. Ko je bU preme- ščen v Zagreb, se je ta- koj vključil v osvobodilno gibanje in bil organiziran v trojki Brežice 9. Po osvoboditvi je delal na polju gospodarstva, njegovo področje pa se je raztezalo od Maribora do Celja. V Celje je pri- šel leta 1951. »Po razformiranju Les- ne industrije v celjski re- giji se je moje mesto preneslo v Šentjur. Ta- kratno žago in furnirni- co, ta dva obrata sta za- poslovala 50—60 ljudi, smo v naslednjih letih po- večali, tako da je danes tu zaposlenih nad 300 lju- di. Postavili smo novo furnirnico in žago v Šent- jurju, seveda z najmoder- nejšimi tehničnimi prido- bitvami, novo tovarno v Mestinju, prav tako га 300 ljudi in obratom v Kozjem. Tako se danes v tej regiji proizvajajo pro- dukti, ki jih lahko piasi- ramo na svetovnemu trži- šču. Vse to pa je bilo možno realizirati samo s trdim delom kolektiva in nese- bično pomočjo in podpo- ro vseh aktivnih v naši regiji.« Potem pripoveduje o športu. V letih, ko je bil dijak in študent, se je uk- varjal z vsemi športi, pa tudi še kasneje. Najraje pa se spominja dni, ko je v letih pred II. sve- tovno vojno igral nogo- met v prvem slovenskem tovrstnem klubu v Mari- boru. Igral je tudi tènis, smučal, drsal... še pri 53 letih je na drsališču učil svojo hčerko drsa- nja, tudi figur. Njegov velik konjiček je hü tudi lov. Vse doider ga ni zdravje pustilo na cedilu. Tako se s športom da- nes ne ukvarja več. A še vedno ne miruje, ¿e dolga leta je direktor Le- sne industrije Bohor v Šeretjurju in prav pod nje- govim vodstxxym je or- ganizacija doživela tak- šen polet. Za svojo delo prejme ing. Ladislav Najžer le- tošnjo nagrado občine . šentjvtr »18. avgust«. MOJCA BUČER PIŠE IVAN SENIČAR — ZA SliOVENCE V ITALIJI so, izgleda, dokončno nastopili bolj.ši časi. V zadnjih letih so se izbofjšali ita. lijansko-jugoslovanski odnosi, saj po sklenitvi osimskiti sporazumov ni več motenj zaradi mejnih in drugih vprašanj, ki jih je v preteklosti izkoriščala predvsem italijanska desnica za nekdanje z^ustnipljanje odnosom med obema deželama. K temu je pripomogla naša polj. tika dobro&osedskih odnosov vsa lata po vojni, v zad- njem času pa tudi razvoj v sami Italiji, kjer se krepi, ta vloga komunistične in socialistične levice. Italija j« danes precej dnigačna, kot je bila še pred leti — Ta sprememba pa se odraža tudi v odnosu do manjšine, to je do Slovencev, ki žive v treh italijanskih pokrajinah: tržaški, goriški in videmski. Nedavno je njihove predstavnike sprejel predsednik italijanske vla- de Giulio Andreotti. Obiskali so ga z zahtevo, da se končno pristopi k uzakonitvi pravic manjšine, kar so Slovenci v Italiji v preteklosti bre-aispešno zahtevali. Pri tem so predsedniku vlade izročili pismo s podrob- nimi stališči in zahtevami. Rezultat razgovora je bil za zdaj optimističen: Andreotti je obljubil, da bodo že le- tos sestavili posebno vladno komisijo, ki bo proučila zakonske norme in druge ukrepe za zaščito slovenske narodnostne manjšme. Prav tako je poudaril, da bo delo v zvezi z uzakonjanjem posebnega varstva, enako, pravnega in svobodnega razvoja manjšine končano že pred rokom, ki ga predpisujejo osimski sporazumi. V teh sporazumih je namreč dolocüo, ki nalaga Italiji ob- vezo, da to stori v 18 mesecih, to je najkasneje do 3. oktobra 1978. leta. — Italija ubira torej pri zaščiti manjšin dobra in poštena pota. Na nedavnem zasedanju komiteja OZN za uresničevanje mednarodne konvencije za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije so obi-a\Tiavali tudi italijan- sko poročilo. Ocenili so ga pozitivno, med drugim je izrekel priznanje ItaJiji tudi-jugoslovanski predstavnik v tem komiteju. — ZA SLOVENCE V AVSTRIJI pa se pekel nada- ljuje. 8. avgusta so šovinistični nemški skrajneži (za avstrijske oblasti so to »neznanci«) poškodovali spome- nik »bojevnikom prve in druge svetovne vojne in bram- bovcem« v škocijanu. Do tega napada je prišlo prav le to dni po tem, ko so nemški nacionalisti postavili ta spomenik brambovcem, to je tistim, ki so se borili proti priključitvi Koroške Jugoslaviji, čeprav je znano, da brambovcev v Sfcocijanu ra bilo. Nekaj dni prej so bili protestni shodi koroških Slovencev v Dobrli vasi, napovedani pa so bili tudi shodi v škooijami za 14. av- gust. Tako ni težko uganiti, da je bila proi-okacija s spomenikom nekomu potrebna. Pri tem pa je še naj- bolj nizkotno to, da so se takoj pojavila namigo\'anja in celo izjave uradnih oseb, da so atentai na spomenik najbrž izvedli tisti, ki so na Koroškem vsega krivi, to je Slovenci. Znano pa je, tako nam v matični do- movini, kot avstrijskim oblastem in vsak dan bolj tudi svetovni javnog, kdo razstreljuje spomenike, proge, napisne table m zavira dobre sosedske odnose s SFRJ. Na velikem zborovanju v škocijanu v nedeljo so bili poleg Slovencev tudi mnogi demokratično razpoloženi Nemci in veliko opazovalcev iz cele Evrope. Predstav- niki koroških Slovencev pa so pred dnevi poslali po- sebno pismo Kurtu Waldheimu. GOSTINSKA ŠOLA CELJE Ulica 29. novembra 12 RAZPIS za vpis kandidatov v Poslovodsko šolo za poslovodje kuhinje in poslovodje strežbe Gostinska šola Celje bo sprejemala prijave za vpis v Poslovodsko šolo od 22. 8. do vključno 1. 9. 1977 vsak dan, razen sobote od 8. do 14. ure. Pogoji za vpis so naslednji: — dokončana poklicna gostmska šola in — triletna praksa v stroki. Šolanje traja dve leti. K prijavi je treba priložiti še spričevalo o končani poklicni šoli in potrdilo o zaposlitvi. Odbor za medsebojna razmerja Zlatarne Celje, TOZD »AUREA« Celje — Kersnikova 17 vabi k sodelovanju po enega oblikovalca in poenterja, ki morata imeti pK>!eg splošnih pogojev tudi naslednje: —; oblikovalec: mora imeti srednjo šolo za industrij- sko oblikovanje in dve leti delovnih izkušenj — poenter: 2-letno administrativno šoJo (ali njej ustrezno) in dve leti delovnih izkušenj Za oba velja dvomesečna poskusna doba. S stanovanji ne raa^lagamo. Svoje vloge naj kandidati pošljejo na gornji naslov v roku 15 dni od objave razpisa. ¿t. 33 — 18. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 Ob J8. avgustu, prazniku šentjurske občine — Ob 18. avgustu, prazniku šentjurske občine ^ENTJURJU BODO USTANOVILI KLUB DO SEPTEMBRA LE ŠE KADROVSKE REŠITVE pveletni napori občinskega cveta Zveze sindikatov šent- .jjj. za ustanovitev kluba sa- Jjjoupravljalcev se bližajo h Јџ-аји. Kljub veliki prizadev- 'jjogti člar-^v predsedstva ni jjilo dovolj moči, da bi v yjeli delovnih in samouprav- ljaj sredinah delovni ljudje i jpoznali pomen kluba kot jjjo izmed oblik izmenjava- • pja praktičnih in konkretnih ^Icušenj samoupravljalske prafcsc. Iniciativni od^bor je ^ svoji nalogi kar naji-esne- jj pristopil. Pripravil je vse potrebne materiale in jih po- ' sredoval vsem delovnim sre- , ¿1пал1, organiziral vrsito po- i svetov in imenoval posebno delovno skupino^ katere čla- ni so imeli nalogo, da nu- dijo neposredno pomoč pri pojasnjevanju o potrebi te oblike organiziranosti dslav- cev. Zal pa vsestranska pri- zadevanja niso bila uspešna povsod, saj nam nekateri še danes zatrjujejo, da jim klub samoupravljalcev ni potreben ter se bodo včlanili takrat, ko bodo čutili potrebo. Takš- no mnenje pa ni prisotno le v nekaterih društvih in sa- moupravnih interesnih skup- nostih, ampak tudi v dveh delovnih organizacijah. Ven- dar pa je potrebno poudari- ti, da do te ugotovitve niso prišli delavci sami, ampak so jih v to propričali drugi. Ker so to le o,samljeni pri- meri, ne gre iskati vzrok v informiranju, ki je bilo do- bro organizirano in tudi iz- peljano. Občinski sindilcalni svet je s svojimi člani v tem času ponovno obiskal vse delov- ne sredine- in jim še enkrat posredoval vse materiale ter se na ta način končno pri- bližal cilju. Klub samo- upravljalcev bo ustanovljeai tudi v Šentjurju. Ustanovna Sfkupščina bo v začetku meseca soptembra. I>o tega časa pa je potrelb- no pripraviti samo še kadrov- ske rešitve. EDI DOLAR PRIREDITVE OB PRAZNIKU Praznovanje praznika občine Šent- jur spremlja vsako leto kup priredi- tev. Letos sta dve pomembnejši že bili preteklo soboto in nedeljo, do konca meseca avgusta pa se bodo zvrstile še naslednje: V NEDELJO, 2L AVGUSTA bo ob 10. uri v Blagovni pri osnovni šoli osrednja proslava, ki se bo pri- čela s svečano sejo delegatov zborov skupščine občine ter družbeno-politič- nih organizacij, sledil bo slavnostni govor in razglasitev in pK)delitev ob- činskih nagrad in priznanj, po kiïl- tumem programu pa bo tovariško srečanje. V PETEK, 26. AVGUSTA bo v Šentjurju otvoritev osnovne šo- le, ki jo 'bodo poimenovali po roja- ku Pranju Malga ju. V NEDELJO, 38. AVGUSTA bo na Resevni nad Šentjurjem ob 10. uri pričelo prazriovanje ob 25- letnici delovanja Planinskega društva Šentjur. KONEC AVGUSTA se bo zaključila zvezna mladinska de- lovna akcija »Kozjansko 77«. V MESECU AVGUSTU pa bo tudi otvoritev bloka v Dram- Ijah in Šentjurju. POSPEŠENA AKTIVNOST PRED X. KO NGRESOM Po odhodu brigadirjev z občinske mladinske delovne akcije »Resevna 77«, se mia- ■ di v šentjurski občini pri- • Pravljamo na več nalog, ki ' jih bo p>otrebno realiziraitl : oteka, vendar pa jo bomo do sredino sep- tembra lahko uspešno za- ključili. Mladi v občini Šent- jur se pripravljamo tudi na razpravo o kolektivnih čla- nih ZSMS, ki bo potekala v vseh osnovnih organizacijah v občini. Na organiziran na- čin smo se vključili tudi na priprave v okviru praznova- nja občinskega praznika. Vendad: pa bo potrebno mladinsko dejavnost v obči- ni i)oživiti. Predvsem mladi v delovnih organizacijah bi VEČJA ZAPOSLENOST V zadnjih letih je bilo v občini Šentjur na novo odprtih kar 976 delovnih mest. Tudi podatki prve polovice letošnjega leta so zelo ugodni, saj je v tem obdobju delovne knjižice na novo prejelo že 178 občanov. Posebej razveseljivo je, da je bilo od tega kar 77 kva- lificiranih, 27 s srednjo in isto število delavcev z viso- ko izobrazbo. Sicer pa se je v preteklem šolskem letu na srednjih, višjih in viso- kih šolah šolalo več kot 530 dijakov in študentov iz te občine. Nedvomno bodo ti po končanem šolanju sposob- ni prevzemartii tudi zaittev- nej&a delovna mesta. B. M. se morali bolj vključevati v razne oblike dejavnosti na vseh področjih. Kljub temu smo mladi v Šentjurju na dobri poti, da se z bolj aktivnim delom še bolj oi^aniziramo, utrdimo in tako pritegnemo več mla- dincev za različno akcije. To- rej do jeseni, do konca le- ta, kakor tudi do X. kongre- sa' ZSMS čaka mladino še veliko deda. Zato mladi ne čakajo, ampak vodimo akci- jo skozi celo leto in v vseh sredinah. DRAGO SLAKAN Gradnja stanovanj v šentjurski občini je v polnem teku. Letos so jih zgradili že 44, do konca leta pa jih bodo še 50. Ali povedano z drugimi besedami: letos bo zgrajenih več stanovanj v občini kot jih je bilo v obdobju 1965—70. B. M. ŠENTJURSKO GOSPODARSTVO Ko ocenjujemo gospodar- ska gibanja v občind Šentjur pri Celju v odbobju od ja,- nuarja do jiunija 1977, mo- ramo ugotoviti, da so po- slovni rezultati, ki so jih dosegle organizacije združe- nega dela v tem obdobju, dokaj vzpodbudni v primer- javi z enakim obdobjem la- ni. Prav tako pa tudi v odno- su na naloge, ki izjhajajo Iz sprejete resolucije o druž- benoekonomskem razvoju za leto 1977. Z njo namreč v občini Šentjur prú Celju načrtujemo, da bomo dose- gli. 10—11 odstotno realno rast družbenega proizvoda ob 4—5 odstotnem poveča- nju števila zaposlenih in ob 3—i odstotnem porastu pro- duktivnosti. Rezultati poslovanja orga- nizacij združenega dela v občini Šentjur (brez ¡sasebne- ga sektorja in obratov OZD iz občine Celje), v prvih šestih mesecih letošnjega le- ta kažejo, da so temeljne organizacije združenega dela dosegle v tem obdobju 481 miMjonov celotnega dohodka ali 38 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V tem obdobju so, po pwxiaitkih pe- riodičnih obračimov, porab- ljena sredstva porastla za 22,4 odstotka, tako da bele- žimo v tem obdobju porast dohodka za 94,6 odstoftika, v odnosu na enako obdobje preteklega leta. Najbolj raz- veseljivo pa je dejstvo, da nobena temeljna organizacija 2xiruženega deda v pcrvestn polletju 1977 ni poslovala z izgubo, medtem ko je bila Izguba v enakem obdobju lani zelo zaskrbljujoča. Iz- redno pa so v prvem pollet- ju letošnjega leta porastu Iz- datki za pogodbene obvezno- sti (indeks 238,8) in zakon- ske obveznosti (indeks 160,4). Veliko manj vzpodbudne rezultate kot v poslovanju beležimo v prvem polletju na področju novih naložb za povečanje obstoječih kapaci- tet oziroma novih poslovnih prostorov. Položaj na tem področju kaže, da v letoš- njem letu investicijska de- javnost ne bo bistveno več- ja kot leta 1976, kar pc/me- ni, da na področju naložb močiio zaostajamo zapostav- ljenimi nalogami iz srednje- ročnega programa, z izjemo naložb v kmetijstvu in inr frastrukturi. Osnovne vzroke za to je iskati v slabi гаж- vojni službi organizacij zdru- ženega dela, pomanjkanju programov, pomanjfcandu last- ne udeležbe sredstev za no- ve naložbe in pa v zelo majhnem interesu OZD izven občine za naložbe v manj raaviti občini Šentjur. Treba je ugotoviti, da tu čiitimo pomanj'kanje regijska so- delovanja na področju enako- mernejšega razvoja gospo- darstva. Mnenja smo, da bo prav na področju novih na- ložb in povečanju števila zaposleaiih morala večjo vlo- go odigrati gospodarska zbornica in pa banka, ker lahko le tako pričakujemo večje premike tudi na tem področju. Zavedamo se, da so osnovni nosilci razvoja v občini, vendar ti zaradi na- ložb v letih 1973/1975 niso bili v stanju zagotoviti ш- črtovane stopnje rasti druž- benega proizvoda do leta 1980. ta 1980. Ugodnejše stanje beležimo na področju urejevanja lo- kalnih cest, saj bo v občini v letu 1977 predvidoma mo- dernizirano 7 km lokalnih cest I. kategorije in 3 kJn regiomlnih cest. FRANC SENICA OB PRAZNIKU PLANINE SLAVJE V PODLOGU ODKRILI SO SPOMINSKO OBELEŽJE Osrednja proslava v poča- stitev krajevnega praanika Planine, je bila preteklo ne- deljo v Podlogu. Ob tej pri- ložnosti so na Lubejevl hiši odkriH spominsko plioščo. Med vojno je namreč tu, v času od 8. do 20. septembra leta 1944, delovala p)artijska politična šola, pod vodstvom Sergeja Kraigherja. Obisko- valo jo je okoli divayset ude- ležencev, ki so morali ob zaključku opraviti tudi izpi- te. Trije izmed noiih pa so bili nato sprejeti v zvezo ko- munistov. Čeprav je bilo vreme skraj- no neugodno, saj je močno deževalo, se je v Podlogu zbralo veliko število kraja- nov, tudi tistih iz najbolj oddaljenih krajev ter števifl- ni nekdanji bard in aktivisti tega področja. Zbranim je spregovoril Hinko Kanmikar- Rok, ki ga mnogi poczmajo kot medvojirkega aktivista, bU pa je tildi udeleženec šole. Svet krajevne skupno- sti, krajevna oorganizaoija So- cialistične zvetze in Rdečega križe ao ob рггапЛм prlzadevnejšim krajanom po- delile vrato priznanj. V ponedeljek so prebivalci krajevne skupaiosti Plandna proslavili še eno pomembno delovno zmago: po ce-sti Mla- dinskih delovniđi brigad GraČ- nlca—Ledimšca jie pričel vo- ziti redni avtobus, ki dedavce prevaža v dolino, kjer je in- dustrija in p>a seveda delo. B.M. 4. stran — NOVI TEDNIK Št, 33 — 18. avgust 19?