Šolarska knjižnica. VIII. 45. Razlaganje keršansko - katoliškega nauka v podobah za šolo, cerkev in doiu. Spisal Bernard Galura, knezoškof Briksenski. Sfa Dunaji. 18G1. 8°. 61 str. Tisk c. k. dvorske in državne tiskarnice. Ta zares prelepa knjiga prišla nam je še le te dni v roke, da-si je vže 1861. leta tiskana. Tu naj podamo samo kratek predgovor, ki stoji na prvej strani in se ovako glasi: nNazoče razlaganje keršanskonkatolškega nauka v podobah je otrokom pripravna pomoč si poglavitne »resnice naše svete vere prav živo zapomniti, pa tudi globoko v mlado nsrce vtisniti. Gotovo jih bojo deca v šoli željno gledali in premišljevali, Mče se jim vredno razložijo; pa tudi doma svojim ljudera radi kazali in npravili, kaj nas podobice učijo. Tako hoCejo svete podobe po mislih »rajnega prečastitega knezoškofa Galura Bernarda, kteri so jih osnovali, »keršanski poslanci ali misionarji biti, in po vsih selib in hramih, kamor Bpridejo, oznanovati naše svete vere vesel, izveličanski glas. Kajti so nte podobe kratkočasne in koristne, naši slovenski mladini v izveličanje »namenjene, se vsim prijateljem in prijatljicam prav živo priporočajo. Lavant. škofijstvo v Marburgi na sv. Jožefa 1861. Anton Martin, lavantinski škof." Knjiga ima 60 v jeklo rezanih podob na lepem, debelem papirji. Dobiva se v c. k. založbi šolskib bukev na Dunaji in stoji v platno vezana 1 gl. 35 kr. Mi želimo, da bi si to knjigo, ako se še dobode, vsaka šolarska in farna knjižnica kupila. Gospodom katehetom je ta knjiga pri podučevanji kerščanskega nauka kakor nalašč. Ranjki škof Slomšek je pa tudi vsem toliko znan, da bi bilo odveč, ako bi o tej knjigi obširneje govorili. 46. Podoba Marije. Mična povest za našo mladino. Izdal in založil 11. Stergur. M Dunaji. IVatisnil A. Keiss in Ph. Lob. 16°. 16 strani. Ta zelo drobna knjižica je prišla lanjskega leta na Dunaji na svetlo in nema nič tacega v sebi, da bi je ne smeli otrokom priporočati. Knjižica stoji 10 kr., in se nekaj iztiskov dobi še pri ,,Vrtčevem uredništvu" v Ljubljani. Po pošti stoji knjižica 2 kr. več. 47. Naukapolne pripovesti za slovensko mladost. V Gorici, 1841. 8°. 80 str. Cena 15 kr. Knjižica ima dve daljši za našo mladino prav primerni pripovedki, dvanajst krajših pripovedek in 2 pesmi. Škoda, da je natisnjena v starem črkopisu, drugače bi se knjižica hitro razprodala. Založnik Paternolli v Gorici naj bi se naprosil, da nov natis z novim črkopisora napravi in tudi jezik pusti nekoliko opiliti, potem bi jo živo priporočali vsem knjižnicam za našo slovensko mladino. 48. Popis sveta s kratko povestnico vsih časov in narodov. Berilo mladini in stariin. Spisal Peter Hicinger, fajmošter. i\a svitlo dalo društvo slovensko v Ljnbljani. Tisk Blaznikov. 1853. 8°. 134 strani. To je naslov vsega priporočila vrednej knjigi za našo bolj odraslo slovensko mladino, ako bi ne bila uže preveč stara. Zemljepisne knjige hitro zastarajo in jib je treba vedoo prenarejati. Da-si so gosp. Jesenkove knjige izvrstne, vendar bi tudi ta knjižica dobro došla našim šolarskim knjižnicam, ako bi jo kdo predelal po zemljepisji, kakor so Jesenkove zemljepisne knjige. — Mi knjigo omenjamo samo zaradi tega, ako bi se morda kdo zanimal za njo. Dobiva se v Blaznikovej tiskarni po 25 kr. 49. Peter in Pavel, ali Bo» nbozih sirot najboljši oče. Povest za otroke in mladenče, za odrašeue, kakor tudi za starše iu učitelje. Iz nemškega poslovenjena. Z eno podobo. V Celovcu. Založil Ivan Leon. 1853. 