VESTNIK
Celovec * četrtek * 9. november 2000 štev. 45 (3091)«letnik 55 * cena 10 šil. * 0,75 evra
Umrl bivši predsednik dež. zbora Josef Guttenbrunner
Pol stoletja človekoviHlf^ pravic v Evropi
pvan pred dnevom mrtvih je L/umrl Josef Guttenbrunner, mož značaja, zvest prijatelj in zagovornik vseh, ki v pomanjkanju materialnih dobrin in v duševnem zatiranju životarijo na tem svetu. V tem svojem nazoru je zaobjel tudi nas koroške Slovence, kakor komaj kdo v naši deželi.
Dan pred dnevom mrtvih je zaključil svojo življenjsko pot in vstopil v vesoljno občestvo mrtvih, katerih pričujoča nemost opozarja na neizprosno minljivost našega življenja.
Brez besed smo stali ob odprti jami, v katero se je pogrezala krsta spoštovanega pokojnika. Le pesem domačega pevskega zbora je ubrano in žalostno ihtela preko grobov v slovenskem in nemškem jeziku. Mašnik je v dostojnosti opravljal svojo dolžnost in pospremil krsto iz mrliške veže na pokopališče, kjer je zaključil žalni obred. Spoštljivo je obkrožal žalni trop pogrebcev zadnje počivališče velikega moža, ki si ni želel nagrobnega nagovora od nikogar; ne od zastopnikov oblasti, s katero se je ukvarjal v svojih visokih političnih funkcijah, ne od potentatov svoje stranke, ki so zapustili postulate nekdanje internacionalne solidarnosti in se odtujili idealom, do katerih je stal pokojnik z neomahljivo trdnostjo do svojega zadnjega diha.
Kdor se je hotel posloviti od preminulega v molku, je to mogel storiti le z velikim spoštovanjem do človeka, katerega drža in dejanja so sama dovolj jasno izklesala neoporečni lik, ki
□
□
□
□
□	I V
□
□
□
□
f filmski krožek' „mladinski dom“ vabi na
PUHKU
mmm


v četrtek, 16. nov. 2000, ob 19:30 url, v Mladinski dom, Mikschallee 4, Celovec
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□

in»»
JlhčUnl ™W\ LiUkem
Predvajali bomo filme, Id «o j j krotka u»tvurili v zadnjem »olskcm	*J
: Irtu in no ralo uipetao sodelovali i
is: m
nam bo vsem ostal kot vzor v neminljivem, častnem in hvaležnem spominu. Tako je naš dragi pokojnik zaključil svoje življenje in ostal neokrnjen od dostikrat neiskrenih hvalnic tudi v smrti.
Le pesnik Michael Gutten-bruner, njegov brat, se je nadejal, da spregovori ob odprtem grobu, česar pa zaradi vremena
ni mogel, saj je dež v curkih šklopotal na razpete dežnike in zadušil vsako izgovorjeno besedo. Njegov tekst, ki ga prinašamo v nemškem jeziku, priča o visokem spoštovanju do brata in o plemeniti integriteti njegove vedno odprte osebnosti.
Naj mu bo zemlja na gomili lahka!	T. S.
A novembra je minilo petde-T". set let, odkar je bila v Rimu leta 1950 razglašena Evropska konvencija o človekovih pravicah, ki je temelj evropske povojne ureditve in demokracije. Konvencija zavezuje 41 držav članic Sveta Evrope k spoštovanju človekovih pravic preko nadnacionalnega in neodvisnega Evropskega sodišča s sedežem v Strasbourgu.
Profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani in sodnik Evropskega sodišča Boštjan M. Zupančič je v posebni prilogi dnevnika Delo, ki jo je izdal Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, poudaril, da je Konvencija predvsem pravna reakcija na vse ekscese, katerih posledica je bila druga svetovna vojna. Evropi je namreč postalo jasno, da lahko samo vladavina prava državo, družbo in mednarodno skupnost ubrani pred vsemi ob-
Na oktobrskem knjižnem sejmu v Frankfurtu se je uspešno predstavila tudi založba Drava, tako kot tudi Mohorjeva založba in založba Wieser. Direktorica dr. Helga Mračnikar se posebno veseli velikega uspeha, ki ga je doživela s svojo uspešnico »Haider Show« izpod peresa Klausa Ottomeyerja. Na sliki avtor (desno) v razgovoru za Hessischer Rundfunk, kjer so knjigo predstavili v radijski oddaji v živo.
