Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 24. junija 1934. Štev. 25. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 U., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. Prekmurci v Ljubljani i na Gorenjskom. V nedelo, dne 3. t. m. so se odpelali iz dolnjelendavskoga sreza izletniki v Ljubljano i na Gorenjsko. Število izletnikov je presegalo 100. To je bio drügi vekši izlet gospodarskoga značaja po ostaloj Sloveniji. Lepo nedelsko jütro je pozdravilo izletnike na lendavskoj i beltinskoj postaji. Veseli obrazi mladih moškov, dečkov i deklin, obiskovalcov kmetsko i gospodinjsko nadaljevalnih šol je zagotovilo prijetno drüžbo med vožnjov po zelenoj Štajarskoj i s kra-sotami obdarjenoj Gorenjskoj. Ta izlet ne bio samo gospodarskoga značaja, liki tüdi velike nacionalne vrednosti, ar so bili izletniki večinoma iz obmejnih krajov, naši Madjari, Na te način jim je bilo omogočeno, ka so si ogledali poleg gospodarske vrejenosti kmetij, tüdi lepoto krajev naše zemle i spoznali prijaz-nost i gostolübnost dobrih Slovencov. Po prihodi v Ljubljano so si ogledali velesejem, Grad, Tivoli, nebo-tičnik i še mnoge drüge znamenitosti naše bele Ljubljane.— Komaj so si malo odehnoli, je že kukavica zaku-kala i radio Ljubljana naznáno daleč po sveti Prihod Prekmurcov v Ljubljano. Drügo jütro je sprevajao izletnike na Gorenjsko g. ing. Sadar, ban. ref. v Ljubljani. Ogledali so si Bled ino vzorne kmetije po okoliških vesnicaj. Potüvali so skoz Vintgar, gde so naši Madjari neštetokrat vzklikali: »Ez a mi gyönyörü hazánk“ (To je naša ■krasna domovina). G. ing."Sadari se tem potom izletniki najlepše zah-valüjejo za njegovo požrtvüvalnost i neprestano razlago gorenjskih znamenitosti. Krona toga tridnevnoga izleta pa je bila v Št. Jurji ob južnoj železnici. Pri povratki so si izletniki ogledali ban. .kmetijsko i gospodinjsko šolo v Št. Jurji. Či se je ravno že od Ljubljane vlevao dež liki z škafa, je izletnike pozdravo na postaji vedno veseli obraz g. ravnitela i g. prof. Kop-rivšeka. Tü so si izletniki ogledali zavolo slaboga vremena samo vzorno notrašnjo vrejenost kmetijske i gospodinjske šole pod vodstvom i razlagov ge. Voditelice gospodinjske šole, g. ravnitela i g. prof. Koprivšeka. Med pozdravnih! govorom g. ravnitela ino krátkov razlagov o nastavitvi ino razvoji kmetijske i gospodinjske šole — ki je bio preveden Madjarom tüdi v njüv materinski jezik — i ostalimi govori ip štelo biti konca navdüšenega vzklikanja Njegovomi Veličanstvi krali Aleksandri I., g. bani, ge. voditelici gospodinjske šole, g. ravnateli, g. srezkemu načelniki dr. Trstenjaki i g. Lipovci srez. kmet. ref. v Dolnjoj Lendavi, ki je vodo izlet. — Ar so bili izletniki po tridnevnoj hoji telovno jako zmučeni ino otrüjeni, je ga. voditelica gosp. šole Poskrbela z gojenkami za okrepčitev i poživitev z obilnih! obedom. Zato sprejmite ga. od vseh izletnikov najlepšo zahvalo. Za Vaš trüd i požrtvovalnost Vas pa bomo ohranili v najlepšem i trajnom spomini. Zavolo slabih gospodarskih razmer se pa izlet ne bi mogo vršiti v tak velkom obsegi, če njemi ne bi bila naklonjena sreski kmet. odbor v D. Lendavi i kr. banska uprava. G. ban, bodite uverjeni, ka vse to, ka ste napravili v prid toga izleta i ka delate v dobrobit prekmurskoga lüstva na najsevernejšoj točki naše slobodne domovine, Vam bomo stoterokrát poplačali z neomejenov vdanostjov. Na konci pa ne smemo pozabiti g. srez. načelnika dr. Trstenjaka i srez. kmet. ref. g. Lipovca, šteriva sta or- ganizirala te velki manifestacijski izlet. Šmo siromaški narod i vsega vajinega požrtvüvalnega dela ne moremo poplačali z zlatom ka tüdi ne želeta. Poplačamo ga z zahvalnostjov, zato pa naj bo v naših očeh vajino delo trajen spomenik, v šteroga bomo gledal vsikdar z zahvalnostjov mi i naši nasledniki, gda ta že Vidva zdavnaj počivala pokoj onih, šteri se več ne morejo vrniti med žive, v zaželjenoj slobodnoj Slovenskoj zemli. — Vdeleženci. Nedelska šola. III. Mamo jo ...! Pitam: što lejko pridela pšenico? Samo tisti, šteri ma: zemlo, gnoj, seme, šker i delavce. Brez zemle, gnoja, semena i škeri si lejko te najbolši delavec, pa ne opraviš nikaj. Če nemaš noža — ne boš rezao. Če nemaš zemle i drüge neštete potrebščine, ne pridelaš pšenice. Zemla, gnoj, šker, seme imenüjemo s tihinskov rečjov — kapital.Tak te brez kapitala ne moreš pridelati ne pšenice, ne ječmena, ne kukarice, nikaj. Kaj pa — brez delavcov? Tüdi ne. Delavcov je na milijone, mislim takših lüdi, šteri zvün svoje dela vajene i potrebne roke nemajo nikaj na tom sveti. Menje, dosta menje pa je tistih, šteri majo kapital: zemlo, šker, gnoj, seme itd. No i kak zemla brez dela delavcov ne rodi nikaj, ravno tak vala, ka je delavec brez kapitala tüdi obsojen na smrt. Što ma kapital, lejko da delo, tisti, ki nema kapitala, se pa mora pogoditi s kapitalistom, ar inači ne more priti do zaslüžka, do krüha. Močnejši je kapitalist, slabši, včasih skoro brez moči, je delavec. Če bi meli vsi lüdje kapital, bi meli drügačen svet. Tak pa ne bilo i najbrž niti ne bo, ka bi meli vsi lüdje zadosta svojega kapitala, zato je bio i bode delavec odvisen od kapitalista. Kapitalist je močnejši ali njegov Pritisk na delavca itak ma svoje meje. Grofi lejko da Bog 1000 plügov zemle, pa itak vmerje od gladi, če ne dobi delavce, šteri bi orali, sejali, želi, mlatiti. Tovarnar, se zna ka tüdi kapitalist, lejko ma več milijonov vredno fabriko, pa itak ne bo Sit, če ne najde delavcov, šteri se pogodijo v njegovoj tovarni na delo. Kapitalist i delavec se morata zglihati, eden drügomi morata do gotove mere slüžiti. Močnejši pa je pri tom glihanji, to ne smemo pozabiti — kapitalist. Njegova je prva i navadno tüdi Zadnja reč. Mislimo si zdaj ednoga bogatina, šteri ma 10 milionov dinarov gotovine. Je to kapitalist? Se zna da je. Samo od njega je odvisno, kda zameni svoje peneze za veleposestvo, za palače v mesti, ali za kakšo dobro idočo tovarno. Od svojih penez, to je od kapitala, ma hasek. Če peneze posodi — dobi intereš. Če küpi zemlo, bo vživao čiste dohodke posestva. Hiže v varaši njemi dajo arendo. Tovarna njemi lejko prinese lepi dobiček. Kda opazi naš bogatin, da njemi prinesejo milijoni premalo intereša, prime za svinčnik i začne računati. Dobro premisli, ka bi napravo s svojimi penezi, da bi meo kem več haska. Rad bi zaslüžo, zato misli, računa. Na varnom mesti šče meti svoje peneze i rad bi meo kem več, dobička, zato vzeme peneze iz hranilnice i küpi zemlo, hiže, ali tovarno. Kelko je lačnih i brezposelnih, za to se pri svojem računi kapitalist dosta ne briga, ar dobro zna, težko pridejo milijoni vküper, lejko, jako lejko pa razleto... Kapitalist računa i spozna, da če küpi zemlo, bo meo na leto 100.000 Din dobička; če küpi tovarno, bo meo 500.000 Din dobička; če küpi hiže, pa samo 200.000 haska. Vsi Znamo, ka se po tom računi odloči za naküp tovarne. Peneze zameni za stroje, kože, podplate, imelo bo pri njem več sto delavcov dela, pa samo telko časa, dokeč se njemi tovarna zplača, to se pravi, dokeč njemi ta küpčija prinese haske, dobiček. Kda vidi, ka je dobiček tovarne menši, tovarno oda