Celje - skladišče
D-Per
159/1980
5000000473,13	cobiss o
informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 13 - LETO XV. - VELENJE. 2. 4.1980
Prizadevanja mladih
MLADI ŽELIJO SVOJO ORGANIZACIJO CIM BOLJ PRIBLIŽATI POTREBAM DANAŠNJEGA ČASA - URESNIČEVANJE POBUDE TOVARIŠA TITA JE TRAJNA NALOGA PRI IDEJNI IN AKCIJSKI KREPITVI MLADINSKE ORGANIZACIJE
Številni uspehi mladih so doslej pokazali, da se lahko mla dina ob jasno zastavljenih ciljih množično vključi v akcije. Delegatski sistem ji zato ponuja veliko možnosti, ki pa jih je doslej izrabljala predvsem v samoupravnih organih tozd, medtem ko na ravni višjih oblik samoupravne organizira nosti število njenih delegatov hitro upada.
Pobuda tovariša Tita odpira mladim široke možnosti za kvalitetnejše delo v svojih vrstah, pa tudi za pogostejše in enakopravnejše vključevanje mladih v samoupravne mehanizme družbe. Če hoče mladina okrepiti delo v svoji organizaciji in uspešno uveljavljati svoja stališča tudi zunaj nje, pa potrebuje usposobljeno vodstvo in seveda tudi članstvo.
Mladi v Gorenju bodo na svojih sejah posvetili veliko pozornosti uresničevanju pobude tovariša Tita v nadalj njem poglabljanju kolektivnega dela in odgovornosti, kot
trajno nalogo pri idejni in akcijski krepitvi svoje organizacije ter spremembah in dopolnitvah statuta ZSMS, da so člani organov ZSMS izvoljeni v isti organ največ za dve mandatni dobi zapored. Mandat nosilcev individualnih funkcij pa lahko traja eno leto z možnostjo ponovne izvolitve.
V decembru lanskega leta je predsedstvo obravnavalo aktivnost mladih pri uresničevanju družbeno—ekonomske politike in gospodarske stabilizacije. Sprejeli so stališča, za katera se morajo mladi skupaj z Zvezo komunistov in Zvezo sindikatov ter ostalimi institucijami prizadevati za odpravo težke gospodarske situacije. Poudarjeno je bilo, da morajo aktivno spremljati izvrševanje na log stabilizacije preko vsakodnevnega angažiranja na svojih delovnih mestih. Posebno pozornost pa nosijo mladi komunisti, seznanjeni z ukrepi politike gospodarske situacije, ki jih je sprejel delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO.
Za novo predlagane kandidate je bil novembra izveden seminar, na katerem so seznanili udeležence z aktualnimi družbeno—ekonomskimi vprašanji in nalogami ZSMS v Gorenju. Na zaključnih volilnih programskih sejah so bila decembra izvoljena nova vodstva ZSMS, ki so začr tala nove smernice nadaljnjega delovanja mladine v Gorenju.
OPRAVILI SMO VOLITVE: Na volitvah 28. marca 1980 smo izvolili delegate za delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, delavski svet delovne organizacije, samoupravne komisije m izvolili tudi nadomestne delegate v samoupravne interesne skupnosti. Pričakujemo, da bo delegatski sistem še bolj zaživel. To je pokazalo tudi veliko zanimanje za volitve v tozdih. Še posebej slovesno je bilo na volitvah v tozdu Pralna tehnika (na fotografiji).
PREDSEDNIKI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSMS GORENJE TGO:
Zorko Jana — Hladilna tehnika; Zemljak Anton — Kuhalni aparati; Polak Ferdo — Pralna tehnika; Markovič Savo — Štedilniki; Vodušek Franc — Zamrzovalniki; VVitmajer Vlado — Vzdrževanje; Tanšek Silvo — Elektronika; Zajec Marija — Galvana; Anžel Vili — Pohištvo; Uran Silvester — Plastika, Šlander Milan — DSSS, Benko Marjan — Avtopark, Lampret Anton - Gostinstvo; Pšeničnik Igor - Orodjarna; Esih Alojz — Kondenzatorji; Zamuda Viktor — Elektronika Ptuj; Fužir Ivica — MG A Nazarje.