8°. 86 str. 0 tej knjižici nam nij druzega omeniti, nego da jo živo priporočamo vsem šolarskim knjižnicam, katere je še nemajo. Knjižica obsega dve dolgi, zelo mični in poučni pripovesti. Jezik je še precej čist Ker je ta knjižica menda uže jako redka prikazen in se menda tudi ne dobode več na prodaj, dobro bi bilo, da bi se založnik naprosil, naj bi jo dal v drugem, nekoliko popravljenem natisu zopet na svetlo. Knjižica stoji menda 30 kr. — Isterski deMni odbor je pisal Goriškemu deželnemu odboru pred začetkom zadnje zborove sessije 1.1. o Koperskem učiteljišču tako-le: nŽalibog moramo kot resnično potrditi govorico in to, kar je časopisje pozvedelo in objavilo o nepravilnostih, ki se gode na c. k. učiteljski pripravnici v Kopru. Dognano je namreč, da niso italijanski, slovenski in ilirski razdelki pravilno tako ločeai, da bi bil vsak za se poseben paralelen tečaj s posebnimi kvalifikovanimi učitelji ia da bi se na vsakem teh tečajev predavali vsi predmeti v dotičnem narodnem jeziku: eden nedavno imenovan glavni učitelj in sicer učitelj kmetijstva, ne zna prav nič italijanskega, pa tudi uCitelji, kateri podučujejo na slovanskib dveh razdelkih, niso vsi sposobni za podučevanje v slovenskem narečji, v katei-em bi morali predavati. Ce sodimo po številu glavnih učiteljev, kateri podučujejo na obeh teh razdelkih — in so samo štirje docenti — pozdeva se, da sta ta dva razdelka še manje ločena med seboj, nego italijanski od njih. Nekatere predmete pa predavajo v nemškem jeziku skupno za dijake vseh treh razdelkov. Tako podučevanje se polagoma širi v viših razdelkih tako, da se v četrtem in zadnjem razredu preparandije uže izključljivo nemško podučuje, kar dokazuje nadaljni učni načrt. Izvrševaje te naredbe se s prva niti ozirali niso na dejanske razmere šole in dijakov, to je na to, koliko znajo nemškega jezika. Še le po dvamesečnem obotavljanji in ko sta dva izmed boljših italijanskih dijakov četrtega leta, tukajšna deželana, napovedala, da hočeta izstopiti, kar sta pozneje tudi storila, ker nista bila kos novim, nepričakovanim zaviram, koje jima je stavil hipoma spremenjen učni jezik, spoznali so, da treba stvari zasukniti, ter so v četrtem letu vveli, pa le izjemno in samo za letos, zopet italijansko podučevanje. Po novejši vesti, katero je priobčil nek Koperski lokalen list, pozvedamo, da se je ta premetnba zarad enakih uzrokov deloma tudi na niže tri italijanske razdelke raztegnila. V istem učnem načrtu, kateri se toliko trudi na korist nemškega jezika, pogrešamo tudi, da bi bilo, kakor si bodi preskrbljeno za to, kako naj bi se mogli dijaki naučiti tudi drug deželni jezik, kar bi posebno učiteljem kmečkih šol v naj večih krajih jako ugajalo. Mogoče, da obstoji v ta namen katera druga, podpisanemu odboru neznana naredba, koja zadostuje kako drugače več ali manj primerno ia pravilno omenjeni potrebi. Slednjič nema učiteljska pripravnica za ilirski razdelek nobene vadnice; slovensko vadnico pa obiskujejo, če smo prav podučeni, sarao trije šolarji, katere se jim je komaj posrečilo nabrati, dva v mestu in enega v okolici. Učiteljsko osebje je sestavljeno iz 