drügomi kapitalisti, on pa vloži svoje peneze v hiže, ar ravno tiste hiže dajo prek arende najvekši dobiček. Kapitalist edno božanstvo pozna, vso čast tistim, šteri so ne do pičice takši, najmre — dobiček. Se zna, poleg dobička misli tüdi na varnost svojega kapitala. Kak pa te, če se kapitalisti zamerijo delavci, ali če misli, da nekaj časa ne bo délao... Püsti, ka bi njegovi milijoni stali, ali ležali nedo-teknjeni v železnoj kasi? Bostradao? On že ne. Ma, hvala bodi Bogi, zadosta penez. Leto dni počitka vidno ne zmenša njegovoga kapitala. Meo bo, istina male izdatke, ali tej ga ne Strašijo, kapitalista ne strašijo izdatki, njegova smrt je — zgüba, njegov beteg je — če nema dobička. Delavec ma bole žmetno stališče. Kda kapitalist na leto dni zapre tovarno zato, ar se delo ne splača... te so njegovi prvejšji delavci brez posla, na cesti. Blodijo od tovarne do tovarne, od hiže do hiže, se ponüjajo, prosijo za delo. Morajo, ar inači vmrjejo od gladi. Takši delavec se smili kapitalisti? Lejko, ali „ne more pomagati", ar se delo v tovarni ne splača. Ne prinaša dobiček. Če bi tovarna prinašala dobiček, bi melo pri njem delo 500 lüdi. Telko delavcov bi lejko skrbelo za hrano, obleč i stanovanje svojih. Zdaj pa, kda se delo nesplača... petsto drüžin strada, 500 drüžin si ne more küpiti krűha, mesa, obleke, 500 stanovanj je praznih, ar brezposelni ne morejo plačati arende. Takše so Posledice, če eden kapitalist misli, ka se delo njegove fabrike ne splača. Ka pa če je več, dosta takših kapitalistov? No potem pridejo milijoni na cesto, potem kmet ne more odati silja, ar nema küpcov, trgovec ne more odati blaga, ar nema küpcov. Oba se začneta tožiti, ka njima slabo ide: čütita — krizo. Dokeč ima kapitalist dobiček, telko časa je vse dobro, telko časa se ne začne kriza. Ali Bog ne dáj, ka bi dobiček spadno, ali izostao, kajti to svadi kapitalista, delavce püsti na cesto i izostanek dobička rodi — krizo. Da, dobiček je mati krize f (Nači povedano: ar nega lübezni, se išče samo dobiček. Tü se vidi, ka krizo jedino lejko odpravi Kristušova vera, če se drži. Vr.) Bele lelije. VIII. Samo pri odhodi so čütiti lüdje, koga zgübijo. Samo pri odhodi so spoznali, kakšega siromaka so meli duga leta med sebom. Govorice so prišle do odhajajočega. Zato je vsem slišno naznáno: Mam dva para dobroga gvanta, šest parov perila, zvün toga do 10.000 dinarov v gotovini. Pokažite mi, kelko od mojih faranov zmore več? Na njuvom mesti bi drügi brez greha meli deset, dvajset, ^desetkrat več. Hlapec, samo malo stiskač, bi si Spravo več v tistoj dobi, kelko zemelskoga bogatstva so si zbrali pokojni* gospod v törjanskoj fari, v ednoj od najboljših prekmurskih far. Zapüstili so nas, ali vezi od srca do srca so ostale. Kda so prišle no- vice od njuvoga betega, je vse samo na edno mislilo: Odked si vzemejö stroške za doktore, za vrastvo? — Tisti Siromaki morejo skrbeti za stroške, štere so branili, lübili, vodili! Kak ogenj se je širilo to geslo po celoj fari i samo nabiratelje znajo, kelko lübezni so nesli dinarčki prek meje k lüblenomi pasteri. Sirota je prinesla zadnji dinar; jokala je, če so šli nabiratelje mimo njene hiže . . . Prle kak bi što mislo, je naš Siromaški narod zbrao prve jezerke za stroške; prle kak bi što mislo, so že kipile vrele, vroče prošnje do prestola Gospodovoga: „Ne, ne püsti Bog, ka bi preveč trpo človek, šteri nas je te lübo najbole, gda smo ga najmenje razmili1*. ...Njuvomi trplenji je konec. Iz trdoga, plemenitoga, dobroga, siromakom očinsko dobroga Sakoviča je ostala samo gomila na Siničkom cintori. Na toj gomili, tak pravi naš preprosti narod, ponoči bele lelije cvetejo. Če je istina, ka vsaka dobrota, vsaka lübezen, vsaka plemenitost dobi svoje plačilo, potem tudi jaz vörjem, da tiste lelije, lepe bele lelije resan rastejo. I če do dnes ne rastejo, bodo zrasle 1 Kontler Julij. (Te krasne reči g. Kontlera so tak plemenite, da ne moremo mimo njih brez opazke. Orisali so veliko düšo g. Sakoviča, smileno, pravično,nesebično junaško düšo. Pokojni je v svojih borbaj pokao tüdi po njih, a oni so znali, da ga goni samo dober namen i zato so bili voditeo pri nabiranji potrebnih penez za ozdravlenje pokojnoga i prvi, ki so v »Belih lelijaj" odkrili tisto krasno ne-sebičnost, štera je dičila našega pokojnoga Sakoviča i štera je najvekša dika vsakoga, posebno pa vsakoga dühovnika kak i tistoga, ki to ^sebičnost prizna. Najlepša hvala. — Vr.) Za prekmurskimi kolniki. Madjarski nacionalizem ... Najbrž je g. Kokalj pravo: „Stati tukaj na meji, gledati kako madjarski kapital i meščan širita svoj nacionalizem v Slovenske vasi, se pravi življenje drugače gledati, kakor ga ví občutite v Ljubljani. Tod se vsaka napaka občütno pozna. Sedaj ustanav ljatno kmetijske šole, vprizarjamo dobre igre. Tod je grof še vedno gospod in madjarski nacionalizem se ne da Odpraviti s pestjo, s političnimi intrigami, megalomskimi frazami in zaupanjem v Bogaˮ. Tak piše Juš Kozak v „Modroj ptici Po slabom začetki — dobro i pametno nadalüvanje... Madjarskoga kapitala i madjarskega meščana, štera bi mela vpliv na Slovenske vesi, ne poznamo, — ne za mejov, ne prek meje. Kak nesmiselna je ta trditev, de jasno včasi, če pomislimo na začasno zasedeno Sarsko ozemle na nemško-francozkoj meji. Što bi vüpao trditi, da je francoški meščan menje vreden od nemškoga, ali da je francoški kapital slabši od nemškoga? I itak te nemški ma vekši, za Francoze usodno vekši vpliv! Slabši premaga. — močnejšega ? Ka se tiče Prekmurja, pa brez statističnih podatkov tüdi lejko trdimo, ka je moč vogrskoga kapitala smešno mala proti moči slovenskoga, jugoslovenskoga. Drügo straši: preminočnost i zdajšnjost sta tistivi dve senci, šterivi ne vidi i ne more v pravoj svetlosti viditi prečan; tevi dve senci strašna. Vrejena preminočnost, znosno sožitje med močnimi i slabimi, dnes pa zmanjšava i po našoj nesposobnosti siromaštvo, nenavadna skrb za krűh, tevi dve sili bijeta boj i od zmage ednoga od bojevnikov je odvisno, v kakšem tempi bodo bežali v preminočnost dne 2 N O V IN E 24. junija 1934. vi, kda smo se ešče bojali vogrskoga vpliva. Da bo zmagala slovenska miseo, to samo slepi ne vidijo; — pa itak, Škoda je za vse skrbi i bolečine dobrih i poštenih, če bi te skrbi i bolečine lejko prišparali. Pa bi je lejko prišparaš, če bi za dnešnje razmere odgovorni tak delali od začetka naprej, kak to priporoča i napovedüje drügi del iz „Modre pticeˮ prepisanoga razgovora. Kmetske šole lejko spravijo naš narod na nove poti pametnoga vertüvanja. Dobre igre njemi lejko primejo srce. i ga lejko navežejo na brate i sestre, štere dnes —• ne pozna i šteri ne poznajo našega človeka. Naravnost smešno je, da tisti „odgovorni činiteliˮ, šteri majo peneze i čas za nastávlenje organizacij, štere samo pobirajo papir i povekšajo razdor, ne mislijo na to, da bi že ednok lejko pokazali prekmurskomi kmeti, kak je prek Müre, onim pa, kak je pri nas.: Zapiranje meje na vogrsko stran je tüdi bat, šteri naše glave mlati. Zakaj bi samo „Novineˮ pisale od toga, da je nikdašnji svet zgüblen, da tüdi prek meje se ne cedi med,— ka je tüdi tam