Predsedniki osnovnih organizacij ZSMS Gorenje Promet— Servis:
Čas Jože — DSSS; Borovnik Nada — Promet; Šilc Andi — Servis in maloprodaja; Lesjak Vlasta — Interna banka.
V	DSSS SOZD Gorenje pa bo ustanovna konferenca v pričetku aprila.
ČLANI SKERETAR1 ATA. KI SO ZADOLŽENI ZA POSAMEZNA PODROČJA DELA:
Kretič Milan — predsednik; Jeriha Dušan — podpredsednik; Koprivnikar Silvo — družbeno—ekonomski odnosi; Tovor-Ijan Jakob — idejno—politično delo; Amon Branko — kadrovska politika; Kren ker Drago — ljudska obramba; Kovač Marija — mladinske delovne akcije; Mijoč Nevenka — informacije; Markovič Savo — šport; Nabernik Žarko — socialno delo; Prosenjak Marinka — planinska sekcija; in Mrak Leopold — sodelovanje z drugimi osnovnimi organizacijami ZSM.
Zaključilo se je evidentiranje v organe občinske konference.
V	teh dneh pa potekajo po osnovnih organizacijah ZSMS razprave o programski usmeritvi občinske konference in kandidatih, ki bodo vodili občinsko konferenco v naslednjem mandatnem obdobju.
Na ravni koordinacijske konference ZSMS Gorenje bo v aprilu volilna programska seja, na kateri bo izbrano novo vodstvo konference in sprejeta nova programska usmeritev.
O DEJAVNOSTI MLADINE
Poleg družbeno—političnega dela mladi organizirajo še vsakoletna srečanja mladine, sodelujejo na mladinskih delovnih akcijah širom po Jugoslaviji, prirejajo razne kulturne prireditve.
Letos februarja so se mladi udeležili pohoda po poteh XIV. divizije.
Ob obletnici Kajuhove smrti so mladi iz tozda Zamrzovalniki obiskali Žlebnikovo domačijo v Belih vodah.
Mladi v TOZD Štedilniki soorganizirali spominsko—rekreacijski pohod na Graško goro — goro jurišev, ki pa zaradi slabega vremena ni popolnoma uspel.
Ekipi tozdov Orodjarna in Štedilniki sta sodelovali na kvizu „TITO - REVOLUCIJA - MIR", ki je bil v soboto, 29. marca, v Topolšici.
V	cilju, da se mladinci seznanijo z našim političnim in ekonomskim sistemom, bo v aprilu organizirano enodnevno predavanje za vodstva osnovnih organizacij mladine. Podobne oblike izobraževanja bodo poslej vsak mesec.
Na ravni koordinacijske konference potekajo v osnovnih organizacijah ZSMS priprave na 7. srečanje mladih delavcev SOZD GORENJE, ki bo letos junija v tovarni Gorenje -Fecro v Slovenj Gradcu.
Ob tem poteka tudi akcija izbora najboljšega mladega delavca — samoupravljalca. Po en delavec iz vsakega tozda bo prejel priznanje za družbeno—politično aktivnost in prizadevnost na delovnem mestu.
Kot že 35 let se tudi mladi letos pripravljajo na sprejem zvezne štafete mladosti v Velenju.
Ob dnevu mladosti bo mladina priredila razstavo fotografij o aktivnosti ZSMS v Gorenju.
Maja bo tudi srečanje mladine celjske regije v Velenju in srečanje mladih elektro industrije Jugoslavije v Nišu.
Mladi iz Gorenja sodelujejo vsako leto na mladinskih delovnih akcijah širom Jugoslavije, z namenom, da skupaj z drugimi brigadirji prežive mesec dni povezani z delom, pesmijo in prijateljstvom.
MLADINSKE DELOVNE AKCIJE
Letos bodo mladi iz Gorenja TGO, Promet—Servis, Interne banke in DSSS Gorenje SOZD sodelovali na mladinskih delovnih akcijah v Posočju, Beli Krajini, Lendavi in Nišu.
Evidentirani kandidati:
MDA Posočje 1980 (zvezna delovna akcija) II. izmena od 29. 6. do 27. 7.: Ciglar Djurdjica, Ferenc Jožica, Krivec Božo, Globačnik Stanka, Omerovič Mirsada, Klančnik Lado, Lukane Drago, Gene Božena, Araus Branko, Ružič Mirko, Sermek Ivan in Jovan Bernarda.