} RADIO CELJE ZAKAJ TEŽAVE? SREDNJEVALOVNI ODDAJNIK NAGAJA Poslušalci Radia Celje so minuli teden pog\:)stokrat robantili. Povsem upravičeno, kajti odpadle so kar tri popoldanske oddaje, dve sta bili moteni, eno pa smo morali prekiniti 20 minut pred iztekom časa namenje- nega našemu oddajanju. Krivdo za te neljube preki- nitve in izpade progi-ama gre pripisati v prav vseh primerih srednjeralovnemu oddajniku na Golovcu, ki nam jo je to pot resnično krepko zagodel. V pojasnilo le nekaj dejstev, če že zaradi dmgega ne, pa zato, da ne boste brez potrebe hudi na nas. Srednjevalovni oddajnik na Golovcu je last radio- televizije Ljubljana, ki oddajnik tudi vzdržuje, radio Celje pa se oglaša preko tega oddajnika v času svojega oddajanja — torej med tednom vsako dopoldne ob 8.10 do 9. ure in popoldne od 15.45 do 18. ure, ob ne- deljah pa od 10.05 do 14. ure. Oddajnik je star 17 let, torej je že krepko »odslu- žil«. Normalna »življenjska doba« takšnih oddajnikov je namreč med pet in deset leti. Pa oddajnik še vedno ni fuč. Nagajala je le avtomatika, ki bi morala samo- dejno izvršiti preklop na val radia Celje, pojavilo pa se je še nekaj drugih nepredvidljivih okvar." Težava je poleg starosti oddajnika v tem, da bi ta moral pre- klop na lokalni val naše radijske postaje izvršiti samo- dejno in potem po izteku naše oddaje tudi samodejno nazaj na val radia Ljubljana. Torej oddajnik naj ne bi potreboval dežurne posadke, ki vzdržuje na območju kar 21 objektov, čeprav so bile okvare manjše, torej prav zato, ker na oddajniku ni več dežurnih \-zdrževal- cev, oddaj radia Celje ni bilo. Zvestim poslušalcem naj povemo, da smo o okva- rah redno obveščali pristojno službo RTV Ljubljana, ki je vsakič okvare popravljala, slednjič pa spet (in za to jim gre zahvala) uvedla dežurstvo v času oddajanja radia Celje. Upamo, da bo sedaj z našimi oddajami preko tega oddajnika le vse v redu, povemo pa laiiko tudi, da se močno zavzemamo za zamenjavo že iztrošenega oddaj- nika, ki tudi močno izgublja svojo moč. O tem, kako se bodo naša prizadevanja iztekla pa ne moremo po- vedati nič zanesljivega. Zato ob pojasnilu vzroka pogostih prekinitev le naše opravičilo, pa čeprav krivda ni zrasla na našem zcljni- ku. Le upamo lahko, da bo v bodoče vse šlo brez okvar in da bomo lahko normalno oddajali, v naših oddajah pa tudi še bolj uveljavili oblike in oddaje, ki so vam po odmevih sodeč, še posebej všeč. Pri tem še posebej mislimo na naše nove kontaktne (žive) dopoldanske oddaje. DELAVCi KONUSA RAZGOVOR O SAMOPRISPEVKU Vse osnovne organizacije sindikata v Konusu so že koncem meseca junija obrav- navale program tretjega sa- moprispevka, o katerem se bodo konjiški delavci in obča- ni odločsli 25. septembra z referendumom. Tako so л-в! Konusovi delavci tudi dodo- bra seznanjeni s tem, kaj bodo v konjiški občini zgra- dili z zbranimi sredstvi sa- moprispevka in kam bodo denar namenili. Pa vendar, kaj menijo o samoprispevku kot obliki zbiranja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb občanov? DRAGA gIBANC: »Menim, da je samoprispevek v naši občini zelo potreben, saj je še vrsta področij, ki pri nas niso urejena. Tako mislim na otroško varstvo, ki po^ t'rebuje jasli, pa na osnovne šole oziroma celodnevne šole, na ceste, komunalno uredi- tev krajev. Sindikat v Konu- .su je referendumski program temeljito pregledal in o njem tudi razpravljal, sedaj pa je naša naloga ta, da o tem široko obvestimo še vse na- še delavce, čeprav vem, da so povečini že seznanjeni z namenom samoprispevka in njegovo prednostjo.« ALOJZ KRUŠIČ: »Tudi jaz sem prepričan, da jç samo- prispevek še kako potreben, če hočemo izboljšati delo in standard v šolah, vrtcih, kulturi. Z drugun samopri- spevkom smo že veliko na- redili, žal pa ljudje o tem premalo vedo. Vendar vsi konjiški občani zelo dobro vemo, kaj potrebujemo. Vse te ï>otrebe smo tudi že zapi- sali v srednjeročni program razvoja konjiške občine in samoprispevek je izredno pomemben tudi za uresniči- tev tega programa. Menim, da ljudje vemo, kaj hočemo in da bo zato naš tretji sa- moprispevek brez težav uspel.« -ds POLZELA PRED JUBILEJEM ' ^ PRODALI sc! U Ob pregledu polletnega po- slovnega uspeha so v Orga- nizaciji združenega dela Pol- zela, tovarna nogavic ugoto- vili, da so dosegli lep uspeh. To OZD sestavljajo tri TOZD in delovna skupnost skupnih služb, predstavlja pa največjega proizvajalca ženskih nogavic v Jugoslaviji. Kolektiv šteje préko tisoč članov, pretežno žensk, ki delajo na najmodernejših strojih. Poleg tega sta tu disciplina in delavnost na visoki ra\Tii. Ugotovili so, da so v polletju prodali pre- ko 14 milijonov parov noga- vic in ustvarili 50 milijonov čistega dohodka. Ko so si v začetku leta postavljali plan so predvideli povprečni neto osebni dohodek 4 tisoč di- narjev. Po doseženem rezul- tatu in po izgledih za na- slednje polletje pa bodo ver- jetno povprečni dohodki na zaposlenega višji, več pa bo- do lahko rtömeniM tudi v sklade. Omenimo naj še, da praznuje Polzela, tovarna no- gavic 9. septembra 50 letni- co svojega obstoja. Kolektiv ž^eli svoj zilati jubilej slove- sno proslaviti in delovna zmaga, ki so jo dosegli v prvem polletju bo k sloves- nemu razpoloženju gotovo zä lo pripomogla. Na sliki: Mo dema pletilnica TOZD žej; ske nogavice, kjer di-ug 0; drugem stojijo naj moderne; ši stroji. Tekst in fotc- t. tavča; Postopek za preureditev znanega starega celjiskega go- stišča pri »Turški mački« je že stekel. Glede na spre- membo zazidalnega načrta za to območje, bo tu ven- darle nastalo novo gostišče, ki bo imelo tudi nekaj no- čitvenih zmogljivosti. Kciiko, je zaenkrat še težko reči, ker glavnih načrtov za novo »Turško mačko« seveda še ni. Ce bo teklo vse tako, kot predvidevajo, bodo vsaj z rušenjem sttìre »Turške maj- ke« pričeli že letos, tako da bi gla\Tia gradbena dela iz- vajali že na začetku prihod njega leta. Problem tega novega ge stišča oziroma že penziona bodo parkirni prostori. Ni vsak način jih bo novi loJd nujno potreboval, še pos^ bej, ker bo imel tudi sobf za prenočevanje gostov. LAŠKO ŠAHIST! V PIVOVARN! Pretekli torek so šahi- sti, ki sodelujejo na slo- venskem članskem prven- stvu, ko so imeli prost dan, izkoristili za obisk in ogled HP Pivovarne Laško. Gostje so sprejeli pred- stavniki delovne oi-ganiza- cijo in jih ob kozarčku piva zadržali na razgovo- ru. Stojan Puc je bil v La- škem še pred dvajsetimi leti. ko je bilo tudi re- publiško tekmovanje. Po- hvalil je organizacijo pr- venstva, vesel pa je tudi prisrčnosti ljudi, s ka- terimi prihaja v stik. Rudi Osterman je pr- vič v Laškem in je prav tako kot drugi zadovo. Ijen z organizacijo tur- nirja, še zlasti s prosto- rom. V dvorani je prijet- no, mimo, kljub števil- nim gledalcem. Poudaril pa je, da šah v Sloveni- ji še vedno nima tistih FK>gojev kot druge zvrsti športa. Vinko Cuderman se je odločil pred leti: šah ali poklic. Z vsem srcem se predaja kulturni uistvar- jalnosti, saj se je veliko ukvarjal z vodenjem kul- turniških skupin, pisa- njem esejev, člankov ... Kot zelo uspešno so oce- nili njegovo »Igro o greš- nem puntarju«, ki so jo uprizorili v goriškem gle- dališču. Vsi trije mojstri so na razgovoru v laški pivo- varni enotno potrdili dej- stvo, da je za šah izred- no zanimanje in da je resnično škoda, da še ni dobil svoje veljave. vŠENTJUR PRI CELJU ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ CESTNA BAZA IN KAMNOLOM CESTNEGA PODJETJA Ni naključje, če se je Cest- no podjetje Celje odločlo za pomembno naložbo prav v šentjurski občini, za zgra- ditev cestne barae v Šentjur- ter za rekonstrukcijo kamnoloma Šibenik. Pri tem ni prevladovala samo težnja, da svoje delo približajo te- renu, da izkoristijo surovin- sko osnovo, marveč tudi za to, da s to infvesticijo pri- .spevajo delež v gospodarski krepitvi tega območja. Cfelotna investicija, ki za- jema še nakup strojne opre- me, bo vredna okoli 14 mi- lijonov dinarjev. Lastni de- lež kolektiva je približno 30 Vo, ostalo pa so posojila. Kamnolom šiben-'k je ti-e- nutno .še zaprt. Gre pa tu za eno redkih nahajališč кта- litetnega apnenca na območ- ju šentjurske občine. Zato je odločitev, da ga rekon- struirajo in povečajo proz- vodnjo drobijenca v njem za okoli triinpolkrat več kot utemeljena. Po rekonstrukci- ji bo letna proizvodnja drob- 1 jenca okjoli 35.000 kub. me- trov. Poraba tolikšne proiz- vo(^nje pa je zagotovljena, predvsem za lastne potrebe, se pravi za vzdrževanje, re- konstrukcijo in moderniza- cijo cest na šentjurskem in šmarskem območju in le v manjši meri za zunanje, dra- ge porabnike. Z rekonstrukcijo kamnolo- ma, ki vključuje tudi dodat- ni nakup zemljiiišč, bo lahko Cîestno podjetje izkoriščalo ta kamnolom najmanj deset let in to pri letni proizvod- nji 35.000 kub. metrov. Izgradnja cestne bazie v Šentjurju je aktualna z več vidikov. Prvič gre v tem pri- meru za prvo tovrstno cest- no bazo v Sloveniji sploh. Zato bo lahko postala vizo- rec dobrega ali pomanjklji- vega reševanja aktualnega problema, ki zadeva tako de- lovne kot zlasti še življenj ske pogoje zaposlenih delaT cev v takšni enoti. To cestno bazo pa so na rekovale tudi vse večje po trebe po organ'.zaciji cestno vzdrževalne službe na šir šem šentjurskem območju Četudi cestna baza ni nep» sredna proizvodna investici ja, je vendarle neločljiv 9» stavni del ceste in dela rf njej. Cestna baza zajema таЦ bo v nakup dodatn^a zete Ijišča, zatem gradnjo ve menskega objekta za gar delavnice, za družbeno prt hrano, za prenočevanje # lavcev in seveda za pisarni pa tudi za ured. te v okođi^ itd. Izgradnja cestne baze j* v zaključni fazi, medtem И je zaključek gradbenih v kamnolomu Šibenik pred viden do konca letošnja? leta. ■ m. božli PLANINSKA VAS Se 1>1'е<1 nekaj lel¡ je bila Pla- ninska va.s, na moč raztresen za- s«'lek na Kozjanskem, nedaleč od Planine pri Sevnici, povsem odre- zana od sveta. S svetom, aH bolje s Planino, jo je veaal le kolovoz. 1.^0« so dosradili cesto mladin- skiii delo\Tiih brigad. Po novi cesti bo začel voziti avtobus. Pred de- vetimi leti .so dobili prve metre vodovmla, pred tremi pa tri tele- flce priključke. >il veliko, ж vendarle ogromno. Zdaj želijo Se več. Naslednji korak v Iwtejijih va- •šianov, da bi čimprej prišli v ko- rak z drugimi aH pa vsaj blizu je asfaltiranje cestišča skozi vas. Pratiu imajo v Planiflski vasi že čez grlo dovolj, saehemo gospo- darstvo, le dvajset Jih Je, je pri- pravljen oprispe\%ti okrofTlo stari milijon. Tako bi .se nateklo dvaj- set sUrih milijonov, to pa bá bilo seveda veliko premalo z» čitev njiliovUi želja, zato up*r da skupščina občine Šentjur J bo stala ob strani. Kot dosld. S tudi sedaj pre4)ivalci le kar id»* ne vasice pripravljeni pomagatijj le z denarjem, temveč tudi s stovoljnim delom. To ima tod, ' Kozjanskem, že kar tradicijo io r svoje izraža veliko pripravljcö^ ljudi, čimprej odvreči spone staloeti, MIL£NKO STRAS»' ¿t. 33 — 18. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 pokrovitelj letošnjega Dneva hmeljarjev je bila štorska železarna, ki je v povorki ¿jozi Braslovče predstavila traktorje iz svojega proizvodnga programa. dan hmeljarjev USPELA PRIREDITEV LETOŠNJA HMELJSKA PRINCEZA JE MILENKA STEPIŠNIK, STAREŠINA PA ALOJZ GMAJNER Nekdo je hudomušno pri- pomnil, da ni nič čudnega, da imajo slovenski hmeljar- ji samo en dan v letu, ozi- roma en dan življenja. Nav- sezadnje je treba razumeti, da so cene hmelju na sve- tovnem trgu že nekaj let ne- spremenjene, medtem ko se reprodukcijski materiali iz meseca v mesec dražijo. Poleg tega hmelj air jem že nekaj let zapovrstjo nagaja slabo vreme in tudi pridel- to Táso tako dobri kot pred leti. Nič čudnega ni torej, da se hmeljske povi-šine iz leta v lëto krčijo, precej pa se jih z zelenim zlatom, ki je vsako leto raanj zlat, ukvarja le še zaradi tradici- je. Dán hmeljarjev traja prav- zaprav dva dni. V Braslovčah so v soboto pripravili turnir v odbojki ter odprli razsta- vo domače obrti ter likovnih del akademskega slikarja Franca Zui>eta-Krištofa. Ver- jetno najbolj zanimiv del praznovanja je bil v soboto zvečer v dvorani Kmetijske- ga kombinata v Žalcu, kjer so podelili priznanja triin- dvajsetim zaslužnim hmelj ar- proglasili letošnjega hmeljarskega starešino in izbrali hmeljsko princeso, v kiiltiimem programu pa je nastopil tudi Moški pevski zbor iz Gotovelj. O stanju na področju slovenskega hmeljarstva je uvodoma go- voril predsednik Izvršnega odbora poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije, in- ženir Vinko Kolenc. Za le- tošnjega hmeljarskega stare- šino so izbrali Alojza Gmaj- nerja iz Vojnika. To je že trinajsti starešina po vrsti. Za naslov hmeljske princese se je letos potegovalo le se- dem deklet, ki so jih pred- lagali aktivi mladih zadruž- nikov. Žirija se je odločila za sedemnajstletno Miilenko Stepišnik iz Petrovč. Zanimi- vo je, da letos ni bilo sli- šati negodovanja občinstva v dvorani. Verjetno ga je več bilo med ostalimi šestimi dekleti, z;ato ni čudno, da naslednjega dne v Braslov- čah kandidatke iz Griž ni bilo. V nedeljo dopoldne so bi- li prizadevni organizatorji tradicionalne pririditve na moč obupani. Z neba je namreč lilo kot iz škafa in vse je že kazalo na to, da bo ix>poldanska prireditev bolj klavrna. K sreči se je popoldne le zjasnilo in na prireditvenem pro&toru se je zbralo kakšnih pet tisoč lju- di, ki so z zanimanjem opa- zovali povorko z vozovi, na katerih so prikazovali hme- ljarska opravila nekoč in danes, sodelovala pa je tudi štorska železarna, ki je pred- stavila traktorje iz svoje proizvodnje. Kandidatke za letošnjo hmeljsko princeso in njiho- vi spremljevalci so potem tekmovali v raznih spretno- stih igrah, ki so bolj spo- minjale na znamenite Igre brez meja, manj pa na kmeč- ka opravila. Sicer pa nič hudega! Smo se vsaj na- smejali. Kakorkoli pri2nati je treba, da so Se organizator- ji izkazali. Morda pa bi bi- lo le prav, da začnejo Bra- slovčani razmišljati o dru- gačnem Dnevu hmeljarjev. To, kar smo videli letos, smo navsezadnje že lani, aili pa pred dvema letoma. No, kaže, da se v tej smeri ne- kaj že premika. Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR prireditvenem prostoru v Braslovčah, kjer se je zbralo nekaj tisoč ljudi sta do- ^ V • ' ^'"^^i^rski starešina Franc Zabukovnik in novoizvoljeni Alojz Gamajner "ojnika nazdravila z vrčkom piva. šentjur NUJNA STROKOVNA OCENA TURISTIČNIH VIDIKOV Praznični dnevi dajejo do- volj priložnosti tudi za raz- mišljanja o stanju in razvo- ju turizma v šentjurski obči- ni. Kje so? Kaj lahko do- sežejo? »Na področju te zvrsti go- spodarske dejavnosti smo najbrž najbolj nedodelani. Zaenkrat še nismo strokovno proučili, do kakšne mere lahko racionalno, ekonomsko utemeljeno razvijamo turi- stično dejavnost. Navzlic te- mu lahko rečem, da bi lah- ko oto zavzoteijšem strokov- nem proučevanju tega sta- nja, za kar pa se tudi v srednjeročnem načrtu, razen nekaterih načelnih prikazov možnosti razvoja, nismo do- taknili, turizem v tem in naslednjem obdobju močne- je razvili. Najprej gre za strokovni tim, ki bi naj pro- učil oibstoječe stanje in na- ravne danosti in zatem za nosilca razvaja na tem pod- ročju. Sicer pa menim, da je vprašljivo, če bi vse to lahko razvijali ob lastnih po- gojih, tudi glede na kadrov- ske zmogljivosti, na razpo- ložljiva materialna sredstva itd.,« je med drugim ugoto- vil predsednik občinske skupščine, Vinko Jsgodič. šentjursko območje ima lepe naravne pogoje za ra- zvoj turizma, prav tako kul- turno in revolucionarno pre- teklost. Tu so doma Ipavci, Slomšek, sadjar Ribšel, za- tem so tu Rifnik, Resevna, Planina, okolica Slivnice z novo akumulacijo Tratne, okolica Loke, Prevorja in Kalobja, Dramlje, kjer bi lahko v večji meri gradili zidanice itd. Tu je doma Franjo Malgaj, borec za se- verno mejo. Nova šola v Šentjurju bo nosila njegovo ime. In potem vrsta dogod- kov iz polpretekle zgodovi- ne. Ustanovitev Celjske čete na Resevni, pohod štajerske- ga bataljona 30. oktobra 1941. leta preko Dramelj na He- leno, Kozjanski odred, Bo- hor... Tu je rojstni kraj narodnega heroja Dušana Kvedra-Tomaža, potem Milo^ ša Zidanška itd. Vse to bi laho povezali za- radi predstavitve celotne šentjurske občine tudi v tu- rističnem pogledu. Pa je še dosti drugih na- gibov, ki govorijo v ta prid. Izhodišče bi lahko bila tudi nedavna slovenska televizij- | ska nadaljevanka o Ipavcih. Zakaj ne bi v Šentjurju za- čeli s tradicionalnimi glas- benimi prireditvami, glasbe- nimi večeri, ki bi lahko ve- liko pomenili v prizadeva- njih za uveljavitev tega ob- močja na kulturnem, turistič- nem in drugih področjih. »Nasaednje vprašanje je kmečki turizem. Zaenkrat je več besed kot resničnih ko- rakov. V občini imamo ne- kaj poskusov na tem piod- ročju, kmetijski izobraževal- ni center nam je dal tudi določene kadre, ki so stro- kovno in drugače pripravlje- ni, da delajo v tej smeri. Navzlic temu smo v občini premalo načrtni na tem pod- ročju. Prav tako nas čaka veliko naJog na Bohorju. Odgovoriti bi moraili na vprašanje, kaj se da napraviti na tem ob- močju v lovskem turizmu, kaj glede zimskih športov ne da hi gradili druge Gol- te, marveč, da bi pospešili to dejavnost s cenejšimi in skromnejšimi naložbami. Se- veda, zaenki'at nas tepe še infrastruktura, čeprav dose- gamo lepe reztiltate tudi na tem področju. Mi moramo doseči realizacijo moderniza^ cije ceste Kozje—Slivnica preko Prevorja in seveda ce- ste od SevTiice preko Plani- ne do Šentjurja in tiste od Lesičnega preko Jurkloštra do Rimskih Toplic. In če bi tu zagotovñi še ustreizax) preskrbo z vodo, napeljali telefone in še kaj, bi imeli pogoje za večji turistični korak naprej.