v	ki	-J
		
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
Šesta dobrepoljska Golažijada v Podgori
Povej mi, s kakšno kritino je prekrita tvoja streha pa ti povem.

kako varen si.

Vrhunska kritina Metro je trajno odporna proti toči, ognju, viharnim vetrovom, potresnim simkom... Vztrajno krasi vaš objekt ter budno skrbi za vašo varnost in zasluženo ugodje.
Z nakupom strešne kritine Metro si boste zagotovili vsaj pol stoletja brezskrbnega življenja.
Poslanstvo dobre kritine pa se lahko udejanji le, če jo položi krovec, ki dobro pozna proizvod in v vsakem trenutku ve kaj dela. V ta namen smo v MIXu izšolali mrežo izkušenih krovcev, ki bodo iz vaše nove kritine izstisnili kar največ.
iiiiiHui '^r^oÎ'^EHI.^L-JI /■■^imícn(TA" . iitii.. .'
Pestra izbira obHkovnih stilov, barv in dodatne kleparske opreme, kot tudi možnost pokrivanja streh z izjemno nizkim naklonom vam omogočajo, da zaživite v hiši svojih sanj.
ni
Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190]
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si
maj 2009
Županova stran
3
Pogovor z županom Janezom Pavlinom
Po skoraj štirimesečni odsotnosti se je na delovno mesto vrnil župan, Janez Pavlin. Ker je že preteklo več ko pol njegovega mandata, sem ga povprašala o projektih, ki jih je že dokončal in o tistih, ki jih še bo, pa o šolstvu, gospodarstvu, telekomunikacijah, turizmu ...
Mojca Pugelj
Kako ocenjujete delovanje občinske uprave? Kako sodelujete s sodelavci, občinskim svetom? Kako so na delo vplivale kadrovske zamenjave?
Delo občinske uprave ocenjujem kot zelo uspešno. V času mojega županova-nja smo uredili kar precej stvari za nazaj, mislim, da tudi kot team dobro delujemo. Moram poudariti, da se tudi razumemo dobro. Po odhodu tajnika občinske uprave Antona Rusa je prišla na njegovo mesto Tatjana Dečman Žagar. Moram reči, da smo imeli na razpisu kar srečo. Sicer so se prijavili le trije kandidati, ampak smo z novo delovno močjo izredno zadovoljni. Tatjana poleg tajnice občinske uprave skrbi tudi za področje komunale, kamor spadajo skrb za vodovode, kanalizacijo, javno razsvetljavo, zbiranje in ravnanje z odpadki, prav tako pa skrbi za pripravo in vodenje občinskih investicij. Že čez slaba dva meseca nas bo zapustila tudi tajnica Marija Kramžar, ki je bila na občini od njene ustanovitve. Mislim, da se bo njena odsotnost zelo poznala, težko bo najti podobno osebo. V Uradnem listu smo sicer objavili razpis, da iščemo nekoga s pravno ali upravno izobrazbo ... Kaj bomo pa dobili, bomo pa še videli.
Moram tudi pohvaliti delovanje občinskega sveta, saj so vsi svetniki na sejah konstruktivni, ne delijo se po strankarski pripadnosti, ampak delujejo v dobrobit vseh občanov in občine. Zelo sem vesel, da so kar dobro zaživeli občinski odbori in komisije, kar posledično pomeni, da je tudi delo občinskega sveta lažje.
Kateri so najpomembnejši projekti, ki ste jih dokončali v tem mandatu? Katere boste še dokončali v tem letu in kaj do konca mandata?
Izpostavil bi izgradnjo kanalizacije in vodovodov (Hočevje, Tisovec), pa tudi izgradnjo čistilne naprave v Ponikvah, pri kateri je tudi občina pomemben akter. Do konca letošnjega leta namerava-
mo urediti center Vidma, uspeti na razpisu za izgradnjo širokopasovnega omrežja. Upamo, da bomo do konca mandata uspeli z evropskega kohezij-skega sklada pridobiti sredstva za izgradnjo čistilne naprave v Bruhanji vasi. Iz Ministrstva za okolje in prostor smo dobili informacijo, da naj bi ta sredstva zagotovo dobili v prihodnjem letu, torej letu 2010. Rad bi, da bi se do konca leta pripravila tudi dokumentacija za ureditev šolskega centra na Vidmu ter za dograditev vrtca. Do konca mandata bi bilo potrebno začeti še z vodovodom Vodice... veliko je še stvari.
Kot majhna občina, nimate velikega proračuna, imate malo investicijskih sredstev. Ali za projekte pridobivate tudi sredstva iz državnega oz. evropskega nivoja?
Seveda za projekte pridobivamo tudi sredstva iz države in evropskih skladov. Kot sem že rekel, smo se prijavili za sredstva za čistilno napravo Bruhanja vas, za ureditev centra Vidma, mogoče tudi za ureditev drugih vaških centrov (Kompolj, Strug).
Letošnji proračun je bil sprejet šele konec marca. Pa vendar me zanima, kako je z njegovo realizacijo?
Letošnji proračun je bil sprejet zelo pozno, ja. Najprej se je zavleklo ravno zaradi moje odsotnosti, potem so še svetniki dali svoje predloge, bilo je kar nekaj usklajevanj ... Kakšnih večjih investicij s tem proračunom še nismo začeli, denar iz proračuna »črpamo« le za sprotne in manjše stvari.
Po mnenju mnogih občanov se zadeve ne odvijajo oziroma se odvijajo zelo počasi. Kje so po vašem mnenju največje ovire, da se projekti ne uresničujejo tako, kot bi radi?
Jaz lahko rečem, da občinska uprava res veliko dela, predvsem še enkrat poudarjam, da saniramo veliko stvari za nazaj. Je pa tudi res, da se ukvarjamo s stvarmi oz. projekti, kateri so v zemlji, niso vidni - vodovod, kanalizacija. Mo-
goče je tukaj razlog, da ljudje menijo, da se ne dela.
Omenili ste, da ste veliko sredstev vložili v kanalizacijo. Kot vemo, je potrebno na podlagi evropske direktive vzpostaviti kanalizacijsko omrežje s čistilnimi napravami do leta 2017. Ali vam bo to uspelo?
Da, jaz sem v to prepričan. S projektom kanalizacijskega omrežja smo že začeli. Do leta 2017 nam bo zagotovo uspelo izgraditi čistilno napravo Bruhanjo vas, ki bo pokrivala približno 2000 enot, 120 milijonov evrov vredna čistilna naprava Ponikve pa bo poizkusno pričela delovati v roku dveh mesecev, pokriva pa 700 enot.
Pravite, da ko bo urejena kanalizacija, se bodo pričele urejati ceste, pločniki in avtobusna postajališča?
Predvsem so problematični pločniki in avtobusna postajališča, ki so res smrtno nevarna. Pločnik naj bi se zgradil v Ponikvah, od Vidma proti Bruhanji vasi, pa Strugah. Vendar šele potem, ko bodo opravljena druga zemeljska dela. Kanalizacija, upam da širokopasovno omrežje, šele potem bomo gradili pločnike. Kar pa se tiče avtobusnih postajališč, to je problematika, o kateri se pogovarjamo skoraj na vsakem občinskem svetu. Predvsem problematično je v Predstru-gah, saj je postajališče ob regionalni cesti, pa še v križišču. Tudi v ostalih vaseh bo potrebno urediti postajališča, primerna postajališča sta le v Ponikvah in na Vidmu.
Ko se že pogovarjava o cestah, ali je morda kaj novih podatkov glede obvoznice Ponikve?
Projekt obvoznice Ponikve se nadaljuje, ni kakšnih novih informacij z Ministrstva. Načrte za izgradnjo pripravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste.
Kako pa je s kvalitetnimi telekomunikacijskimi povezavami? Še vedno niste uspeli na razpisu za izgradnjo širokopasovnega omrežja, signal operaterja Mobi-
tel je na nekaterih območjih občine zelo šibek, prav tako se že dlje časa govori o postavitvi bazne postaje Si.Mobil. Komentar?
Za gradnjo širokopasovnega omrežja občina še ni pridobila sredstev, zato smo se ponovno prijavili na razpis, ki se izteče junija. Upam, da bomo tokrat uspeli. Kar pa se tiče mobilnih operaterjev: nad Zdensko vasjo je bil sicer postavljen oddajnik Mobitela, ki pa še vedno ne zadošča za celotno pokrivnost občine. Trudimo se, dogovarjamo se še za en oddajnik v Strugah ali nekje nad Strugami. Tako bi bil problem rešen. S strani Si.Mobila pa sem dobil obvestilo, da naj bi bila bazna postaja končana še v letošnjem letu.
Vsekakor pa sem mnenja, da morajo biti telekomunikacijske povezave v vsaki občini dostopne vsem občanom.
Pa še nekaj besed o družbenih dejavnostih, o šolstvu. Kakšno je vaše stališče do podružničnih šol? Vrtec je premajhen, če bi hoteli sprejeti vanj vse otroke. Kako boste v bodoče reševali ta problem? Pri celostni ureditvi Šolskega centra Videm se je govorilo tudi o gradnji večnamenske športne dvorane?
Moje stališče do podružničnih šol je v bistvu jasno. Reševanja te problematike se bo potrebno lotiti celostno. Ne bi
rad sedaj govoril, da bomo zapirali podružnične šole, to ne. Vendar pa bo potrebno v prihodnosti razmisliti o tem. Letos je občina za nemoteno delovanje šole zagotovila slabih 20 tisoč evrov, v prihodnjih letih ta številka naraste na 80 tisoč evrov. Toliko denarja iz proračuna bomo šolstvu težko namenili, mislim, da se bodo z menoj strinjali tudi svetniki.
Glede vrtca: letos naj bi bila končana dokumentacija za izgradnjo. Potem pa naprej. Letos smo problem rešili tako, da smo dva jaslična oddelka odprli še v Kompoljah in na Vidmu. Glede na demografsko sliko za našo občino, pa bo potrebno o nadaljnjih odločitvah oz. rešitvah na področju šolstva še razmisliti.
Da, govoril sem tudi o izgradnji športne dvorane. Glede na to, da bi bila za izgradnjo potrebna zelo visoka finančna sredstva, mislim, da je optimalno, da na izgradnjo dvorane računamo v letih 2014 ali 2015.
Takšna velika in sodobna športna dvorana bi bila zagotovo dobra promocija za občino. Kako pa še na druge načine promovirate občino? Kako oziroma na kakšen način predstavljate občino?
Občino promoviramo predvsem v sklopu prireditev, ki se odvijajo v naši občini. Tukaj bi izpostavil predvsem lanskoletno dirko po Sloveniji, ki je šla sko-
zi našo občino, pa Maraton treh občin. Našo občino je obiskala tudi skupina pevcev iz Japonske, ki je od nas odšla z prijetnimi vtisi o prijaznosti, gostoljubnosti občanov.
V Dobrepolju vsako soboto na Vidmu deluje tudi Turistična pisarna, v kateri lahko obiskovalci dobijo informacije o znamenitostih občine.
Je pa velik problem, ker v občini nimamo nobenih prenočitvenih kapacitet. Torej, turisti pridejo, si naš kraj, našo občino ogledajo, ostati pa nimajo kje. V prihodnosti bo treba razmišljati o kakšnem kmečkem turizmu.
Kako naj bi se občina razvijala v prihodnjih letih? Kakšno vidite občino čez 10, 20 let?
Občina Dobrepolje je podeželska občina in želi takšna tudi ostati. Predstavljam si jo prežeto z uspešnim in vitalnim gospodarstvom, ki okolja ne obremenjuje prekomerno, kot zdravo življenjsko okolje z dobrimi možnostmi za rekreacijo, poleg tega pa še s ponudbo kakovostnih javnih storitev in urejene infrastrukture, kar omogoča sodobno življenje v zdravem okolju. V takšni občini živijo zadovoljni in ustvarjalni ljudje, pri-seljujejo pa se tudi novi.
Hvala za pogovor!
Majska seja Občinskega sveta občine Dobrepolje
Mojca Pugelj
1.	Osnutek odloka o lokacijskem načrtu za sanacijo obstoječega dela kamnoloma in širitev kamnoloma v Predstrugah
Problematiko kamnoloma je predstavila direktorica občinske uprave, Tatjana Dečman Žagar, saj se tako predstavniki KPL kakor izdelovalci lokacijskega načrta seje niso mogli udeležiti. Kamnolom je zagotovo že dlje trajajoča in pereča problematika v naši občini. Odlok o kamnolomu so svetniki zavrnili soglasno. Več o tej točki si lahko preberete v članku novinarja Dela, Bojana Rajška.
2.	Pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni
Predlagane spremembe pravilnika odpravljajo nepravilnosti določil obstoječega pravilnika, ki jih je ugotovil Inš-
pektorat za šolstvo in šport. Na predlog župana Janeza Pavlina se sofinancira osnovno delovanje društev. Pri vzdrževanju športnih objektov pa je dana možnost, da se upošteva višina izkazanih stroškov najemnine, obratovalnih stroškov, stroške tekočega vzdrževanja in druge stroške, če niso upoštevani v najemnini.
3. Določitev cen vzgojno varstvenih storitev v JVIZ OŠ Dobrepolje, VVE Ringara-ja
Povišanje ekonomske cene vrtca je bilo potrebno zaradi zvišanja plač in zaradi vključitve plačnih nesorazmerij v ekonomsko ceno.
Nova cena vrtca od 1. septembra naprej bo tako znašala: • 467,20 EUR za prvo starostno skupino (prej 455,24 EUR)—> 4,64 odstotno povišanje
• 348,73 EUR za drugo starostno skupino (prej 336,77 EUR) —> 4,32 odstotno povišanje.
4. Odprtje dveh novih jasličnih oddelkov
Ker je razpis za vpis otrok v prihodnjem šolskem letu že zaključen, je bilo ugotovljeno, da je bilo v jaslični oddelek vpisanih 43 malčkov, glede na kapacitete vrtca pa bi se jih lahko vanj vključilo le 14. Ravnatelj Ivan Grandovec je tako pripravil predlog, da se v Kompoljah odpre jaslična skupina. Za to skupino je dovolj prijav otrok iz Kompolj in Strug. Ta skupina bi bila v sedanjih prostorih vrtca, kjer je tudi inštalacija že vsa narejena za potrebe jasli (jaslični oddelek je bil v teh prostorih že leta 2001). Svetniki so ravnateljev predlog soglasno potrdili.
Ravnatelj Ivan Grandovec je v sklopu
maj 2009
Iz občine
5
te točke opozoril še na eno problematiko. Vrtec bo sedaj (z odobritvijo novih dveh jasličnih oddelkov) imel skupaj 9 oddelkov. Po mnenju ravnatelja in po normativih bi bilo zaradi povečanega obsega dela potrebno zaposliti pomočnika ravnatelja. Svetniki so sicer z razumevanjem sprejeli ravnateljev predlog, pa vendar so se upravičeno spraševali, iz kje naj bi zagotovili dovolj visoka finančna sredstva.
5. Soglasje k dodatnim uram pouka in predlagani sistemizaciji delovnih mest v JVIZ OŠ Dobrepolje
Občinski svet je potrdil sredstva za dodatne ure pouka v centralni šoli Videm in v podružničnih šolah v Kompo-ljah, Ponikvah in Strugah. Prav tako so namenili dodatna sredstva za čistilko in hišnika na Podružnični šoli v Strugah, ter
Foto: Srečko Vrbinc
sredstva za delavno mesto učitelja v jutranjem in popoldanskem varstvu vozačev. Za vse to so namenili slabih 19 tisoč evrov.
Ker je iz odborov in ostalih delovnih teles izstopil svetnik SD, Matej Šuštar, je bilo potrebno na novo imenovati člane odborov in komisij.
•	Jože Hočevar, NSi, je postal novi član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
•	Slavc Palčar, LDS, je zavzel mesto člana v Statutarno pravni komisiji
•	Igor Ahačevčič, Lista za prijazno prihodnost, bo deloval v Odboru za kmetijstvo,
•	Marko Marolt, SLS, pa bo v Izdajateljskem svetu glasila »Naš kraj«.
Predstavnik v svetu Zdravstveni dom je od sedaj naprej Anton Jakopič, v svetu Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti OI Ivančna gorica pa Franci Zrnec.
Na koncu seje je bil župan zelo zadovoljen z konstruktivno razpravo pri posameznih točkah, prav tako s časom trajanja seje in tudi s sprejetimi sklepi. ♦
Tožili bodo KPL
Prah in hrup motita prebivalce - Dobrepoljski svetnik Slavc Palčar odkril, da družba že več let izkorišča občinsko zemljišče Preverjanje vseh dovoljenj
Bojan Rajšek, časopisna hiša Delo d.d.
VIDEM, 19. maj- Vodstvo ljubljanske družbe KPL se je odkrito razveselilo novice, da so dobrepoljski občinski svetniki na seji sveta v torek, zavrnili osnutek odloka o lokacijskem načrtu za sanacijo dela kamnoloma in njegovo širitev v občini Dobrepolje. Direktor Zvone Šavor je včeraj za Delo povedal, da o družba prihranila precej denarja, ki bi ga sicer namenila za sanacijo, ekologijo, nakup novih zemljišč v smeri Po-nikev in za prestavitev objektov v notranjost kamnoloma, torej stran od bližnjih stanovanjskih hiš.
Zaradi prašenja in čezmernega hrupa kamnolom v Predstrugah že vrsto let buri duhove med bližnjimi prebivalci. S sprejetjem lokacijskega načrta bi občina onesnaževalcem enkrat za vselej stopila na prste in jim za povrh vsega pobrala še del dobička. Ker načrta, v katerem so jasno zapisani vsi pogoji, ki bi jih morala družba KPL izpoljnjevati, niso sprejeli, pa bodo lahko ob nedejavnosti inšpekcijskih služb še naprej onesnaževali okolje.
Država je podelila družbi KPL koncesijo in rudarsko pravico, ki poteče leta 2021. Tu se zgodba malce zaplete. Zvone Šavor je včeraj povedal, da KPL ni odkupil nobene parcele ali si jo vzelo v najem. Občinski svetnik Slavc Palčar (LDS) pa je svetnikom povedal, da je v zadnjih dneh preveril lastništvo parcel v osnutku lokacijskega načrta in v dopolnilni odločbi, izdani v letu 2006 (za to odločbo, ki jo je izdala grosupeljska upravna enota, občinski svet sploh ni vedel, op.p.), in v dovoljenju za izkoriščanje kamnoloma iz leta 1980. Ugotovil je, da je zemljišče s parcelno številko 1048/317 k.o. Videm - Dobrepolje, v velikosti 2105 kvadratnih kilometrov in na kateri ima KPL v bližini Predstrug med drugim postavljeno separacijo z mlinom, v lasti občine.
»To je oškodovanje družbene lastnine,« je bil jezen Palčar in ugotavljal, da rudarska pravica kakor tudi koncesija ne bi smeli biti izdani, ker so med naštete parcele, brez vednosti lastnika (občinskega sveta), vnesli tudi občinko last. Zato je zahteval vložitev tožbe zoper KPL zaradi motenja posesti, kar je občinski svet s sklepom pozneje tudi sprejel.
Tajnica občinske uprave Tatjana Deč-man Žagar je svetnike poskušala prepričati, da zemljiška knjiga pogosto ne izkazuje dejanskega stanja oziroma lastništva in dodala, da je ta parcela pravzaprav v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. To je povzročilo revolt med svetniki. Zakon o zemljiški knjigi namreč že v prvem členu določa, da je zemljiška knjiga javna ter namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Palčar ji je razložil, da je dobrepoljska občina parcel dobila v last in posest že leta 1995 v skladu z razdružitveno pogodbo z občinami nekdanje grosupeljske občine. Včeraj smo poklicali nekdanjega dobrepoljskega župana Antona Jakopiča, ki pa pravi, da o kakršnem koli občinskem lastništvu v območju kamnoloma ne ve ničesar.
Svet je sprejel tudi predlog sklepa svetnika Jožeta Zakrajška (SDS), da mora občina pridobiti neodvisno pravno službo, ki bo pregledala celotno dokumentacijo vseh dovoljenj, izdanih KPL za izkoriščanje kamnoloma v Predstrugah. ♦
Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 in 109/08), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07 in 61/08), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1), Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov ljubiteljske kulture v Občini Dobrepolje (Uradni list RS št. 39 /09) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa ( Uradni list RS, št. 93/05)
Javni poziv
za zbiranje predlogov za izbor kulturnih projektov na področju vzdrževanja ali nakupa opreme za potrebe ljubiteljske kulturne dejavnosti
v Občini Dobrepolje v letu 2009
1.	Naziv in sedež naročnika: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje.
2.	Predmet javnega poziva je sofinanciranje oz. financiranje projektov na naslednjih področju:
•	nakup in vzdrževanje opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.
Sofinancira se nakup opreme, ki je nujno potrebna za delovanje predlagatelja oz. zakako-vostnejšo izvedbo ljubiteljske kulturne dejavnosti.
3.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo:
•	kulturna društva, sekcije, posamezniki in zveza kulturnih društev, registrirana kot pravne osebe, s sedežem v Občini Dobrepolje,
•	neprofitne ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje kulturne dejavnosti.
4.	Splošni razpisni pogoji:
•	redno delo društev, sekcije, zveze in posameznega kulturnega ustvarjalca,
•	stalno pripravljen program za takojšno izvedbo,
•	urejeno članstvo,
•	sodelovanje na prireditvah v občini in izven nje,
•	nadgradnja oz. skrb za kulturno dediščino.
5.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji projektov:
•	da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o opravljanju svoje dejavnosti in da poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi,
•	da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, v kolikor so prejeli sredstva iz proračuna Občine Dobrepolje,
•	da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež v Občini Dobrepolje.