MDA Bela Krajina (republiška delovna akcija) IV. izmena od 3. 8. do 24. 8.: D rev Marjana, Kopmajer Slave, Savič Borka, Novak Ljiljana, Jozinovič Zdenka, Rančnik Anton, Tomič Nevenka, Razdevšek Tončka, Drakšič Franc, Hasi-čič Rasim, Tutan Izet.
MDA NIŠ (zvezna delovna akcija):	Hribar Marinka, Ivko-
vič Mileva, Jelen Milan, Pšeničnik Igor in Borovnik Darja.
MDA Lendava 1980 (lokalna delovna akcija), kjer bodo sodelovali pri urejanju športno—rekreativnega centra:
Lampret Anton, Radič Mirjana, Pijuk Biserka, Ciglar Jasenka, Jagodič Iztok, Dravec Marjan, Djordevič De-simir, Vincenc Zlatka, Kaker Anton, Radulovič Ranko, Božikič Vesna, Borovnik Nada, Rošer Ivan, Hasanovič Husmija, Nikič Peter, Makarič Marjan.
Evidentiranje še ni zaključeno in je še čas za prijavo (pri tov. Kretiču — int. tel. št. 994).
Mladinci so se odločili, da bodo skrbeli za čisto okolico tovarne.
Akcije bodo potekale v znamenju tekmovanja med tozdi.
Mladinske delovne akcije niso samo odraz naše humanosti in solidarnosti — postale so šola življenja, tista aktivnost nas mladih, ki nam daje izkušnje in izhodišča za naše vsakdanje življenje.
Družbena samozaščita
V uvodu enega izmed člankov v našem Informatorju smo napisali, da so osnovna sredstva družbena lastnina. „Pravi-co" do takšne lastnine, pa si pri nas še marsikdo tolmači bolj po svoje. Temu so, žal, dokaz številna dejanja prilaščanja premoženja. O tem torej pišemo danes in že takoj moramo povedati, da si takšnih člankov pač najmanj želimo. Ker je razkritih kaznivih dejanj vse več, naj tudi to pomeni kot opozorilo in nas vse opozori o tem neljubem pojavu.
Veliko govorimo o družbeni samozaščiti in nalogah slehernega posameznika v njej. Toda naraščanje števila kaznivih dejanj nas prepričuje o nasprotnem. Zavedati se moramo, da živimo v organiziranem okolju, živimo po normah, ki smo si jih sami postavili. Živimo ob zaupanju drug do drugega. Toda znova ugotavljamo, da takšno zaupanje marsikdo izkorišča po svoje. Prepričani smo, da bodo kršitelji odkriti in da bo kazen pravična. Vendar bi morali v svojih sredinah vplivati na uresničevanje načela družbene samozaščite in sami preprečevati sleherno odtujevanje premoženja, opozarjati in bdeti nad vsemi sredstvi.
Res je, da imamo okrog tovarniških objektov ograjo, ki je tudi sicer z zakonom predpisana. Kako lepše bi bilo brez ograj! Da, lepo bi bilo živeti brezskrbno in varno. K tej breskrbnosti in varnosti pa vodi pot, ki si jo utiramo sami. Večji bo naš skupni prispevek k dejanski samozaščiti, večja bo naša varnost.
ŠTEVILKE, KI OPOZARJAJO
Služba za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (LO in DSZ) je vodjem temeljnih organizacij in vodjem posameznih služb posredovala poročilo o kršitvah delovne discipline in ugotovljenih kaznivih dejanjih v času od 1. januarja do 20. marca 1980. Poročilo so dolžni obravnavati ustanovljeni komiteji za LO in DSZ v tozdih in DSSS, o tem pa je že razpravljal tudi komite na ravni delovne organizacije Gorenje TGO.
V tem sorazmerno kratkem času je bilo predanih nad 120 prijav o kršitvah delovne discipline ter ugotovljenih 38 primerov kaznivih dejanj prilaščanja družbenega premoženja. Disciplinska komisija ima veliko dela in v bodoče bodo izrečene ukrepe objavljali v Informatorju (po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa).
Služba zavarovanja je v omenjenem času zabeležila kar 678 delavcev, ki so zamudili na delo. Verjetno velja pri tem omeniti, da se na spiskih najdejo večkrat iste osebe.