PREBLISK
zanega. Če so drtavni aparati še količkaj v službi ljudstva in ne strank, se bodo morali spoprijeti z gnilobo, pa naj še tako smrdi komu pod nos.
FPÖ pa bo kmalu zmanjkalo primernih ljudi, ki bi jih lahko po principu »gleitende Arbeitszeit« še postavljala za
■ Vsakemu je jasno, da avstrijska črno-modra koalicija ne stoji pod srečno zvezdo - nekaterim je žal, drugi se tega veselijo. Stranka tistih, ki se vselej na široko ustijo, da bodo »poskrbeli za red« in se radi predstavljajo kot čistilna kolona države, imajo nenadoma cele kupe uma-
Špijoni, prevaranti in še kaj
rali so za svojimi političnimi nasprotniki, jih v javnosti difamirali po geslu: če se izkaže resnica, je itak ne bo nihče več registriral. Če obmetavaš z blatom, nekaj bo že obviselo...
Zdaj se je zvrnil cel kamion blata na te »saubermänner« in kaže, da ne bo pomagalo vpitje, da imajo drugi tudi kaj uma-
Karl Vouk S K Y
mninistre. Po vsej verjetnosti zdajšnja koalicija ne bo držala več kot eno leto. Po vsej verjetnosti se nam obetajo predčasne oz. ponovne volitve. In po vsej verjetnosti se SPÖ še vedno ni naučila ničesar in bo skušala točkovati s temami nazadnjakov. Lepo bi bilo, če sem se zmotila.	S. W.
Nove slike
Otvoritev
Četrtek
9.	11. 2000, 19.00 k & k
Šentjanž v Rožu St. Johann Uvod: Mag. Ulli Sturm
Razstava traja
10.	11.-22.12.2000 odprto: to, če, so 18-20 sr, pe 9-12
likami totalitarizma. Funkcija vsega pravnega je že od nekdaj varovanje civiliziranega posameznika pred nasiljem drugih: manjšine pred večino, posameznika pred kolektivom ...
Vladavini prava, ki jo v vsaki državi uteleša ustava, so podrejeni vsi, tako ljudstvo kot nosilci oblasti, od zakonodajne in izvršilne do sodne. Šele ko ustavno sodišče, ki je neke vrste forum, ki ustavo razlaga in varuje, odpove, je možna pritožba na Evropsko sodišče.
Svet Evrope, ki pospešuje demokracijo in človekove pravice po vsej Evropi, je sprejel tudi Evropsko socialno listino, ki posega na področje varstva socialnih in ekonomskih pravic. Evropska konvencija za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja pomeni dodatno varstvo za zapornike in pripornike, podvržene mučenju in ponižujočemu ravnanju. Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin je pravno zavezujoči akt za splošno varstvo narodnih manjšin, ki se izvaja z zakoni in politiko posameznih držav.
Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti se bori proti rasizmu, sovraštvu do tujcev, antisemitizmu in s tem povezani nestrpnosti. Prav tako je sestavni del varovanja človekovih pravic tudi uveljavljanje enakopravnosti med ženskami in moškimi ter prizadevanje za razširitev pravic na področju svobode izražanja.
Ministri vseh držav članic Sveta Evrope so ob praznovanju petdesetletnice v Rimu podpisali dvanajsti protokol Evropske konvencije, ki nasprotuje vsem oblikam diskriminacije. Razgovor pa je tekel tudi o načinu reševanja vedno hujših posledic ilegalnih migracij v Evropo, zlasti za najšibkejše člane migracijskih skupin, to je ženske in otroke.
Irena Destovnik
Maturantje Dvojezične trgovske akademije
vabijo
na
maturantski
ples
v soboto,
18. novembra 2000, ob 20. uri
v Domu sindikatov v Celovcu,
Bahnhofstraße 44
Za ples igra ansambel STOPAR iz Mengša in CARINTHIA BAND s pevko Ali Gaggl Predprodaja vstopnic pri maturantih
Prisrčno vabljeni!