6.	Vsi prijavitelji se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti:
•	dokazilo o registraciji dejavnosti, ki ni potrebno v primeru prijave na javni razpis,
•	dokazila (kopije računov ali predračunov) za vzdrževanje ali nakup opreme.
7.	Vloge bo ocenjevala strokovna komisija,
ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in merilom tega poziva.
8.	Merila za vrednotenje projektov: v skladu s pravilnikom o sofinanciranju in navedena v razpisni dokumentaciji.
9.	Okvirna vrednost razpisanih sredstev je:
- proračunska postavka 0418013 Sofinanciranje programov in projektov kulturnih dejavnosti v znesku 4.000,00 EUR.
10.	Dodeljena sredstva morajo biti namensko porabljena v letu 2009.
11.	Razpisni rok:
Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do torka 30.06.2009 do 10.00 ure ali po pošti priporočeno, tako da je na kuverti odtisnjen žig z zadnjim datumom 30.06.2009, na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Andreja Babič, tel. 788 02 83, e- pošta: andreja.babic@dobrepolje.si).
Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani občine in v občinski upravi. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »OPREMA - KULTURA 2009, NE ODPIRAJ - VLOGA«.
12.	Odpiranje vlog bo v sredo, 01.07.2009
ob 16.30 uri v sejni sobi občine.
13.	Prosilci bodo o izidu javnega poziva obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog.
14.	Medsebojna razmerja med Občino Dobrepolje in prijavitelji se bodo uredila s pisno pogodbo v 20 dneh od pravnomočnosti sklepa o razdelitvi sredstev.
OBČINA DOBREPOLJE, župan Janez Pavlin
Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje, objavlja na podlagi 53. člena
Zakona o javnih financah (Ur.list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 110/02 in 109/08), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07 in 61/08), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ( Uradni list RS, št. 96/02), Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov ljubiteljske kulture v Občini Dobrepolje( Uradni list RS, št. 39/09) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur.l. RS, št. 93/05)
Javni razpis
za zbiranje predlogov programov in projektov izvajalcev na področju kulture v letu 2009
1.	Naziv in sedež naročnika: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje.
2.	Predmet javnega razpisa je:
sofinanciranje programov oz. projektov na naslednjih področjih:
•	glasbenem,
•	pevskem,
•	instrumentalnem,
•	gledališkem,
•	likovnem,
•	literarnem,
•	plesnem in folklornem,
•	izobraževalnem področju,
•	organizacija in izvedba prireditev ali projektov občinskega pomena.
3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) do tega upravičeni; to so pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v kulturi, so splošno koristne ter niso javni zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni programi in imajo sedež v Občini Dobrepolje in po-
maj 2009
Razpisi
7
samezniki. To so:
•	društva, sekcije, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost,
•	zveza kulturnih društev, ki jo ustanovijo društva,
•	neprofitne ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje kulturne dejavnosti, posamezniki.
4.	Splošni razpisni pogoji:
•	redno delo društev, sekcije, zveze in posameznega kulturnega ustvarjalca,
•	stalno pripravljen program za takojšno izvedbo,
•	urejeno članstvo,
•	sodelovanje na prireditvah v občini in izven nje,
•	nadgradnja oz. skrb za kulturno dediščino,
5.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci programov oz. projektov:
•	da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež ali stalno prebivališče v Občini Dobrepolje,
•	da imajo zagotovljene prostorske, kadrovske, materialne in organizacijske možnosti za uresničevanje kulturnih aktivnosti,
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa zakon o društvih,
•	da poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom društva,
•	da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, v kolikor so prejeli sredstva iz proračuna Občine Dobrepolje,
V kolikor je izvajalec posameznik, mora poleg že navedenih izpolniti še pogoj:
•	da samostojno kot poklic opravlja kulturno dejavnost in je registriran v posebnem razvidu pri Ministrstvu za kulturo.
6.	Merila za vrednotenje programov in projektov so: v skladu s pravilnikom, navedena v razpisni dokumentaciji in tu navedeni; Upravičeni stroški so tisti, ki so povezani z izvedbo programov in projektov izvajalcev na področju kulture (med drugimi stroški so tudi stroški najemnine).
7.	Okvirna vrednost javnega razpisa:
A.) proračunska postavka 0418012 Tekoči
transferi Zvezi kulturnih društev Dobrepolje v znesku 4.000,00 EUR, B.) proračunska postavka 0418013 Sofinanciranje programov in projektov kulturnih dejavnosti v znesku 41.000,00 EUR.
8.	Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2009 v skladu s predpisi.
9.	Vloga na javni razpis mora vsebovati:
•	potrjene razpisne obrazce,
•	dokazilo o registraciji društva, zveze; sekcije dokazilo o izvajanju kulturne, dejavnosti; posamezniki potrdilo o statusu oz. registraciji,
•	dokazilo o številu članov in številu let delovanja.
10.	Razpisni rok in oddaja vlog
Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene osebno do torka, 30.06.2009 do 10.00 ure ali po pošti priporočeno, tako da je na kuverti odtisnjen žig z zadnjim datumom 30.06.2009, na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Andreja Babič, tel: 7880283, e- mail: an-dreja.babic@dobrepolje.si). Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani občine, v občinski upravi in jo lahko dobite tudi po e-pošti.
Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »KULTURA 2009, NE ODPIRAJ - VLOGA«. Oddaja vloge pomeni, da se izvajalec strinja z vsemi pogoji javnega razpisa.
11.	Odpiranje vlog za izbor kulturnih programov in projektov bo v sredo 01.07.2009 ob 16.00 uri, v sejni sobi Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje.
12.	Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odpiranja vlog.
13.	Medsebojna razmerja med Občino Dobrepolje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo v 20 dneh od pravnomočnosti sklepa o razdelitvi sredstev.
OBČINA DOBREPOLJE, župan Janez Pavlin
Javni natečaj za zasedbo prostega delovnega mesta - svetovalec za splošne zadeve
Javni natečaj je objavljen v Uradnem listu RS dne 29.05.2009 in na spletni strani Občine Dobrepolje.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Oddelek za kmetijsko svetovanje
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si
Pomembno obvestilo za kmetovalce
Vlaganje zahtevkov za bike in vole
Oddaja zahtevkov za posebno premijo za bike in vole, ki so bili zaklani od 1.1.2009 do 31.5.2009, poteka od 1. do 30. junija.
Dodatno plačilo za poseben način reje - ekstenzivna reja ženskih govedi, ki nadomešča plačilo za krave dojilje.
Upravičene živali
Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo, mora:
•	biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;
•	po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca;
•	kmetija mora imeti najmanj 50% površin GERK namenjenih za izračun obremenitve
•	trajni travnik ali ekstenzivni sadovnjaki;
•	obremenitev krmnih površin največ 1,8 GVŽ/ha.
V primeru, da eden izmed pogojev ni izpolnjen, se premije ne podeli, poleg tega pa se lahko uporabi tudi sankcije. Izjema je v primeru mrtvorojenega teleta in pogina teleta v obdobju 2 mesecev po telitvi.
Za krave ki so telile od 11.12.2008 do 31.3.2009 in izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se vlaga zahtevek od 1. do 30 junija.
Franci Omahen, KSS Dobrepolje
EVROPA se začne V SLOVENIJI
Slovenska ljudska stranka vstopa v volilno kampanjo s kandidatkami in kandidati, ki so sposobni uspešno zagovarjati interese Slovenije v Evropski uniji.
Prizadevamo si, da Evropska unija ostane zveza neodvisnih in samostojnih držav in ne Evropska država. Le tako smo lahko kot majhna država enakovredni drugim članicam Evropske unije in uspešno uveljavljamo svoje interese. Prepričani smo, da se Evropa začne v Sloveniji. Zato se bomo pri delu v Evropskem parlamentu vedno najprej vprašali, kaj si Slovenija želi in potrebuje ter na tej podlagi oblikovali svoja stališča.
Evropska unija mora zagotoviti enakomeren razvoj regij, povečati obseg regionalnih spodbud ter pospešiti razvoj v manj razvitih regijah. Podprli bomo ukrepe za ohranitev in izboljšanje okolja ter ukrepe za samooskrbo Slovenije na področju energentov, pitne vode in prehrane. Podpiramo nadaljnji razvoj kmetijstva, kmeta vidimo kot zaveznika potrošnikov, s katerim skupaj uresničujemo prizadevanja za zdravo hrano in okolje. Socialna politika mora temeljiti na medgeneracijskem sožitju in medčloveški solidarnosti. Dosledno si bomo prizadevali bolj odločno kot dosedanji slovenski poslanci v Evropskem parlamentu za pravično mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.
Spoštovane državljanke, spoštovani državljani. Lista kandidatov Slovenske ljudske stranke za volitve v Evropski parlament vam ponuja znanje, izkušnje in zavezo, da bo za nas Slovenija vedno na prvem mestu.
LISTA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE ZA VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT:
Ime dr. Ivana Žagarja tako v slovenskem kot v evropskem prostoru povezujejo z lokalno samoupravo. Minister Službe Vlade RS za lokalno samoupravo (2004 - 2009) in regionalno politiko, kar desetletni župan občine Slovenska Bistrica, pripravljavec drugega stebra oblasti lokalne samouprave - pokrajin, zagovornik decentralizacije Slovenije, predvsem pa strokovnjak z neprecenljivimi izkušnjami na področju koriščenja evropskih sredstev za lokalne in tudi državne projekte se je odločil prevzeti odgovornost nosilca liste na listi SLS - Slovenske ljudske stranke predvsem zato, ker verjame, da so smernice SLS dober kažipot tudi za Evropsko unijo.
Dr. Marta Ciraj, mati štirih otrok, je direktorica Urada RS za kemikalije in ustanoviteljica Ustanove Petra Pavla Glavarja, katere prvenstvena naloga je štipendiranje socialno šibkejših, a nadarjenih otrok, in pobudnica tradicionalnega romanja slovenskih kmetov k njihovemu zavetniku Antonu Martinu Slomšku na Ponikvo. V SLS menimo, da so posledice uporabe fitofarmacevtskih sredstev ena ključnih tem v današnjem času tako v Sloveniji kot po vsej Evropski uniji. Sicer pa je dr. Marta Ciraj že dolgo aktivno vključena v evropske organizacije s tega področja, med drugim je bila leta 2007 imenovana za
članico Upravnega odbora Evropske agencije za kemikalije v Helsinkih.
Prof. dr. Marjan Senjur, vodja strateškega sveta v prejšnji vladi, je v enem od intervjujev izjavil, da »se mora Slovenija zgledovati po državah, ki so bolj razvite od nje.« Pomembna je beseda »zgledovati«, saj to pomeni, da se Slovenija lahko primerja z drugimi, ne more pa posnemati ali prenašati njihovih rešitev. V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da Slovenija v Evropskem parlamentu potrebuje natanko take ljudi, kot je minister SLS za ekonomske odnose in razvoj v mandatu od 1996 do 2000. Ljudi, ki vedo, da mora Slovenija poiskati svoje rešitve in strategije ter da ni dovolj, če le slepo sledimo drugim po njihovih poteh.
Nekdanja poslanka, zagovornica enakih možnosti, političarka, predsednica Mažoretne in twirling zveze Slovenije je le del talentov, ki jih Nada Skuk nosi v sebi. Krščanski nazor, prepleten s kleno naravo, notranjsko mentaliteto, čutom za so-cialo in zmožnostjo prisluhniti ljudem oblikujejo njeno življenje in delo. S Slovensko ljudsko stranko živi že vrsto let, trenutno kot aktualna predsednica Slovenske ženske zveze pri SLS in članica Izvršilnega odbora SLS. Kot svetovalki v Poslanski skupini SLS so ji še posebej blizu teme s
področja sociale, družinske in ženske politike ter izobraževanja in mednarodne politike.
Besede »odgovornost do kmetijstva, podeželja in narave« so besede Cirila Smrkolja ob izvolitvi na trenutno funkcijo predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Kmet, minister SLS za kmetijstvo od leta 1997 do 2000, pobudnik, ustanovni član ter prvi predsednik reprezentativnega Sindikata kmetov Slovenije in borec za pravično vrednotenje odkupnih cen osnovnih kmetijskih pridelkov se je v času osamosvojitve Slovenije aktivno vključil v proces demokratizacije nove države, nikoli pa ni pozabil na oblikovanje trajnostne kmetijske politike in zagotavljanje primernega socialnega standarda kmetov.
Družina Mariji Ribič pomeni korenine, tukaj so sinova Tim, nadarjen tenorist, in Rok, ki svoj kruh tako kot mama služi v vodah podjetništva, ter mož Janez, dolgoletni župan Du-pleka in poslanec SLS v Državnem zboru RS. Karizma Marije Ribič je pustila neizbrisen pečat v njenih državnih funkcijah - bila je državna sekretarka na Ministrstvu RS za obrambo, namestnica generalne sekretarke Vlade RS v Uradu predsednika Vlade RS ter generalna direktorica Pošte Slovenije. Na pot kandidatke za evropsko poslanko se je v vrstah Slovenske ljudske stranke podala s prepričanjem, da Evropa potrebuje takšne ženske - odločne in uspešne, s trdno oporo svoje družine.
Janez Podobnik je eno vidnejših imen slovenske politike. Sprva župan občine Idrija, nato pa še en mandat župan občine Cerkno, je bil
leta 1992 izvoljen za poslanca v DZ RS, nato pa še na volitvah leta 1996 in 2000. Od leta 2003 do 2007 je bil predsednik SLS, v mandatu od 2004 do 2008 pa minister za okolje in prostor. V prvi polovici leta 2008, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji, je uspešno vodil Svet okoljskih ministrov EU. V mandatu od 2000 do 2004 je bil kot parlamentarni predstavnik Slovenske ljudske stranke opazovalec, nato pa poslanec v Evropskem parlamentu, kjer je aktivno sodeloval v Odboru za regionalno politiko, transport in turizem, tako da mu delovanje Evropskega parlamenta vsekakor ni tuje.
K tej predstavitvi ni kaj dodati, pred vami je najboljša lista, ki se na letošnjih EU volitvah poteguje za vstop v evropski parlament. Slovenska ljudska stranka je vedno bila in bo zagovornica slovenskih interesov in seveda predvsem zagovornica Slovenskega podeželskega človeka. Prednovljena in z novim predsednikom mag. Radovanom Žerjavom, bo v svojih prizadevanjih še bolj dosledna. Izbrani slogan: »Evropa se začne v Sloveniji«, to potrjuje. V SLS smo prepričani, da morajo biti slovenski poslanci v evropskem parlametu, predvsem zagovorniki naših interesov. Kandidati na listi SLS za evropski parlamet, so same znane osebnosti z veliko mero izkušenj. Lista SLS je prava lista, ki bo dostojno zastopala naše interese, zato
obkrožite št. 3
Anton Jakopič,
predsednik OO SLS
Kandidati in kandidatke:
1.	Jelko Kacin
2.	Mirjam Muženič
3.	dr. Slavko Ziherl
4.	mag. Sonja Kralj Bervar
5.	Borut Cink
6.	mag. Darja Mohorič
7.	Aleš Gulič
Veliki uspehi Evrope so uspehi liberalizma
EU daje streho državam članicam z notranjim trgom, enotno valuto in težnjo po približevanju nacionalnih zakonodaj. Je pravna skupnost in skupnost gospodarskih interesov, ki se jim v 21. stoletju pridružuje še potreba po politiki, ki bo odgovorila na nadnacionalno naravo izzivov prihodnosti, kakršna sta finančno-gospodarska kriza in podnebne spremembe. Veliki uspehi Evrope v minuli polovici stoletja so uspehi liberalizma. Carinska unija, nadzorovana konkurenca, notranji trg, vzpostavitev enotne valute in skupna centralna banka so tipični liberalni dosežki.
Evropa domovina naše domovine
LDS želi prispevati k politični kulturi v Sloveniji, ki bo oprta na evropske liberalne vrednote. Med temi je zlasti načrtovanje razvoja Slovenije na način, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju celotne EU. Izvedba zahteva decentralizirano politično odločanje, opogumljanje zasebne pobude in sodelovanje posameznikov v postopkih odločanja, zagotovitev enakih priložnosti državljanov ne glede na spol, raso in prepričanje, svoboda tiska, itd. LDS si bo prizadevala, da bo izkoristila talente in intelektualno moč naših ljudi za to, da bi se vključili v evropsko razpravo o izzivih prihodnosti in načinih za soočenje z njimi in tako obogatili skupni življenjski prostor, ki je v Evropi - domovini naše domovine.
Prihodnost EU je v njeni rasti in krepitvi inovativnosti
Naši poslanci v Evropskem parlamentu si bodo prizadevali in podpirali vse skupne ukrepe EU za reševanje gospodarske in finančne krize, predvsem ukrepe, ki bodo usmerjeni v krepitev inovativnosti in konkurenčnosti. Po mnenju LDS je prihodnost EU v njeni rasti, zato podpiramo nadaljnjo širitev, še zlasti na države zahodnega Balkana. Podnebni paket, ki je bil sprejet v EP je po našem mnenju minimum, ki ga EU mora uresničevati. Do leta 2020 moramo za 20 % zmanjšati izpuste CO2 in drugih toplogrednih plinov, za 20% povečati delež energije iz obnovljivih virov ter za 20% zvišati energetsko učinkovitost. Naši poslanci v EP pa bodo tudi v novem mandatu sledili sodobnim evropskim liberalnim idejam in branili temeljne človekove svoboščine.
Evropske volitve 2009
★ ★ ★ ★ ★ * *★*
7. JUNIJ 2009
VZEMIMO EVROPO

IVO VAJGL
FELICITA MEDVED
ROMAN JAKIČ
BERNARDAJEKLIN
PETER J. ČESNIK CVETA ZALOKAR ORAŽEM Dr. MATEJ LAHOVNIK
Predstavitev programa in kandidatov na www.zares.si
maj 2009
Evropske volitve 2009
13

Lj u dj 6 7- pnij - volitve v Evropski parlament
smo prvi.

SOCIALNI DEMOKRATI
Ljudje smo prvi.
Nova smer Evrope
6)
Zoran Thaler Tanja Fajon dr. Andrej Horvat mag. Mojca Kleva dr. Lev Kreft Karnnen Pahor Andreja Katic
7. junij- volitve v Evropski parlament
KD Godba Dobrepolje, Zveza pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine
Vas vabita na
Srečanje godbenikov
13. dan godbe
V soboto, 6. junija, ob 18. uri na Vidmu.
Svečana parada vseh sodelujočih:
godbe iz Kočevja, Ribnice, Novega mesta, Grosuplja, Kostanjevice na Krki, Stične, Trebnja, Črnomlja, Šentjerneja, Šentruperta, Semiča, Straže, Dobrepolja, z Blance ter ribniške in trebanjske mažoretke in narodne noše.
•	Skupni nastop vseh godb in mažoretk pred občino na
Vidmu
• Posamezni nastopi godb na športnem igrišču
•	Družabno srečanje vseh glasbenikov in obiskovalcev
• Za ples bo poskrbela skupina
Pop design - z gosti
Da ne boste lačni in žejni, bo poskrbelo osebje gostilne Brdavs
VABLJENI VSI LJUBITELJI DOBRE GLASBE IN ŽURA!
V letošnjem letu nam pomagajo:
OBČINA DOBREPOLJE, OBČINA VELIKE LAŠČE, JSKD RS OI IVANČNA GORICA, JSKD RS, PEKARNA BLATNIK, ARMING d.o.o., ADLES d.o.o, AVTOCENTER JEROVŠEK, VARN d.o.o., WOODTRADE d.o.o., OKREPČEVALNICA ZORA, CAR&BAR, ŠPORTNO DRUŠTVO M&M ZALIPOVC, DOLINŠEK TRANSPORT, MIZARSTVO VIDMAR, KOMUNALNE GRADNJE GROSUPLJE, PREVOZNIŠTVO ŠIRCELJ, NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., TRGOJAN d.o.o., AVTOBUSNI PREVOZI PERKO ŠTEFAN, GOSTILNA MUREN, MUC TRADE, ŽAGA POGORELC, AVTOTRANSPORT PRHAJ, MIX d.o.o., GOSTILNA BRDAVS, SALUS Ljubljana, Kovinostrugarstvo Klinc Janez, Avtoprevozništvo Prhaj Roman, Komunalno podjetje Grosuplje.
Vse občane občine Dobrepolje vabimo na
proslavo
ob dnevu državnosti,
ki bo na predvečer praznika, v sredo, 24. junija 2009
v Hočevju.
Proslava bo združena s prireditvijo PGD Hočevje. Začetek slovesnosti bo ob 18.30. uri s prihodom Godbe Dobrepolje in povorke gasilcev na prireditveni prostor.
Slavnostni govornik bo g. Janez Pavlin, župan občine Dobrepolje.
V kulturnem programu bodo sodelovali: Godba Dobrepolje, Pevski zbor Škrjanček in Pomašni pevci.
Med kulturnim programom bo tudi slavnostna podelitev gasilskih priznanj in napredovanj. Program bo povezoval g. Igor Ahačevčič.
Po proslavi ste vsi lepo vabljeni na veliko vrtno veselico, na kateri bo igral ansambel Zelena Dolina, za pijačo in jedačo pa bodo poskrbeli domači gasilci.
Še enkrat lepo vabljeni v sredo, 24. junija 2009, ob 18.30. uri v Hočevje.