Kršitve delovnih dolžnosti v času od 1. januarja 1980 do 20. 3. 1980: TOZD Kuhalni aparati 1, Štedilniki 14, Pralna tehnika 9, Zamrzovalniki 12, Orodjarna 6, Vzdrževanje 18, Galvana 2, Plastika 2, Hladilna tehnika 6, Avtopark 11, Elektronika 4, Keramika 7, MG A Nazarje 1, Delovna skupnost skupnih služb Gorenje TGO — zunanji transport 7, kooperacija orodij 1, služba zavarovanja 2, služba varstva pri delu 5, razvoj PS 1, materialno poslovanje 2, tehnološki oddelek 2, elektronska obdelava podatkov 4, splošne službe 1, center kakovosti 1, DO Promet Servis 5. (Skupaj 124 primerov!).
Kazniva dejanja prisvajanja premoženja v času od l. januarja do 20. 3. 1980: Kuhalni aparati 5, Štedilniki 2, Zamrzovalniki 1, Vzdrževanje 6, Galvana 1, Hladilna tehnika 4, Avtopark 6, Elektronika 3, DSSS — zunanji transport 2, služba varstva pri delu 1, tehnološki oddelek 1, center kakovosti 1, DO Promet Servis 4. (Skupaj 38 primerov, ocenjena škoda okrog 436 tisoč din).
Uredništvo Informatorja je prejelo v objavo dopis Temeljnega javnega tožilstva v Celju, Enota v Velenju, ki ga v celoti objavljamo!
TEMELJNO JA VNO TOŽILSTVO V CELJU ENOTA V VELENJU
Številka: Ut—5/80—P/M Datum: 19/3-1980
DELA VSKI SVET GORENJE TGO VELENJE
Na osnovi čl. 4 Zakona o javnem tožilstvu vas obveščamo, da so organi za notranje zadeve skupaj z vašo službo zavarovanja v času od oktobra 1979 do februarja 1980 odkrili 27 vaših delavcev, ki so storili na škodo vaše delovne organizacije kazniva dejanja tatvine raznega materiala, ki se uporablja v delovnem procesu in sicer v skupni vrednosti 165.900,00 dinarjev.
Najvišja vrednost protipravno prilaščenega materiala je bila pri posameznem obdolžencu 38.000,00 dinarjev, medtem ko si je vsak izmed 27 storilcev v povprečju prilastil za cca 6.000,00 din predmetov.
Zoper vseh 27 storilcev kaznivih dejanj je javno tožilstvo zahtevalo pri sodišču uvedbo kazenskega postopka bodisi z zahtevo za opravo preiskave, ali z vložitvijo neposrednih obtožnic in obtožnih predlogov.
Obvestilo vam pošiljamo iz preventivnih razlogov, da bi lahko delavski svet s pomočjo pristojnih organov, ki so zadolženi za izvajanje družbene samozaščite v delovni organizaciji, analiziral dokaj grob in obsežen napad na družbeno lastnino, in po potrebi sprejel ustrezne ukrepe za utrditev samozaščitnega obnašanja slehernega delavca.
V VEDNOST:
1.	DPS Velenje
2.	Uredništvo glasila „lnformator" TGO Gorenje
3.	Komite O K Z K Velenje
4.	O K SZDL Velenje
5.	Svet zveze sidnikatov — OS Velenje
NAMESTNIK temeljnega javnega tožilstva in vodja enote JOŽKO POŽUN /. r.
Komentar:
V podatkih Temeljnega javnega tožilstva še niso zajeti novi prekrški, ki so bili ugotovljeni v mesecu marcu. Torej vidimo, da je stanje še toliko bolj resno. Zadnji čas je, da se
prav v sleherni samoupravni sredini zavemo tega stanja in ukrepamo tudi sami. To je ena izmed zelo konkretnih nalog komitejev za LO in DSZ v tozdih in skupnih službah in skupna skrb vseh zaposlenih.
NEPAZLJIVOST - VZROK POŽAROV ?
Ko govorimo o disciplini, družbeni samozaščiti in varnosti, ne moremo mimo tega, da ne bi opozorili tudi na nevarnost pred požari.
Po podatkih gasilske službe je v zadnjem času nastalo nekaj požarov, ki so po vsej verjetnosti nastali zaradi odvrženega cigaretnega ogorka! Čeprav v teh primerih ni nastala materialna škoda, pa smo dolžni opozoriti na našo brezbrižnost!