« Interese za turistični ra- zvoj štentjurske občine hi morali osvojiti tudi dirugl dejavniki laven občine. Tudi kar tiče izletniškega turiz- ma. Mnogi gostje, ki se za- držujejo v zdraviliščih na celjskem območju pa tudi v drugih krajih in mestih, bi lahko prihajali na izlete v te kraje. »Določene možnosti nam odpira tudi motel, ki ga bo zgradil Merx v šentjiu-ju. To bo objekt z dvajsetimi poste- ljami, lepo restavracijo ... Na vsak način gostinski objekt, ki bo lahko privlačili in zadrževal goste v Šentjur- ju in občini. Skratka, nekaj imamo, ve- mo kaj hočemo, zavedamo se tudi, da smo premalo strokovno usposobljeni in da nam manjka tudi denar, da bi lahko sami napravili kaij več oziroma veliko,« je sMenil misel predsednik šent- jurske občinske skupščine, Vinko Jagodic. MILAN BOŽIČ Partizanski dom na Resevni, priljubljena izletniška in planinska postojanka. območje POCENI MORJE Hvaležna akcija, ki je bo- do veseli upokojenci. Kom- pas in revija Jana sta nam- reč v skupni pobudi ponu- dila upokojencem in more- bitnim njihovim spremljoval- cem prijetne počitnice ob morju, na Malem Lošinju, od prvega oktobra dalje. Gre torej za posezono in čas, ki je na tem otoku v Kvamer- skem zalivu pravzaprav ved- no vabljiv. Tembolj, ker slo- vi prav ta otok po milih zi- mah in zdravih podnebnih razmerah. In če k t^mu do- damo še hotel Auroro, hottel visoke B kategorije, s plaval- nim bazenom z ogrevano morsko vodo in drugimi ugodnostmi in udobnostmi, smo zapisali skoraj vse. Da, m ceno? Mikavne! Se- demdnevni penzion je v okviru te ponudbe za upo- kojence 960 din, štirinajst- dnevnl 1.710 din, tritedenski 2.460 din dn osemindvajset- dnevnl 3.220 din. V tej ceni je tuidl avtobusni prevoz v obe smeri. Ponudba torej, za katero nam boste bržčas hvaležni! celje LJUDSKA RESTAVRACIJA Ljudska restavracija, eno- ta Celjskega gostinskega pod- jetja, je že nekaj mesecev zaprta zaradi preureditvenih del. V kolektivu so se odlo- čili za temeljito adaptacijo, ki zajema predvsem kuhinjo, točilnico in jeddilnico. V tej zvezi gre" še posebej za po- stavitev nove opreme in ta- ko za prizadevanja, da bo tudi ta gostilna dobdla lepšo podobo. S preureditvijo bodo po- večali kuhinjske zmogljivo- sti. Tako bodo poslej iahko v njej pripravljali tudi po štiristo obrokov kosil. Zal, ta dela, vsaj zaenkrat ne zajemajo sanitarij. Računajo, da bo adapta- cija končana prihodnji me- sec, za vsa dela skupaj in za opremo pa bodo odšteli okoli 1,2 milijiona dinarjev. NA ROGU KOVAŠKI PIKNIK V nedeljo bo na Rogli že četrti tradicionailni kovaški piknik, ki ga prirejata Tu- ristično društvo Zreče in rekreacijski center Unior. V pestrem programu bo vrsta prireditev, med nji*mi tekmo- vanje kovačev, prkaz nekate- rih starih običajev, ki so spremljali delo kovačev, obi- skovalci pa se bodo prijet- no zabavali todi ob sirečolo- vu. Kovaški piknik je seve- da lepa piriložnoet za vse ti- ste, ki si želijo preživeti pri- jeten dan nekje v hiribüh. e ttm — NOVI TEDNIK St. 33 --- 18. avgust I9W STANOVANJE BREZ OKEN IN VRAT BRANKO BREZ STREHE ODPOVED GOSTOLJUBNOSTI — POGODBE PA NI Ml te dc^ od t€«a, ko se je v naše uredništvo og- lasa mlad fant Branko Sket ÌB Celóa. Bil je precej ner. товап ter nas poprosil če si hoUetao ogledati, kaj je osta- lo od prebivališča, kjer sta- пц)е. Gospodar mu je nam- Гвб ic male pozidane hiše, Ü Je včasih služIla svinja- ka, potem pa so jo preure. 0Ш, poibrail vsa vrata in ok- №1 ter potiiÄtvo, Cim prej, da el mora poiskati novo stanovanje, mu je še rekel. Prdnuer je bil na videz aa- nimiv in s Tonetom sva se odpravila ogledat to čudo na Cesto na grad 29 a. Priznati moram, da sva bi- la na moč presenečena, ko sva videla, da je res tako kot nam je pripovedoval Branko šket. Pravzaprav je bilo še mnogo huje! Fant je že nekaj dni ležal kar na mrzlin tleh, oziroma na ode- ji. Oken in vrat res ni bilo nikjer, samo v nekakšni pred. sobi je stal popolnoma nov kavč. Vsenaokrog pa je vla- dala strašanska vlaga in zi- dove je že načenjala goba. Pogled na vse to je bil groz- ljiv in težko si je zamisliti, da bi tu lahko živel člo- vek. Branko šket pa pripo- veduje: »Gospodar Jože škedi je enostavno prišel ne- kega popoldneva, snel vra- ta in okna, pobral pohištvo in ztú dejal naj se čim prej izselim. Moram reči, da sem ga začudeno gledal, re« pa je, da od presenečenja še govoriti nisem mogel. Ne vem, zakaj mi je to storil, ko pa sem mu najemnino redino plačeval. Kaj naj sto- rim sedaj? Kam naj green? Na cesto ne morem! Potre- bujem novo stanovaiije v sohdamostnem bloku, ven. dar so na stanovanj&ki skuip noeti v Celju gluhi za moje prošnje. F4) pravici vam po- vem, da ne vidim rešitve iz IX)ložaja, v kakšnem вет.к Potem ga s Tonetom vpra- šava, če ima starše in vsaj rvekaj časa, dokler lahko ži- vi pri njih. Branko Sket je nekaj časa razmišljal, potem in odgovoril, da domov ne more, ker živi tam že brat z družino in zanj nikakor ni prostora. Predno se pošlo, vimo nam zaupa, da je bil nekaj mesecev pKjročen, mar- ca letos pa se je ločil, žal mu je, ker je moral otroka pustiti Ženi. Pa še to: njego- va bivša žena je hčerka go- spodarja, ki ga sedaj podi iz stanovanja. Ker je pač tako, da je vedno treba izvedeti tudi za drugo plat medalje, sva se s Tonetom takoj za tem na- potila še k bivšemu tastu, Jožetu škedlu. Prijaano naju je povabil ter začel pripove. dovati, da mu je Branko plačal najemnino le dvakrat, kljub temu, da mu elektri- ke ni bilo treba niti za me- sec dni. Branko je res bil poročen s hčerko, vendar se nista razumela. ^Saj ne re- čem, fant se mi zelo smili in škoda ga je! Prostor, kjer sedaj živi imam namen v teh dneh preurediti, zato sem mti tudi povedal naj gre. Maram priznati, da ne bi imel nič proti, če bi še na- prej živel tu, vendar sem se preveč razjezil, ko je ho. tel dati stanovanje dvenia de- lavcema, ki prav tako dela- ta v Cinkarni. Mene .sploh ni vprašal, če lahko to stori ali ne. Nekega popoldneva sem slučajno hodil okrog ti- ste hiše in videl, da dva ne- znanca nosita T sobo novo FKjhištvo. Na mojo interven, cijo, sta morala vse stvari odpeljati tja, od koder sta prišla. Se prej pa sta mi po- vedala, da jima je Branko ponudil stanovanje za dokaj visoko mesečno najemnino. Takšno početje je zame ne- odgovorno. Zakaj ne gre do- mov? Menda se s starši ne razume naj'bolj in izgovor, da živi tam že brat z dru- žino je slab. Kjer je kruha za pet ljudi, ga bo prav go. tovo še za šestega človeka. Sam sem se oglasil pri Bran- kovi mami in ji povedal, v kakšni situaciji je njen sin ter jo poprosil, naj ga vza- me za nekaj časa domov. O tem ni hotela ničesar sli- šati. In še nekaj vam mo- ram povedati. S fantom ni. mava nikakršne pogodbe v zvezi s stanovanjem. To pa pomeni, da sem ravnal po- polnoma pravilno, prav nič v nasprotju z zakoni. Tudi kot človek imam čisto vest, saj sem mu napravil več dobre- ga kot slabega. Izgleda pa, da potem ljudje začno dobro- to izkoriščati. In kaj naj dodamo še mi? Morda bi bilo vendarle prav, da si primer ogleda stano- vanjska skupnost in najde zadovoljivo rešitev. Konec koncev ne moremo človeka meni nič in tebi nič pustiti pod milim nebom. Navsezad. nje tudi Branko šket živi in ustvarja v družbi, kjer je v ospredju predvsem človek. JANEZ VEDENIK 15. AVGUST PRAZNIK GRANIČARJEV v ponedeljek, 15. avgusta, so čuvarji naših meja slavi- li svoj pramik, »Dan grani- čar j ev«. Tokrat so praznova li svoj 33. rojstni dan in si- cer v .spomin na 15. avgust 1944, ko je bil z odločitvijo nacionalnega komiteje usta. novljen korpus narodne ob- rambe, kateremu je bilo po- leg številnih in zahtevnih na- log med vojno p>o osvobo ditvi гад.1рапо tudi zavarova. nje naših meja. Njegova po- glavitna naloga ob ustano- vitvi pa je bila: bojevanje proti sovražnim skupinam na osvobojenem ozemlju. »Dan graničarjev«, pa ni le praznik čuvarjev naših me- ja, to je praanik nas vseh, saj si ni moč zamišljati us- pešnega varovanja naših me. ja brez tesne povezanosti »graničarjev« s prebivalst- vom, ki živi na mejnih po- dročjih. Le tako lahko od- lično usposobljeni pripadni- ki JLA na meji zagotovijo miren in nemoten razvoj na. še socialistične samoupravne skupnosti. Tako kot vsako leto so bile tudi letos ob »Dnevu graničarjev« številne prosla- ve, srečanja z mladino in drvige priložnostne priredit- ve. Mladinci mozirske obči- ne so že v nedeljo pripravili več športnih srečanj z vo- jaki, ki varujejo naše meje na območju Logarske doline in pri Sv. Duhu. V ponede- ljek, na sam praznik, pa je graničarje obiskala delegaci- ja občine Mozirje ter voja- kom in starešinam čestitala k njihovem in tudi našem prazniku ter jim izročila da- rila: naročilnico za asfalti- ranje prostora okrog doma, kjer prebivajo in miaio za namizini tenis. Pri&ično ^^ čanje je bilo nov dokaz troreda; i>opdid>ne: 15.45 glasba iz našega studia, 16.00 iKKTOčOa, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 kronika, obvestila, 17.30 kulturni feljton, 17.45 domači ansambli, 18.00 zaključek sporeda. PETEK, 19. 8.: dopoldne: 8.10 poročila. 8.15 »v živo« z gostom Francem Petaárom — direktorjem Dobrine, 8.50 po laški občini, 9.00 zaključek sporeda; ¡popoldne: 15.45 glasba iz našega studia, 16.00 poročila, naši poslu- šalci čestitajo in pozjdravljajo, zabavni globus, 17.00 kronika, obvestila, 17.30 turistična oddaja, 17.45 vedri zvoki, 18.00 zaključek sporeda. SOBOTA, 20. 8.: dopoldne: 8.10 poročila, 8.15 »v živo« z gostom — kuharjem v restavraciji žalske NAME, 8.50 celjski odmevi, 9.00 zaključek sporeda; popoldne: 15.45 glasba iz našega studia, 16.00 poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdravajajo, zabavni jlobus, 17.00 kronika, obvestüa, 17.30 filmski sprehodi, 17.45 za prijeten konec tedna, 18.00 zaključek sporeda. NEDGLfA, 21. »v^usta: 10.05 poročUa, 10.15 predstavljamo vam — Edvard Ižanc, 10.S0 obvestila, 10.45 posebna oddaja o prometu, 11.00 feljton, 11..5в aabavni globus, 12.00 naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo, 13.00 literarna oddaja — Heinrich Von Kleist, 13.15 za prijeten konec tedna, 13.35 kmetijska oddaja, 14.00 zaključek sporeda. PONEDELJEK, 22. 8.: dopoldne: 8.10 poročila, 8.15 »v živo« — s predstavniki Aero kluba Celje, 8.50 .šmar- ski utrinki, 9.00 zaključek sporeda; popoldne: 15.45 glas- ba IZ našega studia, 16.00 poročila, naši poslušalci če- stitajo in poizjdravljajo, zabavni globus, 17,00 kronika, obvestila, 17.30 športni pr^led, 17.50 nove plošče, 18.00 zaključek sporeda. TOREK, 23. 8.: dopoldne: 8.10 poročila, 8.15 dopol- danska srečanja, 8.50 po Savinjski dolini, 9.00 zaklju- ček six>reda; popoldne: 15.45 glasba iz našega studia, 16.00 poročila, našli poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 kronika, obvestila, 17.30 reporta- ža — zbor mladinskih delovnih brigad na Sutjeski, 17.45 domači zbori, 18.00 zaključek sporeda. SREDA, 24, 8.: dopoldne: 8.10 poročila, 8.15 »v živo« s celjskimi rokometaši, 8,50 življenje ob Paki, 9.00 za- ključek sporeda; popoldne: 15.45 glasba iz našega stu- dia, 16.00 poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, zabavni globus, 17,00 kronika, obvestila, 17.30 med delegati, 17,45 iz arhiva resne gilasbe, 18.00 zaključek sporeda, V sporedu Radia Celje so moñie tudi manjše spre- membe, T toorist aktuaiinoeti In xenimivo.«ti eporeda. PRED ZAČETKOM ŠOLE Ш1Ш117 KNJIGARNE ZALOŽENE Kot smo obljubili, danes objavljamo seznam knjig, ki jih potrebujejo učenci višjih i-aaredov osnovnih šol pri pouku. V. RAZREID Srečno, domovina (berilo), Spoznavajmo slovenski jezik, Vadnica srbskohrvatskega ali hrvatskoskrbskega jezika. Delovni zivezek aa pouk srbskohrvatskega ali hrvatskosrbsk^a jezika. Spoznavanje narave. Spozna- vanje narave (delovni zvezek). Matematika (1. zvezek). Matematika (2. zvezek), Spo2aiavanje družbe. Atlas za osnovne šole, English 1, English 1 — Workbook, Nem- ška vadnica. Delovni zvezek k nemški vadnici. Funda- menta latina. Tehnično risanje (delovni zvez^), VI. RAZRED Šesto berilo. Spoznavajmo slovenski jezik, Vadnica srbskohrvatskega ali hrvatskos-rbskega jezika. Biologi- ja, Delovni zvezek za pouk biologije. Matematika (1. zvezek), Matematika (2. zvezek). Zemljepis (še v ti- sku), Zemljepis — delovni zvezek (še v tisku), Zgo- dovina 6, Zgodovinska čitanka. Zgodovina 6 (delovni zvezek), Zgodovinski atlas za osnovno šolo VI.—VIII. razred, English 2, English 2 — Workbook, Nejnška vadnica. Delovni zvezek k nemški vadnici. Fundamenta latina II, Prek sveta odmeva pesem, Tehnični pouk, Tehnično risanje. VII. RAZRED Sedmo berilo. Naš jezik 7, Vadnica srbskohrvatskega ali hrvatskosrbskega jezika (še v tisku), P'izika, Anor- ganska kemija (še v tisku). Naše telo. Delovni zvezek in vaje za biologijo. Matematika (1. zvezek) — še v tisku. Zemljepis, Zemljepis (deflovni zvezek). Atlas za osnovne šole. Zgodovina 7, Zgodovinska čitanka, Zgo- dovina 7 (delovni zvezek), Zgodovinski- atlas za osnov- no šolo, English 3, English 3 — Worklwok (še v tisku). Nemška vadnica, Družbenomoralna vzgoja (še v tisku). Prek sveta odmeva pesem. Tehnični pouk. Tehnično risanje, CJospodinjstvo*' VIII. RAZRED Osmo berilo, Spo2navajmo slovenski ј&?Ак, Vadnica srbskohrvatskega ali hrvatskosrbskega jezika, Fizika, Organska kemija. Razvojni nauk. Delovni zvezek iz bio- logije, Matematika, Zemljepis Jugoslavije, Zemljepis (delovni zvezek). Atlas za озпо^лге šode. Zgodovina 8, Zgodovina 8 (delovni zvezek). Zgodovinska čitanka (še v tisku), Zgodovinski atlas za osnovno šolo. Angle- ška vadnica, Nemška vadnica, Družbenomoralna vsigoja (še v tisku). Prek sveta odmeva pesem. Tehnični pouk, Tehnično risanje (delovni zvezek). Gospodinjstvo, De- lovni zfveœek k učbeniku za gospodinjstvo (še v tisku). ¿t. 33 — 18. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 POSLEJ NAJBOLJŠI Doslej najnitrejsi m najooJjsi odgovor javnega delavca. jfredsedniK Krajevne SKup. nosti Laško Jože Sadar odgovarja na vprašanja novinarja Jureta Krašovca na zelo originalen način. Sporoča, da je most med tem že popravljen in da ga lahko foto- grafiramo. To smo storili in fotografija naj velja kot odgovor na vprašanje. ZADNJA VEST IZ LAŠKEGA : Deveto kolo republiškega ; §ahovskega prvenstva v La- I škem je ponovno bilo uspeš- I no za celjske predstavnike. Najboljša trojka Pešec, Ber. var in Cegler je osvojila to- čko 'n sedaj s pet in pol točkami deli mesto od 8. do 12. mesta. Pešec je pre- magal Jokoviča, Bervar Ple- ka, in Ceglar Kranjca. Zma- gala sta tudi Turk in Brino- vec, medtem ko je Zor ko re- miziral. J. K. TRZNE CENE V CELJU Smo v letnem času, ko bi morale biti cene zelenjave na tržnici najnižje. Vendar se sprašujemo, če je res ta- ko. Na to vprašanje bi nam najbolje odgovorile gospodi- nje same. Včasih se zgodi, da so сше nizke, pa je zato slabše blago ali obratno. Cene na privatnem sek- torju so naslednje: paradiž- nik 6 din, paprika 10 din, kumare 10 din, breskve 12, krompir 6, čebula 10, jajca 1,80 din, slive 14 in jabolka 8 dir Pa poglejmo še v družbeni sektor. Ali je tudi tam ta. ko? Gospodinje, ki so dopol- dan v službi morajo iti za nakupi v zelenjavne trgovi- ne popoldan. Tam pa morajo večkrat slabše blago kot na tržnici plačevati z višjo ceno. Nekatere cene v teh trgo- vinah so: paradižnik 8 din, paprika 5,76 din, kumare 12, breskve 15, krompir 10,08 din, čebula 8,.30 din, jajca 2,10 din, slive 15 in jabolka 10 din 15 LET KMETIJSKEGA KOMBINATA ŠENTJUR Z združitvijo nekaterih delovnih organizacij je le. ta 1961 nastal Kmetijski kombinat Šentjur, ki se je organiziral po terito- rialnem principu tako, da so bile osnovane poslov- ne enote. Vse do novem- bra 1963. leta je bilo pod njegovim okriljem tudi gozdarstvo, ki pa se je v skladu z zakonom prese- lilo k Gozdnemu gospo- darstvu Celje. Kombinat se je kmalu znova reorganiziral in si- cer po dejavnostih, to pa so bili že prvi zamet- ki današnjih temeljnih or- ganizacij združenega de- la. 2e 1. januarja 1973 se je kombinat samouprav- no organiziral in konsti- tuiral v TOZD in delovno skupnost skupnih služb. Danes ima kombinat pet TOZD in sicer lastno kmetijsko proizvodnjo, obrat za kooperacijo, kla- vnico, trgovsko dejavnost, transport s predelavo in delovno skupnost skup- nih služb. »Delavci v temeljnih or- ganizacijah združenega dela samostojno in ne- posredno odločajo o vseh vprašanjih proizvodnje, programiranja, delitve do- hodka, sprejemajo samo- upravne splošne akte in podobno,« je ob priliki praznovanja 15. letnice delovne organizacije v slavnostnem govoru na Slomu poudaril direktor Ciril žmaher. Kombinat je na to upravičeno po- nosen, saj mu je uspelo dodobra organizirati in samoupravno opredeliti delovno organizacijo, ki se širi takorekoč čez noč. Morda medsebojni pos- Delavce kmetijskega kombinata Šentjur, ki so se zbrali na nedav- nem praznovanju 15. letnice, je pozdravil tu- di predsednik občinske skupščine Šentjur Vin- ko Jagodič, ki je med drugim dejal, da je ta delovna organizaci,)a mo- čna opora v prizade- vanjih občine. lovni odnosi še slonijo na starüi tržnih principih, vendar v kombinatu že pripravljajo osnovne pa- rametre in sporazume, s katerimi bodo vzpostavili dobre dohodkovne odno- se med tistimi TOZD, kjer so prisotni skupni intesesi. »Zelo dobro se zaveda- mo nalog, je dejaa go- vornik na Sdomu, ki nam jih nalaga zakon o zdru- ženem delu. 2e lani smo začeli spreminjati odno- se v delovni organizaciji, letos pa bomo ta proces zaključili, pri tem pa ne- nehno poglabljali samo- upravne odnose.« Prizadevanjem, da bi čimbolj oplemenitili sa- moupravne odnose, se pridružujejo tudi neneh- na hotenja, da bi poveča- li sedanje kapacitete, zla- sti v proizvodnji goveje živine. Prav sedaj grade velike hleve v neposredni bližini Sloma, del pred- videnih kapacitet pa je že zgrajen. Ob koncu gradnje bo kombinat bo- gatejši za 1100 stojišč za goveje pitance. V pitali- ščih uvajajo novo tehno- logijo, ki je že doslej da- la izredno dobre rezulta- te. Rezultat takšne usme- ritve bo povečana proiz- vodnja na 725 ton. Vse naložbe v živinore- jo in sadjarstvo (kombi- nat premore precejšnje število hektarov sadovnja- kov) dajejo že sedaj do- bre proizvodne in eko- nomske rezultate, kar je nenazadnje pwDsledica vna- šanja inovacij in najso- dobnejše tehnologije. Mnogo zaslug za hitro rast in kvaliteten razvoj delovne oi^anizacije ima tudi hranilno kreditna sltižba, ki združuje sred- stva delavcev in kmetov. TremrtiK) premore za 7 milijonov vlog. Kmetje so razpoložljiva sredstva upo- rabljali predvsem za na- kup mehanizacije, opre- me, gradnjo hlevov, silo- sov in plemenske živine. Seveda so te in druge naložbe močno vplivale na povišanje produktivnosti in prineslê precejšen de- lež k povečanju proizvod- nje. Preusmerili so preko 250 kmetij. Praznovanje 15. letnice kombinata sovpada z dru- gim letom uresničevanja srednjeročnega programa razvoja. Povemo naj, da bi na koncu tega obdob- ja morali proizvesti 3650 ton ali 6800 govejih pi- tancev, 21.000.000 koma- dov konzumnih jajc, 4.500.000 litrov mleka, 1000 ton mesnatih svinj, 1100 ton mesnih izdelkov in 1800 ton jabolk. Takšna količina proizvodnje bo zadostovala za pokrivanje prehrambenih potreb šen- tjurske občine pa tudi de- la republike. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da bo- do v nekaterih TOZD zastavljene naloge tudi presegli. Kmetijski kombinat se F>o višini celotnega dohod- ka uvršča med deset naj- večjih kombinatov te vr- ste v Sloveniji. Dosledno išče nova tržišča, vztraj- no vlaga v osnovna sred- stva. Prehojena pot je bila ne le težka, pač pa tudi plodna. Med pomembne pridobitve kmetijskega kombinata Šentjur vsekakor sodi veliko skladišče za sadje na Slomu. 8. stran — NOVI TEDNIK Št, 33 — 18. avgust 19?} KNJIŽNIČARSTVO V LAŠKEM ŽE MALI KORAK, USPEH Poprosili smo Metko Aš- kerc, vodjo knjižnice v La- škem, za ponazoritev stanja knjižničarstva v tej občini. Povedala je, da v Laškem obstajata dva tipa knjižnic in sicer splošno izobraže- valne in šolske knjižnice. Splošno izobraževalne knjiž. nice v laški občini ne ustre- zajo minimalnim standardom republiške matične službe pri Narodni univerzitetni knjiž- nici v Ljubljani, ker v ob- čini še ni uradno ustanovlje- na matična knjižnica, niti ni organizirana mreža, kot to zahteva zakon. Vse splošne knjižnice vo. dijo razvid o 13516 knjigah. Od tega je skoraj 30 odst. fonda neuporabnega. Pri- manjkljaj glede na minimalni standard je torej 46 odst., glede na Uneseov standard pa kar 79 odst. število za- poslenih je premajhno za 75 odst., vse knjižnice pa ima- jo le 50 odst. potrebnega prostora. Nimajo ustrezne iireditve knjižnega gradiva in ne vodijo ustreznih ka- talogov. čas poslovanja knji- žnic je za polovico prekra- tek. Obisk je glede na mini- malni standard le 12 šte- vilo izposojenih knjig je le 11 "/Ó izposojevalnega standar- da. Tudi minimalni standard za nakup literature dosegajo le 23 »b. Ti podatki so vse- kakor porazni za občino, kjer živi 18618 ljudi. Vzroke za tako stanje lahko iščemo v nizkem odstotku aktivnega prebivalstva (.38,61 «/b) in pa v izobrazbeni strukturi. V laški občini je le 1,063 % prebivalstva z višjo in viso- ko izobrazbo, 3,55 "/o s sred- njo, 11,06 °/o s poklicno in 30,49 "/a s končano osnovno- šolsko izobrazbo. Nepisme- nega je kar 1,15 % prebival- stva. Za dosego boljših rezrulta- bov na področju knjižničar- stva se bodo morali zavzeti vsi odgovorni dejavniki. Iz- peljati bodo morali raz\-oj- ni načrt do leta 1980. Do takrat bo morala knjižnica doseči vsaj minimalni stan- dard republiške matične slu- žbe, to je eno knjigo na prebivalca. Načrtovane so tudi nas- lednje spremembe: # v laški občini bo ma- tična knjižnica v Laškem. Krajevni bosta že obstoječi društveni knjižnici v Rim. skih toplicah in Radečah. Društvena knjižnica v Jurklo- štru bo zaradi majhnosti or- ganizirana kot izposojališče. Na novo bosta organizirani še dve izposoj ališči in si- cer v Rečici in Brezah. Prostorsko se bo razširila tudi matična knjižnica. Pri nabavi literature bo treba paziti, da je bo 60®b strokovne in da bo vsako leto na pet prebivalcev kup- Ijena vsaj ena knjiga. Da bi knjižnica dosegla načrtovan razvoj dela, se bo posluževa. la raznih oblik obveščanja širšega kroga ljudi. Prirejala bo tudi razne oblike sodelo- vanja z bralci, kot so: e pravljične ure za naj- mlajše, Ф za nekoliko starejše ot- roke bo skušala organizirati literarne kvize in krožke, # za odrasle bo prirejala literarne večere in pogovo- re s pisatelji, # knjižnica bo organizira, la tudi razstave. VIDA ŠPENDL OSREDNJA KNJIŽNICA Л^Д ^^ fL J DOKUMENTACIJA V SODELOVANJU Z INDOK 1. julija je minilo leto diril, odkar v Osrednji knjižnici za INDOK center Celje zbi- ramo in urejamo časopisno dokumentacijo o celjski ob- äni. Iz desetih slovenskih časnikov in časopisov (No- vega tednika, Večera, Dela, Dnevnika, Komunista, Delav- ske enotnosti. Naših' razgle- dov, Mladine, Sedem dni in Nedeljskega) dokumentiramo komentarje, članke in vesti, ki govorijo o tekočih, aktu- alnih dogajanjih na' vseh področjih družbenega življe- nja v celjski občini. Namen dok^imentacije je, ugotoviti, kako slovensko časopisje obravnava Celje kot eno od slovenskih središč in regij- ski center. Indokova dokumentacija v Osrednji knjižnici obsega okoli 7000 člankov o celjski občini in okoli 3000 člankov o drugih občinah celjske ге^ gije. Po sklepu koord. odibo- ra za informativno dejav- nost pa-i OK SZDL od 1. ja- nuarja 1977 zibiramo in ure- jamo prispevke samo za ob- čino Celje. Da bi svoje delo čimboHj približali uporabni- kom, izdajamo mesečne kvan- titativne in kvalitativne pre- glede ztorane dokumentacije. V prvi polovici leta 1977 smo zbrali in uredili okoli 2500 komenitarjev, člankov in vesti o Celjlu ob. celjski občini in izdelali okoli 5000 dokumentacijskih kartic. S pomoöjo kvantitativnih pre- gledov ugotavljamo, da čas- niki in časopisi me'sečno ob- javijo nekoliko več kot 400 prispevkov o celjski občini, če prištejemo še okoli 230 manj pomembnih vesti, ki jih v dokumentacijo ne vklju- čujemo, ugotovimo, da slo- vensko časopisje omenja celjsko občino mesečno oko- li 650 krat. Po količini pri- spevkov je Novi tednik kot regijsko glasilo na prvem mestu, saj objavi dobrih 40 odstotkov enot vso dokumen- tacije, Večer objavi dobro četrtino. Delo okoli 16 od- stotkov in Dnevnik 9 odstot- kov, se pravi, da ti štirje mediji objavijo dobrih 90 od- stotkov enot vse dokumen- tacije in le slabih 10 odsot- kov odpade na ostalih šest medijev. St.ruktura prispev- kov jf taka, da je polovica člankov, druga polovica pa se razdeli na komentarje in vesti. Obdelamo približno enako število komentarjev kot vesti. S panK)čjo kvalitativnih analiz ugotavljamo, da slo- vensko časopisje prinaša do- kaj pestro sliko o Ctelju, vendar pa je ta preveč po- vršinska. premalo pogloblje- na. V poročanju ni prave kontimiitete. videti je, kot da se problemi začenjajo vedno znova. Prispevki so preveč splošni, premalo kon- kretni in informativni. Pre- malo izstopa delavec, dele- gat., fimkcionar, študent, pre- prosto živ človek, prav ta- ko premalo izstopajo posa- mezni delovni kolektivi. Nadalje ugotavljarato, da modiji nekaterim področjem posvečajo dokaj veliko po- zornost, tako 28 odstotkov vseh eeK>t dokumentacije go- vori o gospodarstvu. 19,5 od- stotka o kulturi, 13 odstot- ksov o telesni kultuiri in 11 odstotkov o družbeno poli- tičnih organižacijah. Manj pišejo o skupščini, samo- upravljanju m delegaitskih odnosih in izobraževanju, med tein ko dajejo minimal- no pozornost nekat^^rim do- kaj pomembnim področjem kot so zdravstvo, socialno skrbstvo ter splošni ljudski odpor in družbena samoza- ■ščita. Razveseljivo je dejstvo, da je vse v^je zanimanje za tovrstno dokimientacijo, po- sebej za nekatera področja kot so inovacije, stabiliza- cija, teden domačega filma, obrtni sejem, združeno delo in dokumentacijo o nekate- rih ozdih. Dokumentacija je na voljo uporabnikom v oddelku za raiziskovalno de- lo Osrednje knjižnice na Muzejskem trgu. VERA KOLAR NASLOVNA STRAN CELJSKEGA ZBORNIKA 75—76 Slika Vincenca Gurniga PIŠE: MILENA MOSKON Po nekaterih izdajah Celjskega zbornika lahko ugotavljamo, da si uredniški odbor prizadeva, da bi že zunanjost vsake številke te edicije opozarjala na vredno značilnost (3e- Ija ali njegove okolice, ki je obravna- vana v katerem od objavljenih pri- spevkov in, ki lahko informativno in estetsiko dopolnjuje običajen napis z letnico. Tako smo doslej že ораиИ reproducirano fasado Stare grofije in nove stavbe študijiske knjiižnice (1967), celjsko drsališče s plastiko Vladimir- ja štovička (1968), fasado študijske knjižnice s Savanjsikega nabrežja (1969 do 70), osrednjo slikarijo CeljiSkega stropa (1971—72) in risbo Petra Krivca stare hiše na Paškem Kosyaku (1973 do 1974). Zunanjost Celjskega zbornika 1975 do 1976, ki je pred nedavnim izšel, pa krasi barvna repa4>dukcija oljnate podobe »Pogled s kapucinskega mo- stu na Savinjsko nabrežje in Staro grofijo«, ki jo je naslikal Vjncenc Gumig, leta 1043. Slikarja Gurniga je pritegnila mi- kavnost motiva, ki ga je zapaml na desnem bregu Savinje na razpotju pred kapucinskim mostom. Prav te- daj se je po poti iz gozda vrnil po- poldanski spreliajalec: Mlad monden gospodič, oblečen v tedanjo bdderma- jersko nošo z najmodernejšim cüin- dixen, v beli strajci z visokim ovrat- nikonx in pentljo, v rjavem telovniku, v modri suknji, v ozkih sivih hlačah in s spreliajalno palico v roki... Ob- stal je... Proti motstu pa je odhajal zamišljen kapucinar v rjavi kuti s plaščem in kapuco. Onstran Savinje so bili vrtovi, drevesa, polja, hiša in gričevje. Med vrsto pritličnih stavb, ki so vezane na obrambni mestni zid, je dominirala mogočna grofovska stavba s prizidanim pK>slopjem in do- sti nižjima hišama na koncu. Napisna tabla pred mostom je nekaj pojasnje- vala ali pa je na nekaj o(poî&arjala ... Slika predstavlja upodobitev celj- skega mestnega motiva s simpatično vključitvijo oseb, kar daje še večji vtis resničnosti in dejanskega življe- nja v mestu.., Takrat je bilo v Ce- lju približno 350 hiš z okoli 4000 pre- bivalci. Avtor slike Vincenc Gumig (Vinko Kumik) je bil tedaj v Celju poštar in slitoar-samouk. Bia je poslanec šta- jerskega deželnega zbora in se je leta 1848 zavzemal za enakovrednost slo- venskega jezika v zboru, za narodno enakopravnost in za zahteve naših kmetov, naj se ne bi izplačevala od- škodnina za podložniška zemljišča .. . Potem je bil Gumig izvoljen celo za poveljnika celjske narodne straže! Kolikšno je bilo Gumigovo slikar- sko udejstvovanje pa zaenkrat ne mo- remo niti predpostavljati. Prva nje- gova slika je namreč vzbudila pozor- nost šele leta 1964. To je bila slika Logarske doline, ki je bila do tedaj v lasti Pokrajinskega muzeja v Mari- boru, kateri je čez nekaj časa sliko izročil v trajno last celjiskemu muzeju. Narodna galerija pa je imela v svoji fototekl registrirane slike, ki so bile v privatni la¡sti v Naklem na Gorenj- skem. Celjski muzej se je dolga leta trudil, da bi te slike pridobil za svojo zbirko, vendar ni uspel vse do leta 1974. Med temi slikami je bila tudi naša sliika »Pogled s kapucinskega mostu na Savinjsko nabrežje in Staro grofijo«. Slika je morala biti zaradi slabega stanja takoj restavrirana. kar je z veseljem opravil akad. slikar, re- stavrator Narodne galerijev v Ljub- ljani. Štefan lïauko. Po restavriranju je slika zablestela v vsej svojii barvni lepoti! žal pa doslej še ni bilo mo- goče pridobiti zg, muzej znane Gur- nigove slike s pogledom na celjski Stari grad iz leta 1842. Celjski muzej si prizadeva, da bi čim bolj dopolnil ohranjeni opus do- mačega slikarja, in da bi zbral čim več podatkov iz življenja ki dela tega zanimivega in zaslužnega meščana Celj«. Reprodukcija v Celjskem zborniku 1976—1977 barvno seveda ne'odgovarja originalu. Zabrisana je vsa nežnost ti- stih resničnih barvnih tonov, ki so značilni za slikarstvo bidermajerskega časa in za paleto mojstrov, med ka- tere sodi tudii Vincenc Gumig. Kljub temu pa smo reprodukcije veseli! Ta- ko kot smo veseli, da je slika rešena propada, da je zdaj v posesti celj- skega muzeja, da je spomeniški do- kument mestnega predela, in da je ustvaritev avtorja, ki se je v bumi predmarčni dobi boril *a pravice na- šega človeka in za enakopravno ve- ljavo našega jezika. Reproducirana slika je v zwezi z objavljenim prispevkom v iadanem zborniku. Original pa je stalno raz- stavljen v I. nadstropju Stare gix>fij€. ZIDANI MOST JUBILEJ ŽELEZ NIČARSKE GODBE Dobro jo poznajo po Za- savju. Posavju in celo v Ljub- ljani. Saj ni nobene prosla. ve železničarjev, da ne bi zaigrala tudi godba iz Zida- nega mosta. Vajo imajo po enkrat ali dvakrat na teden. Njihov ka- pelnik prihaja iz Ljubljane. 