^iVi»*^rjiiio,'rawwwiw»ijwiiMfc j,wi 5 Posamezne Stevilkei g Navadne Din —’75, g ob nedeljah Din 1*50. 1 »TABOR* feh«i» v»ak dan, yjr pa ■ j*?!1* io Pf»*nikov, •’ H« y H datumom naslednic mi Vi/ * 'V'JM jd H »neaecno po po** O 0 ■ »omstvo L) 18-—. eostavli stttOC t 4n H D 11*50, on hkarijjce Div in* er ati po dogovoru,. i N®ro?a Re prj ji \BORA*V’ H MARIBOR, Jurčičev« uUc* itev. 4, 7 \f5 *•«* v* ■aBčžSa PosamezneStevi tet Navadne 0** "»■ ?5, ob nedeljah 3 10. URKON1STVO .< » lari- boru, Jurčičev« uL. *•! 1> £. nadstropje. Telefon fntsruab. St« 270», UPRAVA no nahaja v Jurčičevi nlici at. 4* pritličic, deAuo. Telefon tt 24, SHS posiiTTOČelcovni račun Sta«. 11.7S7. Na naročita brc* denarja •*> •* oau«. — Rokopisi m •« vračalo Leto: IV. Maribor, nedelja 4. marca 1923. Številka: 51 KS&iCn Zadovoljstvo v Avstriji. 8tV0 ’■ Maribor, 3. marca, ^ Avstriji vlada neprikrito zadovolj- 2 uspehi dr. Seiplovega in dr. Griin- ^®igerjevega potovanja v Beograd. V četrtek je imel zunanji minister dr. riinberger v parlamentarnem odboru zunanje zadeve obširen ekspoze, v '^terern je podčrtal važnost posameznih ^pehov. Predvsem so bile sklenjene ®hri pogodbe: prva glede sokvestracij, ruga glede poravnave starih kronskih °i§ov, tretja glede nekaterih bosensko-eveagovskih aktiv in četrta o pravnem P°stopanju glede akcijskih družb. Po-n° 'važnost pa pripisuje dr. Griiuber-fier vprašanju trgovinske pogodbe, ki \} Se imela' skleniti v doglednem času. . a štajersko in koroško prebivalstvo je '■ednega pomena sporazum glede ob-6iuega prometa in izdajanja potnih *^°v. Glede obmejnega prometa so bile “bova potrjene določbe svoječasco sklepnega sporazuma, kar se pa tiče izda-kailja in vidiranja potnih listov, so bile °sežene posebne olajšave, v ^ ekspozeju dr. Griinbergerja ni niti Rodice o razgovoru glede manjšinskega Tkanja. Človek bi mislil, da sploh ni kakih resnejših diferenc med Jugo-in' Avstrijo. Iz komentarjev av-pjskih listov, a posredno tudi 'z ekšpo-?Da dr. Griinbergerja je razvidno, da rA vsdjcem cela reč izgloda tako, kakor a Avstrija dobila nekako zadoščenje a svoje dosedanje »krivice«. Nasprotno Pa 'htgoslavija ne dobi skoraj ničesar ^"zemši lepe oči g. Seipla in' dunaj«kih J^hiistrov. Kakor da nismo izgubili ni-Kakor da smo že zdavnaj poza-J’ kaj je bilo 10. oktobra 1920 na Ko. froškem. ^e opetovaiio šo dali naši rnvtfiBvn njimi sam g. Nikola Pašič slovesno ®bhubo, da bodo energično razčistili a2mere Ha Koroškem: Avstrija mora i'rus.ti manjšinske pravice koroških °vencev, kakor to zahteva saiut-ger-a’mska pogodba, sicer bomo napeli ^7‘nejše strune... Tako so se glasili &M°.V.0r* na interpelacije in res 'smo že Jo v■’ Pašičevt ljudje (ki ima- Za f^eset v zakupu zunanjo ijr. 0 SHS) izrabili supremacijo 'Saše ave napram Avstriji ter jo prisilili, fi0fejH>olnjuje svoje mednarodne obvez- Bi H0^eP^a Pvilika, da 'beseda meso postala«, so se delegati z ^°radikalne vlade zgolj razgovarjali ^^vijskim odposlanstvom o koroškem g7a^anhi. Samo razgovarjali in Si dali Se • 6 ^°°bvezne obljube... Medtem pa rp01Zve; je naš dunajski poslanik Tiča fct> V.’^ izdelal zelo površen in' ero-rat^n re^erat 0 koroški zadevi, refe-i upošteva bolj avstrijsko občuti ji- Osvobojeni© Sušaka. Veličasten sprejem naše vojske na Siišaku. — Navdušene manifestacije državi, kralju in vojski. S uis a S, 3. marca. Napočil je toliko Na to je 'spregovoril pred zbrano mno-pričakovani dan osvobojenja Sušaka. Že žico sef državne delegacijo včeraj in osobito še danes zjutraj so se zbirale v mestu množice ljudi, ki so dospeli skoraj iz vseh krajev, da vidijo sprejem jugoslov. čet. Mesto je poluo prazničnega razpoloženja in tudi ljudje, ki prihajajo iz okolice, prinašajo radost in navdušenje, številne skupine hodijo po ulicah in manifestirajo za kralja in Jugoslavijo. Mesto je že od včeraj uprav prenapolnjeno z zastavami, slavoloki in drugimi zunanjimi znamenji splošnega veselja in domoljubnega navdušenja. Danes ob 6. uii zjutraj je italijansko vojaštvo zapustilo mesto, odšli eo tudi karabinjerji. Njihov cdliod je spremljala prekipevajoča radost meščanstva, da odhajajo eksponenti one sile, ki je hotela zasužnjiti še več našega naroda. Takoj po njihovem odhodu jo naše orožništvn zasedlo most med SnSakom in RijeKo. Točno ob pol 10. uri je Saša vojska dospela na dosedanjo demarkacijsko e.” to. Zavladalo- je nepopisno navdušenja Mnogi ljudje so se razjokali od veselja V imenu prebivalstva in mesta Sušak je pozdravil vojsko vladni odposlanec dr. Hoholae, nakar je belo oblečooa deklica podarila poveljniku čete velik venec z državno trobojnico ter deklamirala pesem o osvobojenju Sušaka, dočini je druga deklica nudila kruh in 'sol. dr. Rybar, ki je v svojem govoru povdarjal važnost tega dogodka za vso našo državo in tolmačil vesolje, ki ga čutijo vsi deli Jugoslavije, ker je zopet kos našega ozemlja dospel v naročje naše jedinstvene domovine. Govorili so tudi še drugi govorniki; iz vseh govorov je žarela ognjevita ljubezen do države in vsak trenutek so jih prekinili burni klici kralju, kraljici, armadi in Jugoslaviji, V imenu riaše vojske se je zahvalil za sprejem in pozdrav poveljnik naših čet pclkovnik-hsigadir Redalič. Njegovemu govoru so sledile nove manifestacije za armado in dež cvetja se je vsul na vojaštvo. Nato se je vojska podala na Trsat; spremljala jo je množica ljudi, ki so ji na vsej poti pr hej ali prisrčne ovacije. Ob’ 11. uri je vojska vkorakala čez Jelačičev trg v mesto Sušak. Sprejem je bil še mogočnejši nego na demarkacijski črti. Vse prebivalstvo je na ulici, vse ‘,c veseli in navdušuje. Popoldne se vrši slovesni banket, ki ga priredi mesto Sušak ter razne ljudske zabave. Pri Sprejemu so sodelovale vse narodne organizacije š Sokolom na čelu. Manifestacije šo trajajo. Nikjer ni na stal niti najmanjši inckleni . ... Politične vesti. * Militarizacija Nemčije. Predsednik bavarske ljudske stranke jc izjavil na zborovanju strankinih delegatov, da bo treba Nemčijo vojaško organizirati, sicer bi se Bavarska morala odcepiti od ostale Nemčije in v zvezi z ostalimi južnonem-škimi državami ustanoviti novo Nemci* jo. Cunova vlada mora dobro prevdariti, ali ni njena dolžnost, da zahteva od nemškega ljudstva obrambnih sil. — Nemški »hackenkreuzler-ji« tedaj delajo smotreno za obnovitev monarhistične re* akcije, ki bi posadila na prestol Vilje* ma Hohenzollerja. Nemci se pri tam oči-vidno zanašajo na pomoč sovjetske Rusije. Ta fantastičen up je moral zavrniti sam minister državne hrambe Gessler, ki je pred par dnevi dejal v državnem zboru, da Rusija ne more pomoči Nemčiji tudi če bi hotela, ker živi v težkih gospodarskih razmerah. Zmaga ni odvisna od samih pušk in topov, marveč je treba imeti tudi zadostno zalogo hrane. Nemci ne vidijo, da v svoji megalomaniji delajo čisto napačne račune. Konferenca na Siišaku. Ureditev prometa m°d Snšakom in Reko. Sušak, 3. marca Tukaj So se vršile včeraj ves dan konference, na katerih sc je razpravljalo o ureditvi prometa med Sušakom in Reko To vprašanje je posebno važno radi osebnega prometa, zlasti pa še radi tovornega trgovskega prometa. Konferenc no se udeležili tiaši delegat je paritetne komisije v O pat nji in’ zastopniki državnih oblasti na Sušaku. Začasno se je sklenilo da ostanejo dosedanji potni listi msfl Reko in Sušakom še 14 dni v veljavi, potem pa se uvedejo predpisani jugoslovcnski potrti listi. — Šolski otroci, ki obiskujejo šolo nn Reki, dobe stalne legitimacije. Potniki bodo lahko vzeli čez mejo potno prtljago. — Vprašanje avtomobilskega prometa bo rešilo zunanje ministrstvo sporazumno 'S carinsko upravo. Posebne te/.koče tvori vprašanje tovornega prometa. Bržkone bn dovoljen samo dnevi racd določenimi urami. Sušak, 3. marca. Danes zjutraj ho prenesli brzojavne in poštno opremo iz Sv. Ane v Sušak tar takoj oivorili promet in provzeli poštno brzojavne službe. Prve brzojavke, ki so bile odposlano iz Sušaka, so bili brzojavni pozdravi poštnega uslužbenstva Nj. Vel. kralju Aleksandru, poštnemu ministru in ravnatelja zagrebške poštne direkcije, kateri je Sušak podrejen'. Radikalni teror na delu* >0st L *- heo ' ■ Heg° jugoslovanske pravice. anikaln'a vlada je kriva, da jr bilo gan'.v0ffrajskih pogajanjih koroško vpra-Bi rn P°STln^eT10 med »slučajnosti«, d asi bifr, °ra(? biti pogoj za ureditev dobrih ni p,d obema državama. 7 en greh, zelo vek k greh’, ker khi .^HSalen" in državen. Na tem mo-5j*ti ne omenjamo grehov, ki so jih Srp$-v^0rji beograjskih’ pogajanj za-- 1 naših obmejnih interesih. , ^obzirnost in netaktnost, >mstvn „„ » , JStv° ne bo odobrilo ki je Maša skem Skrinjica v maribor-volilnem okrožju je Zagreb’, 3. marca. Kakor poročajo »Novosti« je poslal poslanec Andra Radovič glavnemu odboru demokratske stranke brzojav. v katerem' naproša predsedstvo, naj protestira pri vladi zoper nameščenje srezkega načelnika v Dani-logradu, na kojega mesto hočejo radi- B. Sever zopet aretiran v Budimpešti. Subotica, 3. marca. Potniki, ki so prišli s včerajšnjim vlakom iz Madžarske, pripovedujejo, da je bil bivši gerent iri član razmejitvene komisije g. Sever pred par dnevi zopet aretiran. Sumi sc, da je to maščevanje za dr. Vargo, ki je pred kratkim umrl v zaporu na lesarju. Sever je težko bolan in bo ta novi zapor, če ga naše oblasti pravočasno ne rešijo, pomenil zanj gotovo smrt. Pokrajinske monopolne uprave odpravljene. Beograd, 3. marca. Na včerajšnji seji samostojne tobačne uprave je bil sprejet predlog, naj se vse pokrajinske monopolne uprave opuste in centralizirajo pri centralni upravi, to pa radi boljšega pregleda in; iz jrarčevanša- , ,* .. kalci postaviti človeka, ki je obtožen u-boja in ponarejanja listin. Na ta način se krši ugled države in državne uprave ter ubija zaupanje naroda v državo. Ce lo v času najhujšega režima, se v Črni gori niso dogajale take stvari, kakor jih uprizarjajo sedaj radikalci. Volilni podatki iz Banata. Zagreb, 3. marca. Glasom ofioielnih podatkov znaša število glasov v Dolnjem in Gornjem Banata 73.000. Od teh jo nad polovica Slovanov. Ljuba Bavidovič Ha agitaciji. Beograd, 3. marca. Ljuba Davido-vič »c je podal na gitacijsko potovanje v beograjsko volilno okrožje. BORZA. Curil], 3. marca (Izv.) Predborza. Pariz 32.40, Beograd 5.50, London 23.09, Berlin 0.0236, Praga 15.80, Italija 25.60, Newyork 533.75, Dunaj 0.0074 sedem osmink. žigosane krone 0.0075, Budimpešta 0,17 sedem osmink. Varšava 0.012, Sofiia 3J.0. Bukarešta 2.50, Volilno gibanje. JugosSovenske stranke v volilni borbi. Beograjski »Novi List« si je y števil* ki od 20. t. m. nadel ne bar lahko nalogo, sestaviti Statistiko vseh onih strank, ki se pri sedanjih državnozborskih volitvah pehajo za kroglice in mandate. Ker je predmet velozanimiv, prinašamo tudi mi podatke, katere navaja »Novi List« o našili strankah. V Sloveniji 'nastopajo: Slovenska ljudska stranka (Korošec); Demokratska stranka (Žerjav-Kukovec); Samostojna kmetijska