Poglejmo si najprej nekaj podatkov:
—	20. februarja ob 0.40 — požar pod trakom v montaži hladilnikov. Škode ni bilo, vzrok verjetno odvržen cigaretni ogorek.
—	11. marca ob 14.25 požar v garderobni omarici v obratu zamrzovalnih omar. Škoda: obžgana garderobna omarica, uničena delovna obleka. Vzrok — enak!
—	20. marca in 21. marca požar pod trakom montaže v tozdu Štedilniki. Škode ni bilo, vzrok enak!?
K sreči so delavci sami hitro ukrepali in pogasili žarišča. Še enkrat naj opozorimo, da zaradi majhne nepazljivosti lahko pride tudi do velike materialne škode!
PREJELI SMO...
Delovni uspehi
Lansko leto smo si zadali cilj, zmanjšati nadurno delo v naši temeljni organizaciji Pralna tehnika. Lotili smo se akcije pri slehernem posamezniku. Dosegli smo že določene rezultate, ki so plod dela vseh nas. Saj vemo, da veriga vzdrži takšno silo, kot jo zmore najtanjši člen. Pri proizvodnji v mesecu januarju smo še zaostajali, v februarju smo pa naredili korak naprej.
Po dolgem času smo dosegli mesečni plan brez sobotnega ali nočnega nadurnega dela. Kontinuirno skozi vse leto je plan proizvodnje pralnih strojev izračunan na 1250 kosov dnevno, oziroma 625 kosov na izmeno.
Pri tem delu pa moram pohvaliti vse delavce, ki združujejo delo v naši TOZD Pralna tehnika. Dne 7. 2. 1980 je bilo prevzetih na II. izmeni 845 kom pralnih strojev, kar je bil absolutni rekord. ,,Zdrav duh v zdravem telesu!" so rekli športniki na I. izmeni! Niso čakali dolgo, temveč so 12. 2. 1980 naredili 870 kom pralnih strojev. Ne smemo prezreti dejstva, da je za 38 % prekoračitve plana potreben napor vsakega posameznika. Pa tudi to, da s takšnim tempom ne moremo vedno delati. Veliko težav vidim prav v dotrajani opremi. Nekaj pa je tudi težav v neprimernem tehnološkem postopku oziroma takozvanih ozkih grlih. V montaži je izrazito mesto spuščanje pralne grupe v ohišju PS, kjer je potrebna velika pazljivost in točnost. Mogoče je še nekaj podobnih, dajmo, pokažimo to tehnologom in konstruktorjem, naj nam uredijo delovno okolje, za boljše delo!
To so bili vendar uspehi, preko katerih ne moremo. Če znamo pokazati na lastne napake in graje, moramo tudi na dober uspeh. Poudaril bi še to, da so pri tem rezultatu sodelovali vsi prisotni!
Velik motiv za to je volja in dober, pravi tovariški odnos med nami. Zavedati se moramo svoje vloge in moči nas samih. Znati pokazati na nepravilnosti in jih tudi rešiti.
Trenutno nam še uhajajo stroški iz vajeti in to na račun materiala, s katerim še vedno ne znamo dobro gospodariti.
Spremljamo porabo materiala, ki bistveno odstopa od sprejetih normativov, pa naj bo to pločevina, elektromaterial ali pa tudi vijačna roba. Znotraj nas samih preglejmo naše vloženo delo! Pravim, da lahko še marsikaj izboljšamo. Moramo vplivati na tiste, ki se še ne zavedajo naše skupne sloge. Še preveč pogosto imamo določene izpade, disciplinske prekrške in prisvajanja družbene lastnine.
Dajmo, s prstom pokažimo, kdo ne dela prav in ga prevzgojimo! Morda pa ni sposoben delati z nami in nas mora zapustiti?!
Sedaj nas tarejo še druge vrste težav. Od nepravočasne dobave do slabše kvalitete prispelih materialov. Uvoz je praktično izkoriščen. Pritisniti pa moramo na naše službe s prekoračitvijo dobav domačih polizdelkov. Vsake izgubljene ure v proizvodnji je škoda, ne glede na vzrok zastoja. Rek: „Izgubljena ura, ne vrne se nobena!" še vedno drži.