14 oseb se začasnim ravnateljem in katebetom vred. Po nadrobnem razkazu državnega proračuna za tekoče leto, kojega ste potrdili obe državni zbornici, bi pa morali biti namešCeni na učiteljišči: en ravnatelj, osem nadučiteljev, devet učiteljev za vadbo in trije podučitelji — in po vrhu še katehet. Po tem takem jih manjka še: en nadučitelj in devet med učitelji in podučitelji. Tako osnovana učiteljska pripravnica se nikakor ne zlaga se zdravimi pedagogičnimi načeli; ona je v nasprotji s Cleni 2. 7. 8. 9. uvoda k pravilom za učiteljske pripravnice od 26. maja 1874 štev. 7114 in tudi s §§. 3. 4. 20. pravil samih; v narodnem oziru žali temeljne pravice državljanov v primorskih deželab; in slednjič tudi ne zadostuje namenu svoje ustanovitve, kateri je, ali bi moral vsaj biti: da pripravlja bodoče učitelje, s posebnim ozirom na narodne potrebe, za ljudsko podučevanje v istih deželah. Za to se je bati, da učiteljski kandidati, na tem učiteljišči izšolani, tudi če bi jim morda ne manjkalo znanstvenih in praktičnih znanosti, ne bodo znali jasno in točno razlagati svojih misli v jeziku, v katerem bodo morali na ljudskih šolah podučevati, ampak da bodo k večjem v dijalektih jecljali. Za zdaj je naprosil podpisani odbor Istrske državne poslance, da napnejo, kedar se zopet na Dunaj povrnejo, vse žile pri Nj. E. gospodu ministru za javni uk iu če treba tudi v državnem zboru, da se podeli učiteljski pripravnici v Kopru taka notranja vredba, kakoršna se bo vjemala s postavnimi določbami in bo zadostovala tudi v narodnem oziru dejanskim potrebam naše dežele. Nemščina se ima po vsakem načinu vtesniti v meje obligatnega predmeta, in ker je zelo težko in skoro da nemogoče, da bi se na enem in istem učiteljišči dijaki z uspehom pripravljali za učitelje ljudskih šol v treh različnih jezikih in ker dopuščajo poprej omenjena pravila za učiteljske pripravnice, da se smejo dijaki samo v dveh jezikih pripravljati, dokaže se neobhodna potreba, da se v Gorici ustanovi možko učiteljišče, ločeno v italijauski ia slovenski razdelek. Odbor si bo prizadeval, da se v tera zmislu izrazi tudi deželni zbor v prihodnji sessiji. Ako se slavni dež. odbor Goriški zlaga z mnenjem Isterskega odbora, bi bilo jako želeti, da naprosi tudi tamošnje in tržaške državne poslance, naj sodelujejo z Isterskirai v dosego istega namena; naj silnejše je pa potrebno, da sta oba deželna zbora popolnoma složna v svojih prihodnjih zahtevah. Zato želi podpisani odbor pozvedeti mnenje slavnega odbora o tem, kako naj bi se tako složno postopanje zagotovilo; in ker je prevideti, da morda ne dosežemo vsega tega, kar bi deželna zbora zahtevala, bo podpisani odbor z radostjo sprejel poročilo o tem, kar bo spoznal slavni odbor započeti v brambo narodnega principa, kojemu preti nevarnost in v interessu ljudskega poduka". nSoča", iz katere jemljemo ta sestavek, misli, da gre isterskemu deželnemu odboru le bolj za obrambo italijanskega narodnega principa na tamošnjih šolah, in da ni vse čisto zlato, kar se sveti v njegovem dopisu o slovanskih razdelkih Koperskega učiteljišča. (Je pač to naravna stvar.) V listu 20. in 21. dne 18. in 26. maja prinaša pa »Soča" pod naslovom: ^Priraorsko učiteljišče" drugačna članka o tej stvari, ki se potegujeta za učiteljišče v Kopru? čegava je tedaj prava?