nevola, -siromaštvo? Lüdje sami bi mogli viditi, ka. je tak, lüdje sami bi bili. pravi razširjevalci Slovenskoj i Jugoslovenskoj misli ne škodlivih novic, če bi Vogri zaprli mejo pred našimi, bi razmo i na tihoma mislo, pametno ravnajo, delajo za svoj hasek. Ali kda naš človek ne sme prek meje, kabi na svoje oči vido staro je mrtvo, — da to ne-sme viditi po našoj kratkovidnosti, to boli, to žene poštenoga -človeka v obvüp. Tüdi dokaz naše kratkovidnosti je, ka se z bajoneti i financari borimo proti vogrskomi tobaki, lika pa mi ne bi zmogli na leto par metrov tobaka za prekmurske kadilce po takšoj ceni, obliki i kvaliteti kak Vogri? Ali ne bi nas koštalo dosta menje, da napravimo to, kak pa da siromake gonimo z velkimi kaštigami v obvüp, drüge pa sami navajamo, ka za komaj vidni hasek grešijo proti lastnoj držávi i proti svojemi — žepi? Da, ne pesnica nego pamet!, Ne politične spletkarije, nego — pošteno delo! Ne velke i prazne reči — nego dosta, dosta podrobnega dela. To je pravi protistrup za napade vogrskih nacionalistov. — I zavüpanje v Boga! NEDELA. Jezušovo Srce, omehči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih sirot Nedela po Risalaj peta. Evangelium sv. Mataja V. Vu onom vremeni: pravo je Jezuš Vučenikom svojim: .Či ne bode obilnejša pravica vaša, liki Pisačov i Farizeušov, ne pridete vu Kralestvo Nebesko. Čüli ste, ka je povedano tim starim : Ne mori, ki pa mori, vreden bode - sodbe, jas pa velim vam, ka vsaki, ki se srdi na brata svojega, vrejden bode sodbe. Ki; pa povej brati svojemi : raka, vreden bode spravišča. Šteri pa povej z norc, vrejden bode peklenskoga ognja. Či zato prineseš dar tvoj na Oltar i tam se spomeneš, ka brat tvoj ma kaj proti tebi, ostavi tam dar tvoj pred Oltarom, ino se idi prvle mirit zbratom tvojim i teda pridoči aldüj dar tvoj, (Poglihaj se s protivnikom tvojim hitro, dokeč si na poti. z njim, naj te kak ne da protivnik sodci i sodec te da slugi i vu temnico se vržeš. Zaistino velim tebi, ne boš vö šo odnet, dokeč ne plačaš slednjega filera.) * - Gospod v denešnjem sv. evangeliumi govori od pravičnosti. Razločüje pa dvojno pravičnost: farizejsko i pravičnost onih, ki bodo šli v nebesko kralestvo. Ali zdrügimi rečmi, ravna pravičnost i lažlivo pravičnost, navidezno i istinsko. Gospod nam obojno pokaže v živoj peldi: Pravičnost farizejov: Ne mori ! Pravičnost božega kralestva; „Jaz Vam pa pravim, ka vsaki, ki se srdi na svojega brata, pride pod sodbo! Nadale: Farizeji se püstijo i molijo po vulicaj, naj je vsaki vidi, ka se postijo, ka molijo, ka miloščino davlejo itd. Kristuš pa pravih operi svoje lice i bodi treseo, ka níšče ne vzeme pamet, da se postiš, ka moliš, desnica naj ne ve, ka da levica. Nadale: „Ne nečistüjˮ, Gospod pa pravi, ka niti ne gledaj žene, ka bi jo poželo, ar je že to nečistüvanje. Iz teh primerov je lejko spoznati, kakša je edna, i kakša je drüga pravičnosti Pravičnost farizejov je samo zvünešnja, gizdava, puna samolübja i častiželnosti predrzna... Pravičnost, ki jo Kristuš zapovedava i žele od svojih naslednikov, pa more biti notrašnja toje istinska i ne navidezna, ponizna, prijazna i dobrohotna,.. Oh ked zvira ta prava i resnična pravičnost človeškoga srca? Iz človeče vučenosti i modrosti ne, ar ta, če je zdrüžena z gizdov, odbija i odvrača naša srce! Iz lepote ne, ar ta je prepovršna. Niti površna, navidezna jakost,niti ostrost i sila,nego tisti düh, ki zdigava, blaži, vtiši naše srce, ki dobro šče vsakomi, ki oživla, te rodi pravičnosti i te düh je düh kratkoga i poniznoga srca Jezušovoga, düh dobrohotnosti, smilenosti, potrplenja. Te düh je düši to, ka je sprotoletje v naravi, čütimo njegov dišec, toploto, blagodejni vpliv, brez vsake sile i nasilja! To spunjavati, što zna razmi, je dühovni vžitek, ravnotak, kak to vživati od drügih! „Zato, vse, ka ščete, ka bi lüdje vam činili, včinite tüdi vi njim!ˮ Mt, Vü. 12. Pojasnilo k agrarnoj reformi. Pri razlastitvi zemlišč na veleposestvih so prišli do zaklüčka, ka še dostakrat na parcelaj, določenij za razlastitev, ali na robaj njiv, travnikov i pašnikov, nahajajo starejši falatje hrastov i drügih drev, za štera zahtevlejo veleposestniki posebno odškodnino. Zazavlejo se na zakon o likvidaciji agrarne reforme, štera določa odškodnino samo za zemlo i zgradbe, ki se z zemliščom razlastijo. Zavolo pravilnoga tolmačenja te odredbe zakona o likvidaciji agrarne reforme je kmetijsko ministrstvo izdalo to pojasnilo: Sadno drevje brez razlike, grmi i drüga dreva, ki so v prsnoj višini 30 cm v prečniki debela, preidejo v last agrarnih subjektov kak sestavni del razlaščenega zemlišča. Veleposestnikom se ne. pripozna nikša posebna odškodnina poleg zakonite odškodnine za zemlišče. Za drügo drevje, debele nad 30 cm v prečniki i v prsnoj višini bodo komisije za likvidacijo agrarne reforme dovolile lastnikom, da ga lehko v do ločenom časi posekajo, stebla odpelajo, če se z agrarnimi subjekti ne sporazmijo o višini odškodnine. Pisma naših z tüjine Roanne, Francija; Prečastiti gpsppd urednik! V imeni Jezuša i Marije jih po% dravlam1 njim naznanim, da sam njüvo pismo sprejela. Naznanjam jim tüdi, da sam iz srca vesela prečtela v 21. številki Novin: Našim v Franciji. To je resan sveta istina. Nadale jim, velečastiti g. urednik, pišem nekaj od naših bratov i sester; iz naše krajine. Žalosten te tü položaj. Pred nekelko dnevi sem šla od sv. meše ob pol 6 vüri iz cerkve, štera je blüzi mojega doma. Na vulici sam se srečala z ednim dečkom, ki je šo na delo. Pozdravo me je i me pitao odkec idem tak rano. Povedala sam njemi, da Idem od sv. meše. On mi je pa odgovoro, če sem odnorela i da nemam ka bi mi trbelo, zato hodim ta. To nesramno delo je nelüdno od ednoga takšega, ki pride se i žive tü z ednov, štera ma moža i deco. Žalostno, takših je več. Zgübila se je tüdi edna moja prijatelica, štera je daleč od mene i slüži v hoteli, gde je vse najgrše i najbožnejše. Prosim jih, naj opravijo za njo edno mešo. Prečastiti gospod, jaz sem bila skoz dve leti skoro na ednom mesti i v kakšoj nevarnosti. To samo jaz znam i Bog i pomoči drüge je ne bilo kak samo edino njuve Novine ino Marijin list z Ogračekom. Stem so mi rešili düšo od pogübeli. Blažena Devica Marija mi je na čüdežen način pomagala, ka sam prišla v edno takše mesto, ka mi je tak dobro, da se nemrem Bogi zahvalitiza_veliko smilenosti Tak jih pozdravlam i ji priporočili Bl. D, Mariji, naj ji čuva ešče dugo Iet kak dobroga pastira svojih ovčic. Jezuš i Marija bodi moja tovaršija! Frančiška Terplan z Kükeča. (Sveta meša opravlena brezplačno. Vr.) Boís Vernois Voiteuv jüra, Francija. 