stranka (Pucelj); Radikalna stranka (Zupanič); Narodno-socijalistič-na stranka (Deržič); Narodna ljudska stranka (Šušteršič); Narodno-napredna stranka (Ravnikar); Socijalistična stranka Jugoslavije (Bornot): Socijalistična stranka delovnega ljudstva (Fabjančič); Republikanska kmečka stranka. (Novačan), Radičeva stranka ter Hemška stranka. Skupaj nastopu v Sloveniji torej 12 strank. V Brv a t s k 5 in Slavo n i j i nastopa poleg uekaterih že v Sloveniji navedenih strank še 8 novih, hrvatskih in' sicer: Hrvatska stranka prava (dr. Košu-tič); Hrvatska stranka prava (dr. Horvat); Hrvatska zajednica; Skupina Tom--ljenovič - Marjanovič; Hrvatska republikanska seljačka stranka (Radič); Hrvatska pučka stranka (Korač-Bukšeg ter Slovaška stranka. V Dalmaciji nastopa poleg že V Sloveniji ter Hrvatsk! in Slavoniji omenjenih še sedem drugih strank, in sicer: Skupina dr. Trumbiča: Dalmatinska kmetijska stranka, ki se deli v sledeče struje ali grupe: Smodlakovo, Kmečko zvezo iri Poslanski klub. V Črni gori nastopajo razen nekaterih že drugod omenjenih sledeče speci-jalno črnogorske stranke: Skupina De-kovič; Autonomistična 'stranka (Vržovič) in Republikanska stranka (Petrovič); torej zopet tri nove stranke. V Bosni in Hercog o v i n i nastopajo poleg nekaterih drugod omenjenih šo sledeče bosansko-herccgovinske Stranko: Skupina Spaho; Skupina Maglajlič; Stranka združenih Hrvatov (dr. Pavi-čič); Hrvatska seljackn stranka ter Skupina intelektualcev. Skupno 5 novih strank. V Ma.ce doni ji nastopa poleg nekaterih drugod omenjenih strank: Organizacija nncijonalnih moharoedancev (džemije); torei zopet 1 nova. V Vojvodini imamo poleg eekate- 1 rih drugod omenjenih ee: Madžarski* (stranko in Romunsko 'stranko. Zopet dve tiovi. V Srbiji nastopa pet lokalnih srbskih strank in' sicer: Samostojna radikalna stranka; Napredna stranka, Liberalna stranka; Neodvisna radikalna stranka (Protič) in Srbska zemljoradni-Ska stranka. Skupno nastopi torej po tej statistiki, ki pa še ni popolna, pri volitvah dne 18. marca v naši srečni državi 42 strank. Sedaj pa naj še kdo reče, da nismo napredni, prosvetljeni in politično dozoreli! Cela Evropa, oziroma — eel svet skupaj nima toliko strank kakor naša mala Jugoslavija z bornimi 12 milijoni prebivalcev. Po tej statistiki se da seveda tudi presoditi, kako lepa bratska sloga bo ▼ladala v novem parlamentu in kako enoglasno bo lahko skrbel za dobrobit naroda in države. Kdaj se bomo Slovani 'spametovali"? Kdaj bomo upoštevali Svatoplukcv nauk o združenih in razdeljenih palicah? V vsem našem’ sedanjem volilnem bo-'ju je tolažljivo pravzaprav samo eno, namreč — da je vsaj ena stranka postavila svoje kandidatne liste v vseh volilnih okrožjih — jugoslovenska demokratska stranka! V Polzeli in Braslovčah je imel te dni kandidat g. Ecbek lepo uspele volilne (sestanke. V celjskem okrožju je danes 3. t. rn. zvečer shod v Vojniku, jutri 4. t. m. na Vranskem, v Št. Jurju ob j. ž., v sredo 7. t. m. v Teh ar j ih, v potok 9. t. m. v Tremerjih’. Povsod govori kandidat g. Bebek. V Trbovljah ima jutri 4. t. m. ob 10. tiri dop. v dvorani pri Šrancu okr. kandidat g. dr. Roš volilni shod. Oglejmo sl kupljene duše! V nedeljo toB 10. ur! priredijo končno mariborski [radikalci v kazinski dvorani svoj volilni Shod, na katerem ima govorili dr. Stoja-'dinovič, kateremu se je moral na zahte-fvo komunističnih radikalov umakniti tNinčič. Na shod imajo pristop samo vabljeni, ki se izkažejo z listekom radikalne stranke. Mariborska publika še torej vedno ne bo mogla videti izvoljenih duševnih preporoditeljev mariborskih radikalov. Mariborskim radovednežem pa Svetujemo, da si ob 10. uri pred gledali-Sčem’ ogledajo vse dezerterske kupljene iduše, ki bodo šle na volilni shod one (stranke, ki je hotela ravno ta zborovalni lokal S celim’ gledališčem za par sto glasov prodati Nemcem. Razbiti šocijalistl. Te dni je hotel 'soc. oj „Podr!ll8ke Obnove«. Ju-mn na omenjenem delu teritorija so raz-, ger je izažao rlruRi broj »podrinske Ob- veljavljene. nove«, organa Šabačkog Trgovačkog TJ- — Ureditev našega prometa v SoiuniJ. • druženja sa dobrim ilustrovanim i pri-»PoUtika «poroča iz Aten: Komisija, ki vrednim sadržajem. Polugodišnja pret-ima nalog proučiti vprašanje naše proste ■ pl at a 30 din ara. conc za prom* v Solunu, je predložila J _ Ppocas t| Rnrohll1njoč!m sc Mad* zunanjemu ministru prohpred oge, la 2arom med njimi mnogo žensk in otrok. Vsi s° zaprti iz političnih raziogovG). Med i11-1 terni ranči jc visoko število češkoslovaških in jugoslov. državljanov. Policijski uradniki, ki upravljajo Zalaegerszeg s® sc trudili, da bi poslancem kar najbolj težkočili kontrolo. Skrbno so pazili, da niso poslanci predolgo govorili s posa* meznimi interniranci. Nek 661etni učitelj iz Mukačeva jc padel na kolena in rotit poslance, naj rnti pomagajo, ker žc dva tedna ni zauži! hrane. Drugi, ki je Interniran 27 mesecev, se je tožil da mu veS čas internacije ne povedo, čemu je pravzaprav dospel v taborišče. Takih reve* žev je v Zaiaegerszegu zelo' mnogo. Do* volj je, da koga obdolže špijopaže atf komunističnega mišljenja, in že ga spra' vijo v Zalaegerszeg. — Milijon begniicev na fJr?kcm. ^ angleški zbornici ;je bila zadnjo dni ras« prava o interpelaciji glede izpraznitvi Anatolije. Državni podtajnik je oznečil1 položaj beguncev, ki se sedaj nahajaj®' na Grškem, kot eno največjih tragedij v zgodovini. Najbolj so prizadeti Grki i>« Armenci. Turki so takoj po svojem' Pr'« hodu v Smirno izdali ukaz, da se mora četrt milijona Grkov izseliti tekom dni, ker bi se z zamudniki napravil »kratek proces«. Angleška vlada je poskrbe« la, da so begunci dobili Pa razpolago a* meriške, francoske in' italijanske parni« ke, ki so s pomočjo britanskega ladjevji vozili begunce na grška tla. Pred njibo« vim odhodom so turške oblasti preiskal0 vse transporte in zavrnile vse moške od) 16. do 45. leta. Sočasno se je izvršila i*J praznitev krščanskega prebivalstva 1 Vzhodni Trakiji. Tako se je koncem oktobra prošlega leta zbralo na grških tleh1 približno en milijon beguncev. V Turčiji je ostalo okroglo 5—600.000 Grkov v vzhodni Anatoliji in 100—200.000 Armencev. Angleška vlada bo organizirala ** sodelovanjem' zasebne inicijative obscžH« pomožno akcijo za grške begunce. — Zopet afera na Dunaju. Dunajski listi poročajo, da je bil na ovadbo srbsk® (T!) vojaške komisije, ki se nahaja Dunaju, aretiran1 beograjski trgovk Stokič, ki je imel predati komisiji 15.00® pešadijskih telečnjakov. Stoki£ je že dalje časa odlagal s predajo, končno pa je skliceval na pismo nekega trgovca« češ, da prekliče dobavo, ki mu je bil® poverjena, ker ni sprejel točnega plačil*1, Nadatek v znesku 400.000 dinarjev Sinatra za zapadel. Stoldč ,ie ogoljufal tud' beograjskega trgovca Mihajloviča, da a1’1 je izplačal kot predplačilo 400.000 dinarjev. ter dal 1,450.000 dinarjev bančne garancije. Madžarski preračun za leto 1923* Madžarski finančni minister Ivalla^ predložil budimpeštanski narodni ska,v ščini proračun za leto 1928. Proračun ,z' kazuje 40 milijard deficita. Tzdatki ^ preračunani na 193 milijard. Dr?flVrl1 dolgovi so po knrzii 0.22 (Curih) Prora čnnani na 22 milijard. Od deficita da na faktične državne izdatke 13 1111 1 jard, 25 milijard pa odpade na prim811,1 kljaj v državnih podjetjih. — D’ Anuun^io, glavni povelja!^ i’1 paša turške vojske. Rimski listi poročajo, da je angorska vlada podelila Pes niku d’ Anriunziu častni naslov glavnega-poveljnika turške vojske in’ naslov Pa^ še. D’ Annunzio je izjavil, da bi^ v s čaju potrebe prevzel tudi poveljstvo Mali Aziji. Lansko leto trapist ia_ • letos turški paša — no, to je mogoče mo v deželi Mussolinijevega montalit0 <• — Prvi žitni transport i* Bu8’-*0 ^ Nemčijo. V sredo je dospel v Klein ruski parnik, natovorjen s _ ' . met. stoti koruze. To jo po v0-n' IV. žitni transport iz "Rusije v Nemcu ■ (Pri ffas pa se zbira za gladujoče v -giji.,Op. ur, EU" s? Danes v soboio zvečer proslavila slovensko Narodno siedališče v Mariboru 65-letraico roistva in 40-!e!n!co glasbenega delovanja enega najvefllh nasih komponistov. sk!adate3ja prve sJovenske opere, Viktorja Parme. Igra se niesova prva #n prva sSovcnska opera „Ur!i grof celjski"’ Ta ju&lfej proslavila tudi ves Maribor in ves iugosiovenski narod. ŽšveS Vškior Pasma! Živela njegova deia i Slavomirov: ' K proslavi 65-letnice Viktorja Parme. ^ozdravljen, slavljenec današnji, ^•zdravljen hodi tisočkrat! 'noči si dal slovenski pesmi, Ti, ki vdalinil si življenje v naše strune. ravljcn, slavec naše poezije, ^2^ravljen, mojster melodije! kaj ; ° Vp^k — v delih svojih, ‘ 0 mogočni Tvoji so akordi, . a^° življenje v Tebi vriska! U° vrha lfcPot si napolnil vrč ljubezni, Ti Tvoja lira do neba ^egne svoje večne strune! ozdravljenj mojster naših nad, °zdravljeu bodi tisočkrat! ' ;."V Viktor Parma. slovenskega umetnika, pa naj bo te ali i ske uprave. ! ko ni Slovan v Avstriji niti tega smel one stroke, je vedno trnjeva, zato je mo-j Ljudsko šolo jc pohajal Viktor najprej j priznati, da je Slovan, je visoka avstrij-ral tudi naš jubilant premagati na svo-Jv Trstu, pozneje pa na Reki in v Zadru,iška vlada dobila od zloglasnega ptujske-jem dolgem potu tisoče in tisoče ovir in. kamor je bil premeščen njegov oče. V j ga župana Orniga ovadbo tudi proti le njegovi neomajni ljubezni do glasbene S vseh teh šolah sc je ^seveda poučevalo, okrajnemu glavarju in državnemu svet-umetnosti ter do našega malega sloven- j izključno italijansko. Sest letnikov gim- niku Viktorju Parmi. Očitalo se mu je, skega plemena sc je zahvaliti, da ni pred-; naziije je obiskoval v Zadru, zadnja dva j da sc jc v družbi izjavil, »da bo gorje časno omagal. Njegov južni italijanski j pa v Tridentu na Tirolskem, kjer je bil j Slovanom, če bodo Nemci zmagali-« Na temperament, pomešan s severno slovan- j njegov oče policijski vodja. Obe gimna-j podlagi te denuncijacije jc bil Parma are-sko vztrajnostjo, s?a je ohranil čilega in ziji, zadrska in tridentinska, sta bili tudit tiran in odveden v ljubljanske zapore, bodrega do današnjega dne, ko stopa kot, italijanski ffi mladi Viktor bi gotovo ni-j Uvedena je bila proti njemu preiskava, petinšestdesetlcten mož s taktirko v roki! koli ne bil znal slovensko, da ni za to j ki pa ni mogla dognati nič obtežilnega. pred orkester, da po skoro tridesetih Je-J skrbel njegov oče. Po Viktorjevi maturi t Kljub temu je bil meseca majnika 1. 