Franc Kos
m
Samoupravljalka v tozdu Hladilna tehnika
Gradili smo, gradimo)
gradili bomo
ZA LAŽJO ODLOČITEV
NAŠ „DA” ZA TRETJI SAMOPRISPEVEK OBČANOV
Zagotovo že veste, da bomo delovni ljudje in občani v občini Velenje 2 0. aprila glasovali za uvedbo tretjega samoprispevka občanov. Tudi tokrat za 2 % prispevek iz OD za dobo pet let.
Kaj želimo zgraditi, že tudi veste. Poznate skupni program in programe krajevnih skupnosti. Prepričani smo, da tudi vi podpirate izgradnjo teh objektov. Nekatere boste rabili vi, druge vaši otroci, tretje vaši prijatelji in sodelavci. Vsi bodo služili vsem nam in bodočim rodovom.
Otroci si sami ne morejo zgraditi vrtcev in šol, ostareli si ne morejo sami zgraditi toplega, za ustrezno nego organiziranega kotička na jesen svojih dni; vsi nimajo svojcev.
Po številu telefonskih naročnikov na 1000 prebivalcev smo v Jugoslaviji na predzadnjem mestu v Evropi, občina Velenje pa na repu slovenskih občin. Samo gospodarstvo ni v stanju v celoti nadoknaditi tega zaostanka. Telefon pa danes potrebujemo v vsaki krajevni skupnosti. In če želimo ta telefon koristiti, potrebujemo novo poštno centralo. Nobeden nam je ne podari.
V krajevnih skupnostih želimo blatne ceste prekriti z asfaltom, razširiti vodovodna omrežja, urediti kanalizacijo in primerne prostore za sestajanje, zgraditi trgovine, napeljati razsvetljavo in daljinsko ogrevanje ter polepšati naselja.
Ali je mogoče nasprotovati vsemu temu? Morda tam, kjer vse to že imamo. Pa drugi? Veste, kako je v sosednji KS? „VAŠO SOLIDARNOST PRIČAKUJEJO! JO BOSTE ODREKLI? ZAKAJ? VAM TO DOPUŠČA VEST? ALI MORDA ZATO, KER VAM JE ŽAL ZA TA MALI DELEŽ, KI GA NEPOSREDNO PRISPEVATE ZA RAZVOJ IN NAPREDEK SKUPNOSTI?
Tudi vam bo v korist in ponos to, kar se bo zgradilo! Morda vam bodo k odločitvi pomagale besede pesnika: ,,MOŽ STORI ZDAJ, KAR VELEVA ČAST. ODKR1J OBRAZ.’’
TVOJ PRISPEVEK JE DELEŽ K NAPREDKU SKUPNOSTI !
ORGANIZACIJSKI ODBOR
INFORMATOR — List za obveščanje delavcev Gorenja. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delč-njak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf TOZD Grafika, Prevalje, 1980. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/1.
Izredna seja delavskega sveta Gorenje SOZD
Delegati delavskega sveta Gorenje SOZD so se v ponedeljek, 31. marca 1980, sestali na drugi izredni seji.
Sejaje potekala po naslednjem dnevnem redu:
1.	Obravnava in sprejem Samoupravnega sporazuma o združevanju v Jugoslovansko skupnost za medsebojno plansko in poslovno združevanje industrije in telekomunikacij ter izvolitev delegata v skupščino te skupnosti in določitev pooblaščenca za podpis sporazuma.
2.	Izvolitev delegata v Koordinacijski odbor za delitev režimskih pravic po carinskih tarifah s področja elektronike.
3.	Obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih zagotavljanje osebnih in drugih prejemkov delavcev na delu v tujini.
Na pobudo Zvezne gospodarske zbornice je posebni iniciativni odbor ustanovil skupnost za medsebojno in plansko sodelovanje organizacij združenega dela s področja elektronske industrije in telekomunikacij. Cilji povezovanja v to skupnost so v večjem povečanju proizvodnje, izboljšanju razvoja in povečanju družbene produktivnosti na tem področju. Poleg tega bi v tej skupnosti oblikovali sistemske in institucionalne pogoje za medsebojno izboljšanje dela in poslovanja..
V skupnosti bi spremljali predloge, analizirali pogoje gospodarjenja in ekonomske ukrepe, dajala stališča o liberalizaciji in zaščiti domače proizvodnje s tega področja, sklepali samoupravne dogovore o medsebojnem sodelovanju in podobno.