Občina Dobrepolje in PGD Hočevje
Predstavitev knjige Beg iz žrela smrti
Ljubitelje resnične zgodbe, resničnega doživetja, štirih mladih fantov z Dolenjske, za katere je bila zapisana njihova dramatična kalvarija in ki je v nadaljevanju izhajala v Naši domovini v Ameriki leta 1948, bo sedaj tudi v knjižni obliki predstavljena
v Jakičevem Kulturnem domu Videm Dobrepolje v petek, 5. 6. 2009 ob 20. uri.
V tej zapisani življenski zgodbi, ki jo je slikovno opremil akademik dr. Marjan Tršar, spremljamo pripoved o štirih hrabrih mladih fantih, o njihovem doživetju v maju 1945, vse od Vetrinjskega polja na Koroškem, njihov pobeg v Hudi luknji na poti od Slovenj Gradca proti Velenju in njihova nepoznana in tvegana pot proti rodni Dolenjski. To težko in tvegano kalvarijo pa so naslovili BEG IZ ŽRELA SMRTI.
Vljudno vabljeni!
Letni koncert Big Banda DOM
V soboto, 25. aprila, je velika dvorana Jakličevega doma, ki jo nekateri imenujejo tudi rdeča dvorana, gostila Big band DOM.
Igor Ahačevčič
Letošnji celovečerni koncert DOM-a je bil v bistvu zahvalni koncert, s katerim so se zahvalili za pomoč pri izvedbi projektov vsem, ki so jim pomagali v preteklem letu, ki je bilo za DOM res delavno in uspešno. Veliko je bilo nastopov, veliko sodelovanja s pomembnimi gosti (npr: dva koncerta z Otom Pestnerjem), sodelovanje na prireditvi Športnik leta 2008, g. Doblekar je prejel priznanje za najboljšega dirigenta na državnem srečanju big bandov Slovenije in priznanje Občine Dobrepolje, na silvestrovo so pred ljubljanskim magistratom več kot dve uri zabavali ljubitelje dobre glasbe. Vrhunec dela v preteklem obdobju pa je bila izdaja njihove prve zgoščenke, ki je izšla ob koncu leta pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija. Pa tudi snemanje dveh TV oddaj (Slovenska jazz scena) ni bil dogodek, ki bi ga lahko kar prezrli.
Na letošnjem koncertu so predstavili izbor 15-ih novo pripravljenih skladb (le ena je bila iz zgoščenke), ki so jih večino izvedli z odlično mlado pevko Nino Strnad. Nina spremlja DOM nekaj manj kot leto dni. Zaigrali so tudi dve skladbi skladatelja Janeza Gregorca, saj je njihov naslednji izziv posneti ploščo z glasbo slovenskih skladateljev jazza. Poleg Janeza Gregorca so tokrat k sodelovanju povabili tudi pesnika Milana Deklevo, ki je zanje pripravil dve besedili.
Kot »neglasbenik« njihovega izvajanja
strokovno ne morem ocenjevati. Kot Do-brepoljec in človek, ki se že desetletja ukvarjam z organiziranjem ljubiteljske kulture, pa lahko rečem, da sem na ta kolektiv ponosen. Nadaljujejo namreč tradicijo Glasbenega društva (iz leta 1933) in v okviru KD Godba Dobrepolje nadgrajujejo delo naše godbe, ki je bilo osnova za začetek dela podružnice Glasbene šole Grosuplje. Zanimivo pa je, da očitno zelo malo Dobrepoljcev ceni dosežke tega kolektiva. Nobeni drugi naši skupini še ni uspelo v slovenskem prostoru doseči takšnih uspehov kot DOM-
u, saj jim visoko kvaliteto priznavajo številni glasbeni strokovnjaki. Janez Gre-gorc je ob izvedbi dveh njegovih skladb preprosto povedal, da jih tako dobro še noben sestav ni izvedel. In kot je dejal eden izmed nedomačih obiskovalcev, ko je odhajal iz dvorane: »... sploh nisem vedel kam grem, potem pa sem tu v Do-brepolju doživel nekaj, česar človek velikokrat niti na odrih prestolnic ne vidi in sliši. Ste na to kaj ponosni?«
V naslednjih dneh mi je misli pogosto trgalo vprašanje, zakaj se vse manj Dobrepoljcev udeležuje prireditev v Jakličevem domu. Še posebej tistih, ki so bolj kvalitetne, kot je bil ta koncert. Zakaj naše gospodarstvo v tem ne vidi izziva in zlasti v krizi ne izkoristi te priložnosti? Glede na potek dogodkov moram pomisliti na to, da bi znal biti ta odlični ansambel pod vodstvom Braca Doble-karja žrtev naše finančno skromne sredine. Na žalost nismo znali organizirati firm, ki bi lahko materialno podprle delo društev, občina je prav tako šibka in namesto, da bi dajala in vzpodbujala, se je lotila društvom jemati sredstva za delo, zato da bo lahko vzdrževala slabo narejen in dokaj potraten Jakličev dom.
Vsekakor želim DOM-u, da bi vsaj še nekaj časa vztrajal in s svojo mladostno zagnanostjo in predanostjo delu premagoval ovire, ki se včasih zdijo skoraj previsoke. Na koncu gre pri vsem skupaj še za mnogo več kot zgolj za Big Band DOM. ♦
Florjanova nedelja v Ponikvah
V mesecu maju goduje svetnik sv. Florijan, katerega smo gasilci zaradi njegovih lastnosti po zgodovinskem izročilu vzeli za svojega zaščitnika in priprošnjika. V njegovo čast smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ponikve v nedeljo, 10.05.2009, že devetnajstič zapovrstjo pripravili slovesnost, saj imamo v Ponikvah podružnično cerkev posvečeno prav sv. Florijanu.
PGD Ponikve, predsednik: Edvard Somrak
V lepem in toplem nedeljskem dopoldnevu, smo se gasilci iz vseh sedmih društev Gasilske zveze Dobrepolje, ter iz prijateljskih gasilskih društev Škocjan, Po-nova vas in Turjak ob 10.00 uri zbrali v vaškem centru v Ponikvah, skupaj s prapori in gasilskimi vozili. Skupno se je slovesnosti v čast sv. Florijanu udeležilo preko 50 gasilcev v uniformah, kar je nekoliko manj kot v prejšnem letu, ter tudi pionirska desetina iz Ponikev. Tam je že čakala godba Dobrepolje. Natanko ob 10.20 uri smo vsi gasilci odkorakali ob taktih godbe Dobrepolje v slovesni povorki proti cerkvi sv. Florijana. Slovesni
povorki so se tudi letos pridružili člani folklorne skupine iz Ponikev, katerih prisotnost je samo še dodatno dala čar povorki.
Gasilci smo se ob prihodu h cerkvi posedli v dogovorjene vrste, v preostale vrste pa so se posedli ostali verniki, ki so se udeležili svete maše v velikem številu. Slovesno sveto mašo je daroval gospod kaplan za vse pokojne gasilce, v pridigi pa je označil lik gasilca, kateri je vedno pripravljen pristopiti na pomoč sočloveku. Slovesno sveto mašo je s svojim ubranim petjem pod vodstvom gospoda župnika spremljal domači cerkveni pevski zbor iz Ponikev. Svete maše se je nepričakovano udeležil tudi nekdanji
minister gospod Dragutin Mate, katerega so prisotni toplo pozdravili z močnim aplavzom.
Po končani mašni daritvi smo gasilci s prapori in vozili v povorki krenili proti gasilskemu domu. Povorki so se pridružili tudi člani folklorne skupine ter vsi ostali povabljeni, kateri so se udeležili mašne daritve. Ob prihodu pred gasilski dom je godba Dobrepolje zaigrala še nekaj skladb, člani folklorne skupine pa so predstavili nekaj plesov. V gasilskem domu smo vse gasilce in ostale povabljene pogostili domači gasilci z žeg-nanjskimi dobrotami, katere so spekle ponikovske gospodinje (za vse spečeno in prinešeno pecivo se vsem gospodinjam najlepše zahvaljujemo) ter kozarčkom pijače. Ob prijetnem klepetu ter uživanju dobrot je čas kar hitro mineval. Kar prehitro je bilo potrebno skleniti srečanje in oditi domov. Ob slovesu smo sklenili, da se naslednje leto ponovno snidemo, saj bo naslednje leto že dvajseta slovesnost zaporedoma. ♦
PRAZNIK
Tralala, la, la, la, la, odmeva pihalne godbe glas, ko ponikovska mladina spet koraka skozi vas.
Tralala, la, la, la, la,
takt koraku daje godba,
sv. Florjan zopet goduje,
to v Ponikvah je posebna zgodba.
Tralala, la, la, la, la, vsa vas koraka tja do Mixa, tam se v lepem sončnem dnevu ob pijači vse pomeša in vse zmiksa.
Marija Mohorič
Odprtje novega igrišča v Zagorici
9. maj - Tega dne je bilo dano v uporabo novo športno igrišče v Zagorici. Objekt pomeni izboljšanje javnega standarda v občini in je velika pridobitev za Zagorico. Investicija je znašala nekaj čez 15 mio tolarjev, 1,5 mio je prispevala država, ostala sredstva pa občina iz svojega proračuna. Igrišče je popolnoma dokončano, na njem pa se tudi že odvijajo športne aktivnosti.
Igrišče je blagoslovil župnik Franc Škulj
Program so popestrili vrtčevski otroci
Mojca Pugelj
Ob 15. uri se je pričel XII. Veteranski turnir, ki je potekal v organizaciji Športnega društva Zagorica in Rokometnega kluba Dobrepolje. V turnirju so se pomerile štiri ekipe in sicer iz Rokometnih klubom Črnomelj, Krmelj, Šentjernej in Dobrepolje.
Zmagali so domačini, Rokometni klub Dobrepolje.
Ob 18. uri pa se je pričel program s slovesno otvoritvijo, ki ga je z ubranimi ritmi začela Godba Dobrepolje. Program, v katerem so nastopili Zagoriški
fantje, mladi glasbeniki in vrtčevski otroci s plesom, igranjem in petjem, je povezovala Marija Žnidaršič.
Nad izgradnjo novega igrišča v Zago-rici in nad še enim uspehom občine je bil navdušen tudi župan Janez Pavlin. V svojem govoru je med drugim predstavil potek gradnje, od ideje, pridobitve potrebne gradbene dokumentacije in do same izvedbe. »Igrišče tako postaja še ena pridobitev več za Zagorico in dopolnitev ter izboljšanje javnega standarda«, je dejal župan in izrazil željo, da bi bil to pro-stor za združevanje, prijateljevanje in zdravega merjenja moči.
Veliko naklonjenost do športa in zadovoljstvo ob pridobitvi je izrazil tudi vi-demskii župnik, Franc Škulj. Obenem je izrazil željo, da bi bilo športno udejstvo-vanje zares v zdravem športnem duhu in v mejah dostojnega obnašanja, da ne bi pozabili, da smo kristjani tudi na igrišču. Nato je podelil blagoslov, ki naj bi varoval vse, ki bodo na tem igrišču krepili svoje telo in dušo.
Glavni organizator slovesnosti, ŠD Za-gorica pa je poskrbelo tudi za zabavni del prireditve, ki se je nadaljevala pozno v noč. Za dobro razpoloženje in ples je poskrbel ansambel Krjavelj. ♦
Program je povezovala Marija Žnidaršič
Skupinska slika
Obisk pri naših izseljencih v Kanadi
Veronika Zajec
Na povabilo slovenskih izseljencev iz Toronta in ljudskih pevcev iz Tepanja (občina Slovenske Konjice), smo 17. aprila iz Brnika odleteli proti Munchnu in naprej proti Torontu. Tam so nas z odprtimi rokami pričakali g. Toni Fer-ko - izseljenec, ki je s pomoč-
jo žene Beti in našega rojaka g. Draga Gačnika organizirali vse prevoze, nastope, oglede in druge dejavnosti. Videli smo ogromno znamenitosti, za kar se gospodu Dragu iskreno zahvaljujem.
Nastope smo imeli v štirih klubih slovenskih izseljencev - Bled, Triglav, Sava in v Slovenija centru v Torontu, kjer smo se srečali tudi z nekdanjo pevko in nadobudno voditeljico slovenskega zbora v Torontu ter voditeljico na radiu Toronto go. Marijo Aha-čič Polak.
Imela sem šest uradnih nastopov in štiri interne. Samostojno pa sem nastopila v slovenski šoli sv. GregorijaVe-likega, pri maši v cerkvi in v domu starejših občanov Lipa, kjer bivajo slovenski upokojenci. Tam sem se srečala tudi z kar nekaj Dobrepoljci. Srečanje je bilo zelo čustve-
no. Nikoli ne bom pozabila srečanja z go. Karolino iz Za-gorice (Bavčevo teto), ko mi je ob stisku roke rekla: »O Do-brepoljci, Zagoriški fantje!« In jaz sem dejala: »Ja poglejte, prinesla sem vam jih!« In podarila sem ji CD Zagoriških fantov. Ga. Karolina je bila zelo ganjena. Ob srečanju z njo in mnogimi Slovenci sem ču-
tila isto: BODIMO PONOSNI NA TO KAR SMO, GOJIMO SLOVENSKO BESEDO IN PESEM ŠE NAPREJ!
Obisk Kanade je bil gotovo eden izmed najlepših dogodkov v mojem življenju. Vedno jo bom ohranila v lepem spominu še posebej po odprtih in gostoljubnih Slovencih. ♦
DS SCENA na dobrodelni prireditvi v Ribnici
Andreja Novak, DS SCENA
V petek, 15.5.2009, smo se člani DS Scena (Bojan, Janez, Tomaž in Andreja) odpravili v Ribnico. V Ideal centru se je odvijala dobrodelna prireditev z naslovom Ecce Homo (Glejte, človek). Projekt centra Ecce Home je zasnovan kot hiša, v kateri bi delovalo 8 programov zaporniške pastoralne dejavnosti (zaporniški vikariat). Namen zaporniškega vikariata
je pastoralna skrb za vse, ki so na kakršen koli način povezani z besedo zapor, in s tem tudi za vse, ki sta jih prizadela tako kaznivo dejanje kot sankcija kaznivega dejanja.
Za projekt je potrebna večja hiša, predvsem zaradi možnosti razporeditve 8-ih programov, srečevanja po posameznih skupinah, večjo predavalnico za izobraževanje in seminarje, ki so povezani s problematiko določenega programa.
In za to hišo se je na dobrodelnem koncertu zbiral denar. DS Scena se je odzvala povabilu in s skečem Posojilo, katerega je odigrala, tudi sama prispevala k dobrodelnosti.
Tudi vi imate možnost, da darujete svoj prispevek, in sicer tako, da pošljete SMS s ključno besedo CLOVEK na 1919 in tako prispevate 1 EUR za programe pomoči žrtvam kaznivih dejanj in njihovim družinam. ♦
Prvomajska budnica Godbe Dobrepolje
Tudi letos je Dobrepoljce in Velikolaščane zbudila Prvomajska budnica Godbe Dobrepolje
Mojca Pugelj
V petek zjutraj, prvega maja, ko so urini kazalci kazali okoli šeste ure, je Turjačane iz spanca zbudila tradicionalna prvomajska budnica. Tudi letos so namreč člani dobrepoljske godbe že zgodaj zjutraj z glasbo prebudili vse zaspance. Igranje budnice so začeli na Turjaku, nato pa so se ustavljali na tradicionalnih točkah: na Rašici in v Ponikvah, pa v Zdenski vasi , Ilovi gori, Hočevju,
Mali vasi, na Vidmu, v Podgorici, Zagorici, Podpeči, Bruhanji vasi in v Podgori. V vsaki od teh vasi so zaigrali po dve skladbi.
Ob 11.30 uri so godbeniki zaključili z igranjem in se podali v Predstruge, v Zalipovec, kjer so jim pripravili pravo poslastico, prvomajski golaž.
Razšli so se v vedrem razpoloženju in z ugotovitvijo, da je prav veselje igrati tem ljudem, saj vidno uživajo v ritmih »pleh mu-ske. ♦
Nadškofijski arhiv obnavlja stare dobrepoljske knjige
Fotografski natečaj Naš kraj
Mojca Pugelj
V sejni sobi občine Dobrepolje je Tone Krampač, vodnik po matičnih knjigah Nadškofijskega arhiva Ljubljana, svetnikom predstavil prvo ohranjeno in obnovljeno rojstno knjigo za župnijo Videm, ki zajema podatke od leta 1631 do 1648. Obnova več kot 400 let stare knjige stane približno 2000 evrov, denar za obnovo pa je zagotovila občina s proračunskimi sredstvi.
Trenutno so restavarirali 3 rojstne knjige, želijo pa jih še najmanj 10 in tako pomagati pri ohranjanju dobrepoljske kulturne dediščine.
Prihajajo prve fotografije
Olivier Grandovec
Naše bralce ter vse, ki vas bolj ali manj zanima fotografija, želim spomniti, da se je v maju začel prvi fotografski natečaj v naši občini.
Prve fotografije sodelujočih so začele prihajati že pred nekaj tedni, kar je dober obet za nadaljnji potek natečaja.
Mlajši in starejši, začetniki ter bolj ali manj izkušeni amaterji, ne oklevajte. Pošljite svoje fotografije na naslov fotokronika.naskraj@gmail.com. Zberite pogum in pokažite nam, česa ste sposobni.
Večje število (in boljša kvaliteta) prejetih fotografij bosta prispevala k zanimivosti natečaja, tako za člane obeh žirij in za vse, ki boste sodelovali s svojimi fotografijami, kot za obiskovalce razstave ob zaključku.
Kolikor mi bo dopuščal čas, bom poskušal svetovati vsem, katerih fotografije ne bodo izbrane in analizirane v rubriki Fotokronika (prve že v junijski številki).
Ko svoje delo pokažete drugim,
se ne bojte in ne odklanjajte kritike, nasprotno. Vsako mnenje in nasvet, če mu znate prisluhniti, vam lahko pomaga, da odkrijete svoje napake in jih popravite ter - če je potrebno - spremenite svoj pogled, da bi bolje fotografirali.
Če se vam zdi, da bi bila vaša fotografija lahko boljša, ne jemljite tega za neuspeh, na to glejte pozitivno, kot priložnost za napredek, možnost, da bodo z drobnimi izboljšavami vaše fotografije (ki ste jih ali jih še boste posneli) vedno boljše.
Še naprej fotografirajte in mi pošiljajte svoje izdelke. Ne pozabite, natečaj poteka več mesecev, če ne boste izbrani takoj, boste morda uspešni kasneje.
Veliko sreče, konec junija ali v začetku julija nas pričakujte v vaših poštnih nabiralnikih.
Celoten pravilnik natečaja boste našli na spletni strani www.dobrepo-lje.si v rubriki Fotokronika in v aprilski številki Našega kraja. ♦
Slab začetek, dober konec
Šesta dobrepoljska Golažijada se ni začela po mojih pričakovanjih. Odpoved štirih ekip me je stresel iz hlač. Sprva nisem vedel, kaj naj naredim, saj je bilo vse pripravljeno za tekmovanje najmanj desetih ekip. Sklenil sem, da se sestanem s celotno ekipo in odločili smo se, da gremo naprej s petimi ekipami.
Andrej Strnad, Td Podgora
Letošnje priprave na Golažijado smo usmerili v opredelitev kriterijev ocenjevanja, zamenjali režijo in strokovno komisijo nadomestili s poklicnimi kuharji in gostinci. Prav tako smo uporabili način obveščanja s predhodno znanimi pravili tekmovanja. Letošnje novosti so bile, da smo vsem nudili enako velik prostor za pripravo in kuhanje golaža, mizo, dve klopi, 2kg mesa, 2 kg čebule in drva. Tekmovalci so ob prijav-nini žrebali prostor in prejeli priporočila komisije ter izhodišča, ki bodo služila pri ocenjevanju priprave in kuhanju golaža.
Vreme je bilo božansko, razpoloženje pa se je vsako uro spreminjalo na boljše. Ekipa, ki mi je ves čas pomagala se ni dala, kar mi je dalo še več energije, da smo pognali kolesje in startali s tekmovanjem ob 10 uri.
Strokovna komisijo so sestavljali: Roman Adamič (predsednik komisije), Peter Pugelj, Vida Znidaršič in predlagani član s strani društva Aleš Strnad. Kriteriji ocenjevanja so bili sestavljeni iz dveh sklopov.
Prvi del je zajemal pripravo in opremo prostora, čistočo okolja priprave in higieno pri pripravi ter kuhanju golaža, pa tudi splošni vtis. V drugem delu se je ocenjevalo barvo, vonj, okus in strukturo golaža.
Letošnji nagrajenci dobrepoljske Golažijade so bili:
1.	mesto: vodja Irena Škufca, ekipa RIBNIK (št. doseženih točk 28);
2.	mesto: vodja Slavko Pajntar, ekipa DŠ ŠTOROVKE (št. doseženih točk 21);
3.	mesto: vodja Ana Meglen, ekipa REŠITELJI (št. doseženih točk 20).
Sodelovali pa sta tudi ekipi »VJEVERICE« iz Vrbske-ga na Hrvaškem in ekipa Konjeniške sekcije TD Podgora.
Priporočila komisije za prihodnjo Golažijado vsem tekmovalcem so:
1.	organiziranost ekipe;
2.	primerna delovna obleka (pokrivala, predpasniki);
3.	uporaba in številčnost kuhinjskega pribora;
4.	higiena pri pripravi in kuhanju golaža;
5.	delovna površina ima prvin-sko funkcijo za pripravo golaža in nazadnje za dekoracijo;
6.	kuhanje golaža: previdnost in pozornost pri praženju čebule ter ustrezno doziranje začimb in dodatkov;
7.	tekmovanje ima omejen čas za pripravo in kuhanje golaža -zato je potrebno smiselno razdeliti čas za izdelavo končnega izdelka - golaž, saj je neustrezna dolžina priprave ali kuhanja velikokrat pomembna pri ocenjevanju kompaktnosti mesa.