1915. jc bil oče zopet premeščen, in sicer v j suspendiran in kazenskim potom upoko-Celovec. Od tu se je odpravil.naš jubilanti jen. Hotel je v miru živeti v domovini, toda za petami so mu bili neprestano av- tih od prve uprizoritve zopet dirigira v., \ svojo prvo in obenem tudi sploh prvo ’ ‘ slovensko opero »Urha grofa celjskega«. Naš jubilant Viktor Parma je bil rojen v Trstu dne 20. februarja leta 1858,, kot sin policijskega svetnika Ivana Parme in njegove soproge Matilde. Kolikor se da zasledovati nazaj v prošla stoletja, izvira rodbina Parma iz Italije. Praded našega jubilanta je bil rojen v Genovi, njegov sin, Viktorjev stari oče, pa je kot avstrijski uradnik prišel že iz italijanskega območja; deloval je kot davčni upravitelj v Novi Gradiški v Slavoniij, kjer se je tudi poročil z brhko Hrvatico, so-y ^ rodnico nepozabnega jugoslovenskega f>a ^Puščene so bile steze slovenskega prvoboritelja biskupa Josipa .luraja siiik aSa Pred velikim ™ nesmrtnim pc- Strossmayerja, ki je prinesla v Parmovo Prešernom; komaj on . nam je rodbino slovansko čuvstvo, katero je po-,lrncttio pesem, s katero smo dedoval ixi njej tudi njen sin Ivan, Vik-d0v1 r v vrsto velikih kulturnih naro-Jtorjev oče- Istotako, kakor jc bila slavna Soiitvf0' ^ar Je P°men‘l Prešeren v pej' rodbina Parma, tako jc bila slavna tudi Pometli v naši gledališki glasbi naš rodbina matere našega Viktorja. Oče njc-Ko ■Se^csetletni jubilant Viktor Parma, gove matere Matilde je bil major v ar-kulfr6 • a gledališka glasba pri velikih rnadi slavnega cesarja Napoleona I- Z 'rni“ narodih že v polnem cvetju, ko Napoleonom je preživel vse neštete zgo-tiemsu SVet °Paiale italijanske opere in dovinske boje ter se udeležil tudi tragič-nistn . °^eref:e' mi Slovenci sploh še nega Napoleonovega pohoda v veliko slo Oboj« ,nieIi ne ®v,inie opere ne operete- vansko Rusijo ter prisostvoval žaloigri ma. 7 ^am vstvaril' komaj Viktor Par- na Berezini,. kjer si je nakopal neozdrav-vitii n x ostalo njegovo ime v zgodo- ljivo bolezen, radi katere je pozneje iz-bi injpf , glasbe večno, tudi če sploh ne gubil vid ter živel v dokaj skromnih raz-4:0 r drugih zaslug, katerih pa ima ve- merah v Benetkah. Njegova hči Viktor-In o katerih pišejo na drugem mestu jeva mati Matilda, je bila rojena še v na univerzo- na Dunaj, kjer jc dovršil jus, sc pa obenem seznaniti tudi z glavnimi temelji glasbe. Po dovršenih študijah je stopil v službo pri policijskem ravnateljstvu v Trstu, kjer mu pa radi italijanskih nacijonalnih prenapetnosti, ki so takrat obvladovale vse tržaško življenje, ni. ugajalo. Po Osemmesečnem službovanju je dal policiji slovo ter stopil v sirijski detektivi in zato se je odločil, da se preseli drugam. Ker si jc želel priti v večje mesto, kjer bi sc lahko docela posvetil glasbi in kjer bi imel priliko tudi seznaniti se s sodobno glasbo, sc je odločil za Dunaj. Na Dunaju je živel Parma kot skromen penzijonist najprej v XVIII-, pozneje pa v V. okraju, v Laurenzgasse. službo takratne deželne vlade v Ljubija-! Njegovo življenje na Dunaju ni bilo udob- ni, kjer je bil po 10 mesecih dodeljen kot praktikant okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico, kjer je bil dve leti. Po tej prvi dobi službovanja pa se jc pri no, zadovoljen pa je bil kljub temu, ker jc živel v glasbenem središču .velike države. Z razpadom Avstrije jc postajalo bivanje na 'jnaju vedno težavneje in go-< čelo zanj romanje po vsej ožji slovenski dilo bi se mu bilo Kotovo tako kakor na-domovini — po Kranjskem. Iz Ljubljane, šemu staremu Stritarju, da sc ni še pra-jc prišel najprej kot praktikant v Kočevje, | vočasno vrnil v osvobojeno domovino, od koder jc bil že po dveh mesecih pr e-j Dunaj je zapustil pravzaprav na povabilo meščen v Kranj, kjer jc prebil eno leto.1 g. Dolničarja iz Pragerskega. G. Dolni-Kot koncipist je služboval na to več ali čar je povabil Parmo, naj se preseli na manj časa v Krškem, v Kranju in v Ko-i Pragersko, Iger jc bil tedaj kot asistent čevju, kjer jc postal komisar in služboval južne’železnice nameščen tudi njegov, kot tak pozneje v Litiji, v Postojni (2 le- j sin- Na Pragerskem je bil Parma 8 ted-ti), v Logatcu (2 leti), v Kamniku (2 in nov ter bi bil ostal morda tudi še dalje, pol leta), dokler ni leta 1900. postal vodja da ga niso nekega dne poselili člani ma-okrajnega glavarstva v Črnomlju in leto riborske Glasbene Matice s predlogom, pozneje definitivni okrajni glavar. Kot naj se preseli stalno v Maribor, kjer sc tak je služboval v Črnomlju celih 6 let, bo našlo zanj kot glasbenika obilo hva-dokler ni bil na lastno prošnjo premeščen leznega posla. Parma jc bil v principu s nazaj v Litijo, kjer jc dobil 1. 1913. naslov predlogom zadovoljen, stavil pa je za in značaj vladnega svetnika. Tu je doča- predpogoj, da mu preskrbe stanovanjc, kal Parma tudi svetovno vojno in avstrij-l Glasbena Matica jc napela vse sile, da r? v Ti- 3e ' So’e. (Blue-jays.) *) napisal Mark Twairi. venil K. P. (Kon-?c.> spet bleski ko zavzdihnila in dejala: »Oj ti prekle- Toliko moči ji je še ostalo, da je zle-j rekla prednica. Vse okolje so pobrskale, mano delo! Vse tako kaže, da mi je stvar zla meteljaje na sleme. Tam se je na- j vso kladaro so sto in sto potov pregle- _P°gledala ynala, nepojmljiva! A naj bo klobko še tako za-Pošlo-i motano, meni pravi konec ne uide!« Zletela je po tretji želod. To pot se je * trudila na vso moč, da bi opazila, kam. bo izginil — vse zaman! Zagodrnjala je: j je nagnila glavo iff iznovaUše nikoli se nisem namenila na tako rupo. Zdaj sem že preverjena, da to ni: navadna luknja!« | v luknjo; ko se je spet j krii}j”a!a’ -i° bila močno vzradoščona: i rekia. s Per°tnri, migala z repom in slonila na dimnik. Ko se je malo zavedla, si je začela lajšati srce. V hipu sem si bil v svesti, da sem bil cul dotistihmal v rudnikih le početke umetnosti, ki ji pravimo psovanje. Druga šoja je letela mimo hiše in jc dale. — Hišna vrata so bila napol odprta in navsezadnje se po naključju usede stara šoja nanje in pogleda v pusto sobo. No, zdaj pa je bilo v hipu po čudežu! Tam je ležal ves želod, raztresen' po vsem podu. Zaplahutala je s perotmi in zavrečala: »Pridite semkaj,« je vpila na še kd0*^’ prav 80 ne varam! Pa naj 8osnr.^ Te^e’ nisem srečna! To jo pač »SalV^ca!« i Ko r^dla je na tla iri pobrala želod.' spustila v luknjo, je z blaženim npn,j0ra na ^cu nagnila glavo nazaj. CQaaOffin -J« ___ čula njeno molitvico. Prisedla jc torej : , na sleme in sočutno poizvedovala, kaj j vse grlo. »pridite in' poglejte" vse, koli-In nato je začela noreti. Ostala je še se jc pripetilo. Mučenica ji je obrazlo- j kor vas je; naj me čuk ujame, če 'norica nekaj hipov na strehi. Tekala jc po žila vso svojo revo in nadlogo in ji je, ni hotela napolniti vso kočo z’želodom!« slemenu, stresala z glavo in nekaj mr-1 velela: »Lej, ondi je rupica; če mi ne, Šoje so privršele kakor oblak. Druga za mrala. Kmalu za tem jo je zopet spo- verjameš, stopi tja in’ si stvar oglej!« ! drago je sela na dveri in polukala v hi- nho 3e °ffia je vsa otrpnila — vlekla je kako 3'e smeh z ob- radi kake malenkosti. Ko se je naklela, je stopila k rupi in deš, koliko si jih polučala vanjo?« »Naj-; smeh, da jo je dušilo. Na njeno mesto je manj dvajset stotov,« je vzdihnila uboga j sedla draga in' malone počila od smeha. ifr8«icSnar b xtT?5 Zamenjvala ,ga ^Pet zijala domalega pol minute vanjo. para. Zvedavka je ponovno Btoplla“k j in'takoro’'se*'‘vrstile' pri hah-‘ «-1.. °&l,Plost. ^ato se 3e začudila: Nato pa je siknila: »Globoka rupa si, luknji in vnovič polukala v požrešno, Ijale in grohotale in porogljivo prliu- prostorna rnpa si, čisto neobična rapa brezno. Ker ji stvar ni hotela v ptičjo! tale. ^*i bl]0 i 1.'° Pomeni? Nič nisem čula, da ^Pico ina;i. Pa_dlo!« Spet se je nagnila nad 36 klonil10 ^ ogledovala; nato se ®ila na ri a p°konci, stresla z glavo, sto-! van^^r stran Inkuje in spet pogle-! v In zopet je zmajala z glavo. prri j® ugibala, potem pa je za-1 ati Podrobnosti; stopicala si! Kaj bi tajila! Ali zaklela sem se in’ se pamet, je zavreščala; kmalu so priprhu-zarotila, da le napolnim; in' naj me čuk tale tri nove šoje. vzame, če te ne navrham in ko bi se tudi In tikale so okoli trebušatega neteka, sto let mučila!«^ , ni dal nasititi in prosile mučenico, In lotila se je dela. Kar sem na svetu, - naj jim svoje trpljenje še enkrrt objas- ss mPe je Nič _ln polukala vanjo od vseh . ni koristilo. — Zamišljeno ‘ilni^ b^eme in si čehljala z desno ^ takgj -L Navsezadnje zamrmra: »Je ni JL z.a?on°tka jo zame pretežka/ . • v°^e- Kupa mora biti strašno! avila.Ja\rP^ ne ute*nem> tod Verjemite mi, gospod, cclo uro je trajala procesija; in ščebetale so in se rezgetale in previjale, kakor pravi ljudje. Nič ne zaleže, če mi še toliko doka-. vr . , , - , v t zn jote, da šoja nima zmisla za šalo! kar m. Nato so ugibale o čudež« in se pre- vem, pa vem. In kak spomin Ima. Ne-rekalc: ,znašale so m branile vedno nove ffodn5cc so privf,Wi0 gojft h vsch Zodi. nazore o vzroku nedoumnega pojava, in nioniIl (lr2aVi }rf vse 80 romalo k tisf, vsaka nastopna misel jc bila bedastejša riipi. in trj le(a zanorerlonia so jih je po. nilvoli ni nudil moiim P^-^nje, kakor bi se bde učile pri leti kar trlo v naši dolini, kar trlo! Tri S Z 7’ ff VTm|1,Uf’ • , - * 1 ; leta zaporedoma! In tudi dragih ptic je trati,a časa, nic vcc ni noirlodavala v TTrun m Tii*<»sr* «fn m-ivnlnln 5r> m-, i- j• 1 , , ' šc nikoli nisem videl, da bi se bil kdo tako trudil. Mučila se je kakor suženj pod bičem. Kakor da jo je luna trkala, je metala malone dve uri želod v luknjo. Tako zanimiv in zabaven prizor se še g Hfiidi Rpe{. na de]0j 0 VSQ dobro izteklo. Zdi se 1 Posku-■ i^ni iel^W( v Do_*rno izginilo; a bilo je 1 ’ a-i minut je strmela v ru- iih?^i,li^’iin.^osr iu sre^a junaška!« ^ se takoj nato vrnil "»1 % . - Ze, , — —*-vii uuvv vrnila z i Nd , °m' .^P11 stila ga je v rupo in 1 kar« ?rit'snila oko k njej, da bi /V ^ bo _ Lil- no in jeknila: Zdaj pa misli d,a som ti je bilo sinje samih Stavim, dt sPet vzdignila glavo, je globo- «, ^Seljetion^ froni American | ) y> Sy.- fr ^ ( nmniniio , m , | v , ' ,M —.......................in se je na povratku prikradla tudi k ne^lavo iif nokukl v v ' ' 36 tisw K,av; tak» So nam. Hinavka je dejala, da se ji vsa ne. *;av0 \n pok”*a v ruP°- Verjemite vreščale m kričale in se prerekale in': stvar no zdi prov ,lif. Si,,Pr ^ ce vsa zelena oo jeze. Nanosila m na-j pnfrfotala nova radovednico, je takoj; metala, sem toliko želoda v ta prepad, j stopila k rupi. strmela nekaj hipov v j da bi lahko redila ž njim trideset let vso j globino hrez dna In’ povedala o nesliš-? •) Tosemife Vnllev. po vsem Svetu o bi tel j. In ce vidim le znak kakega zrna, j nem čudu svoje mnenje, ki pa je bilo na-J znana rajska dolina v kalifornijskih' naj mi napolnijo trebuh z žagavino in j vadno še bolj vrtoglavo iri nevzdržno l:a- gorah. (Opomba prevajalčeva.) postavijo v muzej! .. «' ^ r -- , k^r ki jp ^ p nedoumui tajni iz-1 Stran 3l U ....... r>T A' B O marci" Ustreže njegovi želji in mu je res že tretji dan na to sporočila — da ie stanovanje pripravljeno. Parma se je po tem obvestilu podal takoj na Dunaj, kjer je imel še svoje stvari ter sc dne 30. septembra 1920. s svojo soprogo stalno preselil v Maribor, kjer stanuje sedaj v Tattcnba-chovi ulici št. 19 v prvem nadstropju. — Poročil sc je Parma dne 12- avgusta leta 1891. s Pavlo Pavšinovo, hčerko hišnega posestnika in trgovca Pavšina v Wo!fovi ulici v Ljubljani. Izmed otrok žive trije, in sicer dva sinova, katerih eden je nameščen pri južni železnici v Mariboru, ter hčerka. , Za glasbo sc je začel zanimati Parma že jako zgodaj. Bil je komaj sedem_ let star, ko se jc že učil igranje na vijolino. Kot gimnazijec jc v Zadru sodeloval v dijaškem orkestru in sicer sprva kot violinist, na to pa kot čelist. Glasbeni učitelj mu jc bil tedaj profesor DionisiO-Istočasno, še kot dijak, je pričel sodelovati pri zadrskem gledališkem orkestru-Dijaški kvartet, pri katerem je sodeloval mladi Parma kot čelist, je bil v Zadru zelo popularen in njegovi člani so bili vsi zelo nadarjeni. Iz te dobe datira tudi prvi Parmim poizkus na skladateljskem polju. Nekega dne je eden njegovih tovarišev prinesel k vaji delo, katero je sam skomponiral in to je tako vplivalo na Parmo, da je tudi sam sklenil poizkusiti, »če komponira on,« si je mislil, »zakaj ne bi komponiral tudi jaz?