2e več let vadijo v lepi glas- beni dvorani, kjer so stene okrašene z raznimi prizna- nji, diplomami. Letos slavi godba že svojo 75-letnico. Ustanovljena je bila 1902. leta. Zdaj šteje 34 godbenikov. Zaradi dela v izmenah se seveda na vajah nikoli ne zberejo vsi. Njihov repertoar zajema narodne in partizanske pesmi pa tudi operne odlomke. Ko je slavila bivša Južna železni ca svojo 120-letnico na odse» med Ljubljano in Trstom, tö so se Tržačani pripeljali ' hlaponom iz Borovnice, јј^ je na ljubljanski železniški postaji sprejela zidanmošW godba na pihala. Tržačani; Slovenci in Italijani so toil' presenečeni pri tem! Na željo pa zaigra ta go^ ba tudi na različnih prosit vah, drugih prireditvah ^ podobno. Na posnetku so člani go® be ob njeni 70-letnici, v sri' dini pa bivši dolgoletni pre<» sednik te godbe in nekdanj" postajenačelnik v Zidanei® mostu, Ciril Adam (Ciko), Ц je julija letos slavil svoJ 70. življenski jubilej STANKO SKOCI'' j^t.33 —18. avgust 1977 NOVI TEDNIK — strao 9 MALI OBČANOV ZEHTNIK Nekoč je beseda DRAGI NJA bila skrajno nepriljub- ljena, enako kot seveda sam pojav. Seveda pa je nekaj čisto drugega, če danes pi- šemo ali rečemo, da se je ce- na temu ali drugemu proiz- vodu spremenila ali F>opravi- la. Sicer pa nismo kot kupci nikoli zadovoljni: ali nerga- mo zaradi popravka oziroma spremembe cene, dragic zo- pet, ker pri teži nekaj ni v redu in ne nazadnje se uje- damo zaradi kakovosti. Glede teže: kupimo in pla- čamo npr. 1 kg nekega bla- ga, doma pa na tehtnici ugo- tovimo, da smo ga dobili le 94 dkg. Ob osnovnem znanju algebre, upoštevajoč Einstei- novo relativnostno teorijo in brez zanenrarjenja gravitacij- skih aksiomov nastavimo ustrezno enačbo in že dobi- mo dokaz, da je 100 dkg ena- ko W dkg. Vsako merjenje je potem odveč. Ne pozabi- mo tudi, da vse tehtnice ni- so stabilizirane. In kakovost. Recimo ku- pimo aktovko. Po treh ted- nih odpove zadrg'a, potem gagrie zaklüp ... In že po« hri- bovsko preklinjamo. Naj nam naprave mar trajajo sto let, da bi jáh potem razkazovali kot arheološke redkosti? Pa dežnik. Novega, po me- secu un. ga ae moremo vts^ zapreti. Ni vrag, ob dežju ga odpiramo pa zopet zapi- ramo. Takšno maltretiranje ga vznejevolji. Jemljemo mu prostost in dežnik po svoje protestira, saj ima zložljiv kar^ikter. Ce ga bomo imeli vedno lepo zaprtega, bo do- bil občutek večvrednosti in ne bo vzroka za zabavljanje. V trgovini aid v mesnici s« jezimo, če nam treščijo meso na tehtnico, težo pa odčitajo, ko pritisk desetih atmosfer še deluje. Kdor ne pozna vseh vrst jabolk in hrušk, mora na sadjarsko razstavo. Tudi do dvajset vrst jih je že bilo. V trgovinah sd seveda takšne- ga izbora ne mortmo privo- ščiti. Da je od časa do ča- sa na prodaj poleg polno- vrednega tudi manjvredno nagnito sadje, po sicer nizki ceni, nas ne sme motiti, če pri tem pomislimo na na- men trgovine. Pokaaati nam hoče, kako je vse minljivo in kako razdiralno deluje gnit- je na sadež. Resni reklamanti se kdaj pa kdaj pritožujejo, da niso našli denimo v konzervah ali v čem drugem kak tujek, ki po splošnih merilih ni pre- bavljiv, po gurmanskih vidi- kih pa je celo neužiten. Ta zadeva je zdaj vsaj s pravne plati rešena. Zakon določa 15 odst. odškodnino od vsa- kega najdenega predmeta in če najdemo recimo v klobasi kakšen zlatnik, si s 15 odst. odškodnino le lahko kupimo nekaj dekagramov pršuta. Znanstveni svet se že dol- go ukvarja z razvozlavanjem etruščanskcga jezika in kaže- jo se že vidni uspehi. Tudi naši jezikoslovci sodelujejo. Ni pa umestno, dà zanemaj-- jamo razvozlavanje šifer o trajnosti konzerv, ki so vtis- njene na škatlah. Celjska pokrajinska zname- nitost postaja hrib na des- nem bregu Savinje med par- kom iñ nekdanjo Gor^dno re- stavracijo. iSeverna siran hn- ba je brez vegetacije, čeprav ni neposrednih dokazov, da gre za ugasel ognjenik. Pred nekaj desetletji je bilo poboč- je bujno obraslo. Še bolj ve- sela je bila njegova južna stran, Riijterjev hrib, kjer je od pomladi do jeseni cve- tela romantika. Verjetno zato južna stran ni opustela. Kljub temu, da imamo v mestu premalo javnih stra- nišč, vlada v tem pogledu še kar sorazmeiTia čistoča. Si- cer pa je res, d^ se trpini v stiski zatekajo v pasaže ali bolj skrite predele mestnega zemljišča, kjer odlagajo trd- ne ali tekoče eksponate. Mač- ke so v tem oziru bolj sra- mežljive. Malomeščanska navada zaj- trkovanja pred šesto uro zjutraj gre počasi v pozalxj. To podpira tudd okolnost, da v mestu nimamo nobene zaj- trkovalnicc, ki bi služila svo- jemu namenu od pele ure zjutraj naprej. V tem času se namreč kar precej ljudi podaja na delo. Svoječasno je bil takšen lokal v Staneto- vi ulici. Morda je naključje hotelo, da jolicah, kjer je zložen kruli, bi naj bile polivinila- ste vrečke. In kadar proda- jalka vzame na primer štru- co kiTjha in jo daje kupcu, naj seže z roko najprej v po- livinilasto vrečko in to delo opravi v takšnih »rokavicah«. Takoj zatem naj položi vreč- ko nazaj, potem pa vzame de- nar in opravi še blagajniški posel. Tako bodo kupci sprejema- li čist kruh in poslovanje bo tudi sicer ustrezalo higien- skim predpisom. Kaj pravite? Bi sc dalo uve- sti tak način prodaje ki-uha? Poslovanje zato ne bo nič dražje! Potrošniki oziroma kupci pa bodo spoznali, da so prišli med trgovce, ki jim ni vseeno, kako prodajajo svoje blago. UREDNIŠTVO: V resnici star problem. Kaj pravite prodajalci kmha na to vpra- šanje? Odgovorite nam pro- sim, zlasti tisti, ki skrbite za peko in prodajo kruha pri Merxu! Svoje mnenje na predlog rm bi lahko posredo- vala tudi sanitarna inšpekci- ja! že vnaprej hvala za po- moč pri reševanju problema, ká je v resnici že kar pre- star. Pa bi ne bilo treba, da bi dA'igovali njegovo ča- sti ti j ivost! ZELEZNISKA SEKCIJA: POMOČ DELOVNIM INVALIDOM Težko delo v železni.škem pmmetu terja svoj davek. Malokateri delavec je starostno upokojen s polno delovno dobo. Vsi delovni invalidi pa ne iz- polnjujejo pogojev za upokojitev, za- to posvečamo tem delavcem še po- sebno skrb. Po končani poklicni re- habilitaciji, v kolikor je ta potrebna, zaposlimo te delavce na ustreznejših delovnih mestih. S tem pa se skrb za njih še ni končala. Mnogi imajo nizke os-'-bne orejemke, zato si ne mo- rejo privoščiti letovanja ob morju ali planinaii čeprav naše gospodarsko stanje ni rožnato, je delavski svet Pro- metne sekcije Celje sprejel sklep o nu- đenju pomoči socialno šibkim delav- cem. Tako je v letošnjem letu brez- plačno iet{)valo 20 delavcev, 2.3 pa jih je prejelo še denarno pomoč. To po- novno dokazuje, da težave v poslova- nju še niso vzrok za pozabo sodelav- cev, ki so pomoči najbolj potrebni. Tine FRECE CELJE: BAZEN SE PRAZNÍ Po pasji vročini v sredi julija in na začetku avgusta se celjski bazen vse bolj prazni, ne glede na to, da je to edini bazen v Celju. Ko sem minuli teden obiskala kopališče, je bi- lo skoraj prazno. Bilo je le nekaj pla- valcev, le-ti pa so bili iz plavalnega kluba Neptun. Voda je bila dokaj hladna, saj je imela le 22 stopinj. Ker pa vreme ni bilo sončno tudi obiskovalcev ni bilo. Na dan obišče bazen le malo lju- di, zato je tudi število znatno manjše od pričakovanega. V celotni letošnji sezoni je bazen obiskalo le 22 tisoč ljudi, kar pa je razmeroma malo. Up- ravnik kopališča Ivan TRAVNER me- ni, da letošnja sezona ni zadovoljiva. Kljub temu, da je bazen skoraj nov, je t.reba obnoviti čistilne naprave za čiščenje vode. Vprašujejo se odkod bodo dobili denar za obnovitev. S sa- nacijskimi deli nameravajo pričeti na- slednje leto, za katere bodo porabili pol milijarde stroškov. Mislim pa, da bi moral vsak človek malo razmisliti tudi* o cenah in reklami kopališča. V letošnji sezoni se pripravljajo na republiško pi*venstvo v hitrostnem po. tapljanju in plavanju s plavutkami. Kakšne druge prireditve pa letos ne bo. Sezona bo trajala do konca avgusta, če pa jim bo vreme naklonjeno pa bo bazen odprt do kon^-a septembra. Mihaela BRLEČ STORE: Pn PI ANINSKIH POTEH V organizaciji komisije za rekre- acijo pri konferenci osnovnih organi- zacij sindikata železanie štore bo v solx)to, 20. t. m., prvič iX}hod sloven- skih železarjev po planinskih pKjteh. Pot bo vodila iz Kainniške Bistrice na Kamniško sedlo, odtod pa na Okre- •šelj ter v Logarsko dolino. Računajo, da se bo pohoda ude- ležilo več kot 400 članov kolektivov slovenskih železarn in drugih. Kot smo zapisali pred kratkim, so štor- ski planinci povabili na to pot tudi člane slovenskega planinskega dnoštva v Celovcu. M. B. TREBCE: NOV LOKAL Celjski Izletnik se je odločil za gradnjo manjšega gostišča oziroma bifeja v Trebčah, v okvim spoanin- skifga parka Kuinrovec. To ne bo lio- tel, kot so nekateri zapisali, marveč manjši, zato pa lepo in okolju pri- merno urejen gostinski obrat, ki bo vsekakor dovolj velik, da bo lahko postregel številnim obiskovalcem. Kot kaže, bod/i zanj odšteli okoli dva milijona dinarjev. Njegova otvo- ritev bo bržčas že letf>s. -an KONJICE: ZA LEPŠI VIDEZ DOMA V Slovenskih Konjicah urejujejo okolico Lamrehtinovega doma za sta- rostiHko in tako zaključujejo prv^i del obnavljanja in urejanja t^^a objekta. Uredà'tev okolice bo veljala 56 starih mili.i<4iov dinarjev, močno pa bo se- veda prispevala k dobremu pocuf-j« ostarelih ljudi, ki živijo v Lambrehti- Kaj je bilo na radiu Celje novega minuli teanke podružnice = = CeJje, Vodnikova 2. E шнннтн11тн1ин1нн1)нннш1т1и11нии«1нм1тн1ш1111тпм»ин1н»шнм1н1иии1ин glovensk i h Konj icîih ^jih let.ih dogradi- ^ dosegli kapacite- .jiH siUjo potrebe, saj pljiTiocju veliko sta- ■piorali zaradi nepre- osamlj&nosti postati ■ jConjičani so sred- '^;iilijarde starih di- lj(ev dama že zag4> Do nabrala iz pevka. DS POSLOVNI HTER pjisel, toda že kmalu ¿e čez dve leti? jjejo načrte, kako re- ' robleme za nekatere D podobno, ki so jih ( reševanje zlasti ne- ¡jjiji vprašanj skoraj intenzivni razgovori [^a gradnji novega Ig — tudi v središču p naj bi z gradnjo Џ in seveda dodatnih grasan j e za delo eno- ffcga knjigovodstva, za Lruinice Ljubljanske kvarova Ine skupnosti Eco upravo, za РТГ [delajo zdaj v nemo- feto tudi težko in po- briše! je čas, ko je di tem ustanovam X)goje, sicer bodo jnjega razvoja, ijo novih prostorov Ija vprašanje, kako zlasti sedanje pro- ire in pošte. Nekate- Sûa bi lahko v enem belale občinske inte- Wda v drugem ra- »dobno. «včno odiočitev, so v I pred pomembno na- ip rešiti zelo hitro, i MB M/llJONI niESNIKE «mi uničenih in po- lov, predvsem v pri- ißbeh občinah, šmar- I, kljub precejšnjim È ni končana, zmiinj- )»redstev. Prav zaradi inska banaka odločiia, lu območju dodatna ia, s katerimi naj bi 1 rešili. Kot vemo, je I anaci je konec leta. i bo sredstAi^a razde- mrošniških posojil. mst SKA VAS: (II SO SE •tvci gasilskega dni- so v nedeljo, 14. ^zapovrstjo pripravili f tekmovanje v mo- ^reditve se je ude- tP^deset tekmovalcev r^iïioto klubov v Slo- Je bil tudi lanski Predan iz Orehove ij^remenu so tekmova- do konca. Koli- ® je vladalo zanj, go- ga je ogledalo več j'- In še nekaj — do- ^'Чејо s svojim ga- đzato organizatorji ni- Í Urejevanju prog po I* in driig(xl. (ј^ amagal Alojz Ko- fjavom Smoletom in V skupini mo- f '^agal Drago Pre- j ^oštomajem in Bo- 'r'^Upini 25Ü ci;m pa Vesenjak. Dru- tretji pa Sta- je najboljši čas doseèed Drago posebno pinzna- Éxsii so se zvr- Petrej, 2. Vin- čak itd. tekmovalci so i vasi za евк) ) za takšino, na tudi repu'bđi- SPOMINI NA VOJNO RAVS ZA STROJNICO Na svojem legendarnem pohodu je štirinajsta divizi- ja prišla v noči med 15. in 1Ö. februarjem 1944. leta v bližino Selc, vasi, približno na pol poti med Strmcem in Vitanjem. Ozka dolina. Pravzaprav soteska. Na obeh straneh strma hriba, v sredini pa ce- sta in Hudinja. Sneg. Na nekaterih mestih tudi po pol metra in več. Divizijo je čakala težka na- loga. Priti z ene strani na drugo stran. Toda, mimo močne nemške zasede. Tu v tej soteski .še danes stoji skromna hišica. Ljudje jo bolj poznajo pKxì imenom Senegačnikov mlin. Včasih so tu mieli žito. Danes nič več. V njej je ic^aj m živi še danes Alojz Borko. Te noči se je takole spo- minjal: »Bilo je strašno hudo. V zasedi je bilo nekaj sto nem. ških vojakov. Partizani so napadali in pnxìirali s hriba. Pokalo je, grmelo, se bliska- lo. Noč je bila kot dan. Tu v na.šem mlinu so bili Nemci. Na mizi je bila stroj- nica, ki jo je upravljal pod- oficir. Bruhala je ogenj. Pod oknom je bila visoka ograja. Pa se je do hiše ozi- roma mlina in ograje pri- plazil partizan. Kako je pri- šel čez ograjo v tej ognjeni toči, ne vem, in prav tako ne, kako do okna, skozi ka- terega je molela strojnična cev. Toda, prišel je in zagra- oil za vročo cev. Pričel je vleči. Prav tako Nemec v mlinu, Cev se je nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran Končno je strojnica ostala v partizanovih rokah, njen jermen pa v roki pre- senečenega in premaganega nemškega vojaka. Naj povem, da ta partizan še živi. Lani me je obiskal. Tudi fotografiral. Ne vem pa, kako se piše. Kot se mi zdni, je prišel iz Ljubljane. Po tem dogodku se je bitka še bolj razvnela. Na cesti so se pomešali nemški vojaki in partizani. Tudi v miln so udarjali partizanski streli. Skrili smo se pod milnsko kolo in čakali. Vse do jutra. Kolikor se spominjam, je bit- ka trajala nekaj ur, vse do pete ure zjutraj, ko se je že začelo počasi daniti. Partizani so prešli to ozko sotesko in krenili proti Pa- škemu Kozjaku ...« M. BOŽIČ MÁLAANKETA ^.BREZPRASNA'' BLAGOVNA Osrednja pi-osiava ou icio^ujcia pi<>.-.,í^ku občine Šent jur bo letos v krajevni skupnosti Blagovnu. Tu je krajev- na skupnost, ki obsega osem vasi in ima okoli tisoč pre- bivalcev. Kljub temu pa nima trgovine, nobene temeljne organizacije združenega dela, prav tako pa tudi ne pro- storov, ki bi bili namenjeni širšemu krogu prebivalstva. Prav v teh dneh pred praznikom .so prebivalci te krajev- ne skupnosti dobili na cesti, ki pelje skozi Blagovno, "as- faltno prevleko. Tako je sedaj cesta asfaltirana vse rto Proseniškega, kjer tudi šentjurska občina meji na celjsko. Nedvomno pa je to za vse krajane vPii a nrirìo'-'-'-o- p. I Elektro Celje, s.cfr pa do- mačin: Nova as/aitna cesta veliko pomeni ne адто me- ni, ampak vseir nam, ki tu živimo. Nanjo smo čafkali dolga leta, zato mnogi kar ne morejo verjeti, da so ta trenutek tudi res dočakali. Presenečeni so nad lepo čmo barvo, ki prekriva cesto in jo hodijo gledat. Ne le ti- sti, ki stanujejo tu, ampak tuli tisti, ki so bo i'odd'^i-'-- n. Edo upokoje- nec: Vesel sem, da smo se končno rešili tega ^-ečnega prahu. Naša hiša stoji tik ob cesti, poleg pa imamo vrt. Kar celo leto hiše ni- smo očistili od zunaj, ker to ni bilo mogoče, pa tudi plodovi v vrtu .S.O bili ne užitni. Pred hišo imamo tu- di brajde, vendar se je na grozdju nabralo tudi do 3 mm prahu, ki ga tudi z vodo ni bilo mogoče sprati. Zdaj pa bo veliko boi je. Marija TKEtíOVC, к-.леска gospodinja iz Goričice: Z asfaltno cesto se bo pri nas mnogo spremenilo. Kraj, ki je sicer precej zapuščen, b« dobil di-ugačno podobo. Konč- no se bomo tudi mi lahko malo iX)veseIili^ kot to poč- no d!rug(xi. Pa 'tudi pri delu bo lažje: prevo« bo hiio^jši, okolica hiše bo lepše ureje- na in brez prahu. Res; nova cesta nam je primes-la velil"^ ve«"'i" Rudi IV-^^ls-L^V IC, nl:>v>go- jec: Jaz sicer nisem doma- čin, Doma sem v Celju. Se pa vsak dan vozim na Bla- govno, kjer sem ribogojec In v vseh teh letih, sedem let opravljam to delo sem pojedel že ogromno prahu Odkar je cesta asfaltirana, je tu kar zaživelo in pro- met narasel. Saj ni čudno- še ribe so v takšnem pra- hu težko živele, kaj šele ljudje! Franc bLOMSEiš., delovod- ja v šentjurskem kombiiia- tu: To jc velika pridobitev za naš kraj. Avto si bo se- daj kar oddahnil, pa še dalj- .šo življenjsko dobo bo imel. Tudi za kombinat, ki ima tu posestvo, se bo у©Ш:о spremenilo na bolje. Hmelj bo lepše uspeval, delo lo lažje, transport pa bo pote- kal hitreje in seveda z mno- go manj škode. Tako pravijo domačini, sedaj ko so končno doijili pra- vo, asfaltno cesto. Gledajo to čmo barvo in se veselijo. Otroci skačejo po cesti in se vozijo s kolesi, avtomobili vozijo mimo pogosteje, in vse brez prahu, še r*alo, pa bodo ribniki na Blagovni dobili obiskovalce, krajam pa telefon, trgovino... in stvari se bodo res obrnile na bo- lje. Samo da ne bi bilo treba čakati predolgo! MOJCA BUCER 12. stran — NOVI TEDNIK Št, 33 — 18. avgust 19?