Kljub klavrnemu začetku se je vse končalo nad pričakovanji. Obiskovalcev je bilo kot na mali
veselici, veliko jih je bilo tudi od drugod. Jurček je popestril vhod na prizorišče tekmovalcev in pripravil pot h golažu, ki ga je za vse obiskovalce skuhal Slavko Pajn-tar, Pinki. Šel je za med in če se dobro spomnim nanj, še sedaj diši po njem. Za glasbeno vzdušje je skrbel Klemen Babič, za dobro razpoloženje pa TD Podgora in »Vjeverice« iz Hrvaškega.
Prihodnje leto že sedaj vabim:
•	vse mame, da se nam pridružite, saj je vaše znanje preveč dragoceno, da bi ostalo samo znotraj vaše kuhinje;
•	vse može, ki kuhajo za dušo in družbo, da se nam pridružijo;
•	mladino, da sestavi ekipo in pokaže, kaj vse se je naučila od svojih najbližjih in zraven pridobljeno znanje tudi nadgradila.
Kakorkoli že, vabljeni prihodnje leto na sedmo Golažijado vsi sprehajalci, kolesarji, tekmovalci, družine, vaščani in prijatelji Pod-gore. ♦
goveji golaž
Recept nam je zaupal drugouvrščeni, Slavko Pajntar, ekipa DŠ ŠTOROVKE
Sestavine:
1	kg govedine (pleče) 6 velikih čebul
2	žlici paradižnikove mezge 2 žlici sladke mlete paprike 4 žlice masti ali olja
2 do 3 žličke soli 1 žlička mlete ostre paprike 0,5 l vroče mesne juhe ščepec kumine, lovorjev list
Postopek: Čebulo nasekljamo in prepražimo na maščobi, dodamo na koščke narezano meso, ki ga rahlo opečemo. Dodamo sol, papriko, paradižnikovo mezgo, lovor, kumino in toliko juhe, da je meso pokrito. Pokrito dušimo 2 uri. Golaž po želji začinimo z ostro papriko. Zraven ponudimo kruhove cmoke.
Predstavitev projekta
MOJA DEŽELA — LEPA IN GOSTOLJUBNA
S ciljem izboljšati kakovost življenja ljudi v občini Dobrepolje, prispevati k traj-nostnem razvoju v urejenem in zdravem okolju, poskrbeti za večjo turistično privlačnost naših krajev in vasi, za učinkovitejšo promocijo občine in turizma ter prispevati k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi, se vključuje občina Dobrepolje v projekt MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA.
1.	TEKMOVANJE NA OBČINSKI RAVNI
Na občinski ravni se ocenjujejo STANOVANJSKE HIŠE.
Pri ocenjevanju upoštevamo:
•	videz hiše (vzdrževanje, red in cvetje na balkonih in oknih)
•	videz vrtov in ograj (urejenost gredic, cvetnih nasadov, vzdrževanje ograj in žive meje)
•	urejenost dvorišča in okolice Podeli se občinsko priznanje!
2.	TEKMOVANJE NA REGIJSKI RAVNI
Na regijski ravni tekmujejo:
•	posamezne vasi
•	šole in vrtci
Pri ocenjevanju vasi se upošteva:
•	urejenost vasi, čisto okolje
•	skladnost s pokrajino
•	tradicija, etnologija
•	arhitekturna tipika
•	značilna zasnova vasi v prostoru
Pri ocenjevanju šol in vrtcev se upošteva: Pri vrtcih in šolah se ocenjuje elemente, ki so javno vidni in javno dostopni. Torej zunanji izgled, urejenost objekta, funkcionalnost zemljišč (dovozov, parkov, zelenic, igrišč, dvorišč). Od notranjosti se ocenjuje le vhod oziroma vhodna avla.
Časovna razporeditev:
•	ocenjevanje STANOVANJSKE HIŠE poteka do 15. septembra
•	ocenjevanje POSAMEZNE VASI, ŠOLE IN VRTCI: občinska komisija odda predloge do 15. junija regionalni komisiji, regionalna komisija pa rezultate pošlje državni komisiji pri TZS do 30. junija.
Razglasitev rezultatov bo v jesenskem času. Ocenjevalna komisija na občinski ravni bo sestavljena iz članov turističnih društev in predstavnika občine. Regionalno komisijo sestavljajo predstavniki občin iz posamezne regije.
Državno ocenjevalno komisijo sklicuje in vodi predsednik komisije, ki ga imenuje IO TZS. Projekt bo v celoti objavljen na spletni strani.
Za uspešno izpeljavo projekta vas vabimo, da sodelujete tudi občani s svojimi predlogi. Predloge lahko posredujete na:
•	elektronski naslov td.dobrepolje@gmail.com,
•	telefonsko številko TD - 041-962-823
•	naslov TD Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm Dobrepolje
•	ali v TIC-u vsako soboto od 10-12 ure
Občina Dobrepolje in TD Dobrepolje
TURIZEM SMO LJUDJE - SODELUJMO SKUPAJ
Pokrovitelja:
Ministrstvo za gospodarstvo RS Ministrstvo za okolje in prostor RS
Organizator:
Turistična zveza Slovenije
Po častnim pokroviteljstvom predsednika RS Danila Turka
PRAZNOVANJE 100-LETNICE
SOBOTA, 13. JUNIJ 2009 ob 17. URI
SLAVNOSTNA POVORKA, PREVZEM IN BLAGOSLOV NOVEGA VOZILA GVM-1, V UPORABO BOMO IZROČILI PREUREJENO OKOLICO IN RAZVILI SPOMINSKO LISTINO
z nami bodo:
častni pokrovitelj 100-letnice predsednik države
dr. DANILO TURK
ljubljanski nadškof in metropolit msgr. mag. ALOJZ URAN
in drugi gosti
PROGRAM POVEZUJE SAŠA EINSIEDLER,
ob 20. uri pa sledi
VEUKA ZABAVA Z ANSAMBLOM MALIBU
GASILSKI CENTER GROSUPUE - POD VEUKIM ŠOTOROM
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Območna izpostava Ivančna Gorica
Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija
tel.: 01/7869- 070, 051/675-238, fax: 01/7869-075
e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si
NAPOVED SKLADOVIH DOGODKOV
MAJ
•	Gledališki seminar in predstava z gledališkim igralcem Gašperjem Tičem ter zaključek območnega Linhartovega srečanja
sobota, 30. maja 2009, 9.00 - 18.00, Ivanč-na Gorica, Kulturni dom 9.00, teoretični del seminarja 14.30, praktični del seminarja Seminar je namenjen ljubiteljskim igralcem in režiserjem ter vsem, ki si želijo poglobiti znanje o gledališču, igralskih tehnikah, spoznati gledališka besedila, zakonitosti odra... 18.00, monokomedija: Jooj, tako sem prišel na svet (za udeležence seminarja in za izven.)
Podeljena bodo priznanja ivanjške izpostave JSKD RS OI Ivančna Gorica za udeležbo na območnem Linhartovem srečanju, med njimi je tudi Gledališče Petdopol KD Ivančna Gorica, ki je prejelo priznanje »posebni dosežki«.
•	Ringaraja, državno srečanje otroških folklornih skupin
sobota, 30. maja 2009, ob 16.00, Žalec Nastop OFS JVIZ OŠ Dobrepolje z mentoricama Martino Prhaj in Majdo Blatnik med najboljšimi otroškimi folklornimi skupinami v Sloveniji po izboru Malči Možina.
JUNIJ
•	Kolaž, območna razstava odraslih likovnikov
1. junija se izteče rok za oddajo prijavnic za sodelovanje na območni razstavi, ki bo septembra v Stični. Prijavnice lahko prinesete v pisarno JSKD OI Ivančna Gorica (2. nadstropje nad knjižnico, pošljete po elektonski ali navadni pošti).
•	»Otroci zemlje ne pozabljajo«, festival na temo ekologija in kultura
petek, 5. junija 2009, od 9.00 do 19.00, Ivančna Gorica, Kulturni dom skupaj v organizaciji s knjižnico Ivančna Gorica Dopoldansko druženje: 9.00, gledališka predstava izbrana za državno srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije z naslovom Vikin čarobni kaktus v izvedbi skupine Muce Vrtec Kekec Grosuplje 9.30, ura pravljic: Otroci Zemlje ... ne pozabljajo
10.15, plesni nastop skupine OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični z naslovom Zelo lačna gosenica
10.20, stripovska delavnica predšolskih otrok s slikarjem Gabrijelom Vrhovcem 10.20, pohod osnovnošolcev po zelenih otokih Ivančne Gorice z gozdarjem Romanom Čr-ničem
Popoldanski dogodki:
16.00, eko sejem na stojnicah, stojnica literature na temo varovanja okolja, stojnica Zavoda za gozdove z revirnim gozdarjem Romanom Črničem (na vaša vprašanja v zvezi z gozdom bo gozdar odgovarjal od 16. do 18. ure)
17.00, predstavitev najboljših SMS in literarnih prispevkov na temo Ekologije in kulture ter podelitev nagrad
17.30, otvoritev razstave likovnih del z likovnega natečaja ter podelitev priznanj in nagrad
MAVRIČNA KULTURA ZA VSE
•	Folklorniki plesali dolgo v noč
V Šentvidu pri Stični je sredi aprila potekaloo območno srečanje odraslih folklornih skupin in pevcev ljudskih pesmi z naslovom Hruške, jabuke, slive, mene voli Ive, ki se ga je udeležilo kar 13 skupin. Srečanje je trajalo skoraj 3 ure. Spremljala sta ga strokovni selektor za folkloro, Mirko Ramovš, ter selektorica za pevce ljudskih pesmi, Mojca Kovačič. Oba sta ocenila nastope skupin, svetovala kako naprej ter vzpodbudila folklornike in pevce za nadaljnje delovanje ter nastopanje. Hkrati sta poudarila, da je letošnji skladov poudarek predvsem vzpodbujati ohranjanje in poustvarjanje ljudskega izročila pri mlajših folklornikih in pevcih. Iz občine Dobrepolje so nastopili: skupina in vodja Folklorna skupina Ponikve (Martina Prhaj in Barbara Brodnik), Družina Erčulj (Ana Erčulj), Pomašni pevci (Tone Novak) in Zagoriški fantje (Alojzij Erčulj).
•	Čarovnija gledališča v Kočevju
Regijsko srečanje je potekalo v dveh dnevih v organizaciji območnih izpostav JSKD Logatec in Kočevje, izbrani grosupeljski skupini pa sta nastopili v Šeškovem domu v Kočevju. Gledališka dejavnost je na območnem nivoju ivanjške izpostave izredno močna, zato sta se tudi izbrani skupini Muce iz vrtca Kekec Grosuplje in Hiška OŠ Louis Adamič in KD Te-aer iz Grosuplja odlično odrezali in navdušili mlade gledalce. Obe grosupeljski skupini z mentoricami Judito Rajnar, Jožico Omahen, Ireno Žerdin in Sabino Gruden ter s predstavama Vikin čarobni kaktus in Zvezdico Zas-panko sta namreč izbrani za državno sreča-
nje otroških gledaliških skupin, ki bo potekalo 27. in 28. maja v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Predstavo Vikin čarobni kaktus pa si boste lahko ogledali v petek, 5. junija letos, v okviru festivala Ekologija in kultura v Ivančni Gorici.
•	Dobrepoljska otroška folklorna skupina v postojni izbrana za državno srečanje
V	Kulturnem domu v Postojni je letos potekalo srečanje otroških folklornih skupin iz Osrednje Slovenije in Primorske. Med desetimi izbranimi skupinami sta nastopili tudi dve iz doprepoljske doline. To sta otroška folklorna skupina JVIZ OŠ Dobrepolje z mentoricama Martino Prhaj in Majdo Blatnik v odrski postavitvi Ples ob mizi in štokriih ter otroška folklorna skupina iz Ponikev s postavitvijo Gremo po mleko pod vodstvom Martine Prhaj in Mateje Hočevar. Srečanje je strokovno spremljala gospa, Malči Možina, ki je za državno srečanje konec maja v Žalcu izbrala prav OFS OŠ Dobrepolje z Martino Prhaj in Majdo Blatnik. Čestitamo mladim plesalcem in jim seveda želimo uspešen nastop.
•	Posebna pohvala in nagrada gledališki skupini Petdopol
Klemen Markovčič letošnji gledališki spremljevalec za območno Linhartovo srečanje je gledališko skupino Petdopol iz Kulturnega društva Ivančna Gorica in režiserko Marjano Hočevar nagradil z nagrado za poseben dosežke. V obrazložitvi, ki je bila prebrana ob zaključku regijskega Linhartovega srečanja v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, je zapisano: »Pri ljubiteljski dejavnosti sta ključna namen in cilj vsakega posameznika, kar se v tej skupini nedvomno čuti. Pomembno je, da je gledališko sredstvo, ki vsakemu posamezniku pomeni svoje, uprizoritev pa je le njegova dodana vrednost. Zato spodbuda k bodočim raziskovanjem gledališča in sebe.« Čestitke vsem igralcem in skupini za njihovo ustvarjalno delo na gledališkem področju! S tem pa posredujemo vabilo tudi dobrepoljski gledališki skupini Scena, da se drugo leto opogumijo in med gledalce povabijo naslednjega strokovnega selektroja, ki jih bo predvsem spodbujal k nadaljnemu ustvarjanju, morda pa našel tudi kak uporaben nasvet.
•	Umetniška rastoča vrbova skulptura posajena pred Osnovno šolo Dobrepolje
V	Dobrepolju so se na tradicionalnem extem-poru ob svetovnem dnevu muzejev zbrali učenci in dijaki iz šol vseh treh občin: Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. V delovni skupini so poleg vodij Anice Eržen, Mihaele Ciuha in Svetlane Jakimovske Rodić sodelo-
vali tudi mentorji Anja Šmajdek, Helena Zalokar Kuhar, Jelka Rojec in Branko Mejač.
V sončnem dopoldnevu je postopno zrasla skulptura - hiška, ki bo v prihodnosti nudila zavetje dobrepoljskim otrokom. Posebnost skulpture je, da potrebuje nego skozi vse leto. Še posebej v prvih mesecih jo je potrebno zalivati vsak dan. Vrbovje, ki je gradbeni material hiške, je bilo namreč nabrano ob reki Savi, kjer je živelo v izdatnih količinah vode. Otroci so poleg skulpture iz drobnih vrbovih vejic gradili tudi različne mobile, lovilce sanj ter inštrumente, s katerimi so okrasili bližnja drevesa. Tako je zaživel prostor v vseh dimenzijah pred bodočim novim dobrepoljskim vrtcem.
Nestrpno že pričakujemo, da bo dobrepoljska vrbova rastoča skulptura zaživela v zelenem brstenju vrbovih listov.
Za uspešno izvedbo projekta gre zahvala JVIZ OŠ Dobrepolje in predvsem ravnatelju Ivanu Grandovcu.
•	Male afne navdušile na velikem odru v Zagorju ob Savi
Na regijskem srečanju plesnih skupin Osrednje Slovenije, ki je potekalo sredi maja na Vrhniki in v zagorju ob Savi so se predstavile izbrane skupine iz desetih območnih nivojev koordinacije Osrednje Slovenije. Iz naše izpostave so med 38 izbranimi skupinami predstavile: Male afne iz OŠ Dobrepolje z mentorico Anjo Gržinič in plesno točko Opičje norčije, Plesna skupina Spot 1 iz Šmarja-Sapa, Plesna skupina 1. razreda iz OŠ Ferda Vesla Šentvid pri Stični in Plesna skupina TEgibLO 3 KD Teater Grosuplje. Vse skupine je strokovno spremljala Petra Pikalo, ki bo naredila izbor za državni srečanji, ki bosta septembra v Velenju in oktobra v Ljubljani.
Žito je dozorelo na regijskem srečanju odraslih folklornih skupin
Odrasle folklorne skupine po izboru Mirka Ramovša, ki so nastopile na območnih srečanjih v regijah Osrednje Slovenije in Primorske, so prikazale letošnjo produkcijo. Iz ivanjške izpostave sta nastopili FS Ponikve in FS Stična. Skupine je strokovno spremljala Branka Moškon, ki je podala oceno nastopov in bo naredila izbor najboljših skupin za državni nivo. Državni srečanji bosta potekali julija v Beltincih in oktobra v Mariboru.
•	3. Regijsko tekmovanje otroških pevskih zborov in mladinskih pevskih zborov
Na tekmovanje je bila po izboru strokovne žirije izbran Otroški pevski zbor JVIZ OŠ Dobrepolje z zborovodkinjo Valerijo Žabkar, vendar se tekmovanja niso udeležili.
www.kultura-ustvarjanje.si
Knjižnica v Dobrepolju .J|l\|li\v
Aíí.ftnu hjižnkfi Grvsaýíjf
I^D'D jcbrpH^í
Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure.
Zaključek pravljičnih uric in podelitev bralnega palčka!
Jasmina Mersel
Tudi v mesecu maju so se v krajevni knjižnici Dobrepolje zvrstili zanimivi dogodki, s katerimi pa smo želeli razveseliti predvsem naše najmlajše. Tako smo ob zaključku pravljični uric za vse otroke pripravili glasbeno lutkovno predstavo Marko skače. Za ta poseben dogodek smo v knjižnico povabili Melito Osojnik, ki nas je s slovenskimi otroškimi ljudski-
mi pesmicami popeljala v pravljični svet. Vsak petek, od septembra preteklega leta, smo se z otroci namreč srečevali na naših pravljičnih uricah. Pravljične urice v knjižnici potekajo že kar nekaj let in brez njih sedaj skorajda ne gre več. Zanimivo mi je bilo, ko je marsikdo kdaj povprašal: »Ali imate danes tiste vesele urice?« in vedno sem odvrnila, da to niso vesele urice temveč pravljične urice. Vendar, ko sem začela razmišljati sem prišla do spoznanja, da so to pravzaprav res tudi vesele urice, kajti vedno smo se imeli resnično in iskreno lepo. Brali in poslušali smo pravljice, se zabavali, peli, igrali, ustvarjali in se smejali. Domišljija otrok je res neizmerna in z njimi ni-
koli ni dolgčas, za presenečenja pa so včasih poskrbeli tudi starši. Tako bi se ob tej priložnosti zahvalila očetu Špele, ki nam je povedal prečudovito pravljico Jelenček, katera je tudi njegovo avtorsko delo. Pa tudi mamici Lejle, ki nas je razveselila s kruhom z orehi, ki sta ga samo za nas spekli sami. Zelo prijeten je občutek, ko vidiš, da otroci res radi prihajajo in se počutijo varno, ter prijetno. Včasih se je seveda zgodilo, da naša koncentracija ni bila ravno na višku in smo se zgolj prepustili zabavi. V mesecu maju z našimi srečanji zaključimo, tako čez poletje pravljičnih uric ni. Vendar pa bomo z njimi zopet pričeli v začetku novega šolskega leta. Med počitnicami pa se bomo dobili na počitniških delavnicah, ki jih ravno tako pripravljamo že nekaj let. Termin letošnjih delavnic, ki potekajo ponavadi en teden, bo objavljen v eni izmed naslednjih številk časopisa. Več podrobnosti pa boste lahko izvedeli tu-
di v knjižnici.
V sodelovanju z vrtcem pa smo za skupine otrok pripravili podelitev bralnega palčka. Bralni palček je predšolska oblika bralne značke. Otroci v vrtcu tako tekom leta vzgojiteljicam povedo več pravljic, ki so jih prebrali skupaj s svojimi starši. Ob zaključku pa se jim za njihov trud podeli nagrado. Veseli me, da so me ob tem dogodku povabili k sodelovanju in mi omogočili, da jim te nagrade podelim. Ker smo tudi knjižničar-
ji veseli, da otroci radi prebirajo knjige sem za njih ob tej priložnosti pripravila tudi posebno lutkovno predstavo. V knjižnici so me obiskale skupine otrok iz Vrtca Ringaraja, medtem, ko sem v enoto Ciciban v Kompoljah odšla kar sama. Imeli smo se lepo in veseli me, da otroci radi berejo in živijo s knjigami, ter da se radi vračajo v knjižnico, kjer so vedno dobrodošli. ♦
Sreča ni nič drugega kakor veselje, ki ga delimo z drugim človekom.
Jean Dolent
maj 2009
Iz društev
25
Gasilska orientacija mladine v Dobrepolju
V soboto, 16. 5. 2009, se je v Ponikvah dogajala prva gasilska orientacija za mladino, ki ga je organizirala mladinska komisija GZ Dobrepolje.
Matjaž Tabak, član Komisije za mladino pri GZ Dobrepolje_
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri kategorije in sicer mlajše pionirke in pionirji, starejše pionirke in pionirji ter mladinke in mladinci.
Orientacije so se udeležila naslednja društva: PGD Zdenska vas s 7 ekip , PGD Hočevje 3 ekipe, PGD Ponikve 7 ekip, PGD Kompolje 6 ekip , PGD Zagorica 4 ekipe, PGD Videm 3 ekipe.
Orientacija je bila prilagojena glede na zahtevnost kategorije.
Proga za mlajše pionirje je bila dolga cca 2000 m in je imela 4 aktivne kontrolne točke, zraven njih pa jih je obvezno
spremljal mentor, proga za starejše pionirje je bila dolga cca 3000 m in je imela 6 aktivnih kontrolnih točk, ter mladin-ci-ke je bila proga dolga 5000 m in je imela 5 kontrolnih točk.