« In res, že v nekaj dneh jc dovršil polko-mazurko, katero je poklonil svojemu kvartetu. Star je bi! tedaj komaj 14 let. Kot vsak prvenec, je bil tudi ta komad slab, ter se je, žal, tekom let izgubil. Ko je prišel Parma na to v Trident, je ustanovil na tamkajšnji gimnaziji dijaški orkester, s katerim je igral tudi pri šolskih mašah. Za ta orkester je skomponiral več sklidb; med njimi tudi »Tamtum ergo«, katerega so izvajali pri neki šolski maši. Tu se je Parma razen za violino in čelo pričel zanimati tudi za klavir, katerega je kmalu mojstersko obvladal. Dasiravno je na Dunaju študiral jus, sc jc v polni meri zanimal tudi za glasbo. Pridno ic posečal glasbena predavanja, koncerte in gledališke glasbene predstave, proučeval partiture in glasbeno literaturo ter sc pri znamenitem profesorju Brr.cknerjti* učil nauka o harmoniji. Kot akademik je na Dunaju igral tudi v raznih orkestrih. Najljubši so mu bili tedaj komponisti melodične linije, najvišje pa je cenil tri opere, In sicer »Aido«, »Carmcn« in »Fausta«. Po vrnitvi z Dunaja je ostal Parma brez učiteljev, spopofnjeval sc je dalje sam, posebno pa se jc obogatel s proučevanjem slovenskih narodnih pesmi, katerih vpliv se opaža več ali manj v vseh njegovih delih. V živi jenske m boju, v katerega jc stopil, posta! jc resen in dozorel in zato se jc tudi komaj tedaj pričelo njegovo pravo delovanje na skladateljskem polju. Njegovo prvo res dozorelo delo jc bila polka »Milica«, katero jc poklonil odboru ljubljanske Čitalnico in katero je prvič izvajal orkester vojaške godbe na čitalničnem plesu, ki jc bi! dne 2- februarja 1. 1S83. aranžiran v Ljubljani v proslavo 125ietnice Vodnikovega rojstva. Do komponiranja gledaliških glasbenih del pa jc prišel Parma komaj kot komisar pri okrajnem glavarstvu v Litiji !n to čisto po naključju. Nekega dne jc prišel k njemu takratni litijski nadučitelj Bernard Andolšek ter mu omenil, da je našel v knjižnici nek slovenski operni libreto. Parma sc je zainteresiral za ta libreto ter ga poizkusil. Bili so A. Funtko- vi »Teharski plemiči«, o katerih se je govorilo, da jih komponira znani skladatelj Benjamin Ipavic. Libreto jc bil vabljiv, zato se je Parma takoi odločil, da ž njim preizkusi svojo moč in srečo. Pisal jc autorju Funtku ter ga zaprosil za dovoljenje, da sme na njegov libreto skompo-nirati opero, na kar je Funtek, ker ni vedel ali bo Ipavic sploh kdaj gotov ali ne, tudi z veseljem pristal- Tako se jc Parma lotil dela in bil s partituro že sko-ro docela gotov, ko ga jc naenkrat izne-nadila vest, da je tudi Ipavic že dovršil svoje delo ter da sc v kratkem vprizori na slovenskem odru v Ljubljani. Vprizo-ritev se je res vršila, toda brez posebnega uspeha in končno Ipavic iz libreta tudi sploh ni napravil opere, amp k navadno^ spevoigro. Vsled tega je Parma z malimi izpremembami v tekstu svoje delo nadaljeval ter ga kmalu tudi dovršil in predložil pod naslovom »Urh grof celjski« intendanci novega ljubljanskega glc-tiaiišča, katere referent ^a-vlasbene sto- ri jc bil tedaj prof. Hubad. Na povabilo intcndance se je na to Parma odpeljal v Ljubljano, kjer je preigral celo partituro pred prof. Iiubadom in prof. Hoffmei-strom, tedanjim učiteljem ljubljanske Glasbene Matice ter sedanjim profesorjem češkega državnega konservatorija v Pragi. Intendanca je delo z veseljem sprejela in tako jc prišlo dne 15- februarja 1. 1895. do prve vprizoritvc._ Vspch v javnosti jc bil velik; vsi tedanji ljubljanski listi so prinesli o tej prvi slovenski operi laskavo oceno. Preko vse domovine jc šel glas »Tudi mi mali Slovenci imamo svojo opero!« »Slovenski Narod« jc v svoji številki z dne 16. februarja 1895. pisal: »Sinoči sc je predstavljala na slovenskem odru prvikrat slovenska izvirna opera »Urh grof celjski« s sijajno lepim impozantnim uspehom. Skladatelj Parma jc imel svoj časten večer in ž njim domača dramatična glasbena umetnost- Njegovo delo ima zgodovinsko vrednost za domače glasbeno slovstvo, tedaj gre skladatelju priznanje, pohvala in častitanje k njegovi nadarjenosti _in spretnosti, tembolj ker je s svojim prvim večjim delom dosegel tolik uspeli-« Od takrat je Parma skomponiral še tri druge opere, in sicer »Ksenijo«, »Staro pesem« in »Zlatoroga«; štiri operete; »Caričinc amaconke«, »Nečak«, »Apolonov hram« in »Zaročnik v škripcih«; dve narodni igri s petjem »Rokovnjači« in »Legijonarji« ter 30—40 drugih manjših glasbenih del, med katerimi se nahaja tudi velika balanda za orkester sole in zbor »Povodni mož«. Njegove opere in operete so se uprizarjale po vseh jugo-slovenskih gledališčih in odrih, največ v Zagrebu; ponesle pa so njegovo slavo^tudi izven mej jugoslovenske domovine, pred vsel med brate Čehe. Največji u-speh sta vsekakor dosegli opereta »Ca-ričine amaconke« in opera »Ksenija«. Izmed manjših njegovih del so najbolj popularna: koračnica »Mladi vojaki« (znana širom Evrope), intermezzo iz opere »Ksenija« ter slovenski valčki (»Pozdrav Gorenjski«, »Triglavske rože«, *Bcla Ljubljana« itd.) Skladatelj sam ljubi najbolj opereto »Caričine amazonke«, in opero »Zlatorog«. Sedaj sodeluje Viktor Parma pri našem mariborskem Narodnem gledališču kot operni dirigent bavi pa sc vztrajno tudi še vedno s komponiranjem ter je nedavno dovršil zopet novo balado in godalni kvartet pristne klasične sonatne forme; ima pa poleg tega še veliko drugih načrtov. Bivanje v Mariboru mu u-gaja, posebno ljubi Maribor radi ugodnega podnebja ter pristne demokracije, ki vlada v naši meščanski družbi in ki se tako ugodno razlikuje od drugih naših mest. Počuti se duševno in telesno jako dobro, zato sem prepričan, da nam bo podaril še marsikatero lepo delo, ki bo v ponos naši glasbeni literaturi, ki danes ob njegovi 65-letnici — in to veliko po njegovi zaslugi ni več tako uboga kakor je bila tedaj, ko je kot nadebuden mladenič oral prvo ledino in trebil prva pota slovenskega glasbenega Parnasa • Živel sivolasi jubilant Viktor Parma! Živela njegova nesmrtna dela! Radivoj Rehar. H. Druzovič: V. Parma kot glasbenik. „ Svetovno kraljestvo muzike šteje mnogo provinc. Njen jezik doni drugačen v različnih dobah. Vsakokrat pa učinkuje na nas, če ie pristen izraz čuvstvenegn in duševnega življenja naroda ali pa posebne kulturne epohe.“ (Em. Naumann). Iz takega značilnega predstavnika v početni razvojni dobi naše slovenske operne glasbe imamo pred nami v skladatelju Viktorju Parmi, čigar petinŠest-desetletnico uprav slavimo. Naklučje hoče, da smo pred kratkim tudi doživeli veličastno proslavo peti nosem desetletnice našega Nestorja, Antona Foersterja, ki je takorekoč ustanovitelj slovenske umetne, predvsem pa pevske glasbe. Mož, velikega muzikalnega obzorja, je nastopil v dobi, ko se je moral slovenski muzičar uveljavljati na vseh poljih glasbenega delovanja, posvetnega, cerkvenega, pedagoškega in kompozitoriškega. Potreba po slovenski gledališki glasbi ga je napotila, da je spisal »Gorenjskega slavčka", čegar 50 letnica prve vprizoritve se je v Ljubljani slavila. Foerster je s to spevoigro" položil nekak temeli. slo- venski dramatski glasbi. Započeto delo je nadaljeval B. Ipavec, ki nam je že podal prvi opereti: »Tičnik* in .Teharski plemiči". Do opere je bil sedaj samo še en korak, in tega je storil 1. 1894. V. Parma s svojo prvo slovensko opero: „Urh, grof celjski". Pri tem, ko se Parmova skladba drži običajne oblike stareje italijanske opere, se je javil 1. 1921 že zastopnik moderne oblike, R i s t o Savin (Širca) s svojo .Lepo Vido". Nepretrgana linija nam torej kaže, da hodimo v razvoju te naj-večje muzikalne umetnostne oblike isto pot, kot so jo hodili narodi, ki so si že zdavnaj ustvariti svojo nacionalno opero. Ustvaritev bistveno slovensko nacionalne opere je torej vprašanje časa, ko bodo v dosego tega umetnostnega cilja podani vsi notranji in zunanji pogoji. Takrat pa se bo slovenski muzikalni zgodovinar izvestno spomnil tistih onih, ki so pripravljali pot, in gotovo se bode takrat tudi s primemo oceno imenovalo ime V. Parme. Vemo, da sloni n. pr. tudi delovanje ustvaritelja češke nacionalne opere, Smetane, na smotrenem delovanju prednikov, ki so orali ledino, in ravno isto je tudi pri Rusih z Glinkom. Naše razvojne linije nastopa pač časovno izdatno pozneje in to je treba upoštevati, če hočemo delovanje Parmovo stvarno oceniti. Glavno torišče Parmovega kompozitoriškega delovanja je bila opera in opereta. Na tem polju nam je ustvaril sledeča dela: 1. Urh, grof celjski. Opera v treh dejanjih. Besedilo spisal A. Funtek. 1894. Uprizoritve v Ljubljani in danes v Mariboru. 2. Ksenija. Opera v enem dejanju. 1896. Uprizoritve v Ljubljani, v Zagrebu, na Reki in v Mariboru. 3. Stara pasem. Opera v treh slikah. Besedilo po Heineju spisal G. Menasci. 1897. Uprizoritve v Zagrebu, v Ljubljani in v Mariboru. 4. Caričine Amaconke. Opereta v treh dejanjih. Besedilo spisal A. D. Borum. 1902. Uprizoritve v Ljubljani, v Zagrebu, v Plznem, v Smihovu in v Mariboru. 5. Nečak. Opereta v treh dejanjih. Besedilo spisal F. Hirsch. 1906. Uprizoritve v Zagrebu, v Ljubljani* in v Mariboru. 6. Venerin hram. Opereta v treh dejanjih. Besedilo spisala N. Lvovsky in Felden. 1908. Uprizoritev v Zagrebu. 7. Zaručnik v škripcih. Opereta v treh dejanjih. Besedilo spisal A, Grund. 1917. 8. Zlatorog. Opera s predigro v treh dejanjih. Besedilo spisal R. Braner. 