Članice te skupnosti so doslej: El Niš, Energoinvest Sarajevo, Gorenje Velenje, Iskra Ljubljana, Nikola Tesla Zagreb, Jugoslovanska poslovna skupnost za avtomatizacijo UNI-MATIK Beograd.
Organ upravljanja skupnosti je skupščina, ki jo sestavljajo delegati članic. Delavski svet Gorenje SOZD je izvolil za delegata Ivana Bruneta.
Pri Gospodarski zbornici Jugoslaviji deluje Koordinacijski odbor za delitev režimskih pravic po carinskih pravicah s področja elektronike. Ta odbor sprejema sklepe o delitvi navedenih pravic, na osnovi doseženih sporazumov in dogovorov v Jugoslovanski skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje OZD s področja elektronske industrije in telekomunikacij. V koordinacijski odbor so delegati na ponedeljkovi seji delavskega sveta Gorenje SOZD imenovali Zofijo Klobčar.
Delegati so na izredni seji sprejeli še samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev na delu v tujini.
DE LOVNA AKCIJA — Prostovoljne delovne akcije še niso zamrle. To so dokazali tudi mladinci tozda Pohištvo, ki so uredili zelenico pred svojim ,,pragom
Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe
Delavci Gorenja se bomo 12. aprila 1980 lahko pomerili tudi v streljanju na glinaste golobe. Seveda je to sicer izrazita lovska disciplina, vendar bi kazalo le preizkusiti svoje sposobnosti tudi v tej zvrsti streljanja.
Prijavite se v pisarni službe rekreacije — do 10. aprila — int. tel. 132. Trening bo 11. aprila — ob 16. uri na strelišču LD Oljka v Skornem, kjer bo naslednji dan še tekmovanje za posamezno in ekipno uvrstitev.
TUDI MLADINCI V TOZD POHIŠTVO SO AKTIVNI
Pretekli petek popoldne, 28. marca smo mladinci tozda Pohištvo organizirali prostovoljno delovno akcijo in tako izvršili še eno nalogo iz akcijskega programa. Že dolgo smo razmišljali, kako bi olepšali zelenico pred zgradbo naše TOZD. Na zadnji seji smo se le dokončno odločili in naredili ,,hortikulturni načrt."
Tako smo na akciji zasadili 30 raznovrstnih okrasnih drevesc in grmičkov, ki bodo odslej krasili našo okolico. Sklenili smo tudi, ko smo akcijo že končali, da bomo ta hortikulturni vrt vestno vzdrževali, da bo ohranjal svojo namembnost.
Akcije se je udeležilo le 5 % vseh zaposlenih, kar ni najbolj pohvalno, saj delamo za sebe, za naše lepše okolje. Vseeno smo ponosni na svoje delo, saj smo z njim dokazali pripadnost naši samoupravni delovni skupnosti.
Slavko Pižorn
V	soboto vabimo
KONCERT MPZ „KAJUH"
V	soboto, 5. aprila 1980, bo v Domu kulture Velenje kon cert moškega pevskega zbora Kajuh Velenje. Koncert prirejajo ob 60 — letnici zbora. Dirigent — Zmago Frankovič.
PRODAJA POSTELJNE KONFEKCIJE
Tovarna „VUTEKS" iz Vukovara bo prodajala postelj no konfekcijo in prevleke za avtomobilske sedeže. Prodaja od ponedeljka, 7. aprila, do četrtka, 10. aprila, vsak dan od 8.00 do 11.00 in od 13.00 do 15.00 ure pri avto bušni postaji Gorenja.
Najvišji znesek 3.000 din bo plačljiv v treh zaporednih obrokih in bo obračunan pri izplačilu osebnega dohodka.
Pri nakupu je obvezna tovarniška osebna izkaznica.
SLOVENSKI KRAJI MED SEBOJ — Minuli petek smo v Rdeči dvorani spremljali privlačno televizijsko prireditev. Velenjske kuharice so se izkazale s številnimi slovenskimi narodnimi jedmi — bolj ali manj izvirnimi in značilnimi za Šaleško dolino. Naj povemo, da so obiskovalci ob zaključku prireditve bili še najbolj veseli — kosa dobrega domačega kruha!