Na aktivnih kontrolnih točkah so bile naslednje aktivnosti: zbijanje tarče, teorija prve pomoči, vezanje vozlov, prenos vode, hitro zvijanje gas. cevi, štafet-no spajanje cevi na trojak.
Prve dve ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje gasilske orientacije, ki bo 30.05.09 v Stični. Iskrene čestitke vsem sodelujočim ter velika zahvala vsem, ki so omogočili, da je prva gas. orientacija uspela. ♦
Požar med Zdensko vasjo in Cesto
V soboto, 16. 5. 2009, okoli 18. ure popoldan, je regijski center Ljubljana iz številke 112 poslal na pozivnike PGD Zdenska vas ter PGD Videm sporočilo, da gori dolina, lokacija Zdenska vas - Cesta. Odziv je bil neverjetno hiter, saj je
od poziva do akcije bilo na lokaciji okoli 20 gasilcev v pičlih petih minutah. Požar, ki ni bil obsežen, smo hitro obvladali. Ogenj in dim, ki se je širil iz doline, je bil posledica sežiga lesnih odpadkov in ni ogrožal premoženja ali lastnine drugih občanov. Pri tem se je tudi v praksi izkazal dober nakup naprave za pošiljanje SMS pozivov na mobilne telefone, saj je s tem odzivnost samih operativcev večja.
Simon Babič, PGD Zdenska vas
REZULTATI - EKIPE:
MLAJŠE PIONIRKE
1.	Zdenska vas 3
2.	Zagorica 2
3.	Ponikve 3
MLAJŠI PIONIRJI
1.	Ponikve 1
2.	Kompolje 2
3.	Zdenska vas 2
STAREJŠE PIONIRKE
1.	Ponikve 2
2.	Zagorica 2
3.	Kompolje 2
STAREJŠI PIONIRJI
1.	Hočevje 2
2.	Ponikve 3
3.	Ponikve 5
MLADINCI
1. Zdenska vas 2 1. Zdenska vas 1
MLADINKE
1. Hočevje
Požar pri »Baštonovih«
V nedeljo 17. 5., so okoli 15. ure v vasi Rapljevo, sosedje pri hišni številki 9, po domače pri »Baštonovih« opazili gost, črn dim, ki se je valil iz stanovanjske hiše. Ker je bilo videti, da ni nikogar doma, so hitro odšli pogledati, če ni mogoče kaj narobe.
Andrej Debeljak, poveljnik PGD Struge
Prvi je bil tam sosed Jože Pugelj — Fir-ckov, sicer tudi član operativne desetine PGD Struge, ki je ugotovil, da je prišlo do vžiga v dnevni sobi in da se požar zaenkrat še ni razširil na druge prostore. Takoj je dal povelje izklopiti električni tok in priskrbeti požarno vodo. Kljub zelo težkim in nevarnim razmeram (saj je bil prostor v plamenih in zelo zadimljen), je v najkrajšem možnem času taktično in pravilno sam začel z gašenjem.
Medtem je bil alarm o požaru že posredovan v Pizzerijo pri Petru, kamor se po dogovoru javlja potrebo po intervenciji. Zaradi ocene, pridobljene iz sporočenih informacij in izogibu kaosu in paniki v mirnem nedeljskem popoldnevu, se nadaljnji alarm ni prožil prek sirene, marveč so bili operativci alarmirani osebno in telefonsko. 9 članov operativne desetine, opremljene z osebno zaš-
čitno opremo (napadalca sta s seboj imela 2 dihalna aparata), z gasilniki in opremo za trodelni napad, je z GV1 na kraj požara prišlo cca. 15:30. Na kraju požara je bilo ugotovljeno, da je požar že pogašen, vendar obstaja nevarnost za tleč les, oziroma tlečo katero drugo vnetljivo snov v pogašeni dnevni sobi. Ker prostor ni bil več tako zadimljen, da bi bili za vstop vanj potrebni dihalni aparati, so operativci nemudoma pričeli z odstranjevanjem ostankov tehnike, pohištva in oblog. Medtem je bil izvršen pregled celotne stanovanjske hiše, pri katerem je bilo ugotovljeno, da nobeden drug prostor ni poškodovan, oz. nevaren za vnovičen izbruh požara. Po dobri uri truda in naporov je bila dnevna soba popolnoma izpraznjena, tja je tudi že prišel strokovnjak za električno napeljavo, ki je le to pregledal in odkril njene poškodbe, katere je s svojimi toplotnimi učinki napravil požar. Okoli 17. ure smo
se premočeni, a zadovoljni operativci vrnili v gasilski dom.
Vzrok požara naj bi bil kratek stik na eni izmed električnih naprav v dnevni sobi. Ocenjena škoda znaša približno 10000 eurov.
K uspešni intervenciji lahko dodam le to, da smo tako domači kot gasilci imeli veliko srečo v nesreči. Če bi bilo zamujenih samo nekaj minut, bi se lahko požar že razširil po stanovanjski hiši, ki bi jo bilo veliko težje rešiti pred ognjenimi zublji, kot pa le eno sobo. Poudariti moram hitrost, preudarnost in korektnost posameznikov, predvsem Jožeta Pugeljna, kateremu gre levji delež zmage nad ognjenim petelinom. Seveda pa je vsaka intervencija šola zase, ki operativce in krajane uči nekaj novega, kar bo še izboljšalo tako požarno varnost, kakor samo interveniranje.
Z upanjem na čimmanj takšnih posredovanj, z gasilskim: »Na pomoč!«. ♦
Mladinsko društvo Dobrepolje
Maj je čudovit mesec. Narava je v polnem zagonu, in prav tako mi, ki ne pustimo, da nas karkoli spravi v slabo voljo. Kljub napornim šolskim urnikom, vročine, ki že obuja v nas misli na poletje in vsem drugim obveznostim, ki nas težijo, še vedno najdemo čas za smeh, sprostitev in zabavo. Preberite in poglejte, kaj smo počeli:
Paintball
Na dan upora proti okupatorju smo se kot že nekaj let do sedaj zopet šli streljat. Da med nami ni bilo žrtev, smo iz-
brali malo bolj ljudem prijazne naboje -kroglice, napolnjene z barvo. Ta tehnika bojevanja se imenuje paintball. Ker smo se poligona, na katerem smo se »streljali«, do sedaj že naveličali, smo tokrat odšli na Zaplano, kjer je bilo akcijsko vzdušje še boljše, saj je igra potekala v zapuščenih vojaških objektih. Pridružili
so se nam tudi kolegi iz sosednjega mladinskega društva VRT iz Lašč, da smo skupaj nabrali zadostno število igralcev. Ko smo v dopoldanskih urah prišli na kraj dogajanja, smo se najprej oblekli v zaščitne obleke, se razdelili v dve ekipi, oborožili s tako imenovanimi »marker-ji« in odšli na poligon. Vsaka ekipa je začela na svoji strani poligona, nekje na sredini pa se je vnel boj. Strani smo vsako igro zamenjali, končali pa šele po dobrih treh urah, ko nam je zmanjkalo streliva in energije. Čeprav smo bili med igro razdeljeni v dve ekipi, vseeno ni manjkalo dobre volje, smeha, pa tudi nekaj taktične igre in zanimivih obračunov. Ker nas je igra kar pošteno utrudila, smo se na poti domov še malo okrepčali ter pokomentirali zanimive situacije.
Ambrož Volek
Tekmovanje v peki peciv
Želja po eksperimentiranju v peki in še večja želja po okušanju sladkih spe-cialitet je že drugič napolnila klub z navdušenimi sladokusci. V soboto, 2. 5. 2009, je namreč potekalo tekmovanje v peki peciv. Devet mojstrov pečenja sladkih dobrot je prineslo svoja peciva na pokušino natančni komisiji ter vsem sladkosnedim obiskovalcem. Peciva vseh vrst so se nam topila v ustih že samo ob pogledu nanje. Mize polne dobrot so se počasi praznile, medtem ko
Vzdušje je bilo zelo sladko
smo vključno s komisijo izbirali svojega favorita. Ko smo vsi oddali svoj glas, je sledilo napeto pričakovanje rezultatov. Tekmovalci so upali na najboljše, ostali pa smo držali pesti za svojega favorita. Najprej smo pričakali rezultate komisije. Priznanje za najboljše pecivo je podelila Manci in Anji Pugelj, ki sta nas posladkali z odličnim sadnim napitkom David Marascales ter okusnimi sadnimi
Sadne košarice in David Marascales	. ^
košaricami. Sledilo je vsesplošno navdušenje in podelitev priznanja ter nagrade - torte. Po nekaj minutah ponovnega napetega čakanja rezultatov smo končno dočakali razglasitev zmagovalca po mnenju občinstva. Priznanje in nagrado si je zaslužila Lucija Erčulj z okusnimi jagodnimi torticami, s katerimi je prepričala največ sladokuscev. Sledile so čestitke in nabiranje receptov. S klepetom, plesom in zabavo pa smo nadaljevali še dolgo v noč.
Jana Šuštar
Lucija in jagodne tortice
Skoraj vsako nedeljo popoldne se MDD s kolesi malo popelje naokoli. Če si želiš malo aktivnosti in dobre družbe, se lahko pripelješ tudi ti.
Lepo vabljen!
Turistična vzgoja
Tudi osnovnošolska mladina sodeluje v turizmu, preko izbirnih vsebin - Turistična vzgoja. Vsebina je vezana na raziskovanje turizma v domačem kraju, ugotavljanju možnosti za hitrejši razvoj, spoznavanju delovanja turističnih društev. V svojo sredino so povabili predstavnico TD Pod-gora in predstavnico TD Dobrepolje. Spoznali so program delovanja obeh društev, obiskali spominsko sobo Frana Jakliča - Podgoričana Živimo z ljudskim izročilom, si ogledali TIC in razstavo turističnih spominkov Dobrepolja. Odločili so se, da se tudi sami skupaj s svojo mentorico go. Slavko Cento preizkusijo v izdelovanju turističnih spominkov.
Veronika Zajc, 7. r., Teja Rajar, 7. r., Miha Lampe ,7. r., Irma Muhić, 7. r.,
Anja Babnik, 9. r., Monika Bambič, 7.r.
Ekorazstava ob dnevu zemlje
Ob DNEVU ZEMLJE so učenke in učenci JVIZ OŠ DOBREPOLJE pripravili eko razstavo svojih izdelkov, literarnih prispevkov, likovnih izdelkov, seminarskih nalog, razmišljanj, plakatov, ki so jih ustvarjali v projektih eko šole - kot način življenja. Izbrali so vsebine na temo VODA - KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA, OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE, VARČEVANJE IN SKRB ZA NAŠE OKOLJE.
KAKO VARČEVATI
Z varčevanjem bom začel kar pri sebi doma. Vedno bom ugašal luči, radio, tv. Pralni stroj bo pral perilo, ko bo poceni elektrika. To je navadno čez vikend in med tednom v večernih urah. To velja za vse stroje, likalnike, sesalnike... Pri vodi sem sklenil, da se da mnogo prihraniti. Pri tuširanju se bom najprej zmočil, nato zaprl vodo, se ''našamponiral'' in izpral milnico. Voda je dragoceni vir. Deževnico bomo porabili za splakovanje WC školjke, za zalivanje rož, pomivanje tal, pranje avtomobila, za namakanje njiv. Doma imam narejen lasten ekološki otok. Ločim papir, katerega predelajo
za časopise. V naslednjem zaboju zbiram plastične zamaške. Te ponovno predelajo oziroma pretopijo v plastiko. V tretji posodi pa hranim odpadne organske odpadke. Teh se nabere največ.
Nejc Gvozden, 2. razred
VARČUJEMO
Varčujemo lahko na več načinov. Lahko varčujemo z elektriko, tako da ugašamo luči, televizijo, računalnik, radio, ko jih ne potrebujemo več. Med varčevanje lahko štejemo tudi ločeno zbiranje odpadkov in nadaljnjo reciklažo, saj s tem privarčujemo predvsem v okolju, saj nam ni potrebno posekati novih dreves, ohranimo pa tudi druge surovine, ki se uporabljajo v industriji. Varčujem lahko tudi z vodo, tako da med umivanjem zob zaprem pipo, da je ne pustimo teči po nepotrebnem, da zbiramo deževnico in jo uporabimo za zalivanje rož in vrtov.
Varčujemo lahko z nafto in bencinom tako da namesto avtomobilov uporabimo druga prevozna sredstva, kot na primer kolo, rolerje, skiro; lahko hodimo
peš, če pa se odpravljamo na daljšo pot, uporabimo sredstva javnega prevoza, torej avtobuse in vlake.
Varčujem lahko z oblačili, tako da pazim nanje, jih pospravljam in skrbim, da se ne umažejo pogosto, tako da oblačila dalj časa ostanejo lepa, hkrati pa privarčujem tudi s čistili, vodo in elektriko, ki so potrebni za pranje. Oblačila, ki so premajhna, za menoj nosi moj mlajši brat, ko pa jih tudi on preraste, in če so še vedno uporabna, pa jih lahko podarimo tistim, ki jih nimajo. Varčujemo lahko tudi s čistili, tako da za čiščenje uporabimo večnamenska čistila in ne za vsako stvar svoje čistilo.
Varčujemo lahko tudi s hrano, še posebej takrat, ko jo pridelamo doma, saj lahko iz sadja izdelamo sokove, krhlje, kis; iz starega kruha lahko naredimo drobtine, iz mleka pa lahko sami doma pridelamo skuto in kislo mleko.
S temi načini varčevanja ne privarčujemo le denarja, ampak tudi druge surovine. Z varčevanjem pripomoremo k temu, da je naše okolje bolj čisto in zdravo.
Martin Strnad, 3. a razred
Marija Žnidaršič
-
V okviru eko vrtca smo letošnje leto spoznavali, opazovali in raziskovali gozd in življenje v njem skozi različne letne čase. Poudarek smo dali spoznavanju vloge narave in čistega okolja v povezavi z gibanjem v naravi ter zavedanjem lastnega telesa in doživljanja ugodja v gibanju. Otroci so življenje v gozdu spoznali z različnimi čutili, kot
----p—TTT-"V
so vid, sluh, vonj, otip, z različnimi čustvi od občudovanja, ljubezni, spoštovanja do čudenja, z različnimi vrednotami kot so skrbnost, obzirnost, varčnost, odgovornost za ljudi, druga živa bitja in za prihodnost.
Otroci so spoznali, da človek nenehno komunicira z okoljem, iz okolja sprejema in v okolje oddaja. Tako si razvija čustva, mišljenje, navade, stališča in vrednote o varovanju in zaščiti narave.
Delni zaključek projekta smo prikazali ob dnevu zemlje, saj smo uredili razstavo za starše in druge obiskovalce vrtca. Uredili smo tudi okolico vrtca s z zasaditvijo cvetja, se priključili čistilni akciji in posadili drevesa v okolico vrtca in šole.
Otroci so ponosni na urejenost in skrbno opazujejo čistost v okolju, drevesa pa neprestano opazujejo in jih zalivajo.
Pikapolonice
Lepi pomladni dnevi so nas pikapolonice zvabili iz igralnic vrtca v bližnjo in daljno okolico. 2e zgodaj smo se odpravili raziskovat zanimivosti naše doline. Vsak dan v tednu smo spoznali nekaj novega. Občudovali smo Podpeško jamo in se povzpeli do cerkvice na hrib. Povsod so nas vaščani prijazno sprejeli, nam ponudili piškote in sok.
Vzgojiteljica Darja Erčulj
r-C
Misli
Večna mladost je v izvirih, ne v steklenicah in sodih in kleteh.
Longfellow
S tem, da jo spominjamo na včerajšnji dan, ne moremo zadovoljiti mladine danes. Moramo ji ponuditi nekaj, kar pričakuje od jutrišnjega dne.
Oskar Wese
Dnevi naše mladosti so dnevi našega sijaja.
Lord Byron
Tgli ?l9dko?ti ponovno na voljoi
ígjá-gK)	. Tali sladkostí!
Vam pn[a ledena kava? Mogoče sadna kupa, banana split ali porcija sladoleda? Imate sladko življenje in si želite samo sveže iztisnjene limonade? Vse to in še več vam je že na voljo.
• Vaijljeni ng letni vrt!
Posebej vabljene mamice z voziiki in svojimi maliki. Bi želeli v miru popiti kavico, medtem, ko se vaš malček zaigra na igra lih? Tudi za deževne dni je poskrbljeno, saj lahko otrod pri nas rišejo in ustvarjajo tudi pod streho
V poletnem času bo Bar Tali odprt do 21 .oo ure.

Vabljeni:
Bar Tali v Zavodu Sv.Tereiije
Videm 33/a 1312 Videm-D ob repolie IO.ŠT.:5Í79476139
Dijloviiítasí BíOO 2iíOO

Pohod otrok skupine Ježki v Tisovec
Konec aprila so se otroci skupine Ježki skupaj z vzgojiteljicama Maričko in Jer-nejo odpravili na pohod v Tisovec. Ker vreme pohodnikom ni bilo najbolj naklonjeno, smo pohod začeli v Cimerma-novem Blatu, oziroma pri koči, kjer Jo-žetov oče peče najboljše odojke.
Rahlo rosenje vesele druščine ni motilo in hitro smo prišli v Tisovec. Najprej smo se ustavili pri Špelinih starih starših, ki so nas sprejeli tako, kot znajo samo stari starši. Po pogostitvi smo si ogledali še hlev, kjer je poleg goveda mogoče videti tudi zajčke, ki prosto skačejo po hlevu.
Nato smo se odpravili na konec vasi, kjer živi Špela. Pri tako veseli druščini je bila hiša živa, kot še nikoli poprej. Pred odhodom je Špela pokazala še mlade zajčke, ki so bili ravno prav veliki za cr-kljanje.
Ko je nastopil čas za vrnitev, smo se odpravili nazaj proti Četežu. Preden pa smo zapustili Tisovec, smo si ogledali še cerkev Sv. Petra in Pavla. Tukaj sem doživel najlepše presenečenje. Četica naj-
bolj razigranih otrok se je spravila v prvo klop in ko sem pričakoval prerivanje, so se umirili in začeli moliti; razigrano in spontano, tako kot znajo samo otroci.
So trenutki, ko človeku zmanjka besed.
Potem nas je pot odpeljala proti Če-težu. Spotoma sem otrokom naredil piš-čali. Na Maričkin poziv, naj glasno zapi-skajo, da bodo pregnali oblake, je nastalo tako glasno piskanje, da se je hitro zjasnilo. In ne samo to, piskanje je zaleglo še za naslednji mesec, da skoraj ni bilo več dežja.
Tako smo razigrani prišli v Četež, kjer nas je čakalo še sladko presenečenje, katerega je pripravila Jožetova mami.
Rad bi se zahvalil vzgojiteljicama , da širita obzorje otrokom in tudi za pogum, da sta si s svojo skupino kljub slabemu vremenu upali na sedem kilometrov dolgo pot. Hvala pa tudi otročičkom; zares mi je bilo lepo v njihovi družbi. Njihovo darilo bo na častnem mestu v hiši!
Po tem dnevu, ki sem ga preživel skupaj z njimi, mi je jasno, zakaj imajo vzgojiteljice tako širok nasmeh.
Špelin ati
Tudi letos se bo odvijala športno družbena akcija »Veter v laseh — s športom proti drogi.«
Namenjena je predvsem mladini, ki želi aktivno preživljati prosti čas, skupaj s svojimi prijatelji.
Organizator same prireditve je ŠD Dobrepolje, skupaj z OŠ Dobrepolje in ob podpori Občine Dobrepolje. Izvedbo programa Veter v laseh je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport, Ministrstva za šolstvo in šport ter Športna unija Slovenije.
Akcija se bo odvijala na Vidmu (za OŠ Dobrepolje), dne 21. junija 2009, s pričetkom ob 13.00 uri.
Kot vsako leto prejmejo vsi udeleženci prireditve spominske majice, najboljše ekipe in posamezniki v posameznih disciplinah (rolanje, mini nogomet, odbojka) pa prejmejo še kolajne. Osnovno šolska mladina dobi informacije pri učiteljih športne vzgoje, vsi ostali pa lahko pokličete na številko 041 669 227 (Alojz Kuplenk).
Prisrčno vabljeni!
Pripravil: Alojz Kuplenk
Cvarova jama
Janko Nose, Tisovec_
V Tisovcu za cerkvijo je Cvarova domačija in ob robu njihovega vrta , dobrih sto metrov vzhodno od hiše, je vhod v Cvarovo jamo. S pomočjo kratke lestve se obiskovalec spusti skozi ozek vhod. Nato se jama položno spusti še nekaj metrov, nakar se skoraj zravna.
Že nekaj metrov od vhoda je jama lepo zasigana. Približno na sredini jame je brezno, mimo katerega vodi ozka stezica. To je edino nevarno mesto v jami. Od brezna naprej se strop malo spusti, kar je prehod v zadnjo dvorano. Tukaj nas pričaka najlepši del jame.
Žal je mnogo kapnikov poškodovanih. Ne morem reči, da je to posledica vandalizma; bil je čas, ko so se ljudje zavedli lepote jame in so si zaželeli kapnikov tudi doma, želeli so pokazati to lepoto tudi drugim.
Tako se je še kakšno desetletje ali dva nazaj dalo videti kapnike iz Cvarove jame po hišah v vasi, pred struško šolo in celo pred nekaterimi hišami v dobre-poljski dolini.
Življenje pa gre naprej in na mestih poškodovanih kapnikov že rastejo novi. Kljub temu si ob vsakem obisku poskušam predstavljati, kakšna lepotica bi bila, če si človek ne bi lastil njene lepote.
Meni je Cvarova jama še vedno najlepša med lahko dostopnimi jamami v okolici, čeprav imajo svoj čar tudi Zijal-ka, Vodena jama, Tatarca, Andoljškova, Gregčeva, Kompoljska , Podpeška...
Glede na to, da se razmišlja o večjem gradbenem posegu, ki bi omogočil dostop turistov v najlepše dvorane Podpeš-ke jame, predlagam vpletenim, da obiščejo Cvarovo jamo. Generacije pred nami so imele iskreno željo, da bi pokazale lepoto te jame širši okolici. Stoletja, morda tisočletja bodo potrebna, da bodo prekrite posledice napačnega pristopa. ♦
Rana njivica (Agrocybe praecox)
Društvo gobarjev Štorovke - Šentrumar Hočevje
Videm 34, 1312 Videm-Dcbrerglje • www.storovke.si
Pred dnevi smo vsi z občudovanjem opazovali gobice, ki so rasle ob obzidju Videmske cerkve, in na urejenih gredi-
cah ob avtobusnemu postajališču. Veliko število gob se je zasejalo najverjetneje s prinosom lubja, ki je bilo potreseno po gredicah. Dobili smo veliko vprašanj, kakšna gobica je to. Gobe smo poslikali in tudi pokazali determinatorju mentorju Bogdanu Tratniku, ki nam je podal podatke, da gre za Rano njivico (Agrocy-be praecox).
Rana njivica je manjša goba, ki nekoliko spominja na kukmake, vendar ima svetlo rjavkaste trose in okrasto rjav klobuček. Raste na vrtovih, travnikih in sadovnjakih, redko v gozdovih. Je prijetnega vonja po moki, vendar z nekoliko grenkim okusom. Je uporabna in dobra za mešanje z drugimi užitnimi gobami, vendar sama nima neke posebne vred-
nosti. Med njivicami je najokusnejša topolova njivica (Agrocybe aegerita). ♦
£
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
Nadaljujemo nov 4-letni mandat. Tako ste se odločili na zadnjem občnem zboru. Izvolili oziroma potrdili ste nas še za naslednja štiri leta. Delo bomo nadaljevali tako, kot smo ga zastavili. Če bo vaša želja drugačna, lahko tudi kaj spremenimo. Pridite z novimi idejami na plano. Vse dobre predloge bomo upoštevali. Zakorakali smo že v polovico leta. 24. maja smo gostili naše starejše in bo-lehne člane. Mi se že veselimo ponovnega snidenja z vami.. Naslednji izlet je načrtovan 6. junija v Goriška Brda. V tem času imajo praznik češenj v Brdih. Kot jesenska trgatev grozdja je tudi čas češenj svojevrstna in zanimiva »trgatev«. Upamo na polno zasedenost avtobusa, ali celo dveh.
Kot že veste, smo 9. maja odrajžali na prvi letošnji izlet. Šli smo si ogledat KOROŠKA JEZERA in ZILJSKO DOLINO. Ura odhoda je bila zgodnja, tako da je bil za tiste, ki so prvi vstopali v Poldetov avtobus, še mrak. Kar 51 nas je šlo.
V Ljubljani se nam je pridružila vodička Karmen, ki je bila podkovana z obilico podatkov iz zgodovine in seveda tudi iz današnjih dni. Enourna vožnja po Vrbskem in Osojskem jezeru je bila posebno doživetje. Tudi njihova značilna golaževa juha se nam je prilegla. Koroških lepot ni bilo ne konca ne kraja. Polni prijetnih doživetij in podkovani s Koroško zgodovino in njihovimi lepotami smo se utrujeni vračali domov.
❖❖❖
Posebna ponudba!
Če želite zapeti kakšno pesem skupaj s »Škr-jančki«, pridite na naš koncert v soboto, 13. junija ob 20,00 uri.
NA RAJŽO
Maj je topel mesec, čas je, da se odrajža na izlet, da upokojenci se razvedrimo in si ogledamo čez mejo svet.
V Ljubljani Katjo smo pobrali, prijazna vodička je, ni kaj, z zgodovino nas je obogatila, in razkazala nam nek'teri kraj.
Polde naš je bil voznik, pripeljal je pred vsaka vrata, čeprav je včasih bl'o težko, šoferju naš'mu vedno rata.
Izlet pripravila je Metka, poskrbi, da v tujini se ne zaide, v domovini pa najde gostilno, da od lakote kdo preč ne pride.
Lépa so jezera na Avstrijskem, te vožnja z ladjo pocrklja, prijatelji pa ugotavljamo družno, da, še vedno, najlepše je doma.
Marija Mohorič
Škrjanček poje žvrgoli, se bel'ga dneva veseli...
MePZ Škrjanček prireja samostojni koncert,
v soboto, 13. junija 2009 ob 20.00 uri v Jakličevem domu na Vidmu.
Gosti večera so: MePZ »Sončni žarek« iz Šentvida pri Stični.
VLJUDNO VABLJENI!
Srečanje stanovalcev domov dolenjske regije
Katja Vipotnik
Že nekaj let se srečujejo stanovalci domov dolenjske regije. In v to so vključeni domovi starejših občanov Metlika, Črnomelj, Novo mesto, Trebnje, Grosuplje, Ponikve, Kočevje in v zadnjem letu sta se še pridružila novo ustanovljena doma Videm Dobrepolje in Ribnica. Vsako leto organizira srečanje en dom in letos je ta čast pripadla Domu starejših občanov iz Kočevja. Naši stanovalci se zelo radi udeležijo takšnih srečanj in tako
smo se odzvali vabilu in odšli v četrtek 14. maja v Kočevje. Na teh srečanjih pa se stanovalci skupaj z delavci pomerijo tudi v tekmovanju in sicer v raznih spret-nostnih igrah in tako je bilo tudi sedaj. Seveda pa se razglasijo potem tudi rezultati in podeli se prehodni pokal kot se za tekmovanja spodobi.
Najbolj pomembno pa je bilo seveda to, da so si 14. maja na Srečanju domov dolenjske regije v Kočevju zmago, to je prvo mesto priborili prisotni stanovalci
in delavci zavoda PRIZMA Ponikve in prejeli prehodni pokal in tega smo vsi veseli.
Veseli pa smo tudi, ker smo se srečali, pridobili nova spoznanja in poklepetali z znanci, prijatelji ali pa pridobili nove prijatelje. Ob zvokih glasbe in dobre kulinarike pa je bil dan pester, zanimiv in proč od vsakdanjega monotonega življenja.
Ob tem se tudi zahvaljujemo Domu starejših občanov Kočevje za izkazano gostoljubje. ♦
Iz Zavoda sv. Terezije
Dogodek v Trstu
Stane Demšar
V vseh letih mojega zakona smo v družini vedno imeli psa. Ljubezen do živali nam je bila že prirojena in jo imajo danes vnuki, vnukinje in pravnukinja, kar me zelo veseli. Skoraj vedno smo imeli psa ali psičko čistokrvne rase z odlično oceno zunanjosti in tudi z uspehom na mednarodnih razstavah. Ponašali so se, oziroma smo se z odličnim, mednarodno priznanim rodovnikom.
Imeli smo psičko koker španjelko, z vsemi navedenimi vrednotami. Kinološka zveza Slovenije je predlagala primernega ženina, z enakimi merili - in skotila je 5 malih črnih mladičkov. To so bili časi, ko smo velikokrat šli v Trst, ko se je za malo denarja kupilo veliko stvari, sicer dvomljive kvalitete, vendar se je splačalo, ker se pri nas ni dobilo nič.
Z ženo sva se odločila, da greva v Trst, sinova seveda z nami. Odhod zjutraj, predviden povratek v popoldanskih urah. Za psičko in mladiče je med našo odsotnostjo skrbela soseda. Sinova in žena so se odločili, da vzamejo na pot tudi enega od mladičev, ki so bili takrat stari sedem tednov, sposobni za pot in tudi za oddajo novim lastnikom. Osebno sem bil proti temu, da vzamemo na pot tudi psička, a kaj moremo, koalicija je zmagala nad opozicijo in psiček je odšel na prvo potovanje v tuje kraje.
Ceno mladičev je na podlagi rodovnika določala kinološka zveza Slovenije.
Naši mladiči so bili po petdeset tisoč takratnih DIN ali petindvajset tisoč italijanskih LIT.
Po prihodu v Trst in dolgem iskanju parkirnega prostora smo šli v neko veliko trgovino z bogato izbiro vsega, kar ti poželi srce. Naš psiček, ki ga je žena važno držala v naročju, je takoj zbudil splošno pozornost. Prodajalke so si ga takoj prisvojile in ga nosile kazati kolegicam po oddelkih. Dolgo časa ga ni bilo in otroci so se pričeli bati zanj. Končno je prišel neki gospod in se predstavil kot lastnik trgovine. Vprašal me je, če prodam psička. Ker nisem imel pri sebi potrebnih papirjev za prodajo psa v tujino, sva se domenila, da pride prvo nedeljo z družino v Ljubljano in vzame psička in potrebne dokumente. Vprašal me je tudi za ceno psička. Popolnoma nehote, podzavestno, brez da bi kaj mislil, sem dejal: »Petdeset tisoč.« Pravilno bi bilo, da bi mu dejal petindvajset tisoč LIT, kar je bilo takrat enako petdeset tisoč DIN, kakršna je bila cena psom v Ljubljani. Italijan je dejal: »Molto benne!« kar je pomenilo »zelo dobro«. Dogovorila sva se, da pride naslednjo nedeljo z družino v Ljubjano, v hotel Union, kjer sem bil zaposlen, prevzame psa in potrebne dokumente in plača domenjeno vsoto.
Govorila sva v italijanskem jeziku, ki ga nisem ravno najbolje obvladal.
In tako se je tudi zgodilo. Njegova žena in hčerki so bile navdušene nad novim članom družine. Izročil mi je kuverto, domenili smo se, da bomo obdržali stike in se po kosilu prijateljsko razšli.
Ko sem odprl kuverto, sem zagledal v njej petdeset tisoč LIT, kar je bilo takrat enako sto tisoč DIN. Z ženo sva se pogovarjala, kaj storiti? Lahko bi mu ob naslednjem obisku Trsta vrnil nepravilno pridobljen denar ali mu ga izročil ob njegovem obisku v Ljubljani. Mislil sem pa tudi sledeče; mož je veletrgovec, zelo bogat, in ga to ni prizadelo. Poleg tega je pa Italijan. Italijani so bili naši okupatorji in so Sloveniji povzročili veliko gorja in škode. Naj bo teh skromnih nekaj italijanskih LIT, ki sem jih dobil, le majhen drobec povrnjene vojne škode, ki so nam jo dolžni Italijani. Zato me ni preveč pekla vest, Italijan pa tudi ni nikoli omenil kuverte z denarjem.
Povedati moram, da smo z družino veletrgovca iz Trsta postali dobri prijatelji. Ob vsakem obisku Trsta smo se oglasili pri njih, če pa so oni prišli v Ljubljano, so nam vedno pripeljali pokazati, kako lepo napreduje in se razvija nekoč naš kužek. ♦
ri
Misli
V mladosti je treba ljubiti, v zrelosti pisati knjige in v starosti naposled govoriti resnico.
Henry de Montherlant
Moj pogled z vozička
Lojze Boštjančič
Z ženo sva imela dobro vpeljano gostilno »Pri Marički« v Novem mestu. Delo v gostinstvu pa je težko in naporno in je marsikdaj trajalo od jutra v pozno noč. Bila sva pridna, zgradila sva si novo hišo in v njej lep gostinski lokal. Z veseljem sva delala, saj je bil to najin poklic in delala sva zase in za svoje otroke.
Med delom sem večkrat začutil manjšo bolečino v kolkih, pa zaradi obilice dela na to nisem obračal pozornosti. Ko pa so postale bolečine prehude, me je zdravnik poslal na ortopedsko kliniko, kjer sem prestal več hudih operacij. Med tem mi je umrla žena in imel sem še toliko moči, da sem šel na njen pogreb. Potem pa zopet v bolnišnico, kjer so me ponovno operirali na obeh kolkih. Končni rezultat je bil, da sem pristal na vozičku in z berglami lahko naredim samo nekaj 10 m. Ker sem bil popolnoma nesposoben samostojnega življenja, ni bilo druge rešitve, kot da me sprejmejo v kak zavod. Toda kam? Edina možnost je takrat bila, da me sprejmejo v zavod v Po-
nikvah. Ker pa je moja rojstna hiša oddaljena le par minut od zavoda v Ponikvah, smo to hišo poznali in jo imeli za sirotišnico in za nekaj groznega. Starši so nas strašili: »Če ne boš priden, boš šel pa v Ponikve!«
In to, česar sem se že kot otrok najbolj bal, to se je zgodilo. Ni bilo druge rešitve in sprejet sem bil tja, kar si še v sanjah nisem nikoli mogel predstavljati.
Začetek življenja v Ponikvah mi bo ostal vedno v spominu. Bilo je grozno. Bil sem nepokreten in na vozičku. Vse je prišlo preveč iznenada. Moji trije sostanovalci so bili umsko prizadeti in živeti z njimi je bilo težko. Klavdija je bila takrat zaposlena v Ponikvah in z njeno pomočjo sem spet »shodil«. Za njeno pomoč sem ji še danes hvaležen.
Preselil sem se v novo zgrajen zavod na Vidmu. Sem je prišla kot direktorica Cvetka, Klavdija, Mirjam in mnogi drugi iz Ponikev. Tu je življenje popolnoma drugačno. Imam prijatelje, s katerimi se družim in pogovarjam. Sorodniki pravijo, da sem bil včasih zagrenjen, apatičen, brez volje do življenja. Danes, kljub temu, da sem vezan na voziček, nisem več tak. Živim lepo, mirno, bogato življenje.
Voziček me pri tem ne obremenjuje. Vozim se k sveti maši in se udeležujem vseh aktivnosti, ki so v zavodu organizirane. O tem, da bo invalidski voziček moje prevozno sredstvo vse življenje, ne razmišljam več. Misel, da ne morem več uporabljati svojih nog kot nekoč, mi je postala tuja. Pri tem mi je pomagal Bog, ki je bil, je in bo vedno prisoten v mojem srcu. Veseli me, da imam prijetne sosede, pregovor pravi, da je dober sosed vreden več kot slab sorodnik.
Na vozičku sem že več kot šest let. Sprijaznil sem se s tem in hvaležen sem Bogu, da je tako. V sobah našega zavoda prebiva nekaj popolnoma nepokretnih ljudi, starostno zelo prizadetih. V začetku moje invalidnosti sem se sam sebi smilil in mislil, kakšen revež da sem. Danes razmišljam drugače. Nisem revež v nobenem smislu. Živim lepo in polno življenje, kar mi daje moč in upanje, da bo z božjo pomočjo tako še veliko let.
Pomembno je, da si človek ustvari svoj svet, v katerem najde vse kar potrebuje: toplino, nasmeh in prijaznost ljudi. Vesel sem, da sem vse to našel v našemu zavodu. To je vir sreče in zadovoljstva nas vseh. ♦
Spomini
Tone Zevnik
Spominjam se dveh šolskih zgradb na Vidmu. »Stare« šolske zgradbe, ki so jo porušili pred leti, v takratni prenovljeni »novi šoli« pa je urad Občine Dobrepo-lje. Zgradili pa so novo stavbo osnovne šole, kjer so način in pogoji učenja ter druge obšolske dejavnosti zelo dobre. Ni pa primerjave med sedanjimi pogoji učenja in tistimi izpred sedemdesetih let, ko sem obiskoval pouk v »stari« zgradbi osnove šole na Vidmu; ta je bil in je še sedaj nekakšen center Dobrepo-lja.
V »stari« šoli so bili štiri učilnice, dve v pritličju in dve v nadstropju. Učilnica, kjer smo imeli pouk, je bila v pritličju, gledano proti vzhodu, razredna učiteljica pa je bila ga. Šketel.
Pouk je potekal dokaj mirno, če odmislimo živahnost in razposajenost takratnih otrok. Hrupa zunaj šole je bilo malo, povzročali so ga le furmani, ki so s konjskimi vpregami vozili »klaftre« in
»krclje« mimo šole na železniško postajo. Pozimi, ko je bilo veliko snega in hud mraz, so delo opravljali s sanmi, konjem pa so privezali majhne zvončke, da so zvončkljali in opozarjali mimoidoče na prihajajočo konjsko vprego. Avtomobilov in motorjev praktično ni bilo, so pa bili posamezni kolesarji.
V učilnici, kjer je bil pouk (in zato tudi pišem te spomine), je na steni visela slika ali karikatura, na kateri je bil upodobljen reven kmet, kot nekakšen »pi-janček«. Na glavi je imel značilen kmečki klobuk, bil je neobrit, z rahlo rdečim nosom, zraven pa je bil napisan naslednji izrek:
Alkohol je vedno pil, nikdar gospodar ni bil, hiša mu je podrtija, a v družini polomija.
Izrek je še danes pomemben, ker se še vedno srečujemo z alkoholizmom pri mladih, še več, tudi zasvojenost z mamili narašča, kar je zaskrbljujoče.
Razvoj šolstva v Dobrepolju je zgodovinsko podrobno opisal sedanji ravna-
telj osnovne šole na Vidmu, žal pa konča približno z letom 1920. Zanimivo pa bi bilo vedeti, kako je šel razvoj naprej, pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. V glasilu, ki sem ga prebral, je bilo zapisano, da je bil leta 1903 izvoljen v svet Zevnik Jože, kmet iz Male vasi; bil je moj stari oče.
Ker sem obiskoval šolo na Vidmu od leta 1938 do 1943, me zanima, kaj se je dogajalo s šolstvom v tem obdobju. Menim, da je bilo tistim, ki smo obiskovali pouk, zelo težko. Vojna vihra nam je prinesla veliko težav in malo veselja, nam otrokom pa je vzela tisto, zaradi česar smo obiskovali šolo - to je učenje.
Po mojem se je malo ali nič dogajalo s šolstvom tudi do leta 1945.
Za zaključek še spominski izrek 'pa damače':
Če grješ v Mala vas, dabiš pjet klabas, če ana snejš, pa damu ne smejš.
Pa še res je, kako dobre so bile takrat prekajene domače klobase. ♦
Demokracija - kaj je to?
MajdaGrm
To vprašanje si zastavljam po vaškem sestanku, ki je bil v vasi Hočevje, dne 2.4.2009. Na sestanku smo pod prvo točko obravnavali pridobljene predračune za obnovo stranskega oltarja v cerkvi v naši vasi. Celotna investicija znaša 12.000 . Od tega bo občina prispevala iz občinskega proračuna 10.000 , manjkajoča sredstva v višini 2.000 pa bi prispevali vaščani po 100 na hišo. Sklep je bil soglasno sprejet s strani navzočih vaš-čanov. Pod to točko dnevnega reda pa smo na našo zahtevo oziroma pobudo razpravljali tudi o režimu bitja ure. V vasi do leta 2006 ni bilo bitja ure. Ko pa se je uvedlo električno zvonenje, je z njim prišlo tudi bitje ure vsakih 15 minut. Ker stanujemo približno 20 m od cerkve in si je sin v mansardi uredil stanovanje za svojo družino, je postalo bitje ure moteče, posebno še po rojstvu otroka. Od leta 2008 smo prosili za sestanek, da bi se dogovorili o začasni zaustavitvi bitja ure zaradi otroka, ki se prebuja vsakih 15 minut. Na ta sestanek smo čakali 8 mesecev. Ko pa je postalo očitno, da bo potrebno sklicati sestanek zaradi denarja, smo imeli možnost predstavitve našega problema tudi mi. Na sestanku sem dobila priložnost, da navzočim pojasnim problem in predlagam, da se začasno ustavi bitje ure za dobo 2 let, ne pa zvonenje, kot si nekateri napačno razlagajo. Ne vem, kakšen pomen ima bitje ure v krščanstvu. Vem le, da od leta 1975 pa do 2006 ura v Hočevju ni bila, pa so vaščani vseeno čisto normalno živeli, ker tudi sedaj bitja ure in cerkvenega zvone-nja ne slišijo ostali, pač pa samo mi, ki smo v neposredni bližini cerkve. Mnenja o tem problemu so različna, kar spoštujem, moti me samo to, da za bitje ure najbolj navijajo tisti, ki tega sploh ne slišijo,
ker so oddaljeni ali pa prihajajo v vas samo ob koncu tedna. Toda do tu vse lepo in prav. Izglasovan je bil sklep, da se po velikem ponedeljku bitje ure ustavi za dobo 2 let. Toda od velikonočnega ponedeljka je minil že cel mesec, ura pa še naprej bije vsakih 15 minut. Mi otroka odpeljemo od doma, da se vsaj občasno normalno naspi. Ko pa srečaš predsednika vaškega odbora, oziroma ključarja in še kaj v eni osebi, le-ta nima obraza, da bi ti pogledal v oči in povedal, da bitja ure ne bo ustavil in ga moraš skoraj prisiliti, da ti pove, da bitje ure ostaja, ker se je on tako odločil. Ne razumem, zakaj so potem potrebni vaški odbori in sestanki, če lahko nekdo ne vem v čigavem imenu in interesu odloča po svoje. Ker sem tudi sama član vaškega odbora, s te funkcije nepreklicno odstopam. Ne razumem, kako lahko nekdo, ki se ima za vernega človeka, zavestno škoduje majhnemu otroku, saj izgleda, da mir in zdravje majhnega otroka - danes osemmesečnega - nista pomembna, ker živimo v času, ko egoizem posameznika presega zdrav razum. V vseh okoljih se borijo za mlade družine in za prebivalce vasi, razen, kot izgleda, v naši vasi, kjer je vse odvisno od volje posameznika, ne pa od sprejetih sklepov, ki so jih dolžni izpolnjevati vsi izvoljeni funkcionarji, če se z njimi osebno strinjajo ali ne. Saj živimo v demokraciji, ali pa tudi ne?
Res hvala vsem, ki ste pokazali razumevanje za naš problem, ker ga včasih rabimo vsi. Lepo je živeti v vasi, kjer je sosed sosedu prijatelj, ne pa volk. Pri nas se je ustavil čas in zagon za delo v prid vasi zaradi arogance predsednika vaškega odbora, oziroma ključarja in še kaj. Nam se je »zalomilo« zaradi bitja ure, pri kom drugem se bo po enakem načinu pa za kaj drugega. Prihaja do delitev, ki jih doslej ni-
smo poznali in sicer na naše in vaše, na staroselce in novo-selce in še kakšna bi se našla, kar se je pokazalo tudi na podlagi izjav posameznikov na sestanku. Doslej je bil v vasi Hočevje mogoč dogovor in rešitev, primerna za vase, v
prihodnosti pa očitno temu ne bo več tako. Ker ne razumem ravnanja predsednika vaškega odbora oziroma ključarja, zahtevam, da mi pojasni, kakšni so razlogi za neizpolnitev z večino glasov sprejetega sklepa. ♦
Težki tovornjaki v urbano naselje!?
MajdaŽnldaršlč.............................................................................................................................................................
Mislim, da je že dve leti, odkar sem na Občino Dobre-polje poslala dopis, da le-kdo je bil tako pameten, da je dovolil težkim tovornjakom v urbano naselje - center Vidma, ter jih prosila, naj moje vprašanje in njihov odgovor objavijo v časopisu Naš kraj, vendar do danes ni bilo objavljeno niti vprašanje niti odgovor. Vse povsod težke tovornjake spravljajo iz urbanega naselja, samo pri nas je ravno narobe. Kot narobe svet. Prosim Občino Dobrepolje, da mi odgovorijo in mi razložijo situacijo in to v naslednji številki Našega kraja. Ne se zgovarjati, da je to republiška cesta in ne občinska, ker se da, če je volja, tudi občinko cesto uvrstiti v republiško in razbremenitit center Vidma. ♦
Predpostavke
Igor Ahačevčič..................................................................
V aprilski številki Našega kraja je OO SD Dobrepolje odgovoril na moje razmišljanje o povojnih grobiščih. Z OO SD Do-brepolje ne mislim polemizirati, rad pa bi le zapisal nekaj misli ob njihovih predpostavkah:
1.	Začel bom na koncu: »Če bi zmagala druga stran, verjemite Tovariši, ne bi se nam godilo dobro.« Tega nikoli ni mogoče trditi; ta krilatica je le nesmiselna teza, s katero se skuša zamegliti resnično težo znanih dejstev.
2.	»Mi smo del sedanjosti, potrudimo se, da se kaj takega ne bi več zgodilo, pa čeprav so med nami še ljudje, ki iščejo in obsojajo potomce komunistov.« Popolnoma se strinjam s to željo in sam nikoli nisem obsojal dela politične stranke SD, niti osnovne ideje, ki jo ta stranka zastopa. Prav tako vse doslej nisem imel sedanje vodilne garniture stranke SD za tako tesnega in zvestega izpol-njevalca tradicije KPS kot to lahko razberem iz odgovora OO SD Dobrepolje. Bil sem prepričan, da je to moderna socialno demokratska stranka, ki se je oddaljila od metod dela KP in upam, da je to tudi res. Če je moje pisanje kdo od članov SD čutil kot napad na stranko ali celo nanj osebno, se mu iskreno opravičujem. Seveda pa moramo biti sposobni demokratičnega dialoga in vsakomur dovoliti, da pove svoje mnenje, kajpak na dostojen način. Zločini pa ne za-starjo nikoli in le resnica osvobaja.
3.	»Dejstvo je, da si želi desnica s svojimi mentorji RKC zgodovino prirediti.« Ta trditev je malo čudna. Prvič v svojem življenju sem letos na cvetno nedeljo zvečer v pogovoru z g. Janezom Stanovnikom na 1. programu TV Slovenija slišal priznanje nekoga, ki je bil sopotnik teh dogodkov in pomemben tvorec režima, da so po vojni ljudi pobijali po Tito-
vem ukazu, brez sojenja. Kdo je torej vse doslej potvarjal zgodovino? Če bi zadevo priznali leta 1946, bi bila zadeva že davno prebolena in urejena in se danes ne bi obremenjevali s tem. Saj le zato gre. Za nikakršno sovraštvo. Tisti, ki so jim bili svojci pobiti, so v glavnem že vsem odpustili, le radi bi vedeli kje njihov mož, sin, brat, sestra, oče, mati leži. To pa ni nič narobe, saj le v tem je bistvo t.i. sprave. Ne vem, da bi RKC s svojimi mentorji skušala zgodovino prirediti. Sam že celo življenje hodim v RKC k maši, hodil sem k verouku, kar nekaj znancev in prijateljev imam med duhovniki, pa še nikoli nisem slišal, da bi kdo skušal kaj prirejati. In še nikoli mi ni nihče od teh skušal kaj »mentorirati«. Toliko sem spoznal to življenje, da imam dokaj trdno oblikovan značaj in pogled na svet, zato imam približno enako prijateljev ali sovražnikov med SD in RKC ali drugače - med levimi in desnimi. Moram pa povedati, da me je v času, ko sem še kot srednješolec organiziral v Dobre-polju kulturne prireditve, takratna KP (mislim, da je bil takrat to krajevni odbor) preverjala. Scenarije proslav sem jim moral prinesti v pregled. A na odru sem povedal tisto, kar sem se odločil da bom, zato sem imel s KP vedno zanimive odnose. Pošastno sem se ob tem počutil, verjemite mi Tovariši. Zato to stvar dobro razumem (psihični pritisk) in nikoli več se ne bi smela ponoviti! Dobrepolje je bilo označeno kot eno najbolj »belih« predelov Slovenije, ljudje pa kar dolgo zelo ustrahovani. Če ste pošteni in če se nekoliko poglobite v dobrepoljski karakter, boste pri ljudeh zaznali plašno agresivnost, nezmožnost za demokratični dialog, dostikrat zavrtost in še kaj, kar vse je posledica ustrahovanja in trpljenja.
4. »Pustimo zgodovinarjem, naj opravijo svoje delo«. Nikakor nočem biti zgodovinar, čeprav zgodovino ustvarjamo
vsi. Ta trenutek tudi jaz in vi, spoštovani OO SD Dobrepolje. Nisem pozabil kaj je slovenskemu in drugim narodom naredil psihopatski Hitler s svojimi privrženci. Starejši ljudje pa so mi povedali, da je bilo v začetku vojne tudi Do-brepolje na strani osvobodilnega boja. Zakaj se je zadeva potem kar naenkrat spremenila bi prosil vas, da pogledate in raziščete (saj se ne bo potrebno posebej naprezati), da ne boste meni očitali zgodovi-narstva.
5. Lani smo obhajali 500 letnico rojstva Primoža Trubarja. Ob tem je dr. Zvone Štrubelj napisal knjigo »Pogum besede«, v kateri opisuje v bistvu nastajanje slovenske države in pomen slovenskega naroda v Evropi. Če Slovenci ne bi imeli svoje pisne kulture od Brižin-skih spomenikov naprej, če nam Trubar ne bi dal pisane besede (ne le nam, tudi še drugim na Balkanu) in nas opi-smenil ter vcepil narodno zavest, potem, Tovariši verjemite, se ne bi imeli za kaj boriti. Slovenskega naroda verjetno ne bi bilo več, tako kot je od Trubarjevega časa do zdaj izginilo iz obličja Evrope nekaj deset narodov, številčno večjih
od Slovencev. Je pa ob tem pomembno dejstvo, da strokovnjaki ob sedanji reproduktivni sposobnosti Slovencev, temu narodu pripisujejo le še kakšnih 40 let življenja. To pa je dejstvo nad katerim se je potrebno zamisliti. Tu ni več pomembno v kateri politični stranki si. Pomembno je, da si človek, Slovenec, da imaš v srcu ljubezen do vsakega, ki hodi po tem lepem koščku sveta. 6. Socialni demokrati OO Do-brepolje - vsa leta svojega šolanja sem poslušal, kako nam je narodno osvobodilna vojna prinesla možnost, da živimo v SFRJ - najbolj miroljubni državi na svetu, da imamo zagotovljene človekove pravice in popolno svobodo. A predvidevam, da ste tudi vi v OO SD Dobrepolje tipični Dobrepolj-ci, zato se tisti, ki je pisal odgovor na moje razmišljanje ni podpisal z imenom in priimkom. In zelo težko se mi je pogovarjati z nekom, ki ga ne poznam. Je torej takšna ta svoboda? Ali pa lahko za konec rečem z Orwellom: The Big Brother is Watching You? Lep pomladni pozdrav ter veliko ljubezni in uspeha pri delu za Dobrepolje in Slovenijo, Igor ♦
»Prisluhnimo in slišali bomo«
Ivanka Zrnec................................................................................................................................................................................
Bil je predvelikonočni čas, postni čas. Čas za odkrivanje dobrega in lepega. V časopisu Kmečki glas sem prebrala reportažo o dobrih ljudeh z Gorenjske, kateri so prisluhnili prošnji Zvoda Soč v Ljubljani, da iščejo starše in varem dom za dveletnega dečka, ki nima nikogar. Deček je Darko uri, brez obeh nogic in brez leve rokice. In res. Našli so se dobri ljudje in so poleg svoje družine sprejli še Darkota. Po osemnajstih letih se je zopet pojavila potreba za Darkota in to finančna. Zbrala sem pogum, mogoče ravno zato, ker se je bližala Velika noč, da bi malo razveselila nekoga, ki rabi in prosi. Tudi jaz sem prosila domače in prijateljice, če lahko kdo da kakšen evro. Z veseljem so se vsi odzvali. Hvala vsem. Tudi rejnik Darkota se zahvaljuje.
Ugotovila sem, da revščina ni samo v drugih državah, ampak tudi v naših krajih. V Dobrepolju deluje tudi Kari-tas, ki je pravnomočna organizacija, ki sprejema in tudi daje. Kdor more, naj stori, kar je v njegovi moči. »Naj ne ve levica, kaj dela desnica...« ♦
maj 2009
Šport
37
Nekaj članic ŠD Dobrepolje se je udeležilo prireditve »Pot ob žici«
Stanka Kuplenk, Mojca Pugelj
Ljubljana je tudi letos s športno prireditvijo Pot ob žici obeležila praznik svoje osvobodite in dan miru. Prvi pohodniki so se na pot podali že ob 6. uri zjutraj, nekaj kasneje pa so štartali tekači v najrazličnejših kategorijah. Vse poti sodelujočih so se stekale na Prešernov trg, kjer je bil cilj ter razglasitev najboljših, vse udeležence pa je pozdravil tudi župan Zoran Jankovi .
Po podatkih organizatorjev naj bi se na lep sončen dan prireditve udeležilo okoli 30.000 ljudi, prav navdušujoča pa je bila tudi množica tekačev, saj se je na tek skupno prijavilo več kot 4000 tekačev.
35 kilometersko pot je prehodilo tudi nekaj posameznic iz Športnega društva Dobrepolje, ki so povedale, da so v sončnem in prijetnem dnevu prav uživale.
VSE ZA DOBRO VOLJO, ZDRAVJE IN SMEH! ♦
Mali nogomet
Prikaz nordijske hoje
Stanka Kuplenk
V torek, 5. maja, se nas je nekaj interesentov zbralo v Bruhanji vasi na travnatem igrišču, kjer je potekal prikaz nordijske hoje.
Obiskal nas je Primož Koščak iz Domžal, ki je vodnik nordijske hoje. Seznanil nas je z načinom hoje, svetoval kakšne palice moramo nabaviti - skratka, imeli smo se lepo.
Vsak torek in četrtek se dobimo v Bruhanji vasi ob 19.30 uri ter se nordijsko odpravimo v dolino. Lepo vabljni v našo družbo!
V mesecu maju se je nadaljevalo odprto občinsko prvenstvo v malem nogometu. Rezultati in lestvica po 6. krogih sta naslednji:
Kolo 4
LESTVICA
Veliki Snežak
- ŠD Kompolje OKREP. ZORA.............6
ŠD Struge	- ŠD Cesta	0	5 ,
ŠD Ponikve	- ŠD Predstruge	.......4"	o""""
ŠMD Turjak	- ŠD Dobrepolje	.......5"	T"""
KMN Mina Cafe	- Klapa	.......s"	IZ
A je to ŠD Kompolje	- Outsider	.......4"	2 "
Kolo 5			
Klapa	.j-AjeJoiDKompolje................................	0	.....8 '
ŠD Dobrepolje	''-'KMNMinaCafe............................................	.......2_.	.....8.......
ŠD Predstruge...........................	- ŠMD Turjak............................................................	.......i.	.....2.......
ŠD Cesta	- ŠD Ponikve.............................................................	0	.....4.......
ŠD Komp. OKR. ZORA	- ŠD Struge	4	.....8
Outsider	- Veliki Snežak	1	8
Kolo 6			
ŠD Predstruge	- jDCesta...................................................................	1	.....4'""
ŠMD Turjak	TKMNMInaCafe..............................................	.......3......	.....s"""
A je to ŠD Kompolje	j..š.D..P.9b.re.pfi.lje..................................................	11	.....1"""
Veliki Snežak	Klapa...............................................................................	1	1 ^
ŠD Struge	-Outsider......................................................................	0	"10"""
ŠD Ponikve	'-''šD'KompoljeOKRER''zORA.....	3	.....0'""
	Ekipa:	T	Z	R	P	DG	PG	GR	TOČ
1	A je to ŠD Kompolje	6	6	0	0	36	7	+29	18
2	Veliki Snežak	6	5	1	0	24	6	+18	16
.3.	KmN Mina Cafe Velike Lašče.....	6	4.	1	1	31	14	+17	13
.4.	ŠmD Turjak................................................................	6	4.	1	1	18	8	+ 10	13
5	Outsider	6	3	0	3	32	21	+11	9
6.......	ŠD Ponikve................................................................	6	3	0	3	13	9	+4	9
7	ŠD Cesta	6	3	0	3	13	13	0	9
8.......	ŠD Predstruge	6	2	0	4	8	16	-8	6
9	ŠD Struge	6	2	0	4	11	22	-11	6
10	Klapa	6	1	1	4	6	27	-21	4
11'	ŠD Kompolje Okrep. Zora	6	1	0	5	12	30	-18	3
12	ŠD Dobrepolje Pekarna Bl	6	0	0	6	9	40	-31	0
Spomladanski del prvenstva se bo končal v mesecu juniju po naslednjem razporedu:
8.	KROG, sobota, 30. maj 2009, VIDEM
9.	KROG, sobota, 6. junij 2009, PREDSTRUGE
10.	KROG, sobota, 13. junij 2009, STRUGE
11.	KROG, sobota, 20. junij 2009, KOMPOLJE
Športni pozdrav!
1
14. vseslovensko srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Škofljica
Mojca Pugelj
Na startu se je zbralo kar lepo število udeležencev in že na letaku na katerem je bila opisana pot vožnje, se je videlo, da je to pot organizator začrtal lepo in zanimivo traso, po prijetni pokrajini in v dolžini 70 kilometrov.
Ob 11. uri so vsi ljubitelji starodobnikov startali in pot jih je vodila skozi Grosuplje do Višnje gore in do prvega postanka v Leskovcu. Tam so jih pričakali prijazni domačini, ki so jim pripravili kulturni program in malice. Po postanku so se odpeljali in pot jih je vodila skozi Ivančno Gorico, Krko, na Videm, kjer je bil drugi postanek. Ko so se okrepili in malce pogovorili so nadaljevali pot skozi Zdensko vas, Grosuplje in do cilja na Škofljici. ♦
Motoristi so se zbrali na parkirišču za Zdravstvenim domom
Avtomobilisti na paririšču pri cerkvi
Tudi dobre glasbe ni manjkalo
11. kolesarski maraton treh občin
Kolesarke in kolesarji ter ostali simpati-zerji kolesarstva, približuje se težko pričakovani start 11. Maratona treh občin, ki se bo začel v nedeljo, 7.junija 2009, pred športno dvorano Brinje v Grosuplju, s starom ob 900.
Maraton bo potekal skozi tri občine: Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Glede na udeležbo je to največji kolesarki praznik pri nas, saj se maratona udeleži preko 800 kolesarjev iz širše Slovenije. Zahtevnost prog je porazdeljena od tistih najdaljših 92 km, do prijetnih 80 km ter razglednih 56 km, do prave MTB gorsko-kole-sarke variante ter seveda najkrajše družinske 25 km proge, ki je obarvana zgodovinsko.
Vsakdo bo našel kakšno primerno progo zase, zato ste vsi vabljeni, da se udeležite 11. kolesarskega Maratona treh občin. Ker želimo, da se tudi ostali udeleženci oz.
spremljevalci, ki ne bodo kolesarili, imajo v naši sredini prijetno, smo za njih organizirali poseben program.
Naj vas z letošnjim kolesarkim sloganom »ZA OHRANJANJE ZDRAVJA IN NARAVE SKUPAJ POTISKAJMO PEDALE« povabimo, da se udeležite 11. kolesarskega Maratona treh občin.
PRAVILA IN NAVODILA UDELEŽENCEM
Udeleženci lahko izbirajo med tremi v celoti asfaltiranimi progami, četrto, ki je delno makadamska, ter gorsko kolesarsko progo
•	92 kilometrska razdalja, je namenjena dobro pripravljenim rekreativcem, saj je poleg zelo razgibanega terena začinjena z vzponom na 600 m visok Korinj.
•	80 kilometrska trasa bo enaka 92 kilometrski, le brez vzpona na Korinj.
•	Tretja proga je dolga 56 kilometrov.
•	Najkrajša proga, dolga 25 kilometrov, je namenjena družinam, slabše pripravljenim kolesarjem, predvsem tistim, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi. Ustavili se bomo na Taboru nad Cerovim, kjer bo voden ogled cerkve sv. Nikolaja s protiturškim obzidjem. Proga je večji del makadamska.
•	Gorsko kolesarska proga, ki bo potekala po okoliških hribih je dolga 30 km in ima 900 m višincev. Najvišja točka je Molnik s 582 m. Primerno samo za gorska kolesa.
•	NOVOST: V letošnjem letu bo posebno poskrbljeno za spremljevalce, ki ne bodo kolesarili. Vodeno si bodo ogledali Grosuplje -mesto kipov in sodelovali v likovnih delavni-
maj 2009
Šport, glasba
39
cah, kjer bo poskrbljeno tudi za varstvo otrok.
Start in cilj vseh prog bo pri športni dvorani Brinje v Grosupljem. Prijave bo organizator začel sprejemati od 7.30 ure naprej na štartno ciljnem prostoru. Startnina znaša 15 eurov. Za mladino do 15. leta 10 eurov, maratona se lahko udeležijo samo v spremstvu odrasle osebe. Skupine z več kot desetimi prijavljenimi udeleženci 12 eurov, kar velja tudi za imetnike olimpijske kartice. Pristojbina za spremljevalce znaša 5 eurov.
Start za udeležence na 92, 80 in 56 km bo ob 9.00 uri. Petnajst minut za njimi bo start udeležencev družinskega maratona in MTB kolesarjev. Udeležencem maratona s plačano štartnino bodo ob progah na voljo okrep-čila, potujoče servisne delavnice in ostala
spremljevalna vozila. Na križiščih bo poskrbljeno za usmerjanje kolesarjev.
OPOZORILO: maraton bo potekal v normalno odvijajočem prometu, zato bodo morali udeleženci upoštevati cestno prometne predpise, navodila in opozorila organizatorja. Udeleženci bodo vozili na lastno odgovornost. Nekateri spusti so zelo strmi, zato bo potrebno hitrost vožnje prilagajati razmeram na cesti. Posebna pozornost bo potrebna pri vključevanju na prednostne ceste. Otroci do 15. leta starosti lahko nastopijo samo v spremstvu odrasle osebe. Ekipe šol pa v spremstvu učiteljev ali staršev. Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade. Organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili sebi ali drugim.
Na cilju bo vsak udeleženec prejel spominsko darilo. Deležen bo malice, žrebanja praktičnih nagrad, glavna nagrada je kolesarski GARMIN EDGE 705, okrepčil na progi in veliko zabave. Posebnih priznanj bodo deležni najstarejši udeleženci, skupine in najštevilčnejša skupina.
Dodatne informacije so vam na voljo na tel. 031 206 745 po 16. uri ali pa na internetni strani KD Grosuplje http://www.kolesar-sko-drustvo-grosuplje.si.
Letošnji maraton je organiziran v sklopu Občinskih prireditev 'Grosupeljski dnevi'. Več o tem si lahko preberete na http://www.gro-suplje.si.
Kolesarsko društvo Grosuplje predsednik Bojan Lukavečki
i
lasba v naših krajih je doma
V Dobrepolju smo bogatejši še za en ansambel: ANSAMBEL GAMA
S člani ansambla Gama sem se pogovarjala Mojca Pugelj.
Od kdaj deluje vaš ansambel? Kdaj ste prvič nastopili kot ansambel v javnosti?
Z javnimi nastopi smo kot skupina začeli pribl. 6 mesecev nazaj, saj smo toliko časa tudi skupaj. Drugače pa imamo vsi trije že izkušnje z ansambli in nastopanjem več let. Nastopamo vsi ustanovni člani, in sicer Sandi na harmoniki, Aleš na ritem kitari in Katarina na bas kitari. Vsi trije tudi pojemo.
Imenujete se Ansambel Gama. Od kje vam takšno ime?
Ime smo zbirali več časa, pa brez kakšnega uspeha. Nazadnje smo sklenili, da je to ime zelo primerno - začetnice naših priimkov ter št. 3, saj smo trio.
Kdo sestavlja vaš ansambel in od kod prihajate?
Ustanovni člani smo Sandi Marolt, Aleš Gačnik in Katarina Gačnik. Smo zelo dobri prijatelji, družinske vezi pa nas ne povezujejo (no, vsaj mi ne vemo o tem). Vsi smo z okolice Velikih Lašč (Po-dulaka, Ponikve, Rašica)
Glasba človeka spremlja vse življenje. Kdaj in kje ste se z njo srečali vi?
Z glasbo so nas že v mladosti seznanili starši, ki so »krivi« za naše veselje do
narodnozabavne glasbe. Vsi smo sodelovali tudi pri pevskih zborih in drugih aktivnostih v šoli in izven nje.
Imate mogoče vzornike, po katerih se zgledujete?
Naši vzorniki so uspešni ansambli, kot so npr. Ansambel Modrijani, Novi spomini, Brane Klavžar... Še vedno pa smo prepričani, da imata največje zasluge za narodno-zabavno glasbo Lojze Slak in Slavko Avsenik.
Ker ste vsi člani ansambla mladi, je verjetno težko uskladiti vse te obveznosti, kot so šola, vaje, nastopi? Kako vam uspeva?
Ja, res je, dva še obiskujeva srednji šoli in časa za vaje ni na pretek, a ko se dobimo na vajah, so te intenzivne in dobro izkoriščene. Svoje znanje pa dobro uporabimo na sobotnih zabavah, kjer razveseljujemo ljudi. Pa vendar na vaje gledamo kot druženje in zabavo, med poletjem pa bo časa za to mnogo več.
Imate že kakšno avtorsko skladbo?
Ja. Melodijo nam je pri skladbi Ne stori ničesar mi žalega napisal mag. Ivan Si-vec, prav tako tudi polko Kdor ne ljubi vinca in deklet. Tudi v nadaljnje si želimo sodelovati z njim. Glasbo pa smo napisali sami.
Ali načrtujete kakšen festivalski nastop?
Trenutno pripravljamo dve pesmi, kateri še muzikalno izpopolnjujemo in ju bomo v bližnji prihodnosti tudi posneli. Če pa bomo z njima nastopali tudi na festivalu, boste pravočasno obveščeni (so se smejali fanta in dekle...).
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Imamo veliko načrtov za v prihodnje. Predvsem bi se radi udeležili festivalov in drugih srečanj ter uspešno nadaljevali zastavljeno pot. Sicer smo še mlad ansambel, a poln ambicij in želja za prihodnost. Veseli bomo vsakršne pohvale in povabila na zabavna srečanja.
Kje se vas da videti?
Mislim, da je za tako mlado skupino pomemben vsak nastop in povabilo, ponosni pa smo še posebej na dobrodelne prireditve, kjer lahko pomagamo ljudem. ♦
Sudoku
Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!
^Îs^Miiëeh 2ÍIÍ sladokusce
Indijančki
I
za 10 indijančkov potrebujemo Biskvitno testo : 8 dag moke tip 500 6 dag kristalnega sladkorja
3	beljake 2 rumenjaka
Beljakova masa: 5 beljakov 26 dag kristalnega sladkorja
4	žlice vode
Obliv je narejen iz mlečnega čokoladnega ali belega obliva tovarne Gorenjka.
Iz sestavin za biskvitno testo naredimo lahko biskvitno maso. Z okroglim tulcem nabrizgamo na peki papir piškote premera 4 cm. Spečemo jih pri temperaturi 200 stopinj.
Za beljakovo maso v vodi skuhamo 18 dag sladkorja, kuhamo tako dolgo, da se zgosti. Gostota sladkorja je prava, ko pri pihanju skozi vilice nastane mehurček. Beljake in ostalih 8 dag sladkorja stepemo, nato pa med stepanjem prilijemo še vroč kuhan sladkor. Še toplo maso nato v obliki indijanca nabrizgamo na piškote. Mlečni čokoladni obliv raztopimo nato pa z njim (ima naj 35 stopinj) oblijemo indijančke. Za kratek čas jih nato postavimo v hladilnik.
"Pinkijeve dobrofe
			8	9	1			
		4				5		
				2			3	
			1		9			
8			7					
	3				6		7	
	9	2		7				
4							8	7
		5		3			1	9
Piščančjajetrca mediteran
Sestavine:
65 dag piščančjih jetrc
3	čebule
4	paradižniki 2 sveži zeleni papriki 2 žlici moke dl vina
1	čajna žlička mlete sladke paprite---'
2	žlici sesekljanega svežega peteršilja olivno olje
sol, poper, origano olive (črne)
Postopek:
Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo očiščena in narezana jetrca, ki jih pomokamo ter malo pražimo, dodamo olu-pljen in na koščke narezan paradižnik, papriko in olive. Dušimo 15 minut, nato jih potresemo z mleto papriko, origanom, poprom, solimo po okusu ter dolijemo vino. Pražimo še nekaj minut, pred serviranjem jed potresemo s peteršiljem.
Nagradno vprašanje
Na katerih nogicah so se pojavili čeveljci št. 41 in ceno 19.95 EUR?
a - Tine Gačnik - TIANE b - Saše Lendero c - Mojce Pugelj
Odgovore nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov nas-l<rai@dobrepoiie.si ali na dopisnicah, na katere napišete svoje ime, priimek in naslov, na naslov Uredništvo Našega kraja, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje, najkasneje do 15. 06. 2009. Med prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneža, ki bo prejel dve pizzi po izbiri v Pizzeriji pri Petru v Strugah.
maj 2009
Kino
41
KINOPROGRAM ZA JUNIJ 2009
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY - DIGITAL ZVOK
PETEK, 5. JUNIJ OB 20.30 uri
ameriška uspešnica - drama BRALEC
KRATKA OZNAKA: Režiser oskarjev-skih filmov Billy Elliot in Ure do večnosti predstavlja filmsko adaptacijo knjižne uspešnice Bernharda Schlin-ka, v kateri spoznamo idealističnega najstnika Michaela, ki se zaplete v skrivno intimno razmerje z dvakrat starejšo Hanno. Ta nekega dne izgine, čez osem let pa se znova srečata na sodnem procesu proti nacističnim zločincem, med katerimi je tudi Han-na, ki ji očitajo sodelovanje pri pobojih v koncentracijskih taboriščih. Razcepljen med pravniško etiko in starimi občutki ljubezni, skuša Michael odkriti resnico, toda čustev ni tako lahko nadzorovati.
P£L?J.NA:..2h4mjn.......................
NEDELJA, 7. JUNIJ OB 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski pustolovski
VARUHI
KRATKA OZNAKA: Režiser vizualnih spektaklov 300 in Zora živih mrtvecev s pomočjo kultnega grafičnega romana na velika platna prinaša zgodbo o času in kraju, kjer so super-junaki del vsakdana. Čeprav so se zaradi nerazumevanja oblasti številni upokojili, jih skrivnostni umor kolega znova združi. Pod vodstvom maščevalca pravice Rorschacha odkrijejo zaroto svetovnih razsežnosti, a da bi svet in sebe rešili pred pogubo, se morajo podati na nepozabno avanturo, polno vratolomne akcije in osupljivih prizorov. DOLŽINA: 2h 43 min. IZY.IŠ.AN.E. .CENE. VSTop.NlC).................
PETEK, 12. JUNIJ OB 20.30 uri
ameriška drama
MILK
KRATKA OZNAKA: V resnični zgodbi režiserja filmov Dobri Will Hunting in Forresterjevo razkritje spoznamo življenje Harveya Milka, ki se leta 1970 z ljubimcem Smithom preseli v San Francisco. Ker njuna zveza ne naleti na odobravanje, Milk postane goreč aktivist za pravice istospolnih parov. Kot prvi odkrit homoseksualec v ZDA zasede pomembno državno službo, kjer sreča konzervativnega Whita. Kljub drugačnim življenjskim nazorom moža skleneta krhko premirje, toda kopičenje negativnih čustev napoveduje tragedijo. DOLŽINA: 2h 8 min.
NEDELJA, 14. JUNIJ OB 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski film HITRI IN DRZNI 4
KRATKA OZNAKA: Dominic Toretto vozi po ulicah Los Angelesa, kot da so njegovo kraljestvo. Njegova ekipa je prepričana, da v resnici tudi so. Vse dneve sestavlja in popravlja izjemno zmogljive dirkalnike, pri katerih ni pomemben model, ampak dodaten računalniško nadzorovan pogon, ki jim omogoča neverjetno hitrost. Ponoči tekmuje z vsakim, ki si ga upa izzvati. Dirke so ulična predstava, plemenski zbor, adrenalinsko bojišče, kjer vlada nenadzorovana hitrost. Dominik je zvezda tega dogajanja in nepremagljiv. .DOLŽINA:. .1.h..51 .min...........................
PETEK, 19. JUNIJ OB 18. uri ameriška uspešnica - otroški zf. film POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM
KRATKA VSEBINA: Ko na dekle iz Kalifornije, Susan Murphy (REESE WITHERSPOON), na poročni dan iznenada trešči meteor, v trenutku zraste v 15-metrsko velikanko. Pridrvi vojska, ki Susan ujame in jo odpelje v tajno vojaško oporišče. Tam ji izberejo pošastno ime - Agromnika - in zaprejo k druščini drugih nenavadnih pošasti, ki jo sestavljajo genialni dr. Ščurek (HUGH LAURIE), mišičasti pol opičnjak, pol riba Manjkajoči člen (WILL ARNETT), želatinasti in neunič-
ljivi BOB (SETH ROGEN) ter 105-metr-ska ličinka Insektozaver.
.D.9.L.Ž.|.N.A:..1.h.3.0..m.i.n:..........................
NEDELJA, 21. JUNIJ OB 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica - nora komedija STARI, RAD TE IMAM
KRATKA VSEBINA: In kakšna je zgodba? Peter Klaven (Paul Rudd) je uspešen nepremičninski agent, ki ob zaroki s svojim sanjskim dekletom Zooey (Rashida Jones) spozna, da nima nobenega moškega prijatelja, ki bi lahko bil njegova poročna priča. Poda se na več »moških zmenkov«, da bi našel najboljšega prijatelja, seveda pa to privede do vrste nerodnih in komičnih zapletov. Spozna Sydney-ja Fifa (Jason Segel), uživaškega, ka-rizmatičnega fanta, ki je Petrovo popolno nasprotje. A nasprotja se privlačijo, pravijo, in možaka vzpostavita tesen odnos. A bolje ko se razumeta, bolj trpi Petrova zveza z Zooey, zato se mora Peter nazadnje odločiti in izbrati med novim najboljšim prijateljem in svojim dekletom. Na dveh stolčkih očitno ne more sedeti.
.D.9.L.Ž.|.N.A:..1.h.3.0.m.i.n............................
PETEK, 26. JUNIJ OB 20.30 uri ameriška uspešnica - komedija DVOJNA IGRA
KRATKA OZNAKA: Dvojna igra, sicer rimejk hongkonškega filma Infernal Affairs, je mojstrovina avtorskega filma. Za začetek, Dvojna igra je para-
noidni triler, film paranoje - film o infiltraciji. Dvojni infiltraciji. Bostonska policija skuša ustaviti Franka Costella zvitega, izmuzljivega, nezgrabljivega kralja lokalnega podzemlja (»Veliko ljudi je umrlo, da sem jaz postal jaz«), zato v njegove vrste infiltrira policaja Billyja Costigana čigar naloga je, da čim bolj prepričljivo hlini brutalnega gangsterja, da se čim bolj približa Costellu in da potem policijo obvešča o njegovih korakih.
P£LlJNA:.1..uia..4.Q.MiJ.N.U.T.......................................................................................
NEDELJA, 28. JUNIJ OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - akcijski film PRENAŠALEC 3
KRATKA VSEBINA: Neustrašni prenašalec Frank Martin se še v tretje znajde pred nemogočo nalogo, saj ga brezkompromisni zločinci prisilijo, da se z ugrabljeno hčerko ukrajinskega uradnika poda na pot preko celotne Evrope, od francoskega Marseilla do Odesse ob Črnem morju. Da ne bi mislil na beg, mu kriminalci na zapestje namestijo bombo, ki bi jo razneslo, če bi se preveč oddaljil od avtomobila. Toda drzni Frank poskrbi, da nepridipravi kmalu okusijo pravi pomen dirkaških mojstrovin in trdoto njegovih pesti. DOLŽINA: 1h 44minut.
RDEČI KRIZ SLOVENIJE
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje
Tel. 01 781 16 30, fax 01 781 16 31, GSM 051 380 351
Zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira zdravstveno letovanje šolskih otrok v starosti od 7 do 15 let na Debelem rtiču v času od 12.08. do 22.08.2009. Število mest je omejeno na 25 otrok iz občine Dobrepolje.
Če se bo prijavilo več učencev, kot imamo prostih mest, bodo imeli prednost tisti, ki pogosteje obolevajo, o čemer odloča otrokov izbrani zdravnik.
Prijavnice za letovanje lahko dobite v šolski svetovalni službi ali na sedežu Rdečega križa, Taborska 6, Grosuplje. V celoti izpolnjene in podpisane naj otroci vrnejo v šoli do 26.05.2009, ali do 1. 6. 2009 na sedež OZRK Grosuplje.
Ekonomsko ceno letovanja bomo tudi letos poravnali iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter iz proračuna občine Dobrepolje. Starši bodo plačali razliko do polne cene. Ta znaša 90,00 EUR. Otroci, ki jim bo letovanje odobreno, bodo dobili na dom položnice v času od 15.06. do 25.06.2009, prispevek staršev pa bo potrebno nakazati do 06.07.2009. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 7811-630 ali 051/380 351.
Razpis za voditelje in pedagoškega vodjo na zdravstvenem letovanju otrok na Debelem rtiču
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira desetdnevno zdravstveno letovanje otrok na Debelem Rtiču v času od 12. 8. do 22. 8. 2009.
Za vodenje skupin otrok v starosti od 7 do 15 let vabimo k sodelovanju prostovoljce/ke.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	starost najmanj 18 let
•	študentje pedagoške,zdravstvene ali druge smeri
•	izkušnje pri delu z otroki
•	znanje osnovnih plavalnih veščin
Pisne prijave zbiramo do 10. 6. 2009, na naslov Območno združenje rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, 1290 Grosuplje, e-po-šta: grosuplje.ozrk@rks.si, dodatne informacije pa na tel. št 781 16 30 ali GSM 051 380 351.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
PIVOVARNA IN GOSTILNA
okusna domača kuhinja
malice in kosila, jedi po naiočilu in pizze ter
prigrizki k vrčka domačega piva v nadstropju dvoranica za 80 gostov, primerna tudi za sestanke ali seminarje
ODPRTO VSAK DAN
Gasilska cesta 3, 1290 Grosuplje tel : 01786 50 73 / 031333 309
iiifo@pivnicaanton.si www.pivmcaanton.si
Gozdič je že zelen, travnik je razcveten, ptički pod nebom veselo pojo.
Ptički jaz prašam vas, al'bo že skor pomlad, al'bo že skoraj zelena pomlad.
Pomlad že prišla bo, k' tebe na svet ne bo, k' te bodo dajali v to črno zemljo.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, sina, brata
JOŽETA STRAHA
(1957 - 2009) iz Kompolj
se iskreno zahhvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, ko smo se poslavljali od njega v besedah in dejanjih.
Iskrena hvala g. kaplanu Marinku Balandžiču za opravljeno pogrebno slovestnost in izrečene lepe misli pri sveti maši. Hvala pevcem moškega pevskega zbora Rafko Fabi-ani za lepo petje in cvetličarni Lilija za pripravo pogreba. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju dr. Mariču in sestri Ljubi.
Iskrena hvala lovski družini Dobrepolje in sosednjim lovskim družinam za sodelovanje pri pogrebu. Hvala za poslovilne beside g. Grilc Janeza, zaigrane pesmi rogistov
in zadnji lovski pozdrav na pokopališču. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem
in ostalim faranom, ki ste nam prišli izreči sožalje, darovali cvetje, sveče, darove za maše in cerkev, ga kropili,
molili, ter ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za pomoč v vežici in molitve za njega v kompoljski cerkvi.
Vsi njegovi.
^ ...in rekel Je:
Naj bo Svetloba!
Strešna okna Fakro zaradi večje steklene površine dajejo več svetlobe. Kljub temu se toči, vetrovom in vlomilcem zgolj prijazno nasmehnejo, medtem ko si mislijo svoje.
Edino kar torej prepuščajo, sta svetloba in zrak, a še to samo takrat, kadar to vi hočete. Če želite, da vas ubogajo na ukaz, jih lahko opremite z daljinskim upravljanjem.
Z bogato dodatno opremo pričarajo veselo vzdušje v vsaki mansardi.
Za trajno zadovoljstvo vas in vaših strank, izberite iz naše bogate ponudbe programa Fakro.
Da pa bo vaša izbira kar najbolj zadostila vašim specifičnim potrebam, vam bomo s svojimi strokovnimi nasveti in izkušnjami vedno radi priskočili na pomoč.
lil
Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90]
□d k h lite irEl,
ki se prilagaja vam.
FlekslbiEnl Mertva Life in Zofiro Life.
Avtohiša Zalar
tíPO.
01 7881 999
li

Il 11
CptlMolvcrl ífti	' Jif^fflwÉi|il 11 I Hl 111 ilwiil i
I ovtonvtjtiQ Krmno tJn raprmv ' " ' ' ^"^Bfilowtsira SJirafïh! Momi™ ■ lltaplslltfa	' : '«liliifllsl'ifs
•ogr^'-'aMi ohlídala	«bplswonJi'leionwl)
hinouKitM kin pohltá- ^IH^h, Mqrm^AEtTQln^iixciutHjqBt ikiEtcpn^ct fl^rvd 7V41TIÍ l^i'l vrn [fid pfKrhnïT^ p^jQ^ Bwljfi ruAtnoAml fturrd^nntfi
rwkiJ[H biu pakm
Pomkdm pí]kůt dzSi
• ponudlïj ds !D.6.2tW.
-	brezpiďťnq vudedtjf rdívrtii (fjrvO telů)
-	10 potůírtic brçï píjali» prqvJítje
-	brťipl jčno pristopnino nđ	Tf elektronsko bďnko^LON ^ T 4 dodatek 0,10 odstotne točke k obrestni ^^	^ pf i sklenitvi enega novega depozjla ^»■'''i
-	lei Je velilttjogodrurtli
Novim komitentom ob otvoritvi ojct>ncQa rjičunA podarimo poiťbno dđrllo.
^HRANILNICA LON
Vatťevsnje n^ Ljubezniv Oseben Način
Postavna enota CROSUK|t Kûlûdvoniii I, T; 01 781 01 Î0
i^ml^M p^fovnl pak^i:
■ PooLídbí nJ|4do30.6.W09.řonudtM»IHle«H! (l«M4io<c (ir jMrw chrtt
Poítaiilte kamttent Hranilnice iON, lïkorUtité na»lťifn|e ugodnost) In privarčujte 1)0 tUR all več; ' vodenje rakuna 12 mesecev - brezplačno
-	pristóprllrj /J eleklronsko banko eLOM - breipladnD
-	50 'iti nižji Jtroiki prve odobritve limita ali knedila
-	dodatek 0,10 odstotne toíkť k obstofefi obreiLrV nrvri
pri sktenilvi nerbamenikega depozita naimanf j . * , 2,000 EUR nad dni
wwwJon.si info^on.^

i_r LrU

Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenjestekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanjestekla
•	Izdelava Izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
9	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) 9	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
HARMONIKE

tUKAjvV*
NOVfl GE^ERACIJA NAJLAŽJIH PROF£:SIO^ALNIH IN OTROŠKIH DIATOMČNIH HARMONIK VSEH VELIKOSTÍ IN BARV
[itfonnac^:
Drago EUKAH. dljd. Ing. Skaqan 10, 1311 -ftjijak, lajftï: +3eef0)i msacp
GSM: +336 (0)41 630 103, e-iruJ: BlD(arAinnDnlke@giii3U.fxim

pooblaščeni prodajalec in monter
PRIBAŠTEFANC&CO..d.n.o.
PRODAJNO RAZSTAVNI SALON - C. Ljublj^niJ» bri^id^ 2aA. lODtiLii^Jinu ipm 041 r4t)2 7Ba M1 ms 334 t.1 o U510 55 30. tu: D1 1 o 55 31
c-mail: pntaajSamn.nflt. dal. iu: nan pvt Bin < t&i, 14h ' ITN
PVC OKNA, VRATA
.6-K0MDRNIPRQFlL
•	TROJNO TESNENJE
•	ODLIČNA TOPLOTOA IN ZVOČNA IZOLATIVNOST
NOVO - STEKLO LlJ-0,7 Wjni' - NOVO

VHODNA VRATA
•	Vafti^kiiwiD j^klapanf^
•	Varnitstni SĚitikltukD
•	FazMni
líDTtl
NOVO - STCKLQ Lli-0.7 W/m^ ■ NOVO .
I i 1 I I I
■ ROLETE. ZALUZIJE. KOMARNIK!,... ■ ZUNANJE IN NOTRANJE POLICE ■ MONTAŽA KNAUF SISTEMOV ■DEMONTAŽA IN ODVOZ STARIH OKEN
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.