1919. Uprizoritev v Ljubljani. V okvir gledališčnih skladb spadajo še pevske in muzikalne točke za ljudski igri: »Rokovnjači" (1897) in „Legijo-narji“ (1903). Parmove instrumentalne oz. orkestralne skladbe so: Valčki, koračnice, četvorke, polke, potpourriji i. dr. Na polju komorne glasbe je ustvaril godalni kvartet in danes urejuje izdajo „Strune", ki hoče razširjati dobro slovansko salonsko glasbo. Na polju vokalne glasbe so omeniti mešani, moški in ženski zbori, samospevi s klavirsko spremljavo i. dr. Delo večjega obsega je „PovodnI mož“, balada za soli, zbor in orkester, ki se je proizvajala v Ljubljani, v Trstu in v Mariboru. Največji del kompozicij se nahaja v rokopisu, ostali pa so izšli pri raznih založnikih. Komponista Parmo moramo šteti k onim eklektikom, ki uporabljajo v muziki sredstva, ki najbolj odgovarjajo njihovi naravi. Kot sin solnčnega juga in vedno veselega srca nosi tudi njegova glasba poteze prikupljive in lahko umljive italijanske umetnosti. Melodija mu je glavno izraževalno sredstvo. Pri tem pa se izogiblje vsake banalnosti, ter ve tudi ubrati domače glasove. V instru-mentaciji je spreten, dosega lepe dra-matiške gradacije ter ima smisel za barvo. Baš radi tega je dosegla njegova glasba v najširjih slojih vedno uspehe in je postala ponularna. Parmovi „Mladi vojaki* so r i pot v narod. V operni in operetni skladbi se glede oblike drži vzgledov mojstrov Offenbacha, Mill-čekerja i. dr. izza dobe procvita operetne umetnostne oblike. Zasluge Parmove za razvoj naše mlade in _ male slovenske operne litera- ture so se vselej častno omenjale, če so se njegova dela proizvajala. Vse premi-jere in reprize so dosegle živahno zanimanje in popolne uspehe. Osobito polna slave so hrvatska in češka poročila ob priliki proizvajanj njegovih del v Zagrebu in na Češkem. Omeniti hočemo le dva odlomka. Tako piše n. pr. Vienac (A dne 6. VI. 1897) po uprizoritvi „Ksenije" in dr.: „Nama je od srca dragop što je jedno slovjensko djelo kod ijaS uspjelo, kad več domače radnje nisu pražile ono, što bismo bili očekivali * željeli. Intermezzo je pak radi svoje čustvenosti biser cele opere. Tu se čovjek i nehoteč mora zanijeti u ljubavno sna-trenje u koje ga pomaio uljuljavaju one divne melodije, koje rastu i padaju, dok se pomaio ne stišaju kao da se gube u dubokom snu o ljubavi." Po uprizorihm Amaconk je pisal „Pizensky Obzor* (1904) m. dr. sledeče: „Mi Čehi nimamo razen Bendlove „Indske princezinje* nobene izvirne operete v modernem smislu^ Naši pobratimi Slovenci so nam poslali vzorec prve svoje operete, ki se je takoi priljubil vsem". Pri naših malih in malenkostnih mm* zikalnih razmerah se v presojevanju naših kulturnih delavcev damo često zapeljati, gledati na njih delo z vidika kulturnega stanja drugih narodov, z večjo muzikalno preteklostjo in z večjimi umetniškimi dobrinami. Ne pomislimo pa, da se je naše dosedanje muzikalno življenje javljalo le v zborovem petju in da še instrumentalne glasbe nimamo. Umevno je, da se je vsakokrat, če se je proizvajalo kako novo delo našega skladatelja Parme, vselej tudi omenilo njegov0 v smotreno delovanje in napredovanje. K?“ pobitno je, da bi imeli brez njegov' kompozicij za gledališče v razvoju 10 umetniške stroke v naši itak borni W®‘ raturi občutljiv presledek. Nobena ume nost pa ne prenaša razvojnih zastojev ali še celo skokov, kajti le-ti se prej ko slej maščujejo. (Tak skok n. pr. pom?' nijo naši muzikalni ekspresionisti, katerih delovanje moramo smatrati kot epizodo* ki nima stika z narodno dušo, ampak je le bolestna prikazen naše dobe in bo tudi izginila, kakor se je pojavljal3)' Parma stoji pa v svojem delovanju vedno na stališču istočasnega stanja "narodne muzike, ter upošteva povprečno vzpre' jemljivo moč publike. In ta baš pri uaS ni bila velika, kajti manjkali so nam kulturni centri, ki bi bili začrtavali razvoji^ smernice. Vse delovanje je obstojalo l0 v posnemanju. Postopal je torej Parn?3 tako kakor dela dober učitelj, ki i?ce stika z duševnim obzorjem učenčevim' S svojimi skladbami je vzbujal zanima11!® za večje oblike in pripravljal pot k P°l' * tnovanju umotvorov iz svetovne liteffa" ture. Ako že upoštevamo razmere, ka*0 so ga ovirale v njegovem delovanj0 1 ki so morda pri nas neugodnejše ne-. drugod, moramo njegovo vztrajnost 1 delavnost uprav občudovati. Pomislim le na primitivne gledališke razmer® predvojni dobi ter na stališče politič°e^ uradnika pod pritiskom režima, ki n®.j cionalnim stremljenjem nikakor ni D1 naklonjen. Daroval 'je za umetnost vse svoje osebne koristi ter se je moral zadovoljiti z neznatnimi službenimi meS°’ ki mu v muzikalno-kulturnem oziru m-nikakor mogla nuditi sredstva v nadaljuj , naobraževan je. Vse si je moral prisvol z lastno vztrajnostjo, ker mu ni „ usojeno službovati v večjem mestu*" ugodnejšimi umetniškimi razmerami, jU je pač za ustvarjajočega umetnika obhodno potrebno. 0. S tem smo se že dotaknili u0. w vega življenjepisa, h kateremu se * f čemo v izpopolnitev pristaviti nekaj datkov. Rodil se je 20. februarja 1858 v Tra ^ kot sin pozneje v Metliki živečega ! svetnika Franca Parme (rodom 'iZ , ta v nije); ter je preživel svnje mlada 1® . Ljubljani, v Zadru in Tridentu, ko't sokošolec pa na Dunaju. Povsod je I ^ haja! v glasbene šole, kakor ,tu . muzikalne kroge ter sodeloval v orKeS*eo-Na Dunaju si je izpopolnjeval sv°Je a retsko znanje Dri predavanjih slovi p-A. Berneknerja. Kot politični uradui služboval na Kranjskem in sicer v Kr Krškem, Postojni, Kočevju, Kamni« kot okr. glavar v Črnomlju in v ‘ Na vseh svojih službenih mestih j takorekoč duša ondotnem muzika -e življenju. Ker mu je biio _ muzm ^ srčna potreba, se bavi' z m im v. pr flianflor, 4. marca ivzs. T' A' h »./ «*<■ ciTran 5i\ irah in si tako lepšal svoje enolično uradniško življenje. Še danes se moramo -uditi starčku, da prevladuje v njegovi osebnosti muzikalnost in ne tip bivšega birokrata. Dokaz, da je rojen glasbenik ® da uradni posel ni mogel uničiti te njegove osebne poteze. Z diletantskimi Orkestri, katere je povsodi na svojih služ-®-ttih mestih osnoval in vodil, je dosegel !ePe uspehe ter v tem oziru storil mnogo Ja povzdigo domače in strumenialne glaz-^e.osobitoonelahkega sloga. V medvojnem -asu je kot politiški osumljenec imel oretrpeti bridke čase ter je bil predčasno ^Pokojen. Po krajšem bivanju na Dunaju 5e je stalno naselil v Mariboru. Mož, katerega življenska vsebina je ono vsestransko in nesebično delo za P°vzdigo naše muzikalne kulture, si je Jaslužil, da se ga gledališče spomni z *Prizoritvijo prve njegove opere in sploh Prve opere v slovenskem jeziku. Prireditev Ustnega večera naj ne bo samo čin pie-e‘e osebnaga značaja, ampak predvsem Manifestacija nacionalnega, kulturnega in °dgojevalnega pomena. In s tem se je ?*edališče tudi samo počastilo. Hkrati P® 5e mu sporoči tudi priznanje z najetega mesta, ko se mu izroči v gledališču ob odprti sceni red sv. Save. V. Parmi k 65-!etnici. Slovenska glasbena literatura se bode Nikdar hvaležno spominjala našega ®|avljenca, skladatelja Viktorja Parme. Približno zadnjih 30 let sla bila For-ster in Parma edina slovenska skladate-•ja« ki sta ustvarila Slovencem slovensko opero oz. opereto in to je ona velika ea®luga, ki bo ostala na kontu Parme Neizbrisljivo zapisana. Ob živahnem temperamentu, svežem duhu in spominu arme si stavim vprašanje, zakaj da je 81o moderno naziranjc tako mrtvo mimo J^ega, da se ga moderni val Hi dotaknil sakor, recimo Verdija, njegovega obo-*evanca. Ko so se po vsem svetu prodajala najslavnejša Verdijeva dela, "telo, Falstaff, Aida, je bil Parma v ttajlepših letih stvaritvene sile. Verdi je, kakor znano, pod vplivom Berlioza za-Pustil tabor klasikov in se pomladil v f°niantiko, pa tudi tem se je odpovedal, o se je seznanil z Wagnerjevo muzo. .“■kaj je torej Parma vedno hodil po sta-Tlh potih, dasiravno se je iz partitur in Orkestrov učil melodičnih risb in instrumentalnih barv? Na to vprašanje si ne ™°reni_ dati odgovora, to pa stoji, da se 8 tem omalovaževanjem njegova glasba °dpovedala temu važnemu činitelju no-^°strujarskcga aparata in se vsled tega agiblj0 tudi tam k absolutni glasbi, kjer . J zasledovanje modernih umetniških Realov pri roki. To je slabotna stran arino ve muze irt tudi vzrok, da ona ne inore glasbene iznajdbe absolvirati v pes-,ski vsebini. Kajti za absorbiranje obeh 'ftetnosti, glasbo in poezije, je ‘njegova armonika prešibka, preveč preprosta. rt Pripadnik stare italijansko klasične j° ?vne n^ore imeti Parma tiste modula-ricne sile in' harmonike, ki jo občudu-sV?10 V novoromantikih in' sodobnih ativ kot temelj samostojnemu °tvoru, kakor Ti. pr. Vilhar, kateri je ^vsemi žilami in kitami zasidran’ v do-grudo. Ta sc je znal vsled tega to-t>a °vRam08V0jiti, da nosi njegova glasih Peca* niegove duše. Smetana je v svojat P°kazal ono pravo mejo, ob' se srečata narodni motiv in umet- »ost. (Jota^ aWna naj mi oprosti, da sem' Se senčnatih strani njegove vesele iri.ili, spremstvo grofovo. J^nnie »e vili na Tehsrjiiii *;edi X'’ 'to sija. rD-, * " Mariborske vesti. Maribor 3. marca 1923, m Sodelovanje iz meščanskih krogom pri Parmovi proslavi. Iz naklonjenosti do skladatelja, sodelujeta pri svečani predstavi opere »Urh grof celjski« dva diletanta iz meščanskih krogov in" sicer g. Janko Jež, ravnatelj vojaškega odse* ka pri magistratu, ki poje partijo Ivana, in g. Maks Cepič, ki poje partijo Pen-garja. Oba sta poznata iz raznih koncertov v Mariboru. m Prav nič se ne nagibljejo demokrati v občinskem svetu na stran’ teh’ »črnili«, kakor se je sanjalo dr. Lesko* var ju, ko je pisal poročilo za »Stražo«, kor so pristali na zvišanje tarife v mest-nom kopališču. Demokrati pač niso ljudje, ki bi jim bilo mestno gospodarstvo* devetindevetdeseta briga, kakor so to klerikalci opetovano pokazali, zlasti vi proračunski debati. Za večje izdatke jel pač treba večjih dohodkov. Princip mestnega gospodarstva pač mora biti, da se' vsako podjetje samo vzdržuje. To razu-! mc že vsak otrok, le klerikalni gospodi1 noče iti v glavo, da ne morejo komandii rati po svoji lastni volji. m Samemu sebi in svojim trabatitonf dr. Jerovšeku in Žebotu je dal dr. Le* skovar v zadn ji »Straži« v poročilu o ob« činski seji prav umestno zaušnico! Pravil namreč, naj bi župan vplival na občirfii eue svetnike, da bi prišli pravočasno, nei pa z enourno zamudo — ali pa Sploh pej pristavimo mi. Na zadnji seji je Izmed t-občinskih odbornikov SLS bil navzoč d: ni dr. Leskovar. Klub .TDS je bil polnoč številen, tudi socijalni demokratje sif' bili skoraj polnoštevilni; dr. Leskovar*' jeva kritika se more torej nanašat’ edi** no na njega samega lin k večjomn še na' klerikalne zaveznike narodne socijaliste/ In prav je, da klerikalci enkrat spoznajo* irt priznajo svojo malomarnost, kajttl spoznanje je prva pot k poboljšanju, on čemur pa sicer pri klerikalcih resno dvo> mimo. ■: m »Sokoliča« krojača Rajko Zotter« ja si je »Straža« že parkrat privoščila',1 Posebno jo je dimilo, da je g. Zotter pod« pisal volilni proglas pridobitnih krogov. Sploh imajo pri »Straži« na Zotterja, kot) neumornega in’ idealnega sokolskega de* laven posebno jezo in ga zato stalno na«; padajo, kakor vse drnge naprednjake, kP so jim nevarni. Na zadnjem' dr. Koroščevem shodu je general III. čete g. Zebofi g. Zotterja celo pograbil za vrat (Zotte? je namreč majhen,) in' ga vrgel iz dvora«’ ne, ko je hotel iti na shod, Kakor podpirajo klerikalci Svojo ljudi, tako moramo tudi mi, zavedni Jugoslovenl stati kot en' mož zlasti za takšnimi idealnimi mw rodnimi delavci, kot je g. Zotter, ki upo« rabi vsako nedeljo v to, da hodi vaditi okolico h kmečkim sokolskim’ društvorrf. • G. Zotter jo ravno letos odprl krojaško delavnico v Pristanu St. 6. I. Tfadstr., poleg Dravske vojašnice, in' dela feolldntf ter po izredno nizkih cenah. m Radikalska »Naša vas« in idr. Nova*-; čan. Dr. Novačan’ nam' pošilja sledečo izjavo: V Mariboru so začeli srbski radikalci izdajati tednik »Naša vas«. Ukradli feo mi torej ime lista, prepovedane in n* stavljeno »Na-še vasi«, ki je prva v Slo« veniji vzdignila republikanski prapotf in povdarila suverenost slovenskega na« roda. Protestiram' in zaničujem’ tatovo misli! To jo kakor boproskrunstvo! m Splošni in statistični mišek politic« ne sekcije Orjunc ima v pondeljck, dne 5. tm’. ob 20. uri običajni sestanek. m Kulturna (prosvetna) 'sekcija Orjn-fte ima v pondeljek, dno 5. tm. ob 20. nn v kmečki, sobi restavracije v Narodnem' domu svoj prvi sestanek. Na sporedu 'je konstituiranje in razdelitev v odseke. Sestanek je obvezen za vso člane te sekcijo! Obvestite o tem svojo tovariše! — Upravni odbor. m Občni zbor Slov. trgovskem r ru« štva. Slovensko trgovsko društvo v Ma« riboni nazanja svojim članom, da moral svoj občni zbor, ki je bil določen' za 10. tm. vsled koncerta, ki ga priredi ljubljanska Glasbena Matica na ta večer, preložiti na 25. tm-. (nedeljo) ob 10. uri dop. v kmetski sobi Narodnega doma. m Opozorilo našim trgovcem. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru na« pA)ša vso svoje člane, da javijo društva vsakokratna izpraznjena sotrudniška mesta. Tstotalfo se pozivajo trg. sotrudni« Vi, da se, kadar iščejo službe, obrnejo na Siov. trg. društvo, ki bo y. tem, pogledu radevolje posredovalo med žeti in’ so-trudniki. m: Slovensko trgovsko društvo v Mariboru naznanja svojim članom, da bodo prejemali Gospodarski vestnik celo leto brezplačno. Ako bi ga kateri od elanov še ne dobival, naj javi to društvu. m Občni zbor Slov. trgovskega dru- 8tva v Mariboru, ki b> se imel vršiti dne 3. t. tn., je z ozirom na proslavo skladatelja Parme preložen na soboto dne 10. marca. m Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru obvešča svoje članstvo 5n cenj. občinstvo, da od danes (3. marca) naprej niso več uradne ure ob poadelj-kih in petkih, temveč ob sredah in petkih od 17. do 18. ure v Narodnem domu, It. nadstropje. — Tajništvo. m Slovensko stenografijo bi poučeval absolvent drž. trgovske Sole dijake nižjih srednjih šol najraje začetnike. Inte-resentje naj se blagovolijo oglasiti v Bajčevi ulici št. 10 (v bližini Koroškega kolodvora), kjer dobijo nadaljna pojas- flfih. m Cvetje in zelenjava za Italijo. To dni je odposlala tnkajšnja tvrdka »Vrt« (Džamonja in drugovi) v Milan vagon cvetja in zelenjave. To je menda prva pošiljka te vrste iz Jugoslavije v Italijo, ki je doslej vedno slovela kot dežela cvetja, katerega je eksportirala po vsej Evropi. Vsa čast pa tudi tvrdki »Vrt«, ki je S tem dokazala, da v svoji stroki ne le doseza hvalisana inozemska podjetja, temveč jih celo prekaša, tako. da Italijani, ki so sami priznani vrtnarji, naročajo pri nas v Mariboru. Tvrdka je svoje podjetje ponovno razširila ter prideluje tudi vse vrste semena, tako. da smo tudi v tem oziru popolnoma neodvisni, kar zrtači nov gospodarski napredek. m' Kavarna Žigart. V soboto dne Sl. marca ter v nedeljo dne 4. marca elitni koncert. m Pobiranje pasjega davka. Lastniki psov naj si preskrbe za to loto veljavne pasje znamke najkasneje do 10. marca tl. pri mestni blagajni. Z ozirom na $ 7 izvršilne določbe o pobiranju pasjega davka se opozarjajo lastniki psov, naj pravočasno vplačajo pristojbino, ker bo polovil konjač od 10. marca dalje vse'one pse, ki se dobe ha ulici brez veljavnih znamk. id Glavni dobitki za gradbeno loterijo. Razsodišče za gradbeno loterijo je pod predsedstvom stavbenega nadsvetnika Baumela po večdnevnem pretresavanju predloženih 18 načrtov danes opoldne Kakiji;čilo svoje delo. Kot glavni dobitek se je določil načrt z geslom' »Dvodružin-ski dom« (inž. Rudolf Kiffmann). Kot drugi in tretji dobitek (dvostanovanjska hiša) je bil sprejet načrt pod geslom »Ena kakor druga« (tudi Inž. Rudolf K.Mfmann). Boj za določitev prvenstva za glavni dobitek se je vnel pri načrtih z gpsli »Dvodražinski dom«, »Domovina« in »Enodružinska hišica«. Prvenstvo je bilo končno priznano načrtu inž. Kiff-manna z geslom »Dvodružinski dom«. Za drug! in tretji dobitek se je bil boj za priznanje prvenstva med načrtom »Ena kakor druga« in' »Enodružinska hišica«. Kakor že omenjeno, je tudi v tem tekmovanju bilo priznano prvenstvo Kiff-mannovemu načrtu z geslom »Ena kakor droga«, to pa zlasti radi povoljnejših cen. Pohvalno priznanje se je izreklo načrtoma »Enodružinska hišica« in »Domovina«, ki sta bila določena za glavni dobitek in načrtu z geslom »Enodružinska hišica«, določenem za drugi in tretji dobitek. Cene so nastopne: Za načrt »Ena kakor druga« 848.000 K za gradnjo po Lean-slstemu in 880.000 K v opeki; za načrt »Dvodružinski dom« je cena 598.000 K v opeki iri 580.000 K v votlem' kamnu, dočim stane »Domovina« 600,000 K in enodružinska hišica« 080.000 K, obe v o-peki, »Enodružinska hišica« (dvostanovanjska hiša), določena za drugi in' tretji dobitek pa 932.480 K. Razsodišče je moralo izločiti mnocro načrtov, ker niso bili izpolnjeni pogoji, določeni za natečaj. Tako na pr. pri mnogih ni bilo proračuna.^ Med izločenimi Se nahajajo izborni rfačrti, od katerih bi bili nekateri prišli v terno za prvenstvo in' pohvalno priznanje. V splošnem pa je razsodišče ugotovilo, da so se vsi ponudniki zelo potrudili, za kar jim gre vse priznanje. Prva razstava za dobitke izbranih načrtov bo v nedeljo dopoldne ob priliki predavanja fr Mestnem kinn. Nadaljnje razstave načrtov Se določijo kasneje. v, m Kdo je kriv? Mi smo slavni mestni stavbeni urad, pod kojega delokrog spada tudi skrb za mestne ceste in ulice, že večkrat opozarjali na naravnost škandalozno stanje Einspielerjeve ulice, zlasti pred Franzoviin mlinom. Danes v opoldanskih urah se je pripetila ravno na tem mestu nesreča, ki ponovno zahteva takojšnje popravilo ceste in odpravo tega »spričevala« našega stavbenega urada. Težko naloženi voz za pohištvo, In,o", Efcitingcrjevega naslednika se je vdrl do osi v blato in dva para vpreže^h konj ga nista moirla več premakniti z mesta. Z bičanjem konj so si hlapci hoteli pomagati iz blata. Trud in' trpinčenje živali je bilo seveda zaman. Končno pa je prednji konj udaril zadnjega s kopitom in mu prebil levo sprednjo nogo. Hlapec je konja izpregel in ga po vsej sili hotel po treh nogah gnati v hlev. Ker konj seveda ni mogel niti prestopiti, so ga kar vsi vprek pretepali. Nek mimoidoči gospod jih je opozoril, naj pozovejo požarno hrambo, ki ima dvigalni aparat, toda nekdo sc je odrezal, češ. kaj bo požarna hramba, saj ie zanič. In pretepali st n-bogo žival dalje. Šele čez eno celo uro so uvideli, da konj ne more prestopiti ter poklicali požarno hrambo, ki je konja prepeljala v klavnico. — Vprašamo pa, kdo je krivi Kdo ho povrnil Jamniku ko-T;ja škodo, ki Se ceni na 25.000 dinarjev? Mnenja smo, da bi bila že davno dolžnost stavbenega urada, da bi se pobrigal za to cesto, na katero je bil že ponovno javno opozorjen. Nedvomno In' se lahko večkratnega milijonarja Franza prisililo, da bi cesto, ki jo je on pri zgradbi mlina pokvaril, zopet popravil. Toda zdi se nam, da na našem stavbenem uradu ni vse v redu. Zato prosimo tozadevnega pojasnila. Policiji pa priporočamo, da se pobrisra tudi za trpinčenje živali in proti takšnim zverinam v človeški podobi kar najostreje postopa. TTpamo, da bo ta opomin zalegel, sicer se boino z našim stavbenim uradom malo natančneje po-iabavili. m Vlom v tovarno Doktor in drug. V Uoči dne 27. februarja je izvršil brezposelni, v Bruck ob Muri pristojni Gustav Ferjan vlom v tkalnico tovarne Doktor in drug na Ruški cesti. S pomočjo lestv je splezal na streho, odstranil stekleno ploščo in se spustil po vrvi v notranjost. Izmaknil je tri omote belega platna v vrednosti 5.327 dinarjev. Ravno, ko je vlomil vrata, skozi katera je skušal zopet priti na prosto, ga je zasačil policijski stražnik. Ferjan je vrgel ukradeno blago stražniku pod noge, vslel česar je ta padel, Ferjan pa je med tem izginil. Bil pa je kmalu nato zoptt aretiran in predan državnemu pravdništvu. Pri tatvini mu je pomagal učenec 6. raz. reda ljudske šole, ki je stal na straži. Res lep začetek! m Prijeti tihotapci. Odkar je prevzela obmejno carinsko službo zopet finančna kontrola, je dosegla že več lepih uspehov. Ko je v petek ob 1.30 zjutraj pripeljal D-brzovlak na tukajšnji kolodvor, jc v vlaku službujoči finančni paznik prijavil, da so med vožnjo od ineje proti Mariboru kar frčali iz vlaka razni omoti. Odposlana je bila takoj patrulja, da bi te omote zbrala. Posel pa so ji zelo olajšali očividuo že prej dogovorjeni tihotapci. Pri železniškem mostu blizu Pesnice so prišli nasproti trije težko obloženi možakarji. Že pri površnem pregledu se je ugotovilo, da nosijo vtihotapljeno blago. Odvedeni so bili vsi trije v Maribor, kjer se je ugotovilo, da vsebujejo zaplenjeni omoti 38 kg saharina in 86 kg oigai*etnega papirja v skupni vrednosti več stotisoč dinarjev. Kakor se je dognalo. so tihotapci zagrebški čifuti. Kako jih je nagradila carinska in finančna oblast, nam ni znano. V javnosti vlada mnenje, da se postopa s temi škodljivci narodnega gospodarstva veliko premilo in bi bile še strožje kazni umestne, da bi se tihotapstvo za vselej zatrlo, kar bi bilo v interesu cele javnosti. m Policijska kronika. Neka Jožefa R. v Lajtersbergu, ki živi v zelo ubožnili razmerah, si je skušala pomagati na nepošten način’. Poslala je neko 10 letno deklico k nekemu tukajšnjemu trgovcu z nekim pismom, v katerem ga je prosila, naj ji da razna živila, račun pa naj pošlje neki dragi osebi; ▼ katero imenu je. pisal a'pismo. Trgovcu čeje zdela stvar sumljiva ter je zadevo prijavil policiji, ki jo ugotovila, da je hotela R. trgovca oslepariti. Ovadena je bila sodišču. — Tatvine kokoši so v zadnjem času Ha dnevnem redu. V Kamnici j3 bilo 'nekemu Martinu Šarcu ukradeno več kokoši, vdovi Ivani Tratinšek v Tomšičevi ulici pa dve. Mnogokrat ljudje sami zakrivijo tatvine, ker puščajo kokoši na ccste, kjer jih vsakdo lahko »spravi«, čisto pa se kokoši zatečejo v druge hiše. — Invalidu Stefanu L., ki prodaja na oglu Jadranske banke časopise, jc včeraj opoldne neznan uzmovič izmaknil iz neke knjige, v kateri je spravljal denar, 20 dinarjev. Invalid, ki živi v zelo siromašnih razmerah, je s tem občutno c-škodovatf. m Nevaren goljuf pobegnil. Po Sloveniji jc »kupčeval« že dalje časa nek Pavel Paver z drvami, lesom in ogljem’. Izdajal se je za zastopnika tržaške tvrdke ,-Mcdicus« ter kasiral visoke vsote pri raznih bankah iri zasebnikih na račun teh kupčij. Končno