MICHAEL GUTTENBRUNNER:
Negovorjeni nagovor ob odprtem grobu brata Josefa:
Einen Toten ehren heißt, seiner Tugenden zu gedenken und sich wenn möglich, selbst darin zu bestärken.
losef Guttenbrunner ist tot; J sein stürmisches, einst so er-wartungsheisses Herz schlägt nicht mehr. Sein ganzes Sinnen und Trachten galt von Anfang an der Befreiung der breiten Masse, des Fundaments der Nation, aus der Fessel des Mangels und der Ungerechtigkeit. Schon in Treibach-Alt-hofen, als er noch in die Hauptschule nach Friesach ging, verschaffte er sich neben anderer Literatur die statistischen Jahrbücher der Wiener Arbeiterkammer.
Josef Guttenbrunner war durch und durch sozialpolitisch und leidenschaftlicher Parteinahme fähig; parteipolitisch aber mit dem Vorbehalt, dass es theoretisch auch eine andere, bessere Partei sein könnte. Es ging ihm ausschliesslich um die Erfüllung der öffentlichen Aufgabe, um den allgemeinen Zweck; nicht um den gesicherten Bestand einer bestimmten Firma. Bei aller selbstlosen Konsequenz und radikal wie er war, in So-
zialpolitik und Schulpolitik, konnte er in gewissen Punkten mit dem Traditionellen, Konservativen, mit dem Patrioten und Absoluten fühlen, sobald sie nur nicht unredlich oder Heuchler waren. Und darin, in dieser Tugend der Selbstverleihung und des Opfers, lag für ihn auch die Gefahr einer Irritation.
Er hatte um 1938 die Aufmerksamkeit von Leuten gefunden, die imstande waren, zu protegieren. Aber soweit reichte ihr Einfluss dann doch nicht, dass er eingewilligt hätte, sich »UK« stellen zu lassen. Der Krieg hatte ihn, unter General Schörner, bis ans Eismeer geführt. Von dort hat er seinen Gönnern im Landesschulrat die Absage erteilt: Er wage es nicht, sich vom Schicksal aller zu trennen, in deren Mitte er stehe.
Der jetzt hier eingesargt ist und den wir ins Grab legen, war ein Enthusiast der Aufgabe, und unserer politischen Bestimmung, die Aufgabe gegen
den Selbstverlauf der Welt und den Widerstand aller dummen Egoisten durchzusetzen. Dafür hat Guttenbrunner sich lebenslänglich buchstäblich aufgerieben.
Wir denken weit zurück, an den Anfang unseres Laufes, den wir bald vollenden; an die Frühlingstage des Gestorbenen, an die von Massenarmut und politischer Reaktion gezeichneten dreissiger Jahre, als Josef Guttenbrunner die
mals hat er das mühsame Leben eines im ganzen Land herumgeschickten Hilfsschullehrers geführt.
Aus der Zeit, da ihm hohe Ämter verliehen waren, sind noch folgende Grundzüge seines Charakters festzustellen: Guttenbrunner übte als Parteimann Selbstkritik. Das Schlimmste, Unverzeihlichste was ein Genosse unter Genossen tun kann: die Sonde an sich selbst und die eigene Partei anzuset-
me: Die Partei ist eine Schule. So hat er jederzeit scharfe diagnostische Blicke in die Eingeweide der Partei geworfen. Und zu einer Zeit, da Kreisky erst mit seinen grossen Gaben ans Ruder kam, sah er schon schwarz. Ich habe Kreisky ein einzigesmal getroffen, in der Schweiz, da sagte er zu mir: Ihr Bruder schreibt mir sehr kritische Briefe - Amokbriefe - einen nach dem andern.
Der Verstorbene war übrigens im Besitz einer grossen Redegabe, einer Beredsamkeit und Argumentation ohne jedes Tricktrack, er ging immer geradeaus. Ich glaube, dass sich darin vom Tal bis an die Gletscherwand kein anderer mit ihm vergleichen konnte. Als er im Landtag war, wurde er mir deswegen öfter auch von politischen Gegnern gerühmt.
Zur grössten Anstrengung und Vergeudung seiner Kräfte hat schliesslich der traurige politische Prozess geführt, der im bornierten und boshaften »Ortstafelsturm« seinen Höhepunkt erreichte. Diesem Sturm gegenüber stand Guttenbrunner, zusammen mit einigen anderen, allein. Die ganze Wucht des Hasses traf vor allem ihn, weil er dem gesetztbefreienden Unfug und der Gewaltverübung mit seinem Wort am offensten entgegen trat.