'Prečastiti gospod ! Jako sam zahvalna z našim krščanskim tiskom i. preveč vesela, da mi ga je brat naročo. Prosim Vás, li gradbe naprej kak dozdáj i pišite poguma)J tak naprej kak dozdáj, V molitev 'se Vam Priporočam. Škafar Ana iz Bratonec. (Bomo dragevole naprej gradili,'dokeč ne dogradimo božega kralestva v dü--šaj. Drügoga namena nemamo, samo toga; ki lübi to kralestvo, naj nas podpira. Vrednik.) Misijoni. ; - Nová cerkev^Sr^Jeztišovoga ; V Kumbi v Afriki. V Kurat)! v Afriki so dokončali veliko delo v časi božo, zozidali so cerkev Srca Jezušovoga. Opravila se' je. slovesna' slüžba' boža, k šteroj so še zbrali vsi kristjani. Meli so sküpno sA obhajilo na čási presv. Srci Jezušovomi. Pri toj ^slovesnosti so se: molíle posebi za te den pripravlene molitvi za vse tiste, šteri .so pomagali, ka se je; stavba dogotovila.. Študentje i misijoni. V Franciji sé je nastavila pred dvema letoma misijonska zveza kat. akademikov. Ta zveza si je nadela nalogo, da poskrbi misijonarom — dühovnikom pomočnike iz vrst izobraženi j lajikov: doktorov, bolničárk, babic, vučitelic, pro? fesorov itd., šteri bi podpirali misijonare i bi bili pripravleni se žrtvü-vati v poganskih deželah. Drüštvo išče po vsej evropskih vseučilišča} navdüšen© i sposobne delavce za misijone. Te bodoče misijonske pomočnike bo- do skrbno pripravili. Prvi bodo šli v j Indokino i Kamerun (Afrika). Te po- I živ so toplo priporočili razni francoški 1 kardinal!. To drüštvo »Ad Lucern* i ma svoj Sedež v Lilli (Lille, Nord, 18—20, rue de Toul). Smrt apoštolskoga delegata. V Kairi je 26. marca vmro po kratkom betegi nadpüšpek Torkvat Dini, apoštolski delegat za Egipt i Palestino. Bio je star komaj 46 let. Za apoštolskoga delegate je bio imenüvani pred pol leta. Otok Madagaskar ma po najnovejših podatkaj 505.542 katoličanov, od njij je največ belih, menje pa mešancov. Prebivalstva pa ma te otok 3 miljone 522.241. Tak je že vsakši sedmi prebivalec katoličanec. V misijoni v Jüžnoj Afriki je mrla misijonska zdravnica Doroteja Loseby, komaj v 26 leti. Bila je hči evangeličanskih starišov iz Jüžne Afrike,a se je spreobrnola i posvetila misijonom. Iz jüžne Indije poročajo, da je 1 v mesti Kumbakonama Vmrla s. Kara-; Ima iz drüžbe hčeri Brezmadežne. Pri dvorbi betežnikov gobavcov je sama ? dobila te strašen beteg i mrla. - To je i junaško, kakšega svet ne pozna. Politični pregled.: Narodna sküpščína. Pred narodno skupščino je vložen zakonski;; načrt: od zbrisala Fidei komisov. Fideikomis je stari vogrsko-austrijski zakon, šteri je ne dovolo, da bi se gotova veleposestva smela odtüjiti nego mogla so ostati vu familiji last tistoga, kak je familija; določila.. Pri , nas je takše lendavsko veleposestvo. Fideikomis, madjarski hitbizomány,.po, našem pomeni vemo zročitev. Nemčija. Nemški kancler Hitler j je z letalom prišo v Benetke, gde; sej je vu villi v Pisani Castei di; Stra poleg Benetk sestao z Mussolinijom, predsednikom talijanske vlade. Namen sestanka je bio, naj Nemčija stopi nazaj; v zvezo narodov i se ponovi lani: sklenjen, a že pokopan četvorni sporazum med Italijov, Anglijov, Francijov i Nemčijov za vodstvo europske politike. Nemčija bi pri miri püstila Austrijo, bi se sporazumeta z Francijov, ta bi pa hrbet obrnola Jugoslaviji. K četverozvezi naj bi še v nekoj meri pristopila Polska i Češka. Vse to so samo človeče misli. Mussolini se boji Rusije i Nemčije, boji se močne Francije z Jugoslavijov, zato pa: razdira pogodbe, štere se predvidevajo med; Francijov, Rusijov. Malov Zvezov ? Balkanom. V Nemčiji je razglašen moratorij za vse. inozemske duge: do X j 1935. jul. 1. i obresti so spadnole na 3 V«. Polska. Po obiski nemškoga: ministra Göbbeísa v Varšavi so nej? . nam hüdodelniki na vulici vmoriti notranijega ministra Pieradzkija i zbežali. Pieradski je je'sprejeo nemškoga mi-, nistra, mesto predsednika republike i vlade. Zato je plačao zdaj z živlenjom svojim. Pa mir meti z vsakim, je vendar boži navuk. P. Sutter: Šatan v Illfurti. Istinska zgodba. Zgled Obsedena dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. XIX. Zmaga nebeske Matere Marije. Či te kda sveta, dragi čtevec, pripela pot v Illfurt, boš vido na trgi v ogradi proti nekdašnjemi Burnerovimi domi lepi spomenik v obliki visikoga kamenoga stebra, šteri nosi prelepo podobo Nevtepenoga Poprijetja, napravleno iz pozlačeno zlitine. Spomenek je 10 metrov visiki i presega vse hiže naokoli. Na podstavki čteš napis: In memoriam perpetuam liberationis duorum possessorum Theobaldi et Josephi Bumer obtentae per intercessionem Beatae Mariae Virgnis Immaculatae., Anno Domini 1869. — Po naše: Na vekivečen špomin oslobojenja dva obsedeniva, Leopolda i Jožefa Bumera na priprošnjo blažene Device Marije, nevtepeno poprijete. V Gospodovom leti 1869. Gospod plebanoš Brey so ne zanemarili te lepe prilike, ka ne bi tak dobroj Materi Božoj napravili dostoj- ne zahvale i tüdi farnicje, kak tüdi drügi Marijin častilci so k tomi deli Iz srca pripomogli. Naj zve celi svet, ka je ravno Nevtepeno Poprijeta i Schiltigheimi, i v Illurti peklenskoga pozoja premagala i njemi glavo strla. Ve še: je pa celo izgajanje, štero je prle trpelo po cele: vüre brezi haska, posrečilo samo po pomoči „Velke Gospeˮ. Na njeno reč je šatan mogeo odstopiti. V njene roke je Gospodni Bog dao takšo moč, kakšo je nekda sveta dao v roke v prvom boji ar-hangeli MihaIi. Marija je tista mogočna žena, strah pekla, pred šterov morajo odstopiti moči tmice. Bodi njej čast i dika na vse veke! Zdaj me lehko pitaš: Zakaj sta pa dečka bila obsedeniva i zakaj sta tak grozno mučenja? Što je bio toga kriv? Starišje ali dečka?— Prečti si IX. deo evangeliuma sv. Janoša, šteri pripovedavle od ozdravlenje sleporojenoga. Tam najdeš odgovor. Jezuš je odgovoro, da slepoto ne so krivi niti starišje niti slepec sam. Bog je to probo dopüsto, ka bi se i zdaj razodela njegova dela, i ka bi nas opomeno na dobroto našega odküplenja. Pred prihodom Odrešenika svete je bio ša- tan na zemli skoro vsemogočni gospod i vladar pa razšitjavao svojo oblast skoro po vsem sveti, tüdi oblast nevere i svaje pa grde slüžbe. Zato je imenüvani tüdi knez toga sveta. Tak ga imenüvao tüdi naš Odrešenik. Prle, kak je za nas mro na križi, je pravo „Zdaj je sodba toga sveta, zdaj bo knez toga svete vövrženi i jaz kda bom povišani od zemle, potegnem vse k sebiˮ, (Jan. XII. 31., 32.) to je po veri v Jezuša Kristuša, po njegovoj smrti i gorstanenji bodo vsi lüdje, ki so dobre vole, odrešeni iz oblasti tanove i zdrüženi z Odrešenikom, tü na zemli po lübavi, v nebi pa v vekivečnoj blaženosti. Odrešenik sam, dokeč je šče na zemli živo, je kazao svojo oblast nad šatanom s tem, ka je vse obsedeno, štere je srečo, oslobodo od hüdoga düha, i to oblast je dao svojoj Cerkvi i apoštolom: „V mojom imeni bodo izganjali hüde dühoveˮ. (Marko, XVI, 17.) Apoštolje so to tüdi v imeni Jezušovom delali kak i Cerkev to dela šče do dnešnjoga dneva i se poslüžüje te oblasti nad peklenskimi dühovi v obsedenih i vsikdar z istim uspehom kak v Schiltigheimi i v Illfurti. Takši 24. junija 1934. NOVINE 3 Francozki zvünešnji minister pri nas. Francozki zvünešnji minister Barthou vrne te dni obisk našega zvünešnjega ministra Jevtiča v Parizi pa se müdi 4 dni v našoj državi. Njegova pot je političnoga pomena. Staro prijatelstvo šče ponoviti i z ednim tüdi zbližati našo državo z Italijov. Kak se to posreči politikom, nišče ne more točno povedati. Želemo pa vsi to zbližanje, ar vsi Želemo mir. Povdarimo pa, da bratje naši, Slovenci i Hrvati, ne smejo ostati robi v Italiji, kak so dozdaj bili, nego morajo dobiti pravice svojega maternoga jezika. Španjolska. Veliki