so mu prišli na sled. Na poizvedovanje tukajšnjega sodišča iri policije je bil pred par dnevi aretiran' v Splitu in na zahtevo mariborskega sodišča prepeljan v Maribor. Med vožnjo je pri Poljčanah, kjer je navadno doma., šel na stranišče. Spremljajoči orožnik si seveda ni mislil, da bi skušal aretiranec skočiti iz drvečega brzovlaka. Ko pa ga le dolero ni bilo nazaj, je v svoje veliko presenečenje spoznal da Je izginil skozi okno. Uvedeno je bilo seveda takojšnje zasledovanje in upati je. da bo nevaren slepar kmalu zopet pod ključem določil red častitanja. Gg. odposlanci naj blagovolijo prinesti istočasno vence s seboj. Nedeljski predstavi. V nedeljo popol* dne se vprizori zadnjič v sezoni »Ilirci«-»Ilirci« je drama zajeta iz narodnega življenja. Mestoma je prepleteno delo z lepimi romantičnimi prizori. »Urh groi celjski«. Ker so vstopnice za sobotno predstavo »Urh grof celjski« že skoro vse prodane, se ponovi ta ope* ra v nedeljo zvečer za izv. a bon eni en t. Ker je tudi ža to predstavo zanimanje | zelo veliko, naj si blagovoli občinstvo ' pravočasno oskrbeti vstopnice. Dramatična šola. Rok za vpisovanj* v dramatično šolo se podaljša do 10- t-m. One dame in gospodje, ki imajo ve' selje do gledališke umetnosti, naj se blagovolijo javiti v gledališki pisarni-Omenjeno bodi, da bo zvezan z drama-" tično šolo poskusni oder, t. j. da se bodo vprizarjale predstave, kjer bodo nasto* pali gojenci. To pa bo lo mogoče, ako SW jih bo javilo zadostno število. ■ w.iwa I Marodsi® iledaSisže Repertofre: So Kot a, 3. marca. Urli, grof celjski, izv. Proslava skladatelja Viktorja Parme. Nedelja, 4. marca. Ob’ 15. uri Ilirci, izv. Znižane cene. — Ob pol 20. uri Urh grof celjski, izv. ab. -□ Spored čestitanja pri proslavi skladatelja Parme* Zastopniki in odposlanci društev in institucij, ki se bodo udeležili svečanega častitania pri Parmovi proslavil, naj blagovolijo priti v 'soboto 3. marca ob sedmih zvečer na oder narodnega gledališča v svečani, črni obleki, po možnosti v fraku. Tam jih bo pričakoval ravnatelj opere g. Mitrovič m Ant. Rud. Legat, Maribor Slovenska ulica 7. 425 Telefon 8t. 100- TIT** r -rr^jr: - Kultura in umetnost »Mlinar in’ njegova hči«. V pondeljek dne 5. marca ti. ob pol osmih zveče* vprizori Ljudski oder y tuk. Narodneni domu priljubljeno žaloigro »Mlinar id njegova hči«. Vstopnice se dobe v nede* Ijo celi dan v pisarni Ljudskega odra ^ Kazini, v pondeljek pri Zlati Brišnik * Slovenski ulici in pri večerni blagajni 1 Narodnem domu. x Nordijski večer. V mali Gotzovi d vorani sta prirediila sinoči ga Bran dl-Pelikanova in g. -H. Frisch sonatnt ve* čer, ki je imel na programu izbrane, sO nate treh nordijskih komponistov: Ed varda Griega (Sonate Op. 8 F-dur) Emila Sjogrena (Sonate Op. 19 g-moli) Naznanilo 418 3-3 a Z ozirom na interesno skupnost Slavenske banke d. d., Zagreb § Slovensko banko d. d. LSubilana se opustS koncem te®a meso podružnica Slivenske tanlie d. 1 v Blatite Gosposka ulica ter prevzame vse posBe imenovane podružnice od 1. marca t. B. naprej a Aleksandrova cesta, na kar se posebno opozarjalo vlagateSJS, katerih dobr©-Smetja s® prenesejo na SSavensko banko d. d., podružnica Maribor. y Mariboru, dne 27. (februarja 1®23» J. Hi. Christ. Sindinga (Sonate Op. 27, g-dur). a ^rancll-Pelikanova je igrala zelo čustveno. G. Frisch jo je spremljal ubrano VScm razumevanjem na klavirju. — , Cs večer je prevevala fina, mirna lepo-a scvera; vsaka točka je dajala intuitivni kontakt z globoko dušo nordijskih na-iodov. Dvorana je bila zasedena. B. Šport. : POLNP. V torek, dne 6. marca tl. se 0 vršila ob 20. uri v posebni sobi re-,.avracije »Grajska klet« odborova seja. VRr se ima na tej seji sklepati o važnih ■luevah, se prosijo vsi gg. odborniki, Se iste sigurno udeleže. — Tajnik. Gospodarstvo. OKv Cn* zbor krajevnega vinarskega društva za Maribor in okolico. . V nedeljo, dne 18. marca tl. ob 9. uri minut predpoldne bo imc-lo »Krajevno lnarsko društvo za Maribor in okolico« dvorani gostilno Halb\vidl svoj prvi ®dni občni zbor, katerega dnevni red obsega: ■, j' Poročilo a) predsednika; b) tajnika; e' blagajnika; eil^.' računov in odnosno poro- r Absolutorij izvrševalnemu in nad-^°r°valneinu odboru; ^ ^ Volitev novega izvršovalnega od-'Jra; volitev tročlanskega nadzorovalne-ea odbora; . }■ Volitev 2 delegatov za konstituira-c občni zbor pokrajinske zvezo vino-Brafliiikov za Slovenijo; ■ ■■*,, i Proračun za leto 1923; j 7. Slučajnosti. ""'»jjSjfPf Ako ob določenem' času ne bi bilo pri-°tno oz. zastopano zadostno število čla-#0V’ bo odrejen eno uro pozneje drug ob-111 zbor, ki sklepa veljavno ne glede na - evHo navzočih članov. Vabijo Se vsi člani in članice, da Se tega občnega zbora z ozirom na aktualnost polnoštevilno udeleže. Zaupniki, katerim je bilo poverjeno nabiranje članov v minulem letu, se naprošajo, da prinesejo s seboj ali pa pošljejo po zastopnikih sezname medtem pridobljenih članov. Iz teh seznamov bodi razvidno: Ime in priimek člana, njega bivališče z zadnjo pošto ter svota plačane članarine. — Na občnem zboru se bo tudi prevzemalo stare že izpolnjene bloke za pobiranje članarine ter izdajalo nove; nabrano, n še neoddauo članarino bo sprejemal drnštveni blagajnik. Spričo vinske krize, v kateri se nahajamo in' v času. ko vlada, mestni in občinski zastopi nalagajo vedno višje davke in doklade na vino in se na ta način vinske cene tiščijo k tlom, ko od dneva do dneva pada konzutn vina, ko ni nobenega izvoza, bodi resen opomin vsem vinogradnikom, da se zavejo še pravočasno važnosti velike in močne, celo državo dosegajoče organizacije, ki bo edino v stanu preprečiti nadalnje izmoz-gavanje vinskih producentov ter doseči pri vladi primerno oporo naših stremljenj in garancijo za nadaljni obstoj in razvoj našega danes ogroženega vinogradništva. Vabljeni so zato ponovno vsi vinogradniki in drugi zauimanči, da vstopijo v naš krog; čim več nas bo, tem prej in tem več bomo dosegli. 1— članarina znaša do nadaljnega 10 Din. tudi za tekoče leto. — Odbor. g Produktna borza v Novem Sadu, 1. marca: pšenica 455, ječmen 315. oves 290. koruza 240, za april 267f fižol, novi boli 425, moka »00« 665, otrobi pšenični 175, tendenca: stalna,. g Mariborsko sejmslco poročilo. Na živinski sejem dne 27. febr sc je prignalo 3 konje; 5 bikov 171 volov, 209 krav in 3 teleta; skupaj 391 glav. Me pozabite naročnine! Velikanska tatvina Simplon-Expressui. y) Tat jo svoje dejanje priznal, glec* zlat* j pa je dajal nejasne podatke. Pravi, da je večino zlata prodal po zelo nizki ceni. V Berlinu je nakupil avto, kolesa, kino* aparate, zdravniške instrumente itd. ter jih je hotel odposlati v Italijo. Pri njem so našli, za 10 milijonov mark inozemskih deviz ter različno zlatnino. Pri neki barčki v Stettini leži za 100 milijonov mark deviz. Kje je ostalo zlato, še ni znano. Izgloda, da ga je Alhnarctti dobro poskril. Celske vesti. - - - — , Umrl je rodbini dr. Tajnšekovi v Št. jc bilo treba nakupljeno zlato iztihota-1 Pavlu pri Preboldu v nežni starosti sin-piti. Nakupovalci so ga razdelili v 44: fiok> Težko prizadeti rodbini iskreno ho-škatljic in te stlačili v vrečo, ki je na, žalje. zunaj izgledala kot navadna prtljaga,; Mestno gledališče v Celju, Vslod Ha* S to vrečo so odpotovali s Simplon-Ex- stal ih zaprek se gostovanje celjskega pressom v Pariz. Med potoma pa se jo mestnega gledališča v Ptuju s predstavo odluščila plomba na vreči. To je opazil »Sedemnajstletni« ni vršilo dre 25. fe-Itali jan Alimarecti, ki je poprej živel v bruarja, ampak se vrši v nedeljo, dno Parizu in se je v zadnjem času preživ- 4, tm. y forck 27. febr. je gostovalo Ijub- Berlinslca policija ima svojo senzacijo: V Simplon-Espresu je bila izvršena tatvina, ki jo lahko prištevamo med največje tatvine v zadnjem času: gre za lepi znesek 570 milijonov mark. Tat je neki Italijan, ki je bil dne 20. x>r. m. v Berlinu aretiran. Tatvina ima sledečo zgodovino: Neka francoska družba za trgovino z zlatom je nakupila v Orientu, zlasti v Carigradu, za 600.000 frankov zlata. Izvoz zlata iz Turčije je prepovedan. Zato Ijal kot kontrolor spalnih vozov. Alima-retti je preiskal tajinstveno vrečo, našel zlato, ga takoj pobasal in neopaženo izstopil v Benetkah. Takoj je brzojavil Ijansko Narodno gledališče z veseloigro »Ugrabljene Sabinke«. Gledališče :ie bila dan poprej že popolnoma razproefnho. Igra na sebi je brez vsake notranje vrerl- svoji pariški ljubici gospodični Bagrand, < nosti, je pa izzvala vsled eksaktnega naj pride v Benetke.JTa je^fes dopotova-j jKran;ja> j-nr -je pričakovati od Ijubljan-la in vzela s seboj štiri škatlice zlata, sjjih igralcev, burje smeha. Občinstvo so Medtem pa so začeli sumiti Alimarettija, mctj ccj0 jj^-o izborno zabavalo, in so tudi zaprli.njegovo ljubico v Pari-j Občni zbor Orjune se je vršil prete* zu. Ptiček sam pa je ob pravem času. gejj0 ^j-edo v Celju, ki je pokazal, kake popihal^ kot signor Lawson čez mejo v.ze]0 gc uanimajo celjski Slovenci zn te Nemčijo. , nacijonalno društvo. Ob naravnost kras* Nakupovalci zlata so bili toliko pre-jni udeležbi je potekla debata 'stvarno, vidni, da so dali dotično pošiljatev zava-j predsednik novoustanovljenega društva rovati pri neki francoski zavarovalnici, j g. Sirec nam pa služi v garancijo, da ja! ki jo je zavarovala pri švedski zavarovalni družbi. Obe zavarovalnici bi bili morali kriti izgubo. Švedska zavarovalnica pa jo obvestila o tatvini borlinsko policijo, ki jc ugotovila, da je Alimaretti j teri tudi v Celju. odpotoval iz Berlina na Švedsko. Dne j ______________ 25. pr. m. se je vrnil v Berlin, kjer je Ir PlUini bil na stettinskem kolodvoru aretiran. 1 s . vodstvo v pravih rokah. Potres. Poroča se iz Baškega, da se j* čutil v torek zjutraj ob pol 7. uri rahel potresni sunek, ki so ga občutili neka* , v <&; • *\ -J Podružnica Mar, ASeksandrova cesta štev. 11 Delniška glavnica in rezerve Dan 50.000.000- Vloge čez Din 125,000.000-Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dobrovnik, Gornja Radgona, Kranl, Ljubljana. Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Velikovec, Vršac. EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja loka. Agencija: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AFBLIAUJE: Ljubljana: Slovenska banka. Split; 3ugoslavenska Industrijska banka d. d. Budap&si: Balkan Bank r. t, Vaczi utca 35. Wlen I.: Bankhaus Milan Robert Alexander, Augusilner-strasse 8. 453 44—1 ■zvršule vse banšne posle najkulantnele oznanila Stersotiplstlnja, dol ra strojepiska in hitra (nemška) ste-nnpraflnja, slovenske odnosno srbohrvatske in nemške korespondence popolnoma vmož-na, se išče. — Slovensko in nemško lastnoročno pisane ponudbe je t curiculum vitae in referencami poslati na tvrdko: Mednarodni earlnsko-špedicijski bnreau Bran. Pu-hevič * I. Bonča, Maribor, Aleksandrova eerta štev. 4-4 I. 442 3-1 Mlada inteligentna gospodična išče službe kot kon-toristinja v kakšni privatni pisarni ali podjetju. Zmožna je strojepisja ter slovenskega, nemškega in srbskega jezika Gre tudi v kakšno boljšo trgovino kot blagajničarka. Naslov v upravi. 