Er ruhe in Frieden!
t Josef Guttenbrunner
Lehrerbildungsanstalt absol- zen, und sie zu halten. Die vierte, als er als Chormeister Sozialdemokratie war für ihn der Sängerrunde Haidach fun- keine günstige Gelegenheit, gierte und um die Hand der schnell reich zu werden, kein süssen Mitzi Tschitschko an- El Dorado für Glücksritter und hielt, die er dann für immer Raubritter, oder wie Nestroy festgehalten und nie mit keiner gesagt hätte: keine Millionärsanderen vertauscht hat. Da- fabrik. Guttenbrunners Maxi-
SLOVENIJA
Zapletena pogajanja za vladno koalicijo
NOTRANJA POLITIKA
Posledice vohunske afere so popolnoma nepredvidljive
Qosledice avstrijske vohunske l afere, ki jo je s svojo knjigo »Ich gestehe« (Priznam) sprožil karencirani policistj Josef Kleindienst, bivši visoki svobodnjaški funkcionar ter vodja svobodnjaškega sindikata, vse bolj hromeče vplivajo na delo koalicije. Med svobodnjaki pa je politična spoved nekdanjega miljenčka sprožila preplah in hude motnje v samem strankinem ustroju.
Vohunska afera, ki pretresa temelje države, je nedvomno najhujši škandal minulih desetletij druge republike, v glavnem pa so po dosedanjih preiskavah vanjo vpleteni pripadniki svobodnjaške stranke. Osumljeni so nedovoljenega poseganja v tajne podatke, shranjene na policijskem računalniku EKIS. Osumljeni so, tako obtožnica, da so sami ali pa na željo visokih F-politikov brskali po tem tajnem podatkovnem skladišču in iz njega črpali municijo za politično delo strankinih predstavnikov. To so lahko bili parlamentarci, deželni politiki ali podobno. Med drugim naj bi se celo sedanji pravosodni minister Böhmdorfer kot advokat
svobodnjaške stranke in njenega bivšega predsednika Haiderja posluževal tajnih podatkov iz ekisevega sklada.
Vsa ta optika je seveda nevzdržna in za stranko, ki se je sama oklicala za varuha pridnih, marljivih in delavnih avstrijskih patriotov, pomeni pravo katastrofo. Kar naenkrat čofota v greznici škandalov in fa-lotarij, pač tam, kjer se po njeni dikciji nahajajo le druge stranke. Lažen blišč nedolžnosti se je spremenil v brozgo škandala.
Majhen vtis o nervozi te stranke nudi vest, da so koroški svobodnjaki za prihodnjo sredo najavili izreden strankin kongres, na katerem naj bi v neki koroški izjavi obsodili preiskave proti svobodnjakom. Ta kongres je lahko že začetek konca trenutne vladne koalicije. Možno je namreč, da se bo preko njega Haider vrnil v avstrijsko zvezno politiko in bo potem v novi funkciji skušal pritiskati na vlado, naj zaustavi preiskave. Če pa s tem ne bo uspel, se kaj lahko zgodi, da bo razgnal koalicijo ter tako skušal rešiti zase in za svojo stranko, kar se še rešiti da. Veliko itak ni več preostalo od njenega imidža kot stranka »malega« človeka. Na zvezni ravni so se njeni vladni člani izkazali kot večinoma nezmožne, na deželni ravni pa stranka prvič po dolgih letih stoji pred ruševinami svoje politike, kar so pokazale volitve na Štajerskem. Podobno ji cveti na Gradiščanskem ter na Dunaju.	Franc Wakounig
Q ri pogajanjih o novi slovens-r ki vladni koaliciji se stvari očitno bolj zatikajo kot pričakovano. Sprva je bilo načrtovano, da bi predsednika strank LDS (Liberalna demokracija Slovenije) in ZLSD (Združena lista socialnih demokratov), Janez Drnovšk in Borut Pahor že na začetku tega tena podpisala koalicijsko pogodbo.
A iz pričakovanega pakta ni bilo nič in iglica političnega kompasa se je nagnila v drugo smer. V torek na primer sta najverjetnejši mandatar Janez Drnovšek in predsednik stranke DeSUS Janko Kušar podpisala pogodbo o koalicijskem sodelovanju, liberalni demokrati kot najmočnejša stranka v parlamentu pa sedaj vabijo v koalicijski čoln še mladinsko stranko $MS ter celo združeno stranko SLS-SKD Franca Zagožna, ki je na volitvah bila občutno poražena.