} pitanje živine PŠEKICA KOT KRMILO REJCE JE TREBA SPODBUJATI NEPOSREDNO Tik pred žetvijo, ko je bi- la zi\jam,čena odkupna cena pšenice zvišana za 10 par pri kg, so nekateri trdiM, da bo- do kmetovailci z zvečanim dohodkom pri njey krili iz- gube pri man.i donosnih pri- delkih in živina. Ob žetvi pa je nakup telet in pujskov za pitanje popustil prav v najbolj žitorodnih krajih. Tu- di ponudl>a pitancev se je wnanj.šala. Koliko goved in prašičev .te Zidaj v pitaiiiju, ni prave- ga pregleda. V jiul0ö tozdih. Nihče ne mara dati svojega dohodka druge- mu za kritje izgub. Pšenice pa tudi ne pridelujejo vsi kmetovalci, ki rede živino. V Sloveniji na dveh tretjinah vse kmötijske zemlje pride- lujejo travo, ker za njive ne ustreza. Podobno tudi v dru- gih hribovitih krajih države. M) bi bik) treba rejce spod- bujati s ceno živine in ne proko pridelovalcev pšenice. Nekateri pravijio, da je od- kupna cena pšenice v Slo- veniji sicer še vedno pre- nizka, ker so pridelovalni stroški višji kot v Vojvodi- ni. Ali jo imajo za prenizko zato, ker mlini ne morejo izpolniti odkupnega načrta? Slovenska kmetovalce pa menda bolj zanima, v ka- kem razmea-ju so cene ple- nice in živine, saj tri četrti- ne vseh dohciikov imajo od živinoreje. Cena pšenice vpHva na ce- no koruze, ki je kot po- membna sestavina krmil po- trebna za pitanje. Nekateri kmetovalci menijo, da je pše- nica prepoceni le zato, ker je koruza draga. To pa je našit, slovenska posebnost. Medtem ko letošnjo trdo pše- nico odkupujejo po 3 din in meliko po 2,70 din kg, če ima le 13 odstotkov vlage in je usti4.i2aie kakovosti, vojvo- dinski kmetje dobijo za lan- sko suho in zdravo koruzno zrnje le 2,20 dm. Tam je raz- ILka v cera torej pi-ecej ve- lika. Menijo, da bi pri se- danji ceni pšenice morala biti коп.ка dražja. To pa bi še zvečalo stroške živinorej- cev. Te primerjave kažejo, da reje živine ш m,oč pospeše- vati z dohodki pri pšenici ali koruzi. Pri določantju ali odobravanju oen bd morali upoštevati vse kmetijske de- javnosti enako in jim omo- gočiti enake možnosti za raz- voj. Brez usklađenih cen se je težko dogovarjati o do- hodkovnih razmerjih med ži- vinorejci in mesarji. Spora- zumi, sprejeta na pobude od zunaj, ostanöjo na majavih nogah. Podobno kot pride- lovalci pšenice nočejo name- niti del svojega dohodka ži- vinorejcem za izboljšanje nji- hovih raamfir. JOŽ E PETEK STROJNA SKUPNOST PARiŽLJE noSEDAJ SE ŠE NISO SPOREKLI v okviru Kmetîijvsfcega kom- bimata Hmesiad Žalec že več let bolj ali manj uspešno de- lujeijo strojne skupnosti, v katerih je združeno pet do dvanajst hmeljarjev-koope- rantov, kfl so si s skupnimi sredstvi kupili nekatere dra- ge stroje, predvsem pa obiral- ne stroje. Ena od takih skup- nosti je tudi v Parižtjaih pri Braslovčali. Da bi Ì2Rredt?li, kako je delo med posanriezni- mi člani razdeljeno, kako re- šujejo probleme in podobno smo to strojno skupnost obi- skala in se o tem pogovorili s Francem Mahorjem in Sla- vico Marovt. Pmnc Mahor nam je svo- jo stroj:niii skitpnost pi-edste- vil takole: »Strojna skupnost je bila ustanovljena pred 5 leti. Na- rekovala jo je kriza, ki je nastopila predvsem zaradi po- manjkanja obiradoev. V njej je združeno pet hmeljarjev- kooperantov in sicer; Fraiic Spor, Franc ]^Ialior, Slavica Marovt, Peter Serdonesr in Vüi Priskm, ki imajo skupno okoli deset ha limeljisc. Me- rilo za prispevek pri nabavi obiralnega stroja je bila po- vršina hmeljišča, ki jo je iniBil posameznik, to pa smo upoštevali tudi, ko smo dolo- čili, kodiko trt laihko posa- meî2jnik ruiankrat-otoere in pri doitočanju vrstnega reda obi- ranja tako, da ves оаз obi- ranja vsi obiramo in smo skoraj istočasno gotovi, Da je tak način najbolj ustre- zen, dokazîuije da se v petih letih še nismo sporekli. Ome- nim naj še, da smo si kupi- li tudi rezalnik za obresKwa- nje hmelja, trosilec za hlev- ski gnoj in strojček za lička- nje koruze. Slavica Marovt, ki je čla- nica te strojne ¿Lupnostá pa nam je o delovanju strojne skupnosti zadovoljna poveda- la: »Mislim, da je naša strojna skupnost ena najboljših v Sa- vinjski dolini, vsaj kar zade- va medsebojno razumevanje. Dobro vemo, da je za uspeš- no delo v katerikoli skup- nosti potrebno predvsem pa- metno dogovarjanje, uvidev- nost in potrpežljivost in po- tem se problemi lažj« rešuje- jo in do sporov ne pride.« Hmeljišča je tudi letos pri- zadela suša, ki se mnogo manj pozna tam kjer so ure- jeni namakalni sistemi, zato Franc Mahor meni, da bi bi- lo treba o namakanju še raz- mišljati in namakati kar naj- večje površine hmeljišč, saj je v vodni fond Savinjske do- line za to dovolj velile. Po- vedala sta tudi še, da si hme- ljarji želijo, da bi izkupiček od hmelja ne pokrival samo stroškov, pridelave, amorti- zacije in investiciji temveč, da bi bil emikrat tudi njihov trud dovolj plačan. Tekst in foto: T. TAVČAR SAVINJSKI GAJ: 100.000 TULIPANOV Da, jeseni tudi 100.000 tuli- panov, poleg drugih rož, gr. movnic in drugega rastja, ki čaka, da bo okrasil slovenski park v malem. Savinjski gaj v Mozirju. Park, z nekaj hektari povr- šine, urejujejo za republiško hortikulturno prireditev pri- hodnje leto. V njem bo tudi značilna savinjska kašta, pla- ninski dom, objekti in na- prave, ki spominjajo na de- lo gozdnih delavcev itd. Ri- biški dom že stoji ob lepem umetnem jezeru. In še mar- sikaj. Franc MiVilOR I Slavica Marovt Stalno zaposlitev — lahko delo zelo dober osebni dohodek nudim kvalificirani ali polkvalificirani natakarici Zglasite se v bife »Park« Celje -— Maistrova 2. PREUSMERJENA KMETIJA V GOLOBiNJEKU DO LETA 1980 HLEV ZA 40 GLAV Senicova tpo domače Senicatova) kmetija v Ciolobinje- ku pri Planini pri Sevnici je kot vičina kmetij v tem času, tisto popoldne, ko smo se po ozki cesti od Planine spustili v dolino potočiča z neznanim imenom, samevala. Od daleč se je v razbeljen zrak risala kmetija z dvema silosoma, med sadnim drevjem pa je bilo videti še nekaj poslopij. Vasica, da bi jo strpal v dlan in odnese., za spomin. Oglasili smo se kar poi kmetiji na desn.. Pri eni iz- med dveh v tej vasici. Na pročelju kar imenitne hise smo lahko na plošči prebrali »da se je v tej hiši zadržal I. šta- jerski bataljon pod vodstvom narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta 4. XI, 1941«. Domačija, pri Kajunču se pravi po domače, ni bila prva: Senicovi domujejo preko kolovoza, so nam povedali. Stopili smo v hlev, tam se je nekaj premikalo. Gospodinja Ida Senica je bila sama doma, mož je od- šeJ v Sevnico po kvadre za novi hlev. Pravkar se je uk- varjala s kidanjem gnoja. »V novem hlevu bo to odpadto,« je mimogrede navrgla. išteli smo: 28 glav s teile- ti vred. Na Sendcovini se uk- varjajo pretežno z živinorejo. Zia to so tudi pogoji. Pre- usmerjajo se. Počasi, a vztrajno. »Veste, na novo začenja- mo že kakšnih deset let. Ne- koliko smo uredili hlev, ku- pili stroje (manjka skorajda nič ve!č, op, p.), zgradili dva silosa, sedaj pa je vse sku- paj tako daleč, da bi radi prišli do konca,« je pripo- vedovada nekoliko zadržana gospodinja, ko se je za ko- zolcem oglasilo ropotanje avtomobila. Hlevu, na steni lahko pre- berete napis ALFA LAVAL (Švedska firma za izdelovanje molznih strojev), sta se pri- bližaJa Janez Vrtačnik dipl. Janez Vertačnik: »Kmetij, ki bi jih iahko preusme- rili, je na Kozjanskem še več.« ing. ag'ronomije, pK)&peševa- lec pri Kmetijskem kombi- natu Šentjur in Peteir Knez, upramik TOZD Kooperacája. Prišla sta po opravkih, a sta jo kar dobro prinesla v mlin. Informacije torei) kar iz prve roke. »Tako je, je potrdil živah- ni inženir agronomije Ver- tačnik. že lani smo se s Se- nicovimi iz Golobinjeka dogo- varjali, da bi kmetijo, kiáma za to vse pogoje, docela (pre- usmerili in tako S8 je go- spodar odločil, da zgradi z našo pomočjo hlev s tride- setimi stojišči na privez in z desetimi v paosti reji (bo- ksi, op. p.). Predlagali smo mu, da ssgradi hlev brez plo- šče, ker je to cenejše (na- mesto plošče bi prišli v po- štev izolacijski elementi, naj- novejša tehnologija pa še te- ga ne predvideva, temveč le ohišje in salonitne plošče. To bi büo tudi najracionaJ- nejse, ker ima kmet že dva silosa, torej ne potrebuje svi- sli. No, Senica prav zaradi svisM nekoliko okleva, a upam, da bomo našli sku- î>en je^ik. Saj ve&te, čim- prejšnja proizvodnja, tem bo- lje.« Senica je dobil od Kme- tijskega kombinata Šentjur vse potrebne kredite, ki jüi za takšne kmetije dodeljuje mednarodna banka, je pri- pomnil Knez. Izvedeli smo še, da je do- slej iz sredstev te banke kre- ditirano okoli 15 kmetij na šentjurskem območju in da je zgornja meja posojila 25 starih milijonov, Senici pa so glede na razsežnost zem- ljišča in ekonomsko sposob- nost dodelili 35 starih mili- jonov (vsoto je odobrila po- sebna komisija). Senicovi Se bedo po kon- čani preusmeritvi ukvarjali z vzrejo krav simentalk, ki so za to območje najbolj pri- merne in dneviiiO oddajali v zbiralnico precejšnje količine mleka, živinoreja in mleko torej v prvem planu. V pogovor se je vključila sioor tiha gospodinja Ida, ki nas je medtem počasi ».^pra- vüa« v kiihinjo. »Na preusmeritev smo za- čeli misliti že pred časom in prav zaradi tega poslali v kmetij^sko šolo tudi sina. Do- bil je štipendijo, od kombi- nata, ostalo pa smo dodali sami.« Knez: »S štipendi-sbi infi- mo še kar srečo. Kar pre- cej jili je, točne številke pa ne bi vedel. V glavnem ne odhjajajo, ostajajo doma in tako je namen dosežen. Re- zultati so že vidni, je pa se- veda pri nas na kmetili še prisotna zakoreninjenost v star način kme'to\'anja, tra- dicija je še kar močna. Pred- vsem vlečejo vzgüedi. Le tako se kmetje odločajo za mo- dernejše kmetovanje, na pri- govarjanje bolj malo.« V dveh letih mora bita modemizacája Senicove kme- tije končana, kajti mednarod- na banka strogo ikontroliira izkoristek svojega d^arja,2su to bo gospodar Senica v teh dneh odšel nekam na Ptiuj. sko na oglede. Na lastne oči bi rad videl, kako izgleda Ida Senica: »Vem, da je še veliko dela pred nami, a če bomo zdravi, bomo že zmog:li!s< hlev, ki so mu ga predliigst- li kombinatovoi. »Saj bi vam povedala kaj več, je za slovo rekla Ida Senica, pa v glavnem ure- ja te stvari mož.« Okoli Planine pri Sevnici je nekaj kmetov že kar krep- ko stopilo na pot preusmer- janja, pri čomeo" jiim je т veliko pomoč kmetijski kom- binat. Z njimi se je začed spogledovati tudi gospodar Senica, žena Ida pa mene, da bi tudi kmečki turizem ne bil slabo dopolnilo. Kme- tija je že sedaj kar urejena, cesta po kateri smo se pri- peljali, pa tudi ni slaba. Ne- kaj je že ... MILENKO STRAŠEK RIMSKE TOPLICE: LE ŠTIRJE NA KMETIJI v letošnjem šolskem letu je na osnovni šoli v Rim- skih Toplicah in ostalih po- družnicah izdelalo osmi raz- red (>6 učencev. Kam so se vsi ti učenci odločili za na- daljnje àola:nje? Na srednje šole, in sicer na pedagoško gimnazijo-se jih je odločifKJ šest, na vzgojiteljsko ena, tehnično ena, ekonomsko tri, srednje medicinsko štini» elektrotehnično ena, in na gimnazijo dv-e. Na poklicne šole pa so se odločili takole: trgovska dve, lesna dve, gostinska pet, vrt- narska in kmetovalska štiri, frizerska ena, poklicna obla- čilna pet, avtomehaniika DO* ris Kidrič osem, ŠKINC Što- re štiri, PTT Ljubljana dve in poklicna elektrotehnični« ena> štirje pa so se odločili, d® bodo oßtaU^ doma na kme- tiji. ¿t. 33 — 18. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 4 KRAT ZLATI Zakon ni le pravna zveza dveh ljudi, zakon je mnogo več; je zveza dveh Ljudi, ki znata prisluJiniti drug dru- gemu, zrnata ljubiti in odpu- ščati, znata brati misli drug drugega, se žrtvovati, potre- bujeta drug drugega in zna- ta ustvariti topel družinski doam. Vse to je pripeljiftilo zakon- ska p>ara iz Radeč do viso- kega in zavidljivega jubileja — 50 let skupnega življenja. In kdo so slavljencd? To je Dominik Bau. Rodil se je na Jagn'enici v števil- ni kmečki družini. Njegova prva 2iaposiitev je bila pri dr. Homanu v Radečah. Kas- neje je postal trgovec in si s trdim delom ustvaril last- no trgovinico na Jagnjenioi. Svojo življenjsko tovarišico Anico, rojeno Zaihrastnik, je spoznal v Radečah pri dru- žini Krišper. Leta 1927 sta sklenila zakonsko zvezo. Zakonca Bau sta med na- rodnoosvobodilno borbo ve- liko pomagala, saj so se iz njihove trgovine partiza- ni največkrat nahranili in oblekli. In kdo je drugi jubilejni par? Franc Pole i'zhaja iz kmeč- ke družine. Tudi žena Ma- rija je bila rojena v kmečki družini., Bila sta iz sosednjih vasi, ter se tako spoznala, natan- ko pred ¡50 leti. Kot zakonca sta na Jagnjenici kupila hi- šo z mlinom ter si ustvarila topel dom. Kasneje se je on zaposlil v Tova¡mi papirja v Radečah, zadnja leta pa je delal kot prii¿Sen tesar pri SOP Hrastniku, od koder je šel pred stinnañsfmi leti v pokoj. V poročni dvorani Skup- ščine občine Žalec sta svojio zlato zakonsko zvezo potr- dila Albin in Marija Lukmer. Albin je bil rojen leta 1900 v LokaJi pri Trbovljah, Ma- rija pa v Orli vasi. Na skup- no pot sta stipila 1.8.1927 v Braslovčah in se pozneje tu tudi naselila. V zakonu so se jfima rodile štiri hčer- ke. Kljub trdemu delu, so živeli v miru in sreči. Prišla I>a je druga svetovna voijna. Albin, ki mu tudi že pre(j socialistične in komunistične ideje n-iiso bile tuje, je takcy vedel, kaj mjj-ra storiti. Aktiv- no je sodelovaa s partizani, posledica tega pa je bila, da so ga Nemci kar trikra;t ob- sodili na smrt. Na srečo do izvršitve ni prišlo. Za Ma- rijo je bil to čas nenehne skrbi in strahu aa moža. in otroke. Po vojni se je Albin Luk- mer zaposlil kot mesarski mojster pri Mesninah in bil tu tudi upokojen. Aktivno pa je deloval tudi pri lovcih in gasilskem društvu v Bra^ov- čah. Marija pa je ves čas stala možu ob strani, mu pomagala pri njegovem delu in skrbela za napredno vzgo- jo svojih hčera. Zlati jubilej so praznovali v krogu najbližjiih in jubi- lantoma najdraži Ш. Albin in Marija Lukmer iz Braslovc Slovesno je bilo budi v Mo- zirju. Tu sta praznovala Jo- že Briniovšek in Marija. Jože je bil rojen leta 1902. v Lju- bijá, Ana pa leto prej v Pu- stem polju. V mladoisti sta delala vsak na svojem domu, Jože je pomagal staršem na posestvu in v giostilni, Ana pa na kmetiji, potane je pa je delaila tudi kot kuharica v Kamniku in Ljubljani. Skupno pot sta nastopila leta 1927 v Moimrju in se potem preselila na Brinov- škov dom. Tu sta prevzela gostilno in jo vodila dio leta 1931. Pozneje so se razmere spramenile tako, da je mo- ral Jože za delom. Nekaj ča- sa se je ukvarjal z lesno tr- govino in splavarstvom, po- zneje pa je bil zaposlen na železnici v Beljaku. Ana je bila ves čas doma. Gospodi- njila je in skrbela za štiri otroke. Hči jima je umrla, ko ji je bilo tri leta. Kot sama pravi, so bila to težka leta. Bila je vojna, mož je Jože in Ana Brinovšek iz Ljubije pri Mozirju bil daleč od doma v Belja- ku, doma pa otroški jok in pomanjkanje. Iz najhujše stiske si je pomagala taiko, da je delala po kmetijah. Sedíy jima bi bilo lahko lepo. žal, ju zdravje zapušča in v njtmih letih je prav zdravje največje bogastvo. Ob jubileju so bili z njima njuni otroci in njihove dru- žine. Tekst ei foto: T. TAVCAiR 14. stran — NOVI TEDNIK Št, 33 — 18. avgust 19?} PLANINSKI „TAJFUN" POKRIVA S PROIZVODI 80 % JUGOSLOVANSKEGA TRŽIŠČA — 14.000 PUHALNIKOV Pogodbena organizacija združenega dela Tajfun iz Planine je nastala iz zasebne obrtne delavnice kovinske galanterije, ki je bila usta- novljena pred desetimi leti. Obseg proizvodnje je v raz- meroma kratkem času tako narasel, da je presegel vse zasebne obrtniške okvire. Po- vedati je namreč treba, da s svojim puhalnikoim, ki so mu nadeli ime Tajfun in je bil vsa leta tudi glavni pro- izvod, pokrivajo kar 80 % potreb v širšem jugoslovan- skem prostoru. Ali drugače povedano: od približno 20.000 puhalnikov, ki se nahajajo v Jugoslaviji, so jih do se- daj na Planini izdelali okoU 14.000. Nova naročila zanje pa še kar prihajajo. Z novim obrtniškim zako- nom je bila dana nova mož- nost. In tako je 1. 