432 2-2 Zmožne prostovodne monterje za zgradbo nadzemeljske električne napeljavo sprejme elektrarna Fala, Maribor, Aleksandrova cesta 14 Pismene ponudbo s prepisi spričeval in dokazili’’« dosedanjem poslovanju z navedbo starosti na gornji naslov. 447 2-1 Dvomesečni tečaj ?a vse vrste knjigovodstva otrori orati majhnemu plačilu iipra-šan strokovni učitelj v popoldanskih ali večernih urah. Prijave sprejema M. Vauda Gregorčičeva ulica 4, pritličje leve. 438 Zemljepis Dražen za srednje Sole, dobro ohranjen, želim kupili. Ponudbe ped gorn im naslovom na upravo. 443 3 Mali lokal na prometnem kraju se takoj odda. Naslov poTe uprava. 446 [ ; Večja prazna soha z uporabo j kuhinje se išče v podnajem. I j Ponudbe pod ,Uradnik" na i upravo. 441 2—1 ; Dve kravl vzamem v dobro rejo. Vsaka mora imoti dnevno 4 htre mleka, Spes. Krčevina št. 28. 445 BW*f»iH»iuwuiuiipnrmMimiiaimijiRiTirn»TmTiininiuimniimniuii PALMA fc&učulc pot p e t otJce i'n potf5la-te Prednosti! nego mraza I Na prodaj dobro ohranjeni trpežni čevlji. Šenk, Linhartova ulica 12 444 Posestvo, obstoječe iz 14 ora-lor, od tega 3*/a orala vino grada, sadonosnik s travnikom), 2 viničarski in ena gosposka hiša z kletjo in stiskalnico, ne daleč od okrajne ceste, se proda. Natančnejše v opravi ,Tabora”. 437 Proda« popolnoma novo pohištvo za eno sobo in kuhi njo po zelo nizki ceni. Oddajam tudi po komadih. Vpraša se v gostilni Nendl, Tržaška cesta I. 448 Higijenična brivnica s* vsem priporoča. Prvovrstna postrežba Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1850 URE, žepne in sionske, popravlja najsolidneje tvrdka R. Bizjak urar, Gosposka ul št. 16, Maribor. 433 15-2 Pisemske znamke, jugoslovanske, rabljene, kupi vsako množino Zolgar, Tattenbach-•va ulica 18 III. 429 3-3 cS@cS22i v Mariboru sc priporoča cenj. občinstvu m najokusnejši rženi, beli in tnleč-in kruh ter najfinejše pecivo za čaj in kavo. 2501 Zamenjava stanovanja. Snažno stanovanje v Sodni ulici ^ eno sobo in kuhinjo sc zamenja s stanovanjem /, dvema sobama in kuhinjo, event. tudi v okolici. Naslov pove uprava. mmmmmmmm ARKO €0« 2175 Križevska opekarna j® A. Lumir & drug, Ljubljana 5j nudi 322 V- vsakovrstno prima opeko I':! po konkurenčnih cenah. § SS Pisarna: Ljubljana,Piule 19. E | ®8T Sprejmejo se takoj IM | izurjeni v kavarniški stroki. Ponudbe na uprav© kavarne „UNflON“ v Ljubljani. 454 Mihel Zevaco: Markiza Pompadoar. Zgodovinski roman. Poslovenila Rosandra. (Dalje.) (42) »Šmentaj vendar! — Od jedriega, edi- ‘ nega, slavnega, zmagovalca, — prijate,-’ lja od Voltaireja, — od pruskega kralja vendar! — A pustimo to, — glejmo, — kaj vas je pač privedlo semkaj?« — »Edino le to,« — je odgovoril du Barry' ter podal gubernerju spis, ki je bil zapečateni s kraljevim pečatom. — j Ta je pregledal listino, — pogledal j ,Vodja Bastilje, — Star uradnik, oste- začudeno clu Barry-jevega spremljevalca Iklenelih oči, je pozdravil grofa du Barry in rekel: z vsem spoštovanjem, medtem ko je j »Kraljev ukaz, — jaz Se mu uklanjam, pogledal nezaupno njegovega spremi je- j Razpolagajte z menoj, gospod...« tvalca, ki se je pri tem pogledu zdrznil, j »Gospod Jakob,« — je dostavil grof, »Kake novosti, dragi grof?« — je po-.' ter s tein dovršil predstavljanje. — tem vprašal, — »saj v ti kolibi, v tem Oni, ki je imel to pač preskromno brlogu, kjer tičim, ne zvem ničesar od ime, se je vzravnal, potem globoko pri-»unanjega sveta. — Blagor vam, ki ži- klonivši se, rekel s čisto brezizraznim (vite pa dvoru! — Torej, — gospa Clia-4eauroux še vlada v srcu našega ljubljenega vladarja?« — Grof du Barry se je zdrznil. — Tihi spremljevalec pa je pogledal gu-bernerja ječe s posebno pazljivostjo, — pa zašepetal: »Če ni neumen, — je gotovo človek, katerega Se treba bati! Treba ga na vsak (način' nadzorovati.« *— »Gospica Chateanroux je umrla,« — je odgovoril grof du Barry, — »in če tudi živite daleč od dvora, mi vendar rte bo-ptc trdili, da...« — »častna beseda,« — je odgovoril guverner, — »nisem vedel tega. — Torej je umrla uboga Chateauroux! — Bog ji bodi (milostljiv! — Tako je pač Veliki Friderik He bo več zval ' Co til Ion' III.«.« — To pot Si je tihi spremljevalec grizel ustnice, — du Barrv je prepadel! — »Od katerega Velikega Friderika pač govorite?« — je vprašal plaho. — glasom: »Hvala vam gospod guberner, — meni je usoda tega mladeniča pri srcu in gospod grof je bil tako dober, da je storil potrebne korake..,« — »Dovolj,« — je pi*ekinil guberner. — To me mora pač malo zanimati, — če do-nesete povelje podpisano od Argensona in od Berryerja, — drugo nima važnosti za mene. — Mislim le, da ni bilo potreba, da se mi izda prej ukaz, da ga moram držati strogo ločenega od zunanjega sve-! ta. — Sedaj vas pustim takoj povesti!«! Pozvonil je, — služabnik je prišel. —| »Pošljite mi ključarja št. 9,« — je uka-; zal guberner. — Čez nekaj trenutkov je dospel ključar. »Povedite gospoda v celico št— Poglejmo, katero številko že...« Gubernator je vstal, se približal jedni polici, pogledal pa nadaljeval: »Na številko 214.« — Kakor razvidno ni hotel poznati guberner niti imen 'svojih varovancev, — ne stražarjev in ključarjev. — Vse je šlo po številkah. — O sebi je rekel, da je številka 1, — v Bastilji ni bilo imen, le številke. — Ječar je pomignil gospodu Jakobu, in le-ta, potem ko je še pozdravil guberner-ja z vso bedasto vljudnostjo, katere je bil zmožen, je šel za ječarjem. — »Spoštovanja vreden mož. gospod Jakob,« — je pripomnil še du Barry in vstal. — »Dragi guberner, zahvaljujem se vam prav prisrčno za vašo uslugo.« — »Tu pač ni ničesar za zahvaljevati, — vi ste prišli z ukazom! — Ali morete pričakovati gospoda Jakoba?« — »Pri moji veri, — ne, —- hočem dihati la straže in slednjič no dolgem hodniku čimpreje svež zrak!« — »Razumem,« — je odvrnil guberner in vzdihnil. — Du Barr.v se je še vljudno poslovil in slednjič odšel. — Ko je prišel do kočije je naročil stre-žaju, naj počaka s kočijo tani na mestu, a sam pa je šel proti kraljevemu trgu, odtam zavil v uličico sena, — in prepričan, da ga ni nobeden sledil, je hitro izginil v malo hišico jako skromne zunanjosti. — Bila je to hiša, kjer je stanoval gospod Jakob. — Le-ta je pa medtem sledil ječarju št. 9 kakor ga je bil zval guberner. — Ječar je šel doli po stopnjicah, prekoračil temno dvorišče, ki je bilo tako prevzelo gospoda Jakoba, — stopil na ozek, neokreten hodnik, šel po stopnjicah v gorenje nadstropje, kjer sta povsod Krečnva-dospel pred težka močna vrata, katera je poskušal odpreti. — Gospod Jakob ga je v teni prijel za roko, — ga vprašal: »Oprostite prijatelj, — le jedno te* sedo.« — »Govorite.« — »Ali veste, kako se zove ta jetnik?« — »Številka 214?« — »Da, 214.« — »Ne poznate njegovega imena?« ”* »Imam neko sporočilo za njega, iuie mi je bilo že rečeno, — ali, povem vam, da sem ga bil pozabil.« — »Že dobro, imenuje se vitez d’ Assas.« Prvi naravni nagon’ viteza d’ Assaš 3® bil, ko so ga vstavili, da se brani. — AH takoj se ga je poprijela brezupnost. — »Zakaj bi pač ostal tudi prost, — za* kaj naj bi sploh še živel. — Ona ga n® ljubi, soproga je od drugega. — Jo pac najboljše, da izginem iz tega žalostnega življenja.« — In vsled tega še je pustil odvesti mirno proti vozu, ki ga je odpeljal proti Bastilji. — Čez kakih dvajset minut je že stopil vitez d’ Assas v Bastiljo. sledil ječarjeni in vojakom, kamor so ga suvali, ne vedoč, kam ga vodijo, kaj sc bo sploh še * njimi zgodilo. — Slednjič so ga dovedli do sobe 214, kjer so ga zaprli s tremi močnimi zapahi. — Beseda »Soba« je bil uradni izraz v* nasprotje z onimi temnimi celicami pod zemljo. — A ta Soba ni bila čist in’ svetel prostor, — s pohištvom, kot je tf»-vadnb za umevanje besede Soba. — Soba 214 je bila le malo bolj svetla od podzemeljskih celic. — nič drugega. — Ozko leseno ležišče pribito k zidu, — * jedno jedino odejo, — stol rta tri noge. nlal polica za kruh irt vrč Vode, — to bila vsa oprava. — (Dalje prih-) 1———«—» I AMERIKANSKI |:;’j In anglelkl Singer šivalni stroji Singer Igle In nadomestni lastna mehanična Singer olje, niti, svila itd. Prodaja na delavnica. Obroke. Šivalni streli Doume a (o., N©wyork. teoMa2aMjsi3l.Zairi.Mta5. Podmtoks: MARIBOR, Šolska ulica itev. 2, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bielo-var, Brod na SavJ, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podi Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, BitolJ, Kragujevac, Zaječar in Stip. 3« Zastopstva so v vseh večllh mestih. Priporoča se: Rajko Zotter krojač za gospode in dečke MARIBOR Pristan štev. 6, I. nadstropje (pri Dravi). 413 Semena vrtnice in sadna drevja' se dobe pri ,VRT“, Dža-monja in drugovi, družba z o. z., Maribor, Čopova I ulica. Zahtevajte cenik. 407 PerllO, 2595 78-25 klobuke ' dežne plašče, čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno In galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje pri JAKOB LASI, Maribor, Glavni trg 2 KflVflRHA FRANKOPAN. V popolnoma prenovljenih lokalih, dnevno KONCERT. Vsako nedeljo in praznik five o’ clock tea. Začetek ob 3. uri. Solidna postrežba. Za obilni obisk prosi 440 IVAN KOKOL. Bremen - New York Direktne zveze s sijajnimi ameriškimi vladnimi parniki. Ne-nadkriijlvi glede udobnosti, čistoče in prvovrstne krme. Najhitrejši in najvarnejši parniki. »George Washington" »America" 3525 „President Roosevelt** „President Hardlng" Zahtevajte natančnejša pojasnila in plovno listo štev. UNITED STATES LINES Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, palata Beogradske zadruge. Prvovrstna LjiircRa in ulila vina ’ “»v tvrdki F. Kaučič, Maribor, »“?’* dmcjptiftfSS MMimaiiiAM rulavi premog, bukovo i! prCVHOS* ?flj£ ‘jda in ™ehka drva ls ia ln i|a vsaka množina na dom postavljena, prodaja najceneje Dav. Johan, Gregorčičeva ulica 1. 451 E. TemoeRmann, — JčoMar — Zuršh. Parne žganiarne ¥se vrste perila m gospod® • — - dame, fca&or “=5=35!S5 Iperilo, R®’?' tolnaeSSo gld’ Izdeluje P° nitjih conah sdlirs@r _________________________________________ _ MJMMBOR. Korada rat&m jjagtnik ig izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. — Odgovorni urednik: Rudolf Ozim, Tiska: Mariborska tiskarne 4' z direktno in indirektno paro, najnovejši in najboljši sistem z najboljšimi aparati. nA.A.| Delikatesno in špecerijsko blago kot razne j AMnumSi e-*.Eiffli ©PMIpSf z 94—96°/0 trSJLOt ! v e Slra> oRfskc ln milanske salame, sardine, Iti SgiSiigflS alkohola. ...... . , polenovke, riž, kavo, fini čaj, fine likerje me- < Najbolje reference iz dolgoletne prakse. — Prospekti in dicinskl konjak, marmelado, fino cvetlično strd odprto in v stekle- j proračuni na zahtevo brezplačno. znižani ceni pri * rX" «eTrtt S W jSčevfuliSll.1 «91(jjQ. »f fi [§.; U Ml!$}lt]0 lil POljSllMO. \