nemiri so nastanoli zavolo agrarne reforme. Interesente podpirajo komunisti. Bitje, bombe, vničenje poledelskih strojov, krv, rane, smrt tlači nesrečno Španjolsko. Kotalonski i baških poslanci so zapüstiti Madrid. Katalonija je sprejela zakon,od agrarne reforme, šteroga osrednja vlada v Madridi nešče pripoznati. Štrajki i nemili so po celoj državi. To je tisto socialistično blaženstvo, od šteroga so senjati vnogi. Zdaj vidijo, kama pripela človeka pot brez Boga. GLASI SLOVENSKA KRAJINA. Dolnja Lendava; Javno znana reč je, ka so .v Lendavi 10. junija 1934 leta bile občinske volitve. Samo posebi je to mala reč, brez kakšega svetovnoga pomena. Javno znano pa je tüdi to, ka so edni zgübili, drügi pa so dobili, to je samo posebi ešče mala reč, če ravno ništerni računajo, ka de se zdaj svetovna notrašnja i zvünešnja politika začela sükati okoli Lendave i njene, okolice. No Lendava pa le ostane samo Lendava, za štero ešče po Ljubljani spitavajo, kde je i kakše ta pride, ali Simplon-expresom ali pa po Kebele-nagygőzösi. Nopa se mi v politiko ne bomo mešali, posebno pa ne v kakšo svetovno! Bog nas čuvaj, ka je itak- preveč zmešano po isveti. To drügo, ka; ščemo povedati, je bole zanimivo, pa v toj reči nega te nesrečne politike notri, nego je gola istina i friška novica po volitvaj. Najmre: Občinske volitve v Dolnjoj Lendavi, iz. šterih ščejo nikaki napraviti svetovno politiko i zavolo šterih ščejo Ženevo, razorožitveno konferenco itd. Prinesti v Lendavo, ar je tam vse buknolo, tu pa bode več haska. V toj Lendavi so ravno te občinske volitve, ništernim lüdem tak glave zmešale, ka več ne poznajo hišnih numer, niti vulice, niti tabeo z debelimi i velkimi črkami, na šterih je natiskana toga ali onoga poštenoga ime i njegov poseo. I tak so ništerni lüdje, zavolo naših občinskih volitev, začeli zaj menjavati hiše, pa celo lüdi več ne poznajo! Namesto, pravimo, ka bi mogeo iti v hišo s. številkov 177, pa je zablodo i se podao, pravic mo pod 225 številko. I če je što do zdaj hodo na levoj strani v bonto, zdaj ide na desnoj. To je eden beteg, šteromi doktorje pravijo bojkot, mi pa podomačem to zovemo za ne- j kaj drügo, samo za lübezen ne, mir ne, pravičnost ne, Spravo ne, i niti za strpnost ne ... Pa to bi ešče naj bilo, liki te beteg je lejko strašno pogibelen. I toga se bojimo, ka če ne od-neha i de se naprej širo, ka do začeli tej siromaški lüdje hoditi mesto v pekarno v kovačnico, ali namesto sabolije, v šlosarijo i tak zna šteri mesto kolbase pojesti kovački obroč, ali namesto žemle podplat... To bi pa že bila svetovno znana dogodivščina. — V zadnjem tjedni smo dobili obilno deža, že. ga je skoro malo preveč. — Popotniki lendavske glavne ceste pripovedavajo, ka se je v Lendavi ustanovo »klub*, šteroga člani ne bodo pozdravlali i odzdravlali tistim, ki se poklonijo t Samo iména nemrejo njemi zbrati! No pa so njim Lendavčarje priskočili na pomoč i so ga krstili: „Klub neutesancev i neolikancevˮ. Bog zna, ka je takšim pojaVom koli zrok! Mislimo, ka preveč velka pravičnost, lübezen in pa mirovna konferenca iz Ženeve. Občinske volitve v: Beltincih. Popravek. Vsled tiskovne napake smo napačno poročali Občinsko volišče v Beltincih. Lista Hozjan se mora glasiti Florijan. To ponavlamo. Numere pa so bile dobre. Divjaško bitje. Dečki iz Gornje Bistrice; so se v nedelo, 17 junija zbili po božoj slüžbi na poti proti domi. Že pri nabori so se svadili pa so je žandarje razločili. V soboto, 16-ga. so meli tüdi prasko na Gornjoj Bistrici i smeknjeni 18 letni Ščrnjavič Izidor je s sekerov letao okoli. Dečki iz večih občin so že pred mešov napunili krčmo, i na dühovnika kričali,ki jih je v cerkev spravlao. Vsega obsojenja vredno je to oponašanje. Po meši včasi so bile večernice, pri tej večina ne bila. Pač pa so se bili Ščenjavič Izidori so presmeknoti plüča. Za krivca se imenujeta Fotivčov i Hrebričov z G. Bistrice. Keliko je šteri kriv, bo dognala sodnija. Da so dečki šli na bitje, posvedoči dejstvo, da je eden celo v cerkev prineso železo od ruda z kol. Naš naglejüvač se je za časa zadnji občinskih vólitev-müdiov ednoj občini, kde so meli štiri liste. Tisti, ki je najmenje glasov dobo je pravo: „Z nami je fertik; zgübili smo!ˮ Ki je malo več od njega dobo, se je tolažo:„Kak je tak je: tak: je ešče nikdar nej bilo, ka nikak ne bi bilo!ˮ Najmlajši med nosilci liste pa je djao: „Zmagati moramo, či vse vrag vzeme!ˮ Štrti kandidat pe je pravo: „Tak ga bo, kak ga je boža vola, kak Bog da, tak pa ga bou!“ Pa je resan tak bilo, zmagao je štrti. Žižki. Slepa sirota Čurič Ana je spravlena v bolnišnico, da jo operirajo. Med tem časom so siroti 4 kokoši, štere je mela, hüdobne roke odnesle. Odranci. V 24. štev. Novin je objavlena notica, da je nekak z naše občine dobo od mil, grofice, v Beltincih 300 Din. podpore, za . misijonsko delo na Kitajskom i ka je te penez zapio. To je napravo nekak drügi, ki je za menov prišeo gor mil. grofici i dobo podporo. A jaz toga mladoga gospoda nesam Poznao. — Balažic | Štefan, organist. Prekmurci po Sloveniji. V nedelo, 3. junija so obiskali naši kmetje, vdeleženci kmetijskih i gospodinjskih tečajov dolnjelendavskoga sreza pod vodstvom srezkoga kmet. referenta g. Lipovca, Ljubljano. Bilo jih je po števili 101 i to večina Madžarov iz obmejnih krajov. Izletniki so si najprle ogledali Ljubljano, prav lepi razgled na njo so imeli z Grada, nato pa velesejm. Drügi den se odpotüvali na Gorenjsko, si ogledali Vintgar i Bled pa vzorne kmetije v okolici. Nepopisno je bilo njihovo zadovolstvo nad temi krasnimi kraji. Ves čas, povsod so se slišati glasi: „Oh, to je pa lepo!ˮ Po Gorenjskoj jih je sprevajao ban. kmet. ref. v Ljubljani g. prof. inž. Sadar. Na poti proti domi so se vstaviti v Št. Jurji ob j. žel. i si ogledati tamošnjo ban. kmet. i gospodinjske šolo. To je bila krona njihovoga izleta. Gg. inženirje so se potrüditi, da so razlo žili vse njihovo gospodarstvo i vdeleženci so spoznati kak koristna ino potrebne so takše šole. Da se je izlet tak posrečo, se morajo vdeleženci posebno zahvaliti kr. banski upravi i dol.lendavskemu kmet. odbori, ki sta ga gmotno podprla. Prav posebno zahvalo pa ižrečejo g. srezkomi načelniki dr.Trstenjaki, srezkomi kmet. referenti g. Lipovci, ki je žrtvovao vse svoje mlade moči, da iz. vede kimbole to tak velikopomembno delo. Iskrena hvala tudi g. prof. inž. Sadjari, ki se toliko briga za povzdigo prekmurskoga kmetijstva! Iz naše lepe Slovenije, posebno pa Gorenjske, so odnesti izletniki najlepše spomine. Pozabiti ne morejo tüdi gostolübnošti slovenskoga lüdstva. (Doi pis iz Črensovec). Martinišče v Murskoj Soboti ma za prišestno šolsko leto nekaj mest praznih. Zato se sprejmejo v zavod pod vgodnimi pogoji nadarjeni dečki, ki bodo obiskavati realno gimnazijo; in so lepoga oponašanja. Starši, ki želete, da bi vaši sinovi poleg napredka v šoli meti tüdi dobrö krščansko vzgojo, pismeno ali osebno se obrnite na: Ravnateljstvo Martinišča v Murski Soboti. Konec šole na gimnaziji. 14. t.m.se je zaklüčo pouk na tukaršnjoj gimnaziji. Čeprav dobijo dijaki svedočanstvo komaj 28. t.m. na Vidov den, je že po zdajšnjih poročil znano, da so učni uspehi na našoj gimnaziji Odlični! Posebno z lepim uspehom SO izdelali vsi dijaki iz Martinišča. Sprejemni izpiti ,za prvi razred se bodo vršili na tükaršnjoj realnoj gimnaziji dne 25., t. m., začetek ob 8 vüri zajtra. Tiste dečke, ki bodo delati sprejemni izpit, sprejme Martinišče od 20. t m. brezplačno na hrano in stanovanje in še bodo: tu pod nadzorstvom pripravlati na izpit. Prošnja za pripustitev k sprejemnomi izpiti za 1. razred je vložiti od 20. - 23 junija. Desetletnica „Mureˮ. Športni klub „Muraˮ bo obhajao letos 27-29; junija desetlettiico svojega obstoja. Pokrovitelstvo pri desetletnici je sprejeo ban g. dr. Marušič. Če bo zadosta gostov iz Slovenije, pride za te dni posebni vlak z Ljubljane. Delo je iskalo v Soboti na borzi dela od 1. do 10. junija 27 moškov i 47 žensk. Vrastvo proti bradajicam. Nekomi posestniki je delala preci skrbi ščegetliva krava, ar je mela na vü-meni vse puno bradajic. Pri dojenji je najmre bila nemirna. Od te svoje nevole se je; tu i tam tožo. Neka ženska njemi je etakšo vrastvo priporočila : Presti bradajice!! Keliko jih prečteš, teliko vozlov vrži na motvoz pa ga zakopaj pod kap. Gda to včiniš, se marše reši bradajic. Ravno je šteo bradajice na vümeni, gda ga zaloti pri tom posti neki moški pa ga pita, ka dela. Ovadi i njemi. Te pa njemi odgovori: Povej babi, naj si vrže teliko vozlov na jezik, kak ma krava bradajic, pa de drgoč čednej gučala. — Keliko nore šatringe je ešče med narodom. Odlikovan pismonoša. - Dragovič Števan, sobočki pismonoša: dobo ,za verno slüžbo srebrno svetinjo. „BataM za Dom sv; Frančiška, Poslala je iz Borovoga 100 Din. Bog plačaj ! Marijini Listi i Marijikini Ogračeki za mesec junij i julij sküpno pridejo na konci junija prve dni julija. Naročnikom; Polleta je tu, prosimo vas, - da poravnate naročnino. Potrebčina je jako velika; Novine so naraste za komadov: 3 v Franciji, 1 v Trdkova, 1 v Žižkih. Sküpno za 5 komadov;Nazáj so prišle Novine Török Jožefa iz Francije. Prosimo njegove domače, da nam naznanijo njegov novi naslov. Uprava PO DRŽAVI. ; Vmor. V Boštanji na Kranjskom so vmoriti neznani hüdodelci- neko žensko v šumi.Penez neso najšli pri mrtveci, zato se sumi, da so jo hüdodelniki oropali. — V Tenetišah na Gorenjsköm je Robljek Alojzij nožom vmoro 4 krčmi Markovič Vinka i težko rano Markovič Petra. Obsojen je na 4 leta i 6 mesecov robije. — Vmoro je Purkelt: Ferdinand Bogatin Matjaša, kmeta pri Sv. Jerneji na Štajerskom, ar je svedočo proti njemi Sirovež Purkelt je zdaj prišo iz voze, ar je vmoro ednoga dečka i pri napadi na Bogatina je potro roko tüdi njegovoj svakinji, štera ga je branila. Nesreče. V Žirovnici na Kranjskom je Ule Franc, hlapec gnao, živino v potok napajat. Med napajanjom ga je zemla vrgla, je spadno v vodo i se vtopo. — V Sv. Luciji poleg Poljčan je vdarilo v cerkev. Tören se je vužgao i deloma pogoro, pač pa so gasilci rešiti dragoceno cerkev. Pri SV. Dühi na Ostrom vrhi je strela vdarila župnišče; župnik Rožman Jakob je mrtev ali te že od Slapa ali pa od straha potom kapi. Med viherom je molo.Pokojni je bio dober dühovnik, doma iz Dedonjec poleg Krajne. V gorečo molitev naših naročnikov izročimo njegovo düšo. — Na Črnučah poleg Ljubljane je popravlao streho elektrinoga transformatora Trknaf Franc, kleparski pomočnik. Po nesreči je spadno s strehe kakših 10 metrov globoko dol, si stro nogo i rano na glavi i hrbti. Smrtno še je ponesrečo 30 letni mehanik Grčár Ivan v Medlövi poleg Celja. Z motorbiciklinom je' zavozo v grabo i tu Se je zgodilo smrtna ne-sréčá.SgjZ vláka je spadno iše, težko ráno tiubljánski dijak Janez Miroslav. Člani komisije za agrarne operacije. Imènüvani so trije sodniki ape-lacijskoga sodišča v Ljubljani v komisijo za agrarne operacije: Ebel Erik, dr. Fišinger Jožef i Janša Jožef. Za njihove namestnike so imenüvani trije sodniki okrožnoga sodišča v Ljubljani: Verbič Srečko, dr. Petelin Bogdan i Štempihar Jurij. Novi rektor ljubljanskoga vseučilišča je Dr. Ramovš Franc, profesor filozofske fakultete. Novi rektor je 44 let star i zavolo jezikoslovske znanosti daleč prek mej naše države znan. Po pravilih vseučilišča bo voditeo toga velikoga vučnoga zavoda 2 leti. moči nema nieden krao i najmogoč nejši vladar sveta, jedino katoličanski dühovnik. Njemi jedinomi je dodelo Odrešenik čüdežno moč nad dühovi teme. Jedino njegova reč je izganja kak z tela tak tüdi iz düše lüdi. I kda je dnesden obsedenost tela bole redka — zlasti v krščanskih krajinaj — za to se tem bole | pogosto najde dušna obsedenost, t. j. stanje düše v smrtnom grehi. Šatani je naimre to na hasek, ka še pogosto ne razodene, zato ka je njegova prikazen tak gnüsna, ka se lüdje prestrašeni obrnejo od njega k Bogi, kak se je to dogajalo, v Illfurti, j Rajši da za to prednost tomi, ka se tiho i skrito priplazi s smrtnim grehom v srce človeka i tam prebiva. O, kelko se on trüdi i prizadeva, si ne da mira i Pokoja, ka bi po jalnosti i po vsej mogočij sküšnjavaj prišo v naše srce, ka bi je odvrno od Boga, ka bi celoga človeka spravo v večno pogüblenje. Či se njemi posreči za gospodüvati v srci, ga oropa miru, zadovolnosti, zaslüženjaza dobra dela, oropa ga Bogala pogosto tüdi veki večne blaženosti. Povej mi dragi čtevec, či bi bio v tistom časi v Illfurti, i bi mogeo od blüzi gledati peklensko gospodstvo hüdoga düha. kak je to vidlo vnogo jezer svedokov, povej mi, ali bi šteo tak grozovitoga, krvoločnoga dühá nositi v svojem srci,, či bi lèhko to zabrano? Ali bi šteo samo slabe pol vüre mirno živeti vküp s tak strašnim dühom? I ti to ti včiniš, kdakoli radovolno v smrtni greh privoliš, i stem daš stan ne samo ednomi, nego večim iz. tej Strašnih peklenskih dühov v svojom srci i ne rešíš se jih prle, dokeč svojih grehov ne požalujejo, se jih ne spoveš i ne ostaviš, dokeč dühovnik s svojimi odvezüjočími rečmi te sküšnjave ne preženeiz tvojoga srca. Takša obsedenost je, ne tak vidna, ne tak občütna, ubogi lüdje pa živejo v njenom žalostnom stani cele tedne, ja I cela leta. Ali pride čas, kda zagrinjalo •spadne .z oči düše i te. se odkrije vso í njeno siromaštvo i neizrékliva zgüba, -samo, da de te že. vse prepozno. Či šatan že zdaj na zemli z nedužnov dečicov tak grozovito ravna, kak bo mantrao zavržene, šterlso njemi v živlenji dobrovolno slüžili.; Kak grozno je samo pomisliti; ka de trbelo ži veti v drüžbi tak gnüsnih, hüdobnih, bogekletnih i krvoločni!! dühpv?! Zö vimo zato spšalmistom i Gospod, ne dáj zvérem düše v tebe vüpajoče! (Ps. 73.19.) I zato pogósto ponavlajmo prbšhjö: Od oblasti reši nás, Gospod ! Bodimo močni v veri, trüdimo si obvarvati v srci Božo milost i šatan nede meo moči; nam škoditi ne v živlenji! ne v večnosti. od naših V TUJINI South Bethlehem. Operirani so bili Rajnar Janoš; Operacija se je. posrečila i se že: dosta bole počütijo. Prvo sveto p re-čiščávanje.: 70 dec je sprejelo v svoja nedužna srčeca Boga ^presvetom Oltarskom t Svestvi. Kak je navada pri fari sv.-Jožefa, so j deca bila pogoščena po sv. , prečiščavanji, da j njim ešče Bole ostane v spomini njüv .velki den. Po kratko m i teškom betegi so vmrli Mary Kalman, žena Franka Kalmana. Bili so dobra žena i vörna mati. Zapüščajo moža i 8 dece. Naj njim bode lehka zemljica v tüjini ! — .Vmrla je Ana Dončec, žena Karla Dončeca v 54 leti svoje starosti. Naj:počiva v miri božem. Néwark, N. J. zdala sta se Grah Ka . röl i Brucbacs Marjrl; obilo sreče! Steelton, Pa. F e.r m a, V s l o v e nskoj c e r k v i sv. Petra je bila firma. Svestvo sv. ferme je sprijalo dosta naše mladine. (Am. — Slov. Glas^-"-*^^ 4 NOVINE 24. junija 1934. Dvorba pri betežniki. Žalostno je, ka se šče izda najdejo lüdje, ki majo več zavüpanja do šintara kak pa do doktora. Tomi nosijo kazat svojo vodo i težko prislüžene i prihranjene peneze. Lüdje boži, kak si morete ví misliti, ka vam bo pomagao človek, šteri nema pojma, iz kakšnih snovi i organov je sestavine človeče telo. Kak naj on zna, štere snovi so bile vničene v orga-nizmi pri tom ali onom betegi i štere trebe nadomestiti, ka se telo pa okrepi. Püc računa z vašov neznanostjov, da vam zdravila i mazala za vse betege vednake. Njemi je za vaše peneze, ne za vaše zdravje. Ve smo šče pri doktorih tak natenčni, za vsako kotrigo mamo svojega špecijalista. Nego edno prednost pred doktorom ma pa mogoče li šintar. To je prijaznost. Kmečki človek pride k zdravniki ves boječ, nepriličen, rad bi se pogučao z zdravnikom, nego zdravnik je ne rečliv, dostakrat neprijazen ali odüren. Doktor njemi je toti dao recept za zdravila, nego betežnik je odišeo od njega bole betežen, kak je prišeo k njemi. Vsakši betežnik, šteri se odloči iskati zdravniške pomoči, prinese s sebov tüdi peneze, on je pripravlen pošteno plačati i doktor je dužen njemi dati dobro i bodrilno reč na pot. Či je zdravnik betežnika pregledne i njemi zapiso zdravila, je bio zato plačani i zato je njegova sveta dužnost, da je do vseh, do siromaških kak do bogatih i izobraženih, vednako prijazen. Kelkokrat čüjemo, ka se te ali oni ne da k doktori, zato ka je doktor grobi, nikdar smo pa ešče ne čüli, ka bi što pravo, ka je bio šintar grobi. Dostakrat več pomaga človeki dobra reč kak vsa zdravila. Nešterni doktorje majo vse premalo srčne kulture, so vse preslabi düšeslovci. Betežnik, šteri je navezan na postelo, mora, če razmere le količkaj dopüščajo, meti svojo sobo. Oprema i lega postele betežnikove bi se mogla določiti po značaji betega. Ar je pa to le malogda mogoče, moramo predvsem gledati na čistost, red pri-prostost i mir v betežnikovoj hiži. Če je betežnik starejša oseba, s kakšim kroničnim betegom, je njegovo soba lehko opremlena preci domače. V primeri nalezlivoga betega pa trbe odstraniti iz sobe vse nepotrebne predmete, lehko ostane samo postela, z omaricov, sto i stoci. V nüjnoj priliki je lehko v sobi ešče posteo za osebo, štera betežniki dvori. Po prestanom betegi se mora vse, ka je bilo v zvezi z betežnikom, temelito razküžiti. V mestaj je lehko, ar skrbi mestna uprava sama za razküženje dom ov, gde je bio nalezlivi beteg, bole težko je pa to na deželi, gde ludje nemajo primernih sredstev. Pa sta sunce i zrak vendar naša najbouša naravna razküževalca i to nam na deželi ne menka. Vse tiste stvari, štere nemremo sproti prekühati i peglati, devajmo den za dnevom na sunce i zrak. Či je le mogoče, nastanimo betežnika v hišo, štera ma predpoldne i popoldne sunce. Postela nesme biti obrnjena naravnost proti okni i ne proti vratom. Svetloba mora prihajati od strani. V máloj i kmičnoj sobi betežnik dosta težje ozdravi, kak pa v prostornoj i svetloj. Pregovor pravi: kama ne prihaja sunce, prihaja zdravnik. Sunce i zrak sta najbolša pripo močka zdravji. V sunčnoj i zračnoj sobi je betežnik bole razpoložen, kak pa v kmičnoj. Gda pospravlamo betežnikovo sobo i okno odpremo, potegnimo prt prek glave, ka se ne prehladi. Pod pobrišemo z mokrov cotov i nikdar ne pometamo z meklov, pa če smo šče tak dobro poškropili z vodov. Prah se toti ne zdigavle, toda postane vlažen i težki. Pohištvo obrišemo z vlažnov cotov. Vsikdar moramo misliti, kak bi preprečili zdig praha. Če poglednemo prah skoz drobnogled, vidimo, ka je prah sküpina raznih odpadkov: pesik, železo, jeklo, posüšeni delci zelenjave, posüšeni plünki, živalski odpadki, falački od vlasov i sploh odpadki hrane. Vekših del teh odpadkov nosi v sebi bakterije, štere betežnik vdihava ali zavžije z hranov. Poleg sobe je za betežnika velike važnosti njegova postela. V posteli prežive betežnik cele mesece svojega dugoga betega. Zato moremo betežniki dati tisto postelo, štera je najbolša pri hiži. Najbolša posteo je žimnica (drot) z dobrov nevdirajočov se vzmetnicov. Če se pa vzmetnica vdira, se lejko dene nanjo nekaj desk, štere preprečijo vdiranje. Pri kmetaj se malo ge najde posteo z žimnicov i vzmetnicov, tam so v navadi postele z kukorčnim biljom (ali slamov. Vr.) Kukorčno bilje je trdo i mrzlo. V slučaji betega trbe prek takšo postelo pokriti staro odejo (deko), da je posteo bole mehka i topla. Ve takša posteo je ne slaba, če je bilje vsakše leto friško, dobro razčesano i večkrat prezračeno i posüšeno na sunci. Vsakšo zajtro i večer pa moramo takšo posteo poravnati, zato ka se bilje premika i s tem napravi jame. Prevleka za bilje mora biti tak napravlena, kak za žimo, vogli naj bodo zavügnjeni, ka se bilje lepo razdeli po voglaj. Prt nikdar nesmi priti včasi na žimnico ali prevleko z biljom. Vsikdar jo moramo meti pokrito šče pod prtom, ka se posteo bole obvarüje: pri zdravij lüdej mogoče stari prt, pri betežnih nepremočlivo platno, če je beteg takši, ka se nam je bojati kakše nesreče v posteli. Gde je ne mogoče meti platna, si lejko pomagamo z ča-sopisnim papirom. Zavarjemo samo tiste predmete, šteri se nedajo lehko prati i čistiti. Prt naj bo dobro za-vugnjeni, ka ne de delao grb, štere rade povzročijo zvužgánje kože pri betežnikih, šteri morejo furt ležati. Prek toga glavnoga prta deneš ešče drügoga, šteri jé v dve gübi; toga deneš ravno pod betežnika. Tüdi te falat mora biti dobro zavügnjeni. Te prt ležej i hitrej spremeniš, če je potrebno, kak pa celo posteo. (Zdravje, št 4. — L. Hočevar Meglič) Gospodarstvo. Kmet, odpri oči... ! Pred kratkim so Italijani zvišali carino na naš les. Mislite, ka je s tem naš les več vreden? Ne. Menje je vreden. Etak moremo razmiti to reč: Pravimo, ka so plačali pred po-višanjem carine v Italiji za vagon našega lesa 10.000 dinarov. Mislimo tüdi to, ka je zdaj carina zvišana na eden vagon jugoslovanskoga lesa za 1.000 Din. Bo zdaj dragši naš les v Italiji? Niti za pare ne, ar se küpec v Italiji nikaj ne briga za to, kelko carine plačajo naši tržci, kda pripelajo v Italijo jugoslovanski les. Povekšano carino plača teda trgovec, šteri les izvaža, če je njegovo skladišče puno lesa. Kaj pa, če samo zdaj küpi les od kmetov? No potem dobi naš kmet za vagon lesa 1.000 Din menje. To se pravi, ka povišana carina v prvoj vrsti drapne kmeta, šteri les da iz svoje gošče, potem tiste delavce, šteri ga podirajo, pelajo na žago, na žagi spremenijo podreto borovje i jaliče v late, deske, štafline, trame itd. Da, kmeta i delavca je vdarila v prvoj vrsti povišana carina. Tüdi te je on vdarjeni, če majo lesni trgovci že naküplenoga lesa za izvoz, ar skoro zagvišno je, da kelko pri tom lesi tržci zgübijo, ravno telko bodo mogli pridobiti pri novom naküpi, kmet bo mogeo falej odati, delavec falej delati, da se nadomesti trgovcova izgüba. Kak se je zvedlo za Povišanje carine na jugoslovanski les, se je včasi začnolo gibati drüštvo lesnih trgovcov. Zastopniki trgovcov so se pogovorili, kak naj ravnajo, da ne bi meli zgübe. Pri tom posvetüvanji so njim pomagali strokovnjaki, to je vučeni lüdje, šteri se pri takšem posli dobro spoznajo. Na zborovanji je bio zraven tüdi zastopnik ministrstva, šteri je na svoja vüha čüo, ka želejo trgovci, i od nji hove žele zagvišno povedao svoje tüdi samomi gospodi ministri. Tak delajo trgovci. Kak pa ví kmetje? Ali ste že čüli, ka bi se gde šteri kmet, ali kmečki zastopnik geno i razmišlao, kaj bi napravili, ka nastale škode ne bi noso samo kmetski stan? Od spravišča kmeizkoriščanja. Nega bremena, ne nas- lov i njuvih zastopnikov ne bilo čüti niti reči, ar kmetje nemajo nikšega stanovskoga zastopnika. Kmetje se bodo gibali samo te, kda bodo čütili na lastnoj koži kak malo nese šumsko gospodarstvo. Delavec bode tüdi samo te jamrao, kda bo vido, ka nemre, pa pa nemre telko zaslüžiti, da bi pošteno oblekeo i nahrano sebe i svojo drüžinico. Ešče eden primer. Sadno drevje je komaj ocvelo i sadni tržci so že giblejo. Oni že računajo naprej: kak i kama bi lifrali sad, že zdaj približno določajo: kakše naj bodo cene. Do jeseni, kda dozori prvo jabuko, bodo že dogovorjeni. Velka večina tržcov i preküpčevalcov bo znala, kelko sme dati za sad i kmet, šteri je sadio drevo i skrbo za Zdravo i lepo rast dreva i sada, bo morao biti Pokoren, če bi rad prišeo do küpca i penez. Zdaj pa pitamo, ali ste že čüli kaj od toga, ka bi se zastopniki kmetov, sadjarov, tüdi kaj gibali. Jaz ne! Kmet spi, dremle, čaka, kda pride što, šteri njemi z lepa, ali z grda vzeme iz rok to, ka bi moglo biti po božoj i človečoj postavi — samo njegovo. Ali mislite, prijatelje agrarni interesenti, na čase, kda bi vas ništerni radi prisilili, ka küpite po poganskoj ceni zemlo, štero vam je privoščila narodna država. Kak dobro i kak skrito je bio organiziran vaš neprijateo, šteri bi vam nevsmileno sprazno žepe. Komaj smo vas rešili, ar komaj smo vas spravili vküp v potrebno organizacijo za obrano siromakov, agrarnih interesentov. Ali, kda je organizacija stala: ste premagali lüdi, šteri majo milijone. Vi ste je premagali, Siromaki, agrarni interesenti po Agr. zadrugi. Našteti primeri naj opomirajo našega kmeta, ka je organizacija potrebna, dobra i zmagovito močna. Nadale, ka kmetje pač nemajo pravočasno nikše — resan potrebne organizacije in če jo majo, je ta organizacija brez prave moči, ar kmetje ne znajo, kak bi ravnali s svojov organizacijov. Samo slepi ne vidijo, kelko dobroga je napravila Agrarna zadruga v Črensovcih, i samo slepi ne vidijo, kelko skrbi, dela i lübezni do kmeta morejo meti možje, šteri bi radi vküper držali konči tiste male lüdij, šteri so na svojoj koži Sprobali, ka je organizacija moč, rešitev. Zakaj pa mamo takše težave ravno mi, prijatelje zapüščenih, izkoriščanih kmetov? Samo zato, ar kmečki stan tak misli, ka je itak zobston vse: kmet je bio i bo siromak, zapüščena kmetski stan ne vörje, ka tista moč, štera na goričkoj novici pričara iz zemle kukarico, na ravnici kak oceo trdo pšenico, po celom Prekmurju pa živino, štera je v ponos banovini, pravim — te kmečki stan ne verje, ka bi ta sila lejko ohranila sad kmečkoga dela. Pa j zakaj ne verje ? Ar njemi hvali potrebna izobrazba. Izobražen človek tüdi trpi, ali ne večno, zna si pomagati. Neizobražen pa trpi telko časa, dokeč se ne najde što, dobrosrčen, pošten človek, šteromi se smili trpeči i ga podvči, kak naj napravi i ka njemi je napraviti za svojo rešitev. Kmet je nezavüpen. Kmet je nesložen.. Kmet je nezanesliv, pravijo, pa tüdi nezahvalen... Vse istina. Tak je. Lejko posvedočimo, ka je tak i ne inači. Ali povedati moremo tüdi to, da ravno kmet sam je najmenje kriv, če je tak. Močne, dobro organizirane pijajce so se naselile na teli kmečkoga stana: te pijajce ne püstijo, ka bi se kmet zdigno iz blata zapüščenosti i reče, štera ne bi kmeta teršila. Kmet je spodoben tistomi človeki, junaki iz pripovesti, šteri strašne skale nosi noč i den, do zadnje drobtinice moči, do svoje smrti. To ne laž ka je tak, to čütijo vsi, ne samo kmet, šteri bremena nosi, nego tüdi tisti, šteri ta bremena nalagajo — ali namesto ka bi na to mislili, da bo teža menša, rajši si zato belijo glave, ka ne bi nalolili preveč ... Naša država je kmečka država, tü bi mogeo meti prvo i zadnjo reč kmet. Njegov sin i on sam sta krva-vela za to državo. On i njegov sin orjeta, sejata. Kmečki sinovje delajo na cesti, pri zidanji hiž, mostov. Kmet i cvet njegovoga srca, kmečka deca, dajo velki kader pridnih, poštenih delavcov. Kmet, če vidiš, če verješ, ka je tak, potem zberi svoje moči, pripravi se za lepšo bodočnost. V Jugoslaviji lejko postaneš svoje usode gospodar. Kovačova Julika. Službena naznanila. Sprejemni izpiti na gimnaziji. Učenci, ki žele v jeseni vstopiti v prvi razred gimnazije, naj vložijo do dne 20. junija pri ravnateljstvu drž. realne gimnazije v M. Soboti prošnjo, da se jim dovoli polaganje sprejemnega izpita za I. razred. Prošnji je priložiti rojstni list ter zadnje šolsko izpričevalo (šolski izkaz). Prošnjo je kolkovati z Din 5, prilogi pa z Din 2. — Sprejemni izpit se bo vršil dne 25. junija in se prične ob osmi uri zjutraj. K izpitu naj pridejo vsi učenci, ki so vložili prošnje, razen ev. onih, ki bodo o tem posebej obveščeni. Ravnateljstvo. ____ Senje. Julija: 2. v Soboti, 4. pri Nedeli j sv. Roki pri Čakovci, 5 na Hodoši, 8. v Lotmerki, 10. v Puconcih, 13. v Pužavcih, kramarsko, 15. v Beltincih, 20. v Bogojini, 22. v Štrigovi, 25. v Dobrovniki, 28. v Lendavi, 30. v Preloga Cene Spremembe ne. Ječmen je požeti i kaže Iepo zrnje. Pšenico je napadnola erja. Vreme. Pričakuje se bole stalno vreme, kak je zadnje tjedne bilo. ZAHVALA. Globoko potrti zavolo prerane smrti našega dragoga može i očé, gosp. Horvat Ivana, gostilničara i posestnika v Beltincih, se s tem potom zahvalüjemo vsem sorodnikom, prijatelom ino znancom, ki so nam z tolažbov i pomočjov stali ob strani, kak tudi vsem, ki so se v tak velikom števili vdeležili pokopa. Posebna hvala č. dühovščini, g. Šprageri, šolskomi upraviteli i pesmarom, ki so se tak genlivo poslovili od pokojnoga. Iskrena hvala tüdi gasilcom i cehskima drüštvima pa vsem, ki so darüvali vence i cvetje. Beltinci, 18. junija 1934. Žalüjoči ostali. Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v G. Lendavi r. z. z n. z. se vrši dne 24. junija 1934 ob H uri dopoldne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstvo in nadzorstvo. 4. Odobritev računskega zaključka za I. 1933. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ni bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Prodaja se posestvo od 10 oralov dobre zemlje z hišo in gospodarskim poslopjem v OCINJU. Vprašati pri KREDITNI BANKI v MURSKI SOBOTI . Novine izhalaio vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.