1.1974 na- stala Pogodbena OZD Tajfun, prva in edinstvena tovrstna organizacija v naši državi. S tem je bil omogočen hi- trejši razvoj podjetja in s tem tudi kraja z okolico, ki se nahaja v centru go- spodarsko nerazvitega Koz- janskega. Od tega časa je število zaposlenih izredno hitro naraščalo. Od 6 delav- cev v letu 1974, je število zaposlenih v letošnjem letu naraslo že na 76. Organiza- cije zaposlujejo predvsem domačine, ki so se zaradi uspešnega dela podjetja vr- nili v domači kraj iz raznih krajev Slovenije in inozem- stva. V Tajfunu izdelujejo pred- vsem dva proizvoda: puhal- nik »Tajfun« in traktorske obračalnike »Sental«, delovne širine 200 in 220 centimetrov. Puhalnik »Tajfun« zamenju- je delovno silo pri enem naj- težjih opravil, pri skladišče- nju krme. Brez puhalnika je to delo izredno težko, saj delavce ovirajo pri delu fi- zični napor, vročina in prah. S puhalnikom pa je mogoče krmo uskladiščiti mnogo eno- stavneje, in sicer do višine 20 in celotne dolžine 80 me- trov. Pa še eno prednost ima Tajfunov puhalnik: 80 4» krme pri skladiščenju ne poškoduje. Drug zelo znan izdelek, ki ga izdelujejo na planini je traktorski obračal- nik »Sental«, ki je primeren za vsak teren. Največja pred- nost so trenutno vile, izdela ne po posebnem tehnološkem postopku, ki se ne lomijo. Zanje daje Tajfun eno leto garancije. Sicer pa ima pu- halnik tvi, traktorski obra- čalnik pa eno leto garancije. Novi proizvodni program bo usmerjen tudi v izdelo- vanje hidravličnih elementov za potrebe avtomatizacije in traiitorske industrije. V Taj- funovem razvojnom oddelku pa načrtujejo tudi avtomat- sko napravo za polnenje in praznenje silosov. Od tega artikla si mnogo obetajo, saj je na tržišču močno iskan, je pa v celoti vezan na uvoz. Prva bodoča skrb te delov- ne organizacije s Planine je zgraditev nove proizvodne hale. Sedaj delajo namreč v neustreznih in mnogo pre- majhnih prostorih. S to do- graditvijo pa bo dana mož- nost Se hitrejš^a razvoja podjetja, pa tudj kraja in širšega področja. JJ 33 — 18. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran ti 16. stran — NOVI TEDNIK Št, 33 — 18. avgust 19?} NEUGODEN ZAPIS POKAL V TREZOR STANKA LISCA SPET NI BILO 19. julija je bila v Celju največja atletska priredi- tev v letošnjem letu in sicer tradicionalni Skokov me- morial. Tradicija je že, da naša redakcija na takšnem tekmovanju podeljuje kristalni pokal najboljšemu celjskemu atletu ali atletinji. Le-tega ob koncu tekmo- vanja izbere posebna žirija, ki pri tem upošteva tekmo- valcev rezultat, mesto, vrednost zasedbe discipline, tekmovalcev odnos do športa in dela. Letos bi že sed- mič podelili pokal, če ne bi. Zgodba je takšna: \ ker smo imeli s podelitvijo pokalov težave že na prejšnjih prireditvah (podeljevali smo jih pod Kladi- varjevo tribuno, v garderobi hotela Celeia, v Narod- nem domu . . .), smo se v redakciji odločili, da bomo letos pokal podelili po tekmovanju v prostorih naše redakcije. Predlog se nam je zdel dober, saj bi lahko istočasno kratko pokramljali z dobitnikom pokala, njegovim trenerjem, morda kakšnim članom uprave Kladivarja ... Rečeno, storjeno. Pokal je letos dobil Stanko Lisec (pred njim pa Nataša Urbančič, Roman Lešek, Danica Urankar, Peter Svet, Mičo Mijač in Dušan Prezelj). Po raznih vabilih in obljubah, ki so se kar po vrsti izrojevale (ne po naši krivdi!) smo končno le mislili, da bo vse v redu, kajti tehnični sekretar kluba Štefan Jug nas je obvestil, da bi se dobili v redakciji v ponedeljek, 15. avgusta ob 7. uri zjutraj. Prišli naj bi Lisec, njegov trener Važič in Jug, z naše strani pa člani redakcije in stalni so- delavci športne strani v NT. V ponedeljek zjutraj smo vse pripravili, kot je treba za vsečano podelitev pokala. Potem smo čakali; čakali, čakali. 15 minut je minilo, od Klavdivarja pa nobenega. Ker to ni bil prvi primer pa tudi časa za čakanje nima- mo na pretek, smo enoglasno sklenili — pokal spra- vimo v trezor! Vsi smo bili globoko razočarani nad takšno potezo in takšnim odnosom. O komentarjih, ki so leteli na ta račun, ne bomo pisali. Bili pa so vse prej kot ugo- dni. Mi, ki smo se potrudili, da bi nagradili dele ne- kega celjskega športnika, smo ostali brez besed. V nas samih je zavladal čuden občutek ogoljufanosti, nespo- štovanja in tudi izigravanja. Potem smo še naredili spominslco fotografijo, kjer pa nekaj manjka. Upamo, da se nam kaj takšnega ne bo več zgodilo, kajti postali bomo še previdnejši. ŠAH V LAŠKEM KONEC V SOBOTO MALO POD PRIČAKOVANJI Republiško šahovsko prven.stvo se počasi končuje. Po osmih kolih, potem ko je bil drufri prosti dan, so celjski predstavniki imeli do- kajšnje število točk. Dosegli so lep uspeh in potrdili upravičenost sodelovanja na največji republiški šahovski prireditvi. Celjska trojka Pešec, Bervar in Ceglar je po osmili kolih zbrala štiri In pol točke, kar Je nadpov- prečno, če upoštevamo, da so letos mladi šahisti cele Slovenije izred- no borbeni In p.odorni. Vsa troj- ka se bori za dobro uvrstitev ko sta Pešec in Cegler večkrat nnagala in tudi večkrat bila pora- žena, pa je Jano Bervar ob eni zmagi kar sedemkrat remiziraJ. Mimo te trojke pa je sedmo in osmo kolo prineslo lep uspeh mla- dima šahistoma Celja Mikcu in Planincu. S Stirimi točkami sta » eomjem delu tabUc«. Tudi ostali predstavniki celjske- ga območja so solidni. Zalčan Franc Brinovec je zbral tri točke in pol. Za večji uspeh mu vedno zmanjka moči v zadnji uri igranja. Razumljivo, kajti Brinovec dopol- dne opravlja redno delo pri Ingra- du, popoldne pa igra na prven- stvu. To pa .j€ prevelik napor. Sam pravi: »škoda, da več iger i^ubim ravno v zadnjih potezah. Nimam dovolj moči. Drugače pa sem zadovoljen.« Kristan" iz Ve- lenja In Zorko iz Žalca sta zbrala tri točke od osmih možnih, do- mačina Turk dve in pol ter Ne- deljkovič eno in pol točke. Ne- deljkovlč Je po treh remijili v za- četku močno popustil. Toda za marsikaterega od njih je to prvi nastop na prvemtvu in vsak uspeh Pa tudi neusjpeh šola za bodoče. J. KUZMA NOGOMET REKORD OB VELENJSKEM STADIONU — 8.000 GLEDALCEV Velenjski Rudar se je po osvojitvi naslova republiške- ga prvaka uvrstil v višji kva- litetni tekmovalni raizred —- II. zve25no ligo. žreb je žal hotel tako, da sta se že v uvodni tekmi v novo prven- stvo, ki se je začelo v ne- deljo, srečala ediina sloven- ska predstavnika v tej ligi — domači Rudar in Mari- bor. Dekor na igrišču ob ve- lenjskem jezeru je bil na- ravnost impozanten, saj se je zbralo 8(X)0 ljubiteljev no- gometa. To je brez dvoma ne samo rekord aa šaleško dolino, ampak za celotno celjsko območje. Tekma ni bila kaj poseb- nega. Domačinom se je po- znalo, da so še neuigrani in brez potrebnih izkušenj pa tudi štart pred domiačini je naredil svoje, gostje pa so se iizkazali prav v teh Velenj- čanom poimankljivih elemen- tih ter tesno, vendar zaslu- ženo zmagali z 1:0. Seveda pa zia radi tega sla- bega štarta ne gre metati puške v koruzo, saj je do konca prvenstvenega plesa še izredno daleč. Rudar ima solidno ekipo in ni bojaani, da se v naslednjih tekmah ne bi ujel ter začed nioaati dragocene točke. Seveda i>a si ne sme prav na domačem igrišču dovoliti preveč poj^ zov ali remijev. To je lahij usodno. V naslednjem кк^ bo velenjski Rudar gostovj v Hrastnici proti Famosu, Proti Maribom so igraj Lazič, Bracanović, Gašij Rusmir, Iludarin, Jovičevij Kolonie (Bešvir), Vugrinec Kustudič, Knežević (Stevano vič) in Omladič. j H POTREBNA BO POMLADITEV IN ŠE VELIKO DELA v prvi preizkušnji psred no- vim prvenstvom so nogome- taši Kladivarja v medli pred- stavi igrali proti bivšemu drugoligašu Mercatorjiu. Sre- čanje se je končalo z zaslu- ženo zmago gostov 1:7 (0:4). Gostje so bili mnogo boljši in zato nas ne čudi nemir v očeh celjskega trenerja Ne- deljka Vukoja, ki po sreča- nju ni bil zadovoljen. Trener Vukoje je v prvi vrsti preizkusi'! vse starejše igralce z željo, da pridobi najboljišo podobo o njiihovi možnosti nadaljnjega igranja v celjski selekciji. Nastopili so Krušič, štancer, Bosina, Martič, Sivka, Dobrajc, Mo- toh, Puhner in Reberšaik. Njihova predstava je bila skromna. Medtem, ko sta Sivka in Martič (vse do usodne napake, ko so Celja- ni dobili drugi gol ) še za- dovoljila, pa ni bilo veznih igralcev. Motoh in Reberšak nista imela dovolj moči. S tem pa je bil napad odrezan od obrambe. Celjski igralci so vse preveč zadrževali žo- go. Igrali so preveč statično in takšna igra jim ne bo prinesla uspeha. V nadaljevanju je Dobrajc nekoliko razživel napad. Tu- dimladi škrbinek, Savič in škofljič so zadovoljni. Knez je bil soliden, manjka pa mu več moči in sigurnosti. Toda za začetek je dobro, če ui>oštevamo, da je prišel v vrsto Kladivarja iz Olim- pa. čemjavič bollj ugaja na krilu kot v sredini, Ramša je s:guren, Kokotec tokri nekoliko preveč ležeren, ve skupaj pa kliče po transft ziji novih mladih moči. û prveoistva je še dobrih dv^ set dni. Potre-bno bo prido biti še več mladih in marši kateri starejši igralec bo mo ral dati prednost mlajšim Nogomet je dinamična in h tra igra in samo s takšai igro bodo Celjani uspeli. T napor î>a lahko izdTŽjijo ) mladi. J. KUZMi KRATKO, ZANIMIVO Na odbojikarskem turnirju v Braslovčah ob letošnjem hmeljarskem prazniku je na- , stopilo pet ekip, zmagali pa so člani republiške lige, eki- pa Šempetra. Ob istem praz- novanju je bil tudi propa- gandni nastop članov Konje- niškega kluba iz Celjia, zdru- žen s tekmovanjem. XXX Od .jutri, 19. avgusta pa vse do 26. avgusta bo v Pre- boldu v tamkajšnjem bazenu »teden plavanja« — občinsko sindikalno prvenstvo, občin- sko prvenstvo, tečaj za mlaj- še in starejše neplavalce ter vaterpolo tekma. Organiza- torji pričakujejo številno udeležbo, predvsem pa sonč- no vreme! XXX J02E JAKOP, član HDK Celje: »Z novo sezono bomo začeli že 1. oktobra in to seveda na ledu. Do takrat pa se bodo hokej.isti in umetnostni drsalci priprav- ljali na suhem.« XXX EDO STEBLOVNIK, pred- sednik AMD Slander: »De- lam tudi pri HDK Celje, s pionirji. Zdaj je odšel tre- ner Trebušak. Kako bo z no- vim trenerjem, kajti sezona je pred vrati!« XXX Potapljaška sekoija EMO Celje je uspešno izpeljala republiško prvenstvo v pla- vanju s plavutmi in hitrost- nem potapljanju. Tekmoa-a- nje je biLo na celjskem ba- zenu, kjer je nastopilo 80 tekmovalcev. Celjani so v tej panogi šele začetniki, zato tudi niso dosegli večjih uspe- hov. Prizadevno delio pa bo prav gotovo prineslo rezul- tate. Cakaijmo! XXX ROMAN.\ LEBAN, Celjan- ka, sicer na študiju v Ljub- ljani in tudi nastopa za po- tapljaški klub Ljubljana, je na republiškem prvenstvu v Celju dosegla državni re- kord v potapljanju na 25 me- trov (11,0 sekund). Najbolj- ša ,Je bila tudi v plavan,tu s plavutmi na 200 m. Vzpod- budno! Boris Blažič Boris Blažič je minulo so- boto s padalom doiskočil na celjskem kopališču, kam.O(r je prinesel zastaax) mesta Cîelja in tako dopolnil sve- cáno otvoritev republiškega prvenstva v plavanju s pla- vutmi in hitrostnem potap- ljanju. To je bil njegov ti- soči skok s padalom. Na vpraišanje, kdaj je za- čel skakati s padalom in kaj ga je pritegnilo k tej šport- ni zvrsti je Boris odgovoril: »Kot šestnajstletnik sem prve skoke napravil leta 1966 pri Alpskem letailskem cen- tru v Lescah, že v osnovni šoli so me pritegnile zračne višave, vendar sem se naj- prej preizkusil v modelar- stvu. Od tu pa je bil do pa- dalstva samo še korak.« Kalco te je pot pripeljala v Celje? »Ko sem opravil izpit za učitelja padalstva sem leta 1971 odšel v Postojno, kjer sem učil tudi padalce iz Aj- dovščine. Tu sem ostal do leta 1975. Ko sem prišel v Celje je bilo treba začeti i)o- vsem od začetka. V teh dveh letih smo napravili nov pa- dalski poligon, nabavili 11 padal in 7 padalskih avto- matov ter organiiziirali več tečajev padalstva. Ravno te dni se je končal eden takih tečajev, na katerem so so- delovali tudi tečajniki iz Ve- lenja in Novega mesta. Si- cer pa med mladimi ni pra- vega zanimanja aa ta šport, za kar je več vzrokov. Pri nas v klubu moramo vsak skok, vsak piolet z jadralnim ali motornim letalom odslu- žiti z delom v delavnici. Kot primer naj navedem, da je Slovenija ed;na republika, ki nima letala za prevoz padal- cev. Tako nam je za minu- lo republiško padalsko pr- venstvo, ki je bilo v Levcu, priskočila na pomoč z leta- lom JLA. Vsekakor bi bila za večji razmah padalstva v Sloveni- ji potrebna širša podpora družbe še posebno, če upo- števamo, da je padalstvo a k) pi>memben element spici nega ljudskega odpoira.« Boris, kako se počutiš zraku? »Težko je opisati občuS» padalca pred skokom in ma samim poletoih v zraku. C* čutek tesnobe pred globia in pa zadovoljstvo med j dranjem s padaJ'om lahi razume samo padalec. Za) zahteva padalstvo specifični ga človeka, ki se mora và sih znajti in ukrepati v delli ku sekunde. Glede usklajevanja delol nih in trenerskih obve.zno6 pa moram reči, da mi gred v Opekarni Ljubečna, kjf sem zajposlen, izredno D roke. Tako sem pred nedai nim brez težav dobH bra plačni dopust, ko sem p( magai pri organizaciji reipt bliškega padalskega prvet stva..« Boris Blažič je v resnici Ü glarai organczator teg^a prvaiisW vendar je tudi pri tem osti .чкготеп kot je pri izjavah! svojih uspehih, čeprav je J miagovalec neuradnega еугорзд ga prvenstva v Italiji leta ^ .šesti na republiškem in osmi i državnem prvenstvu in še bi W ko naštevah uspehe tega 28-letđ ga padalca. Tako pa mu saffl zaželuno uspešnih naslednjih ' soč -skokov. FRANCEK PUNGERCI' Po uspešnih pripravah na Pungartu (na posnetku) so se celjski rokometaši vrnili v Celje, icjer nadaljujejo s pripravami v hali Golovec. Na posnetku vidimo na levi novega trenerja Slobodana Miškovića, ob njem pa zdaj prvega vratarja naše ekipe Ernesta Marg^ča. S pripravami na idealnili terenih Pungarta so bili rei zadovoljni ter so si nabrali dovolj moči za trening v nižini. Zdaj je na vrsti uigravanje eki]>« ter prijateljske tekme, tako da bi čimbolje pripravljeni pričakali start v I. zvezni ligi, ki bo 3. septembra, V laaskem prvenstvu so Celjani osvojili sedmo mesto in tudi letos (pravijo) bi ponovitev te uvrstitve bil uspeh. Samo pogumno naprej! Foto: Franček Pungerčič ¿t. 33 — 18. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 ZAUPNO DOZOREVANJE Na vaš tednik nisem naročena, ker jpi je šele pred kratkim prišel v roke. Tudi drugih slovenskih časnikov ni- geixi nikoli prebirala, kajti tam, kjer jaz živim, mi nikoli niso prišli v ro- }je. Sem slovenskih staršev hči, rodi- la pa sem se na tujem. Kje, ni važ- no- Zdaj sem tu pri vas, v očetovi do- movini. Priznati moram, da mi je tu 2elo všeč. 2ivite še čisto po domače, (ako, kot vas je ustvarila mati na- rava. Pri nas... pa je vse izumetni. бепо. Imam šestnajst let in temu ustrez- ne so tudi težave. Pa ne pubertetniške, Ijot morda mislite vi, ker največkrat odgovarjate v svoji rubriki tovrstnim mlečnezean. Jaz se pri vas srečujem z naslednji- mi problemi: ves čas me boli glava, imam prebavne motnje, bolijo me oči in slabo se počutim. Mojca DRu-VGA MOJCA, 6isto odkrita in kratka bom v odgo- voru. Težave, s katerimi se srečuješ, so prehodnega značaja in so odvisne tudi od vremena. Verjetno bi jih v domovini, ki te je sprejela za svojo, ne imela. Na žalost pa so se težave pokazale v stari domovini, kjer. je tekla zibel tvojega očeta. Nisi se še aklimatizirala, res pa je tudi, da se z odraščanjem, ko zo- riš iz dekleta v ženo, za kar pri tebi pravzaprav gre, srečujejo vsa dekle- ta, na vseh kontinentih svetđ enako. Zato tvoje prebavne težave, niso nič posebnega in bodo prešle. Ko boš čisto dozorela in kot kaže, bo to kma- lu, saj trezno misliš in presojaš, bodo minile tudi težave. NATAŠA Gotovo vas tu in tam že obidejo mis- li, ki se nanašajo na jesensko gardero- bo. Moda misli daleč vnaprçj in tako so že nekaj časa znane vse modne ten- dence letošnje jeseni, čas je, da z nji- mi seznanimo tudi vas- če naj začnem z jesenskimi novost- jeni odtenki, ki si jih bodo lahko pri- boj naj povem, da bodo to lepi, umir- ili odtenki, ki si jih bodo lahko pri- voščile vse: od tistih najbolj vitkih do vseh, ki imajo nekoliko polnejšo, moč- nejšo postavo. Zelo aktualni bodo vsi rjavkasti od- ^ki, še posebno pa svetlejši. Torej barva bele kave, peščena vse do uma- sano bele. Nove so tudi zelene: stekle- nično in gorčično zelena. Poleg teh *nate na voljo za popestritev vse roz- óte oziroma vijoličaste odtenke od Svetlih roza do zelo temnih, barve španskega bezga in podobne. DOBJE PRI PLANINI Skoraj osrčje Kozjanskega bi morda lahko dejali, ko bi opredeljevali območje, kjer se razteza lovišče lovske dru- žine »Handil«. ŽiTO barvan svet, prepreden s številnimi dolinami, po katerih se vi- jejo žuboreči potoki, z vi- soko obraslimi gozdovi ter se niza hrib za hribom v strnjeni verigi, vse od enega konca do drugega, pa še na- prej. Listnati gocadovi, šte- vilni vinogradi v rebreh, ilovnata zemlja, ki se raz- močena tako trdo oprijema obuvala, pa skrbno obdelane njive in osamljene hiše, ki se stiskajo ob gozdne robo- ve, kot da v objemu stolet- nih gozdov iščejo varno za- vetje. V enakomernih valovih si slede hribi in doline, na vsa- kem koraku pa se čuti pri- sotnost človeka, ki je v teh odmaknjenih predelih stolet- ja, i)a vse do da.našnjih dni, v potu svojega obraza izdrl iz skope zemlje vsaj tisto nekaj najosnovnejšega, da je preživel sebe in svojo dru- žino. S cestno povezavo, pre- vlečeno z asfaltom, pa se tu- di to območje vse hitreje odpiira v svet. Vse več je i tamkaj'šnjih ljudi zaposlenih ) v dolini, v tovarnah in dru- god, kamor hodijo sleherni dan na delo in se popoldne vračajo na svoje domove. Pokrajina iz leta v leto hi- treje spreminja svojo podo- bo, ki ji temeiljni pečat da- jejo ravno nove ceste, pa številne nove, modeme hiše, ki so zamenjale tiste, pokri- te s slamo in s podom iz apnene ilovice. S spreminja- njem podobe, ki se navzema vse bolj modernih urbanih značilnosti, se spreminjajo tujdi ondotni ljudje. Nekoč bolj aid manj zaprti vase, se danes z vse jasnejšo per- spektivo ozirajo naprej, hkra- ti pa se trdno oklepajo zem- lje, iz katere so črpali sv^ jo moč. Hkrati, ko tudi na ta ob- močja prodirajo vplivi mo- dernizacije, pa so dana tudi vsa zagotovila,- da se ohrani v največji možni meri tudi vse tisto, ki pokrajino dela tako svojsko, enkratno, pr- vobitno in starožitno. še več, načrtno se razvijajo de- javnosti, ki bodo ljudi čim- bolj vezale na to območje in mednje gotovo sodi tudi sodobno organizirano lovstvo, za katerega je značilno, da v takšni obliki, kot ga po- znamo drugod, tod pravza- prav nima ix>sebne tradicije. V predvojnem času so tod »haskomli« zakupniki, vojna pa je tudi v njihovem lovi- šču povzročila ogromno ško- de. Načrtno delo se začenja šele v pogojih naše sociali- stične izgradnje, ko je lov- stvo dobilo povsem drug:a- čen družbeni status. Na tem območju so že leta 1&46 ust,anovili lovsko družino v Dob ju, ki je upravljala oko- li 2.500 ha veliko lovišče. Ra- zen zajcev, v takratnem lo- višču, druge divjadi skoraj ni bilo. Ker je bilo v istem času usmerjeno vse delo pri razvijanju socjalističnega lov- stva v formiranje večjih lov- skih družin, so se leta 1949 združile v eno družino tri sosedne lovske družine: Dob- je, KaliObje in Slivnica, in sicer s sedežem v Slivn ci pri Celju. Združeno lovišče je merilo prek 6000 ha. Po petih letih skupnega dela so se lovci iz Kalobja zopet osamosvojili v svojo druži- no ter tako skupno lovišče zmanjšali za svo¡j delež, ki je meril okoli 700 ha. 2:go- dik) pa se je, da so neikateri člani lovske družine v Sliv- nici grobo kršili takrat ve- ljavni lovs.ki zaikon, kar je imelo za posledico, da so njihovo lovsko družino raz- pustili. Večina poštenih in pric5a.d©vniii lovcev, ki so bili zaradi nepoštenih posamez- nikov s tem prizadeti, so še isto leto ustanovili novo lov- sko družino, ki so ji izbrali ime »Handil«. Ker je bila leta 1961 lovska družina v Kalobju ponovno rasipušče- na, se je njeno lovišče raz- delilo med pet sosednjih dru- žin in ta.ko se je staro lo- višče izpred let spet združi- lo in doseglo površino 6060 ha, kakršno ima še danes. Tako ima današnja družina za sabo že kar burno in pe- stro razvojno pot, ki pa jo je notranje učvrstila, njene člane pa, povezane na mno- gih izkušnjah, medsebojno še čvrsteje povezaila, tako da danes predstavljajo dobro organizirano, čvrsto in vzor- no družino. Kot rečeno, so bili tod ne- koč skoraj samo zaijoi. šele leta 1961 so v lovišču prvič opazili srnjad. Veselje med ZAŠČITA VONARJA Pred neda.vnim so delegati vseh zborov občinske skup- ščine občine Šmarje pri Jel- šah sprejeli odtok o prepo- vedi parcelacije zemljišč in gradnje v območju akumu- lacijskega jezera Vonarje v dolini reke Sotle. Takšen odlok je bil nujen predvsem zaradi zaščite bodočega vira dobre pitne vode, predvide- nega krajinskega parka in območja posebnega dnižbe- nega pomena Kumrovec-Koz- jansko in pa seveda zaščite okolja. mst člani družine je bilo nepo- pisno in takoj so sklenilii, da bodo i>oslej srnjadi po- svečali vso možno pozornost, da bi se občutneje razmno- žila in se za stalno naselila na njihovem območju. Pri tem so v celoti uspeli. Od prvih skromnih začetkov se je stalež iz leta v leto pove- čeval in je sedaj več kot za- dovoljiv. Od prvih dveh sr- njiakov pred več kot petnaj- stimi leti, se je stalež dvig- nil na tako raven, da je tu- di odstrel bistveno narastel. Podobno kot drugod, so se tudi lovci v »Handilu« zavze- li za načrtno delo z gojitvijo fazanov. Leta 1959 so jih v lovišče spustili 18, leto kas- neje pa 40. Stalež se je lepo razvijal, v zadnjem ča-su pa opažajo, da je stalež rnočno padel, saj so se bistveno spremenili pogoji za njegov razvoj. Zavoljo vse hitrejše urbanizacije so skoraj po- vsem izginili. Vse kaže, da so bili dolgoletni napori in ves trud članov zaman, če- prav so prvi uspehi veliko obetali. Zoper spremembo pogojev pač lovci sami ne morejo ukreniti ničesar. Da bi tudi v prihodnje zagoto- vili ustrezno popestritev div- jadi, se že dogovarjajo s so- sednimi družinami, da bi se skupno lotiH vlaganj rac mlakaric, za kar obstajajo zaradi številnih potokov in drugih voda dobri in obetav- ni pogoji. Ce bodo pri tem uspeli, v kar ni dvomiti, po- tem bodo s tem gotovo našli dobro zamenjavo za irpadle fazane. Sicer pa se v njihovem lovišču zadržujejo še gozdni jerebi, prehodno pa tudi je- leni in divje s\iinje. Zanimi- vo je morda, da doslej v A^seh letih, odkar se divje svinje vse pogosteje pojav- ljajo tudi na njihovem ob- močju, ni padla pod streli ondotnih lovcev še prav no- bena. No, morda pa ne bo treba dolgo čakati, da se na pravem mestu, ob pra- vem ča.9u, srečata pravi lo- vec in ргатепја divja svinja. Poleg široko zastavljenih gojitvenih del, v sklop kate- rih spada tudi gradnja in vzdrževanje številnih lovnih naprav, pa so se prizadevni člani družine »Handil« lotili tudi gradnje svoje lovske koče v Dobju Kot vse kaže, bodo delo uspešno za'ključili že letos in svo(jo kočo sve- čano odprli. To slo\'esnost pa nameravaijo združiti tudi z razvitjem družinskega pra- pora ter tako /Oba pomemb- na dogodka povezati s pro- slavljanjem veliikjh jubi'li^ev, ki jih v naši socialistični do- movini slavimo v zgodovin- skem letu 1977. MILAN BATISTIĆ LESNA INDUSTRIJA ŠENTJUR PRI CEUU čestita vsem občanom In delovnim lluäem ob prazniliu občine Sentiur pri Ceiiu gj PRIPOROČA Obisk v prodajalni PLASTIKA. Tu dobite 10-litrske zalivalke po 83,30 din, različne pedalke PWC, ki so po 112,26 din in otroške banjice. Cena je 100,27 din. Naj vas opozorimo še na OLFA nože za rezanje tapet in toplega poda. 18. stran — NOVI TEDNIK St. 33 —18. avgust 197^ 13 — 18. avaust 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 PO LJUDSKI REPUBLIKI MONGOLIJI ^ TEMPERATURA NIHA MNOGO OBJEKTOV, PREDVSEM STANOVANJA Ulan Batar šteje danes okrog 350 .(HK) prebivalcev in je politični, kulturni in ad- ministrativni oentur Ljudske republike Mongolije. Ko smo zgodaj zjutraj prispeli na že- lezniško postajo glavnega me- sta, nas je presenetilo dokaj hladno vreme. Morda je bi- lo kakšnih 15 stopinj Celzija. Za mesec julij jio to dokaj nenavadno, saj se tempera- ture povzpno tuidii na 50 sto- pinj nad niólo, drugače pa je normalna poletna tempe- ratura nekaj manj kot štiri- deset stopinj. Pozimi pa to- liko izpod ničle. Gre torej za velik'đ temperaturne spre- nvembe v toku leta. čeprav se nam bo zdi skorajda ne- verjetno, pa je to Mongol- ceni popolnoma normalni po- jav in nimajo nobenih pro- blemov v zve?5i z aklimati- zacijo. Poglavitna- značilnost Ulan Batorja je, da se v zadiajih letih, sploh pa od leta 1950 izredno mnogo gradi. Prec-oj tudi s pomiočjo Sovjetske zveze in dinjgih držav var- šavskega pakta. Lahko bi ce- lo rekli, da imajo celotno iagradnjo stanovamj v svojih rokah prav Sovjeti. Novi del mesta, ki se širi proti jugo- vzhodu je takšen kot na pri- mer naše Velenje. Stsnovjnj- SKe sioipriice, uabaui Ћшк^пул in številni pomiiiki. To je tisto, kar daje Ulan Batorju popolnoma evropski videz. V centru mesta so čudovite pa- lače, v katerih so v glav- nem ambasade, ter številne državne institucije od uni- verze do muzejev in njihove vlade Velikega Hurala. Ver- jetno najlepši pa je glavni trg, točno v centru mesta, kjer ji; tudi mavzoleij slavne- PIŠE JANEZ VEDENIK ga revolucionarja Suhe Ba- torja. Zgrajen je približno tako kot Leninov mavzolej v Moskvi. Tudi v arhitektu- ri je močno čutiti vpliv Sov- jetske zveze. Da o številnih transparentih po vsem me- stu, pa tudi po vsej Mongo- liji, kjer So napisane parole o bratski državi, o naveza- nosti, o prijateljstvu do so- sedov, niti ne govorimo. Mon- golei so danes globoko pre- pričani, da brez sodelovanja s Sovtjeti ne bi biLi tisto, kar .so. Zanimivo je, da tako mi- sli tudi večina prebivalstva in ni tako kot na primer v vzhodni Evropi, kjer se med prebivalstvom čestokrat po- javljajo odpori do sovjetske- ga prijateljstva. Sredi Ulan Batorja nas je prav vse na moč presenetil velik spomenik Stalina. Ver- jetno je bil Stalin za Mon- gclce vse kaj drugega kot za nas in vzhodnoevropske države. Vedeti moramo nam- reč, da se imatjo Mongolei prav Leninu in kasneje Stali- nu zahvaliti, da že dolgo vrsto let žive v miru, brez bojazni, da bi jim ta mir kratili jtižni sosedje. Navse- zadnje moramo razumeti, da na ozt-mlju, ki je sedem- krat večje od Jugoslavije ži- vi manj ljudi kot nas je Slo- vencev. Seveda se je verjet- no tudi Stalin tega dobro zavedal in tako je še danes ed-cn izmed mongolskih juna- kov. Izredno zanimivo je, da imajo mongolski vojaki sko- raj popolnoma enake unifor- me kot .sovjetski in na prvi pogled sploh ne veš ali imaš pred sabo pripadnike mon- golskih ali sovjetskih oboro- ženih sii. {dalje prihodnjič) Nikoli slišal za star slovenski pregovor: Junij, julij, avgust, ženske pri miru pust'! BAZfîLËDNICA ŠENTJURJA v prvih jesenskih dneh le- tošnjega leta bo že možno kupiti novo razglednico Šent- jurja. Šentjursko Turistično društvo namreč pripravlja izdajo razglednice, s katero bi lahko predstavili vse več- je kraje v občini. Tako bo- do na razglednici zastopani kraji: Planina, Ponikva, Sliv- nica, Šentjur, posebno mesto pa bo odmerjeno tudi skla- dateljem Ipavcem in nahaja- lišču na Rifniku. Vsekakor bo to razglednica iz katere bo moč razbrati kje vse se v območju skrivajo zanimi- vosti, ki si jih je vredno ogledati. B. M. KRATKE PANIKA LAPORNIK poro- ča iz Laškega: »Košarkarji Laškega, okrepljeni z neka- terimi igralci KK Celje, so izgubili mednarodno tekmo s študenti iz ZDA z 104:84, Gostom .smo podarili spo- minska darila. Tekma je bi- la prijetna, telovadnica pa polna, škoda, ko si tekmo ni moglo ogledati več gledal- cev. Zanimivost: gx^stje so v odmoru, namesto da bi poči- vali, igrali na instrumente ter peli in tako tudi po tej strani navdušili Laščane.« XXX VLADO BOJE VIO, član RK Celje, državni reprezentant in olimpi jec, je diplomiral za pravnika in to v rednem študijskem obdobju. Pa še kdo naj reče, da študij, de- lo in šport ob dobri volji in prizadevnosti ne gredo sku- paj! Vlado, čestitamo in sa. mo tako naprej na vseh po- dročjih! MISLI Hudo je, če ima kdo skrbi samo zato. ker nima skrbi. Nekaj smrdi! Zamenjajte nogavice. Nikar ne spite na sestan- kih, ker se vam lahko zgo- di, da boste govorili v spa- nju tisto, kar mislite. Ne ribarite v kalnem, da vam ne bodo ukradli trnka. ženska dozori dve leti ka- sneje, kot misli sama in dve leti prej, kot mislijo starši. Dam častno besedo. Kdo da več? čeprav ni konkurence, je težko biti dober človek. Ulan Bator j'e moderno mesto .s čudovitimi zgradbami. Tega pa ne menomo trditi za vj,o Mongolijo, kjer večina ljudi še vedno živi v posebnih šotorih-jurtah. Eno tafc snih jurt vidimo tudi na posnetku. NEVARNA DIRKA OKOLI ZEMLJE (4) USPAVANI SATELITI " SATELITI V MOREBITNI VOJNI Poteka pa seveda tudi izdelava številnih drugih aparatur: naprava za mo- tenje laserskih oddajni- kov, elektronski kontrasi- stem za preprečevanje motenja delovanja sateli- tov, naprava za prepreče- vanje odkrivanja vidnega obsega satelita (AVCO), detektorji eksplozij s Po- močjo elektro optičnih senzorjev (Science Appli- cations), radarski detekto- rji, ki omogočajo sateli- tom. manevre srečanja itd. Američani načrtujejo tu. di spremembo koncepta navigacijskih satelitov, ki bi bili prvi na udaru v možnem vojnem konflik- tu, ker pač služijo nepo- sredno za usmerjanje strategijskih bombnikov, ladijskih raket in atom- sikih podmornic, oborože- nih z raketami, čez tri le- ta bodo preizkusili prve majhne navigacijske sateli- te, ki bodo sposobni sa- mostojno določati lokaci- jo — brez pomoči z zfim- 1јб. Ameriški strokovnjaki bi lahko lansirali tudi »uspa- vane satelite«. Opremljene z radio-izotopskimi gene- ratorji in antiradarsko za- ščito bi lansirali v odda- ljene orbite (više od 36.000 kilometrov), kjer bi osta- jali »brez dela«, dokler ne bi bilo potrebe in bi jih »lastniki spustili v pro- met«. Za prvenstveno nalogo pa imajo v ZDA hitrejšo zamenjavo njihovih najpo- n-'.embnejših vojnih sateli- tov. Tako je na primer, danes, potrebno več me- secev za zamenjavo enega od večjih opazovalnih sa- telitov vrste »Big Bird« (U ton), če je poškodo- van. Ena od predvidenih rešitev je — stalna pripva. vljenost za lansiranje dru- gega enakega satelita v bazi Vandenberg, Califor- nia. DiTj-ga možnost, ki jo proučujejo firme Beoing, Hughes Aircraft in Lock- heed pa je hitro lansiranje majhnih in cenenih sateli- tov s pomočjo deklasira- nih raket. Te bi bilo mo- goče izstreljevati iz bun- kerjev, premičnih plošča- di in celo avionov. Druga naloga je ojačati zemeljsko mrežo kontrol- nih centrov in postaj, brez katerih bi bili sateliti ne- uporabni. To je strah pred nenadnim napadom, sabo- tažo ali naravno katastro- fo. Zato so se odločili, da bodo razen sedanje posta- je za kontrolo vojnih sa- telitov v kraju Sannyvale postavili še eno in to v Santa Monici. IBM pa bo zgradil pre- mične postaje, ki jih bo mogoče transportirati z avionom. Te bodo tudi re- zerva za zemeljske posta- je v primeru poškodbe. (prihodnjič dalje) LEPOTICE IZ SAVINJSKE DOLINE Na sJiki vidimo simpatič- na dekleta, ki se v soboto глебег v dvorani Kmetij- skega kombinata v Žalcu potegovala za naslov hme Ijske princese. Bolj za na- slov med (od leve proti desni) Mileno Stepišnik, Metko Koliovnik, Romano štampe, Marijo Žnidaršič, Marijo Irmau, Erno fiori šek in Ireno Vesolak je precej izenačen. Žirija sí je na koncu odločila za Mj^ lenko Stepišnik iz Petrovf- NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih oi-gonizacij Socialistične zveze delo\Tiega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec — Uredništvo; Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Mila« Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič (odg, ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdeo; ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, T'^ne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja oa ČGP »DoI-t«, Ljubljana Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inozemstvi je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601 20Ö12 ČGP »Delo« Ljubljana — Telefon 22-369, 23-105, oolasi in naročnina 22-800-: