Pomembnejši rezultati in analiza poslovnega leta 1979 v delovni organizaciji Merx Informacija je sestavljena na osnovi podatkov iz zaključnih računov TOZD za obdobje 1. 1. 1979 do 31. 12. 1979. V analizi so zajeti tudi nekateri primerjalni podatki z letom 1978 in primerjava važnejših elementov s planom za leto 1979. Podatki o poslovanju TOZD kažejo, da so rezultati, s katerimi merimo gospodarsko aktivnost v letu 1979 boljši v primerjali z letom 1978 in da je to Stanje boljše predvsem zaradi precejšnje konju-kture v tem letu in seveda tuidd nekaterih neugodnih razmer v gospodarstvu, ki so povzročali precejšnje nakupe osnovnih življenjskih artiklov, seveda pa so ti rezultati manj posledica večje produktivnosti dela in boljšega gospodarjenja. Spremenjeni pogoji gospodarjenja v III. tromesečji! letošnjega leta (zvišanje cen energije, omejevanje uvoja, poslabšanje kreditnih pogojev pri najemanju potrošniških posojil, zamrznitev cen) zaradi kratkega časovnega obdobja še niso imeli večjega vpliva na dosežene finarične rezultate, prav gotovo pa se bo njihov vpliv močneje odražal v letu 1980. Zato so stopnje rasti pomembnejših ekonomskih kategorij kljub postopnemu usmerjanju tudi v letu 1979 še vedno relativno Visoke. Ob tem so bila tudi razmerja pri razporejanju dohodka ugodnejša kot v enakem obdobju leta 1978. Sredstva za kritje družbenih potreb (iz razporeditve dohodka po namenu), so bila v delovni organizaciji ob 28 % rastti dohodka za 43 o/0 večja v prispevku SIS znanosti in kulture, 36 % v prispevku SIS zdravlslva, 44 °/0 v davku republiki oziroma avtonomni pokrajini. Nekaj nižja od rasti dohodka je bila tudi rast sredstev za osebne dohodke, ki so porasftli za 25 %, osebni dohodek na zaposlenega 22 %, vsled tega lahko zapišemo, da so Osebni dohodki skladni z razmerjem v dohodku, vendar je to zaostajanje še premajhno. Primerjava med doseženim indeksom porasta dohodka na delavca v letu 1979 in indeksnim porastom mesečnega neto osebnega dohodka na 128 delavca ---- pove, da je v celoti 122 zastopana družbenoekonomska produktivnost. Če primerjamo dosežke TOZD s planom za leto 1979 vidimo, da so bila predvidevanja na nekaterih področjih presežena, ponekod pa planiranih postavk nismo dosegli. Na osnovi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da so -bila odstopanja od planskih smernic predvsem pri TOZD Grosist, ki zaradi izpada na realizaciji kave in pomanjkanja določenega blaga ni dosegel postavljenega plana. Tako je realiziraJ 98 % planiranega celotnega prihodka, medtem, ko so ostale postavke ugodne, tako je presegel planirani dohodek za 19 °/0 in čisti dohodek za 27 %. Skupaj prodaja je dosegla 106 % planiranega celotnega pri- hodka, 107 % porabljenih sredstev, kar je glede na celotni prihodek neugodno, 105 % planiranega dohodka, 5 % več čistega dohodka, kot smo planirali in 7 % manj akumulacije od planirane. V Gostinstvu je situacija podobna, le da so obveznosti nekoliko višje od planiranih, indeks 120. Proizvodna dejavnost bistveno ne odstopa od planiranih postavk, talko Skupaj pekarne in slaščičarne presegajo planirane postavke za 11 % pri celotnem prihodku, 9 «/q pri porabljenih sredstvli-h, 14 % pri dohodku, 14 % pri čistem dohodku in 234 o/,, pri akumulaciji, kar je predvsem posledica novih cen kruha. FINANČNI REZULTATI Podatke o doseženih finančnih rezultatih TOZD v delovni organizaciji ne bi posebej navajali, ker so le-ti obrani v podatkih po stanju 31. 12 .1979, ki so v TOZD bili že poseirdovami. Navedli bomo le nekaj najpomembnejših zbirnih za DO v primerjavi z doseženimi finančnimi rezultati v občini Celje. Vsebina DO Mara Celje Ind. 78—100 Občina T , Celje Ind' v str. obč. Ce Celotni prihodek 3.876.344 120 32.554.672 120 11,91 Dohodek 541.985 128 7.117.733 132 7,61 Akumulacija 41.854 150 1.039.455 140 4,03 Iz podatkov je razvidno, da je porast celotnega prihodka v delovni organizaciji indeksno enak rasti celotnega prihodka v Občini in da v strukturi celotnega prihodka predstavlja celotni prihodek delovne organizacije 11,91 % CP občine. Celotni prihodek V letu 1979 so TOZD dosegle 3.876.343 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 20 % več kot v enakem obdobju lani in 2 % manj, kot je znašala njegova rast v polletju 1979. Plan je presežen za 3%. Relativno nižjemu .porastu celotnega prihodka v primerjavi s 1. polletjem moramo pripisati dejstvu, da je stopnja rasti v nekaterih TOZD nižja, tako v TOZD Prodaja Slovenj Gradec znaša 31. 12. 1979 V Strukturi celotnega prihodka indeks 128, v podletju indeks 134, in dohodka delavne organizacije so TOZD Grosist 115, v polletju 120, posamezne TOZD udeležene: TOZD Prodaja Šoštanj 118 v polletju indeks 122. _____ TOZD o/0 v CP del. org. P/o v doh. del. org. 1978 1979 1978 1979 Prodaja Celje 14,58 1531 14,16 13,89 Prodaja Laško 5,23 538 5,49 5,15 Prodaja Šentjur 4,18 4,11 3,96 3,72 Prodaja Ravne 5,33 5,82 538 5,72 Prodaja SG 3,02 332 3,36 3,48 Prodaja Šoštanj 4,52 4,45 5,01 4,67 Prodaja Ruše 0,89 0,93 0,98 1,00 Prodaja Radeče — 1,67 — 1,38 Grosist 41,09 3935 19,86 21,05 Mlin 8,73 8,60 5,88 4,67 Gosit&mstrvo Celje 1,12 1,19 4,21 4,18 Gostinstvo Ravne 2,40 2,42 6,48 6,43 Pekama Celje 4,29 4,47 10,08 10,91 Pekama Rogaška Slatina 0,61 0,67 1,68 1,88 Transport 0,87 1,38 5,56 6,04 V strukturi celotnega prihodka TOZD, 20 % porast ivelja predvsem z ozirom na vir njegovega formira- na račun inflacije. Nekaj se je po- nja v obravnavanem obdobju n!i večala udeležba prihodkov od kom- prišlo do večjih sprememb. Qb del- penzacij, regresov in premij -indeks nem upadanju udeležbe 2 osnovnih 685, prihodki iz naslova udeležbe virov (prodaja blaga zunanjim in v skupnem dohodku so porast® 30- notranjim kupcem) v nekaterih krat. v 000 din Prihodki 1978 -leto Leto % 1979 % Ind. Doseženi s prodajo na domačem trgu 253.787 7,86 313.891 8,09 124 Prihodki doseženi v OZD 436.601 13,50 470.106 12,10 108 Prihodki doseženi s svobodno menjavo dela 32.346 1,00 39.921 1,03 123 Prihodki doseženi s prodajo blaga 2.446.572 75,68 2.996.311 7739 122 Prihodki od obresti 7.023 0,22 7.531 0,20 107 Prihodki od kompenz. regresov, premij 747 0,02 5.123 0,17 685 Prihodki v skup. dohodku 64 0 1.932 0,05 30,18 Drugi prihodki 55.539 1,72 41.527 1,07 75 SKUPAJ CP 3.232.679 100,00 3.876343 100,00 Prihodki doseženi 'iz Skupnega dohodka, ki predstavljajo novo kvaliteto na področju odnosov pri pridobivanju celotnega prihodka, so se v primerjavi z letom 1978 sicer povečali za 29,91, vendar pa je njihov delež v celotnem prihodku, še vedno zelo Skromen (0,05 %). Pri pridobivanju celotnega prihodka z udeležbo v skupnem dohodku gre v glavnem za odnos — združevanje sredstev s sredstvi in delom dragih TOZD oziroma OZD. Porabljena sredstva v znesku 3.276.759 tisoč din so po-rastia za 1 indeksni poem manj (indeks 119) kot celotni prihodek (indeks 120). Zaradi ugodnejšega razmerja med obema ekonomskima kategorijama je bila ekonomičnost poslovanja 118,00 din celotnega prihodka na 100 din porabljenih sredstev. v 000 din Odhodki Leto 1978 % Leto 1979 % Ind. Zaloge 1.792 0,06 Porabljene surovine 465.364 16,86 507.826 15,50 109 Proizvodne storitve 59.547 2,16 75.628 2,31 127 Reki. propag. 1.788 0,06 1.652 0,05 92 Reprezentanca 535 0,02 670 0,02 125 Pomen obeleževanja 30-letnice uvedbe samoupravljanja in drugih jubilejev v organizacijah ZSS Prispevek rep. sveta Zveze sindikatov Slovenije V okvira jubilejev v letu 1980 moramo člani ZSS primarno obe-ležlitli začetek delavskega samoupravljanja. Uvedba delavskih svetov pred 30 leti ima velik pomen zaradi začetka razvoja nove socialistične samoupravne družbe, kar pomeni tudi novo Vlogo delavcev, organiziranih v sindikatu. Prav sindikat dobi tedaj pomembno meSto v razvoju samoupravljanja, tako da je delovanje samoupravnih organov tesno povezano in je že z delovanjem sindikalne organizacije. Lahko rečemo, da sta ta dva dejavnika živela in živita talko tesno skupaj, da je danes prisotna in razumljiva trditev: »dober sindikat — dobro samoupravljanje«. Zato je jubilej samoupravljanja hkrati tudi sindikalni jubilej pa tudi vseh naprednih in subjektivnih Sil naše dražbe. Delavci, organizirani v osnovne organizacije ZS in druge organizacije ZSS, bomo obudili spomin na te revolucionarne dni pred 30 leti, ko so izvoljeni delavtski sveti simbolično sprejeli tovarniške ključe iz rok direktorjev ter s tom začeli novo poglavje v zgodovini naše dražbe. Čeprav ni bilo tako enostavno, je bil to le začetek dolgotrajnega boja, v katerem živimo še danes. Torej moramo Ob teh jubilejih pogledati nazaj in ugotoviti, koliko smo k temu razvoju prispevali sami, kje smo zdaj in kako bomo delali v prihodnje. V primerni obliki moramo kritično oceniti razvoj samoupravljanja v lastnem okolju, da bi laže odpravili sedanje pomanjkljivosti. Spomniti se moramo nekdanjih tovarišev, ki so začeli s prakso samoupravljanja, in tistih, ki so bili prvi člani delavskih svetov. Samo Obeleževanje — proslavljanje 30-Jetriice uvedbe samoupravljanja moramo prikazati kot začetek razvoja, ki še traja, ki ima svoje dobre in slabe trenutke, in ne kot staltičen dogodek, katerega aktualnost je zamrla pred tridesetimi leti. Teh dogodkov se moramo spomniti tudi zato, da jih obudimo mlajšim rodovom delavcev, ki jih niso doživljali!, ter da nam (nadaljevanje na str. 4) Drugi mat. stroška 3.905 NepL štor. avtor. hon. 16.110 Dnevn. teren. dod. 9.403 Amort. 100 % 27.139 Nab. vred. 2.170.294 Drugi pos. st rosiki 4.235 Iz tabele je razvidni procenitual-ni delež odhodkov v porabljenih sredstvih, indeks pa nam pove, da je v primerjavi z letom 1978 porasel največ konto dmgih materialnih sitroškov, indeks 141, dnevnice, terenski dodatki indeks 134, reprezentanca je porastla za 25 %, medtem ko je strošek za reklamo im propagando nekoliko padel, indeks 92. Razporeditev dohodka V letu 1979 je znašal 541.985 tisoč din, kar je za 28 o/p več kot v letu 1978. V primerjavi s celotnim dohodkom je 8 °/0 večji, kar je šteti za ugodno, saj je bil v letu 1978 v primerjavi s celotnim prihodkom 3 poene manjši. Vsega razporejeni dohodek je večji za 22 o/o v primerj aVi z letom 1978. Največji poraslt dohodka beleži TOZD Pekama in slaščičarna Rogaška Slatina indeks 141, sledi ji TOZD Transport Celje, TOZD Grosist 136, TOZD Gostinstva 127, TOZD Prodaja Celje 126, ostali nekaj manj. Dohodke na zaposlenega maša 212 tisoč din, kar je za 25 o/0 Več v primerjavi z letom 1978, ko je le-ta znašal 169 tisoč din. Nekaj več o razporeditvi dohodka je napisanega že uvodoma. Rentabilnost dohodek 541.985 ------------ = —--------- = 0,17 v por. sredstva 3.276.760 letu 1979 2,760.112 = -—-—— = 0,15 v 423.162 letu 1978 Kazalca rentabilnosti kažeta, da je rentabilnost nekoliko narastla. V letu 1978 znaša 0,15, v letu 1979 0,17, kar pomeni, da 1 dinar porabljenih sredstev veže 0,17 din dohodka. Podobno kot v prvem polletju tudi ob koncu leta 1979 razporeditev dohodka ni povsem primerljiva z enakim obdobjem leta 1978. V dragem polletju leta 1978 je bila znižana stopnja davka iz dohodka TOZD ter prispevnih stopenj za republiško interesno Skupnost, za izobraževanje in raziskovanje. V okvira prispevkov in davkov, ki direktno obremenjujejo dohodek se ob pospešeni amortizaciji index 123, tudi ostala sredstva za zadovoljevanje potreb gibajo v mejah 0,14 5.489 0,17 141 0,58 19.973 0,61 124 0,34 12.607 0,38 134 0,98 31.439 0,96 116 78,65 2.617.223 79,87 121 0,15 4.252 0,13 100 dohodka, razen nekaterih že uvodoma omenjenih prispevkov SIS, ki so porastli hitreje od dohodka. Za financiranje drugih potreb je bilo razporejenih nekaj več dohodka kot v letu 1978. Tak porast je pripisovati predvsem večjim Obveznostim za SLO, za kazni, takse in sodne stroške, indeks 139, za plačila bančnih storitev, indeks 1975. Neto osebni dohodki s skupno porabo delavcev v delovni organizaciji so znašali v obdobju leta 1979 200.949 tisoč din, kar je za Kljub povečanju reprodukcijskih sredstev na račun (amortizacije pospešene in minimalne) pa je reprodukcijska sposobnost delovne organizacije (razvoj na lastni osnovi) zelo nizek oziroma ga v letu 1979 ni saj delovna organizacija pri PS za razširjeno reprodukcijo izkazuje minus v znesku 8.485 tisoč din. S pozitivnim PS razpolagajo TOZD Prodaja Laško, TOZD Prodaja Šoštanj, TOZD Prodaja Radeče, TOZD Grosist in TOZD Pekarna Celje, ostale TOZD prikazujejo minus. ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI Število zaposlenih v delovni organizaciji je porastlo za 2 % v letu 1979 tako, da je število zaposlenih skupaj 2.559 ljudi. Stopnja porasta se je v TOZD različno gibala. V TOZD Prodaja Celje je porastla za 7 % (nove investicije). V Prodaji Šoštanj pa je število zaposlenih v upadanju indeks 95, enako v TOZD Mlin Celje medtem, ko je v TOZD Transport in Pekami Rogaška Slatina ostalo neizpreme-njeno. Načrtovana stopnja porasta zaposlovanja 2,5 % v delovni organizaciji ni bila presežena. 25 % več kot v enakem obdobju leta 1978. Čeprav je bila njihova rast v globalu počasnejša od rasti dohodka, pa so nekatera sredstva predvsem za druge namene v skupni porabi naraščala hitreje. Na njihov obseg so vplivala predvsem sredstva za regresiranje letnih dopustov delavcev indeks 190 in sredstva za financiranje prehrane delavcev — indeks 158. SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO Ob koncu leta 1979 so ta sredstva znaašla 108.894 tisoč din, kar je za 30 % več kot v enakem ob-dobju leta 1978. Ker so na ta porast v precejšnji meri vplivale tudi cene, je bila njihova realna rast precej nižja od nominalne (okoli 5 »/o). Ob koncu analiziranega obdobja je bila v delavni organizaciji »Mera« sledeča struktura zaposlenih: Zaposlenih v trgovini na drobno je bilo 41,03 %, v trgovini na debelo 17,43 %, v proizvodnji dejavnosti 16,72 °/», v gostinski dejavnosti 11,10 delavcev. Zaposleni v delavni organizaciji »Mera« so prejemali v obdobju leta 1979 v poprečju mesečno 6.543,00 din osebnega dohodka, kar je za 22 o/0 več kot v enakem obdobju leta 1978. Republiško poprečje znaša 7.159,00 din, v delavni organizaciji pa smo dosegli 91,39 % republiškega poprečja. SREDSTVA IN VIRI Za dosego opisanih poslovnih rezu! tatov je delovna organizacija razpolagala s poprečnimi poslovnimi sredstvi v Višini 64.051 tisoč din, ki so bila v primerjavi z enakim obdobjem leta 1978 večja za 13 o/0. Stanje pomembnejših sredstev in virov, ki so osnovne za ocenjevanje likvidnosti je bila na dan 31. 12. 1978 31. 12. 1979 Vsebina znesek % znesek % Den. sredstva 56.700 13,67 64.061 11,86 od tega — žiro račun 53.388 12,87 61.419 11,37 Porabljena sredstva 2.760,112 100,00 3.276.759 100,00 119 v 000 din 1978 % 1979 % Ind. Sredstva rezerv Akum. + Am. posp. Am. do 100 % 10.042 46.474 27.139 12,00 55,56 32,44 12.762 64.693 31.439 11,72 59,41 28,87 127 139 116 Sred. za reprodukcijo 83.655 100,00 108.894 100,00 130 tf' — dev. račun 319 0,08 309 0,06 — odprti akred. 2.055 0,50 1.631 0,30 Čeki 52 0,02 121 0,03 Menice 24.342 5,87 38.997 722 Terjatve iz posl. r. 76.083 18,34 83.659 15,49 Zaloge surov, in mater. 50.189 12,11 78291 14,50 Zal. Dl in embal. 12.473 3,00 10.185 1,88 Zalo. got. proiz. 10 0 30 0 Zaloge blaga 195.805 47,21 265.450 49,15 SKUPAJ 414.717 100,00 540.092 100,00 S tahiilaričnega prikaza je raz-viidno, da so se relativno zmanjšala bolj likvidna im povečala manj likvidna obratna sredstva. Udeležba denarnih sredstev se je znižala od 13,67 na 11,86%, povečala pa se je udeležba predvsem terjatev iz naslova prejetih menic, nekoliko pa je po ras tla tudi udeležba zalog surovin in ,materiala. Delovna brigada OK ZSMS Celje Vsebina 1978 1979 Ind. % % Ostanek PS za obrat. sr. 35.168 2.739 0,07 11,05 0,77 Krediti za obrat. sr. 171.535 170.937 99 53,90 47,63 Obv. do dobav. 76.052 105.611 131 23,90 29,42 Obv. iz čekov in menic 35.491 79.630 224 11,15 22,18 SKUPAJ 318.246 358.917 113 100,00 100,00 Tudi struktura virov se slabša večala udeležba obveznosti do do- tako se je ostanek PS za obratna bavilteljev in iz menic in čekov. sredstva zelo zmanjšal v letu 1979. Analizo sestavil Med .slednjimi pa se je najbolj po- Žare Frančeškin POMEN OBELEŽEVANJA 30LET-NICE UVEDBE SAMOUPRAVLJANJA IN DRUGIH JUBILEJEV V ORGANIZACIJAH ZSS vsem služijo kot vzpodbuda za delo vnaprej. S sklepi 9. kongresa ZSS smo se zavezali, da bomo gojili in ohranjali ter razvijali revolucionarno dediščino našega delavskega razreda. Zato bomo ob tej veliki prelomnici obeležili in Obudili tudi drage pomembne dogodke v razvoju revolucionarnega gibanja, ki so vši, vzeti kot celota, omogočili in opredelili naš sedanji razvoj. V let-u 1980 bo poteklo 60 let od znaniih dogodkov splošne Stavke železničarjev Jugoslavije in tragičnega epiloga 24. aprila na Zaloški cesti v Ljubljani. Ob tem pomembnem jubileju bomo ddlarvci, združeni v ZSS, obudili spomin na revolucionarne boje in organizirane napore delavskega razreda, 'kot .so: ustanovitev socialistične delavske stranke Slovenije 11. aprila 1920, vukovarski (dragi) kongres KPJ, prvi kongres SKOJ, ustanovitev ženske komunistične organizacije v Sloveniji (vse leta 1920) in druge. Spomnili se bomo tudi naših vidnih revolucionarjev Edvarda Kardelja (70-letnica rojstva), Mihe Marinka (80-letnice rojstva) in drugih. Predvsem se moramo aktivno vključili! v proslave ob 60-letnici velolke stavke železničarjev Jugosla- vije, ker je bil to uspešen nastop delavskega — sindikalnega — gibanja pod vodstvom KPJ, ter solidarnosti, ki jo je db tem pokazal velik del 'Slovenskega in jugoslovanskega proletariata. Pri organizaciji oblik proslavljanja in obeleževanja se moramo o-gniitii preveliki poralhi sredstev, zato naj bodo proslave usmerjene delovno in akcijsko. Kjer bomo imeli jubilejne seje delavskega sveta, naj tudi OO ZS poda pregled svojega dela pri uveljavljanju samoupravljanja v svoji temeljni OZD. Vsebine proslav morajo biti Skrib-no pripravljene, da ne bi izgubile svojega pomena: ocena preteklega delovanja in vzpodbuda za boljše delovanje članov ZSS za čim hitrejše uveljavljanje samoupravnih odnosov, ki so začrtani v naših programskih dokumentih. Samoupravljanje ter njegove pridobitve so postale vsakodnevni del življenja in našega mišljenja, tako da na te pridobitve čestokrat pozabljamo, njihova vrednost pa se marsikdaj izgubi. Nujno je, da ob teh dogodkih ponovno poudarimo vlogo in mesto samoupravljanja v naši dražbi, ravno talko pa spodbudimo k razmišljanju tiste, ki dvomijo v naš razvoj, čeprav precej izkoriščajo vse ugodnosti samoupravne socialistične družbe. Delavci delovne organizacije Merx Ceflije — TOZD grosist in TOZD mlin smo se zaradi povečanega povpraševanja blaga na tržišču srečali s problemom, kako zagotoviti nemoteno dello v skladišču in kot posledica tega zadostne količine blaga na tržišču ob pomanjkanju delovne sile, ker je veliko ljudi v bolniškem staležu. Na pomoč nam je priskočila OK ZSMS z mladinsko delovno brigado, katero so sestavljali mladi učenci in delavci: 11 učencev iz ŠKIMC Štore, 2 delavca iz Libele Celje, 3 delavci iz EMO Celje, 3 delavci iz Klime Celje, 5 delavcev iz Ingrada Celje in 1 delavec iz AVTO Celje. Ob tej priliki se vsem sodelujočim brigadirjem za zelo učinkovito delo še enkrat zahvaljujemo, prav tako pa tudi ŠKIMC štore in vsem ostalim delovnim organizacijah, katere so jim omogočile, da so se lahko udeležili te mladinske akcije. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na organizatorja te mladinske delovne brigade, to je komandanta brigade Cvetke Jerin, tov. STOPAR Ljuba in sekretarja OK ZSMS tov. Lebič Alberta, katerima gre prav tako zahvala. Jana Pertinač Delo komisije za rekreacijo in oddih V Okvira konference sindikata DO »MERX« Celje deluje komisija za rekreacijo in oddih, ki jo sestavlja 7 članov: GOLAVŠBK Julijan — predsednik in člani: PLANKL Marjan — TOZD Prodaja Celje, POSINEK Romana — TOZD Pekarstvo Celje, STOPAR Ivanka OZD »MERX« CELJE Celje, Kocenova 2 a PRIJAVA za letovanje Podpdisani(a) ...... zaposlen(a) v OZD TOZD ............... stanujoč(a) v ...... pošta: ............. SE PRIJAVLJAM za letovanje v počitniškem domu ............................................................................... v ......... izmeni v času od ..................................... do .................................... 1980 po objavljenih pogojih. 1. Letovali bomo naslednji: Zap. št. PRIIMEK 'in ime Sorodstveni Datum odnos rojstva 2. Zalkonec je zaposlen pri: ...................................................................................... Za letovanje navedenih članov naročam ............. postelj. 3. iNa 'letovanje v BIOGRAD na mora želim potovalti z avtobusom v organizaciji OZD »MBRX« in rezerviram ............sedežev. 4. Uveljavljam pensionske storitve po znižanih cenah (ivelja za člane OZD »MERX«), ker prejemam zmanjšani — polni (neustrezno prečrtati) otroški dodatelk. Prilagam tozadevno potrdilo delovne organizacije, ki mi izplačuje otroški dodatek. 5. Predlog ali pripomba: .......................................................................................... V ., dne 1980 Podpis prijaiVitelja: — TOZD Prodaja Šoštanj, ZAMERNIK Jožica — DSSS Ravne, ZUPANC Marjan — TOZD Grosist in PRAŠNIKAR Vanda — DSSS Celje. Komisija se sestaja po potrebi, zlasti aktivna pa je v mesecih kot so: april, maj in junij, ko mora razporediti prijavljene za letovanje v Ankaranu in Strunjanu. Zaupana jii je tudi naloga, da razdeli izločena sredstva iz sklada skupne porabe formirana v solidarnostmi sklad delavcem, ki izpolnjujejo spodaj navedene kriterije: 1. Dohodek na družinskega člana, ki znaša največ 1.850,00 din (znesek se dvigne z ozirom na porast OD za preteklo leto). 2. Zdravstveno stanje delavca (predlagani delavci morajo predložit potrdilo in priporočilo zdravnika — specialista). 3. Invalidnost (nastala samo pri DO »MERX« Celje). TOZD TOZD Prodaja Celje TOZD Prodaja Laško TOZD Grosist TOZD Mlin TOZD Gostinstvo Celje TOZD Pekarne Celje TOZD Transport DSSS Celje TOZD Prodaja Šentjur TOZD Prodaja Ravne TOZD Prodaja Slov. Gradec TOZD Prodaja Šoštanj TOZD Prodaja Ruše TOZD Gostinstvo Ravne TOZD Pekarne Rog. Slatina DSSS Ravne TOZD Prodaja Radeče Skupaj Komisija za rekreacijo in oddih se je v letu 1979 sestala tri krat. Meseca aprila je obravnavala pogoje letovanja v Biogradu in določila kriterije za letovanje v Ankaranu in Strunjanu. Dopolnila je kriterije za delavce delovne organizacije »MERX«, ki so bili upravičeni za dodatni regres iz sredstev sklada za solidarnostno pomoč. Na razpisane pogoje za letovanje v Biogradu na moru ni bilo pripomb. Dom v Ankaranu in Strunjanu je bilo potrebno usposobiti za normalno letovanje. Formirana je bila ekipa ljudi, ki se je odzvala v 4. Isti delavec lahko prejme solidarnostno pomoč ENKRAT na vsake tri (3) leta. Te kriterije uporabljamo za izhodišča, po katerih delimo sredstva sklada za solidarnostno pomoč delavcem. Sredstva, izločena iz regresa, se zbirajo na poseben račun konference sindikata DO »MERX« in se nakažejo iz sklada skupne porabe ali dohodka tekočega leta TOZD istočasno z izplačilom regresa za letnii oddih delavcev. Tdkoči račun na katerega se zbirajo sredstva glasi: 50700-679-60954 - OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA »MERX«. Tako zbrana sredstva se bodo solidarnostno prelivala iz TOZD v TOZD. PREGLED SKLADA SOLIDARNO- STI formiranega iz din po zaposlenem regresa a 50,00 Štev. zapoSl. din 488 24.400,00 178 8.900,00 458 22.900,00 106 5.300,00 162 8.100,00 263 13.150,00 146 - 7.300,00 173 8.650,00 144 7.200,00 176 8.800,00 110 5.500,00 159 7.950,00 42 2.100,00 214 10.700,00 56 2.800,00 33 1.650,00 54 2.700,00 2962 148.100,00 delovni akdiji za čiščenje hišic in ureditev dkolja. Obravnavala je aktivnost delavcev v počitniškem domu v Biogradu in ugotovila, da so Vsi ne glede na določeni delovni čas požrtvovalno izvrševali svoje nalloge v dobro uspešnega poslovanja počitniškega doma im čim boljšega počutja delavcev im njihovih družinskih članov. V mesecu maju je komisija obravnavala in razporedila vse prijavljene za letovanje v Ankaranu in Strunjanu. Prijavljene je razporedila po kriterijih, ki so bili navedeni v »MERX« vestniku št. 3 z dne 4. aprila 1979. Za zasedbo v ponudenih izmenah so se prijavili referentu za rekreacijo in oddih, o razporejenih prijavah pa je obvestila posameznike. Ob dodeljevanju hišic v Ankaranu in Strunjanu, za izmene, v katerih je bilo več prijav kot pa je bilo danlih možnosti, je komisija upoštevala prednost tistih, ki v letu 1978 niso letovali v navedenih počitniških domovih. Na .svoji zadnji seji dne 28. maja lani je komisija za rekreacijo in oddih podelila sredstva Sklada za solidarnostno pomoč delavcem. Od Skupnih sredstev iz sklada skupne porabe smo oddvojili 87.330.00 din za potrebe regresiranja delavcem, ki imajo veliko otrok ali slabo zdravstveno stanje. Predlagali smo, da so vsi tisti, ki so imeli pogoje določene po sprejetih kriterijih prejeli iz Sklada solidarnostmi zmeseik v višini 2.000 din za letovanje v Biogradu in do 3.000 dim tisti, ki so bili po priporočilu zdravnika - specialista napoteni v zdraviliške ustanove. Iz teh sredstev smo prispevali tudi za letovanje otrok delavcev, ki jih je mladinski zdravstveni center poslal v zdravstvene kolonije. Sredstva so bila odobrena delavcem: — TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ: LESNIK Mariji, TAMŠE Mariji, PELKO Pepca; — TOZD PEKARN IN SLAŠČIČARN CELJE: STOPAR Heleni; — TOZD TRANSPORT IN OBRTNE STORITVE: ROMIH Statiku in KUKEC Venčeslavu; — DSSS CELJE: ROJC Florjanu; — TOZD GROSIST CELJE: ZDOLŠEK Milici, BREZNIK Milki, TURK Bfiki, ZALOKAR Olgi, KOŽELJ Danici in HABOT Štefanu. Komisija je odobrila letovanje v počitniški koloniji otrokom delavcev TOZD Pekam in slaščičarn Celje: PLANK Robertu in Darji, KRUMPAK Suzani in WEISSEN-BACH Zlatki, iz TOZD Grosist Celje pa NIKOLIČ Marjanu in FARC-NIK Zlatki. Delavcem, ki jim je bil odobren znesek z gotovini za zdravljenje, je bil izplačan denar, preden so nastopili zdravljenje, tistim pa, ki jim je komisija odobrila brezplačno letovanje v Biogradu ali Ankaranu, je bilo nakazano iz sklada skupne porabe TOZD v TOZD gostinstva in turizma Ravne. Komisija za rekreacijo in oddih Poročilo o delu komisije v letu 1979 RAZPIS Za 11-dnevne termine je h gornjim cenam prišteti še stroške letovanja za 1 dan. LETOVANJA V MERXOVIH POČITNIŠKIH DOMOVIH V LETU 1980 OZD »MERX« CELJE — TOZD GOSTINSTVA IN TURIZEM RAVNE NA KOROŠKEM organizira v letošnji sezoni letovanja v počitniških domovih v Biogradu na mora, Ankaranu, Strunjanu, Smučarski koči pod Uršljo goro in v hotelu »KOZJAK« v Radljah db Dravi. I. DRUŽINE DELAVCEV »MERK« a) družine brez otroškega dodatka: 1. delavci in upokojenci, zakonci brez dohodka in otroci nad 10 let 2. zakonec z lastnim dohodkom 3. otroci od 4 do 10 let a) z lastno posteljo b) is souporabo postelje 4. Otroci do 4 let (isaimo souporaba postelje) 5. delavci, zakonci brez dohodka in otroci nad 10 let 6. zakonec z lastnim dohodkom 7. otroci od 4 do 10 let a) z lastno posteljo b) s souporabo postelje 8. Otroci do 4 let (samo souporaba postelje) 9. delavci, zakonci brez dohodka in otrodi nad 10 let 10. zakonec z lastnim dohodkom 11. otroci od 4 do 10 let a) z lastno posteljo b) s souporabo postelje 12. otroci do 4 let (samo soup. postelje) 1. odrasle osebe in njihovi otroci nad 10 let 2. njihovi otroci od 4 do 10 let a) z lastno posteljo b) s souporabo postelje 3. njihovi otroci do 4 let (samo souporaba postelje, brez hrane) III. DRUGI GOSTJE: 1. odrasle osebe in otroci nad 10 let 2. otroci od 4 do 10 let a) z lastno posteljo b) is souporabo postelje 3. otrodi do 4 let (samo souporaba postelje, brez hrane) I. POČITNIŠKI DOM BIOGRAD na mora V Biogradu na mora nudimo gostom nastanitev v privatnih sobah, prehrano in gostilniške usluge pa v lastni restavraciji. Organiziran je tudi avtobusni prevoz iz Celja v Biograd na mora in nazaj. CENE PENSIONOV: desetdnevni pension (nastanitev, zajtrk, kosilo in večerja) znaša: Za otroke do 4 let je v gornjem ceniku zaračunana samo souporaba postelje s Starši. Evemtudlno prehrano za te otrdke je naročiti v restavraciji počitniškega doma po želji in se plača posebej. Za otroke od 4 do 10 let navedeni dve ceni: prva je za pension, ko tak otrok spi sam v postelji, draga cena pa za primer, ko spota dva otroka do 10 let v eni postelji. Za otroke nad 10 let je obvezno naročiti samostojno posteljo. GOSTOM, ki imajo na voljo lastne nočitvene kapacitete, nudimo celodnevno prehrano v naši restavraciji po ceniku počitniškega doma. Počitniški dom v Biogradu na mora nudi gostom tudi gostinske usluge po naročilu po zmernih cenah. Smučarska koča pod Uršljo goro in hotel »KOZJAK« v Radljah ob Dravi nudita gostom letovanje pod pogoji in cenah, M veljajo za počitniški dom v Biogradu na mora. AVTOBUSNI PREVOZ V BIOGRAD na moru: Gostom, ki želijo potovati v Biograd na mora v okvira naše organizacije, nudimo direktni avtobusni prevoz v odhodu in povratku. Cene prevozov bodo objavljene naknadno, ko bo sklenjena pogodba z avtobusnim prevoznikom. Otroci do 10 let, ki ne 'koristijo lastnega sedeža v avtobusu, ali pa koristita dva Otroka en sedež, plačajo 50% prevozne cene. Delavci »MERK« in njihovi otroci, ki prejemajo zmanjšani otroški dodatek, imajo na prevozne cene 30 % popusta, s polnim otroškim dodatkom pa 40% popusta. II. LETOVANJE V ANKARANU IN STRUNJANU Počitniški dom v Strunjanu ima dve vikend hišice in tri kamp prikolice, počitniški dom v Ankaranu pa ima štiri Vikend hišice z možnostjo priprave hrane v hišicah, in tri vikend hišice, za katere pa je možno pripravljati hrano v skqpni kuhinji. ČAS KORIŠČENJA od 30. 6. KORISTNIKI od 20. 6. do 10. 7. od 11. 7. do 29. 6. od 22. 8. do 21. 8. do 31. 8. b) družine z delnim otroškim dodatkom: c) družine s polnim otroškim dodatkom: 792 — 891,— 990,— II. DELAVCI DO, ki sofinancirajo izgradnjo počit, doma: 1.232,— 1.424,— 984,— 760,— 270,— 1.386.— 1.602,— 1.107.— 855.— 270.— 1.540,— 1.780,— 1.230.— 950.— 270.— 992,— 1.424.— 792.— 616.— 270,— 1.1:16.— 1.602.— 891.— 693,— 270,— 1240,— 1.780,— 990,— 770,— 270.— 1.424,— 632,— 488,— 270,— 1.602.— 711.— 549.— 270.— 1.780,— 790,— 610.— 270.— 1.600,— 1.800.— 2.000,— 1.120,— 1260.— 1.400.— 800,— 900.— 1.000.— 300,— 300,— 300,— 1.920,— 2.160,— 2.400,— 1.280,— 1.440.— 1.600.— 960.— 1.080,— 1.200,— 350,— 350.— 350 — Vsak navedenih prostorov ima po 4 ležišča. Najemnine za 10 dni znašajo: KORISTNIKI 1. Družine delavcev »MERK« brez otroškega dodatka 2. Družine delavcev »MERK«, ki prejemajo defM otr. dodatek 3. Družine delavcev »MERX«, ki prejemajo polni Otr. dodatek 4. Drugi goisitje Za 11-dnevne termine letovanja je h gornjim cenam prišteti še najemnina za 1 dan. Piri j a ve za letovanje v počdtni-ških hišicah oz. prikolicah v Ankaranu in Strunjanu bo pregledala komisija za rekreacijo in oddih konference SO OZD »MBRX« CELJE in jih razporedila po naslednjih prednostnih pogojih: 1. zdravstveno Stanje delavca in njegovih otrok, 2. delavci s predpisano dietno prehrano, 3. občutljivost na daljšo vožnjo, 4. kandidati, ki preteklo leto niso letovali v Ankaranu oz. Strunjanu, 5. ostali kandidati. O odločitvi komisije bodo prijavljeni pismeno obveščeni. III. IZVENSEZONSKI POPUST Izvensezonski popusti so že od-raounani v cenah pensionov, navedenih v prvi tabeli in znašajo: 1. 20% popusta v času od 20. 6. do 29. 6., 2. 10% popusta v času od 30. 6. do 10. 7. in od 28. 8. do 31. 8. Za letovanje upokojencev »Merx« veljajo enake cene kot za aktivne delavce »Mene«, ki ne prejemajo otroškega dodatka. IV. POČITNIŠKI TERMINI Letovanja v počitniških domovih »MERX« trajajo po 10 oz. 11 dni: I. izmena od 20. 6. do 29. 6. 1980 — 10 dni, II. izmena od 30. 6. do 10. 7. 1980 — 11 dni, III. izmena od 11. 7. do 20. 7. 1980 — 10 dni, IV. izmena od 21. 7. do 31. 7. 1980 — 11 dni, V. izmena od 1. 8. do 10. 8. 1980 — 10 dni, VI. izmena od 11. 8. do 21. 8. 1980 — 11 dni, VII. izmena od 22. 8. do 31. 8. 1980 — 10 dni. Počitniški termini po 11 dni so določeni zaradi dnevov, ko je dovoljena vožnja z osebnim avtomobili, da je tako omogočen odhod na morje in povratek vsem, ki se bodo peljali z osebnimi avtomobili. Hišica Hišica Kamp S brez prikolica kuhinjo kuhinje 1.250.— 750,— 1.500,— 1.000,— 625.— 1.200,— 750,— 500,— 900,— 1.750.— 1.000,— 2.100,— Nastop letovanja in zasedba sobe je vlsak prvi dan gornjih počitniških terminov od 8.00 ure dalje, izpraznitev sob pa najkasneje enajsti oz. dvanajsti dan do 7.00 ure zjutraj. V. TURISTIČNA TAKSA V navedenih cenah letovanja ni vračunana turistična taksa in jo je plačati posebej. VI. PRIJAVE IN VPLAČILA Vsako žaljeno letovanje je prijaviti na oibrazcu »PRIJAVA ZA LETOVANJE«, ki jo je točno in v celoti izpolniti. Nepopolne prijave bodo vrnjene. Prijave za letovanje sprejema tajnik po zaposlitvi delavca pristojne sindikalne organizacije, ki jih pregleda in overi ter pošlje referentu za letovanja DSSS »MERK« CELJE, Kocenova 2 a. Po vplačilu 30 % vrednosti letovanja se rezervira nastanitev po želji, le^ta pa postane dokončna ob vplačilu celotnega zneSka Stroškov letovanja, M ga je potrebno vplačati najmanj 20 dini pred nastopom letovanja. Delavci »M BRK« uveljavljajo storitve počitniških domov tudi po cenah, ki so določene za prejemnike otroških dodatkov. Zato je po- Delo svetov potrošnikov je neločljivi del samoupravnega organiziranja našega družbenega življenja, s katerim omogočamo popolnejše uresničevanje družbenoekonomskega položaja delovnih ljudi in občanov Celja na temeljih Ustave, Zakona o združenem deta in drugih sistemskih zakonov s tega področja. (Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in Zakon o družbenem planu Jugoslavije, Zakon o blagovnem prometu, trebno priložiti k prijavi tozadevno - potrdilo, ki ga izda direktor pristojne TOZD. Na potrdilu mora bati obvezno označena vrsta otroškega dodatka (zmanjšani aM polni). VII. STROŠKI ODPOVEDI LETOVANJA 1. V primeru odpovedi letovanja zadržimo vplačano akontacijo v višini 30% stroškov prijavljenih storitev letovanja. 2. V primeru odpovedi letovanja v času 20 dni pred predvidenim nastopom letovanja zaračunavamo dejanske Stroške letovanja, če prijavljenec ne pridobi novih koristnikov za odpovedane kapacitete. 3. V primeru odpovedi letovanja, ko prijavljenec pridobi nove koristnike za iste kapacitete, zaračunamo manipulativne stroške pavšalno 50.— din za aranžman. 4. iPirijavljenau, ki zaradi višje sile (bolezni, nesreča, smrt v ožji družini, elementarna nesreča, poziv k vojakom) odpove letovanje, ne zaračunavamo odpovednih Stroškov, če predloži ustrezno potrdilo. VIII. ROK ZA PRIJAVE LETOVANJA Rezervacija nastanitvenih kapacitet za delavce »MERK« in njihove družinske člane in za delavce DO Kovinotehne, KK Šentjur, KZ Laško in Dravinjski dom Slovenske Konjice, ki so vložili svoja sredstva za ureditev počitniškega doma, se zaključi z 10. majem 1980. Po tem datumu bomo spejemali prijave za nezasedene kapacitete od vseh interesentov, ki bodo želeli letovati v naših počitniških domovih. Predsedstvo konference sind. org. OZD »MERK« CELJE Zakon o standardizaciji ...) Delovni ljudje in občani moramo sami Obvladovati proizvodnjo. Če prihaja do motenj pri zadovoljevanju proizvajalnih in življenjskih poltreb ter interesov, potem to pomeni, da smo prejšnjo trditev uresničil zgolj deklarativno. Zato bomo občani in delovni ljudje Celja, organizirani v svetih potrošnikov, v letu 1980 poskrbeli predvsem za: 1. Na današnji problemski kon- Program občinske konference svetov potrošnikov Celje v letu 1980 f c renči smo kritično spregovorili o preskrbi. Dandanašnja stališča bodo morala najti svojo realizacijo v sleherni krajevni skupnosti, sleherni delovni organizaciji, ki se bavd s prometom blaga, ne bodo mogla obiti vse strokovne .družbenopolitične in gospodarske dejavnike v celjski občini. Zato bo občinska konferenca svetov potrošnikov vedno in temeljito preverjala uresničevanje teh stališč, hkrati pa tudi opozarjala in izpostavljala moralno in pdklicno odgovornost vseh dejavnikov. 2. V letošnjem letu zaključujemo srednjeročno obdobje. Ocene, ki jlih delamo ali bomo šele naredili, bodo nudile startno mesto za naslednje srednjeročno Obdobje. Če ugotavljamo ali bomo ugotovili, da veliko načrtovanega nismo naredili, je to v prvi vrSti krivda nerealno zastavljenih ciljev včeraj. Da se nam to ne bo zgodilo tudi jutri, bomo: — v sleherni krajevni skupnosti dobro proučili seznam potreb, — do seznama potreb bomo prišli samo na osnovi podrobnega poznavanja situacije — samoupravno dogovorjen seznam potreb bomo uvrstili v realneje zasnovan program dela, v katerem bomo skupaj z nosilci preskrbe dogovorili prednostne naloge, predvideli potrebna finančna sredstva in vire teh sredstev. Vise to bomo morali narediti še pred sprejemom srednjeročnih planov za obdobje 1981-1985. 3. V naš program dela moramo uvrstiti tudi naloge s področja zadovoljevanja potreb in interesov delovnega olovdka in dviga njegove žirvlenjiske ravni. V to sodi izgrajevanje mreže sodobnih objektov za preskrbo prebivalcev, odpiranje raznih storitvenih dejavnosti in ne nazadnje tudi Skrb za kadre v teh dejavnostih. Uresničitev teh nalog zahteva določene investicije, načrtno in dolgoročnejše prizadevanje ter združevanje ddla in sredstev ustreznih delovnih organizacij, samoupravnih interesnih Skupnosti in samih potrošnikov. Dogovarjanj a za gradnjo nove celjske blagovnice so dala premalo rezultatov, zato bomo potrošniki podprli vtsalko alkcijo izvršnega sveta skupščine občine, sveta za gospodarstvo v letu 1980, ki naj bi nam zagotovila boljšo preskrbo. V tem dogovarjanju moramo Vključiti tudi druge nosilce iz ostalih področij naše ali drugih republik. Pri tem pa morajo vsi tisti, ki žele priti v Celje, prevzeti tudi druge obveznosti, ki sicer sodijo v sklop kvalitetne preskrbe in sicer enakopravno s tistimi delovnimi organizacijami, ki sedaj skrbe za preskrbo. Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIČ Bogomir, dipl. oec. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana URATARIC Breda, dipl. ing. PLANKO Vera Odgovorni urednik: CMER Ladislav, dipl. iur. Izhaja mesečno Tisk: TOZD Papirkonfekcija Krško Naklada 2900 izvodov Najboljša ženska ekipa Merx TOZD Laško Zveza telesno-kulturnih društev občine Laško, je dne 11. 3. 1980 priredila tekmovanje ženskih ekip za »POKAL 8. marec«, ki so se ga udeležila telesno kulturna društva osnovnih organizacij sindikata občine Laško. Tekmovanje je bilo ekipno. Vsaka ekipa je štela 5 tekmovalk. Uvrstitev ekip v posameznih panogah se je točkovalo, seštevek pa je bil dokončni plasman. Tekmovalne discipline so bile: — metanje pikada, — skok v daljino z mesta, — TRIM štafeta. Našo ekipo so zastopale: Ojsteršek Verica, Belej Marinka, Lah Darja, Kendar Marjana in Horjak Dragica. Ekipa »Mera:« TOZD Laško je bila prvo-uvrščena ter je prejela »POKAL IN PRIZNANJE«. Iskrene čestitke nalši ekipi za prvo mesto, tov. Ojsteršek Verici pa še zahvala za njeno prizadevnost na športnem področju. Vera Planko