S to opcijo očitno hoče Drnovšek izločiti Združeno listo iz koalicijskega pokra, možno je pa tudi, da premeteni taktik in politični lisjak išče še boljše adute za pogajanja z Združeno listo Boruta Pahorja.
Pogajanja za vzpostavitev nove vlade še niso zaključena, kajti združena stranka SLS+ SKD še zmeraj okleva, ali naj
gre v vlado ali ne. Precejšen del stranke z bratoma Podobnikoma na čelu zagovarja pot v opozicijo, kjer naj bi se stranka regenerirala in si nabrala moči za poznejši prevzem odgovornosti v državi. Sedanji predsednik Zagožen in trenutni štab stranke pa se ogrevata za vstop v vladno koalicijo, ker bi po njunem mnenju stranka v opoziciji zmrznila. Poleg tega so že imenovali ministrske stolčke, ki bi jih radi zasedli: finance, notranje zadeve, kmetijstvo in pravosodje.
Mladinska stranka SMS sicer podpira liberalno demokracijo, noče pa vstopiti v vlado.
Ker Drnovšek hoče vladati le s koalicijo, ki ima debelo podloženo večino v parlamentu, Združene liste še ni odpisal. Sevda pa bo to nedvomno najtrši oreh, kajti obe stranki gresta z jasnimi koncepti in predstavami v pogajanja in od teh nočeta bistveno odstopati.
Zato se je pri pogajanjih zalomilo prav v točkah, ki jih obe vrednotita kot središčne: to je vprašanje šolstva, denacionalizacije in vpliv kanonskega, to je cerkvenega prava na slovensko ustavno ureditev. Združena lista odklanja trenutno denacionalizacijsko linijo vlade, odločno zavrača možnost vpliva ka-
nonskega prava na bistvene in viruletne pravne interese Slovenije, pri šolstvu pa zahteva izobraževalno ofenzivo. Ta stališča je predsednik Združene liste Borut Pahor potrdil tudi v pismu mandatarju Drnovšku, ki mu je odgovoril, da se stališča strank bistveno itak ne razhajajo. Poudaril pa je, da se prav pri denacionalizaciji zadeve lahko dodobra zakomplicirajo.
Glavni vzrok za zamrznjenje pogajanj pa je lista kandidatov za ministrske stolčke, ki jo je Združena lista predložila liberalnim demokratom. Na njej so namreč imna oseb, s katerimi Drnovšek enostavno ne more, oz ne strinja z željami stranke. Predvsem ministrstva za šolstvo noče odstopiti Združeni listi, ker bi po njegovem mnenju to privedlo le v nepotrebno politizacijo tega resorja.
Predsednik Združene liste je očitno že spoznal, da je koalicijsko grozdje prekislo in je najavil svojo kandidaturo za pred-sednikq državnega zbora. Pa tudi tu mu lahko liberalni demokrati prekrižajo načrte.
Kakorkoli že, koalicijska pogajanja so po mennju mnogih bolj zanimiva kot pa vsa volilna kampanja. V slovenskih medijih so pogajajanja pospremili s primernimi komentarji. V ljubljanskem Dnevniku je Dejan Kovač svoj komentar naslovil s »Kolobocija«, mariborski Večer pa je na naslovnici vprašal »Ali je konec z ZLSD ali le igra živcev?«
Franc Wakounig
KULTURNA INTEGRACIJA EVROPE
Za majhne narode je to izziv največjih razsežnosti
Tematiki, ki prav v obmejnem I prostoru in na stičišču kultur, predvsem pa v času načrtovane evropske integracije in razširitve območja Evropske unije pridobiva na pomenu in ki v sebi nosi močne kulturnopolitične, a žal tudi nacionalistične naboje, se je minulo soboto posvetil Club tre popoli. V celovški Evropski hiši so o vprašanju »Kulturna integracija Evrope -predsodki, miti, realnost« razpravljali pesnik in založnik Hans Kitzmüller iz Furlanije, točneje iz Krmina/Cormons, Erhard Busek, avstrijski politik in zagovornik evropske integracije, ter Jože Pučnik, sociolog in politik iz Slovenije, ki mu je življenje naprtilo vse izkušnje od izolacije do integracije in ki je v dobi osamosvojitve Slovenije odigral pomembno vlogo.
Moderator razprave Zdravko Velik je uvodoma v diskusijo navrgel nekaj »kamnov spotike«, med drugim strah za lastno identiteto v združeni Evropi in pa srhljiv pojem »lajtkultur«, nova besedna tvorba nemških politikov, pojem, ki strahovito spominja na ideološke temelje nacifašizma in je že dodobra razburil evropski miselni svet ter ga v bistvu razdvojil na tiste, ki ga zagovarjajo, in na one, ki ga odklanjajo.
Tržni zakoni, hvala ne!
Kitzmüller je, opirajoč se na Grillparzerja, dejal, da kulturna integracija ni podrejena zakonitostim tržnega gospodarstva in
konzumne družbe ter pravilom sodobnega marketinga, ampak se razvija v smislu dopolnila, ki nam omogoča, da si pridobimo, česar še nimamo. Kulturna integracija je pot do vse širše in globlje zavesti, ki poudarja njen skupni evropski imenovalec. Če bi se ravnali po zakonitostih tržnega gospodarstva, bi to za kulturno integracijo bila velika katastrofa. Prav zategadelj je Kitzmüllerju ljubši in bližji pojem »interkulturaliteta«, ker je sad dnevnih prizadevanj za sodelovanje, povezan z mnogimi upi, razočaranji, zadovoljstvom in bolečinami.
Smiselno isto je dejal tudi Busek, kajti če združitve Evrope in njene integracije ne bo mogoče postaviti na temelje kulture, potem bo ta proces spodletel. Ali drugače povedano: evropska združitev, ki bo temeljila zgolj na zakonitostih in na logiki gospodarstva ter trga, je obsojena na fiasko, na polomijo.
Združevanje Evrope je vpeto v sočasnost raznih razvojnih procesov, kot so to na eni strani politika integracije, družbena in državnopolitična transformacija (nove državne enote) in proces zbliževanja, ki ima v sebi kal politike Evrope dveh hitrosti, na
drugi strani pa močne in usodne globalne ekonomske spremembe. Prav zato bi morala kultura imeti vse več teže in naj bi igrala vlogo korektiva. Pri tem pa je treba upoštevati, da integracija ni isto kot asimilacija, da cilj integracije ni in ne more ter ne sme biti neka amorfna kulturna zmes. Pomembna je regionalna zavest s svojimi posebnostmi, ki segajo od pesmi do kulinarike, od jezika do običajev. Vse to pa je vpeto v napetost med pestrostjo in preproščino, enoumjem ali abotnostjo (Vielfalt-Einfalt). Busek je abotnost istovetil z neumnostjo.
politike in kulture po njegovem mnenju sodi med nerazvite države. Če se te države in mali narodi ne bojo integrirali v Evropo, potem bo po njih, ker bojo odrinjene na rob ali pa bojo izginile. Drugačna in sil-nejša oblika integracije je globalizacija, ki se ji prav tako ne moremo izogniti. Integracija bo povezana z močnim pritiskom prilagajanja, kakor so sploh vsi parametri življenja, gospodarstvo, politika, kultura, narodnost, podvrženi trajnim pritiskom močnejšega in boljše organiziranega, kar realno vpliva na problematiko kulturne integra-
Z leve: Hans Kitzmüller, Erhard Busek, Jože Pučnik in moderator Zdravko Velik
POGOVOR Z RENATO KOSI
Uživajte drugačne počitnice
Turistične kmetije tu in on-I stran Karavank se veselijo vedno večje priljubljenosti pri gostih. Počitnice na turističnih kmetijah niso takšne kot oddih na morju ali v zdraviliščih. So drugačne - v tesnem stiku z naravo in ljudmi, z njihovo kulturo, življenjsko modrostjo, šegami in navadami. Tako tudi pri Združenju turističnih kmetij Slovenije, vsem interesentom pa je na voljo prikupen barvni katalog.
Od kdaj deluje Združenje turističnih kmetij Slovenije ? Združenje turističnih kmetij Slovenije je bilo ustanovljeno novembra leta 1997 in združuje kmetije širom Slovenije. Deželnih združenj kot pri vas v Avstriji pa pri nas nimamo.
Kakšen namen ima organizacija ?
Namen organizacije je pomoč in svetovanje turističnim kmetijam, ki se odločijo za dodatno dejavnost na kmetiji. Poleg tega nudimo razne izobraževalne dejavnosti, ki so povezane s turizmom. Skrbimo za promocijo in trženje turističnih kmetij. Naša dejavnost je večstranska s ciljem, da se ohrani podeželje.
Renata Kosi, tajnica Združenja turističnih kmetij Slovenije Foto Stukei,
Koliko članov šteje združenje?
V	Sloveniji je približno 400 turističnih kmetij, od teh je včlanjenih 230, štiristo kmetij pa je še v razvoju. Članstvo se iz leta v leto povečuje.
Je ponudba turističnih kmetij za gosta zanimiva in zadovoljiva ?
V	bistvu se zelo trudimo. V turizmu je zaznati trend k podeželju. Tudi kmetje se trudijo, da bi ponudba ustrezala željam gostov in da bi se letoviščarji oddahnili in doživljali nepozabne počitnice.
Od kod prihajajo turisti, ki preživljajo dopust na podeželju ?
80 odstotkov gostov prihaja iz Slovenije, iz velikih mest kot Ljubljana, Maribor in pa s Primorske. Ostalih 20 otstotkov pa prihaja iz Italije, Nemčije, Amerike in drugih evropskih držav.
Združenje turističnih kmetij že dalj časa sodeluje s koroškim združenjem »Urlaub am Bauernhof«. Rezultat skupnega projekta je bil trojezični katalog »Počitnice brez meja«. Kakšni so načrti za prihodnost?
V Združenju smo mnenja, da je to mednarodno sodelovanje zelo pametno in koristno, ker smo si izmenjali izkušnje in določili skupno strategijo širše promocije in trženja. S projektom, ki smo ga pričeli pred dvema letoma, bomo nadaljevali in ga izpopolnili. Točnih načrtov še nismo definirali. V kratkem bomo imeli sestanek, kjer se bomo dogovorili o nadaljnjem delu, ki ga je še veliko.
Hvala za pogovor!
Mirko Štukelj
INFORMACIJE: Združenje turističnih kmetij Slovenije, Trnoveljska 1, 3000 Celje. Tel. 03/491 64 80. www.slovenia-tourism.si/touristfarms
Odrinjen slovanski svet
Globalizacija je del našega življenja, del stvarnosti, ki vpliva na naše življenjsko okolje, ne smemo pa je istovetiti z enotno, uniformno svetovno kulturo. Kajti tudi govorjenje o neki evropski kulturi ni nič drugega, kot arogantno sprenevedanje nad vsemogočimi vplivi in dediščinami, od kitajskih do afriških, od arabsko-islamskih do slovanskih in helenistično-krščanskih, ki so sooblikovale to evropsko kulturno tradicijo.
Današnja Evropa pa je doslej docela izmejevala, odrinjala slovansko-pravoslavni svet, kar je seveda nesprejemljivo. Evropa bo morala zapustiti kokon utečenih političnih in kulturnih navad in spoznati, da je samo v minulih desetih letih nastalo več kot dvajset novih držav, novih entitet. Napočil je čas ponovnega medsebojnega odkrivanja in spoznavanja. Pri tem naj bi vidiki oziroma odnosi med trgom in templjem, polifonijo in kontrapunktom ter zgodovino in spominom bili važna opora na poti v združeno in odstrto Evropo, je menil Busek.
Kvaliteta, ne pa masa
Problematizacija ozadja kulturne integracije je Jožetu Pučniku služila kot izhodišče za njegov prispevek. Takoj na začetek je postavil tezo, da za male narode ni druge poti v prihodnost kot pa integracija v Evropo. To še posebej velja za Slovenijo, ki glede razvoja gospodarstva,
cije. Pučnik je postavil tezo o dvorazrednosti kulturnih dobrinah: ene so vredne ohranitve, druge pa ne. Po njegovem so vredni, da se ohranijo: nacionalni jezik (kot sredstvo komunikacije in izobraževanja), dela in stvaritve lastne kulturne zgodovine, ideje in miti nacionalne identitete (teritorij, običaji, simboli patriotizma), ter osmiš-ljanje življenja v združeni Evropi, kar naj bi olajšalo slovo od vsega ostalega, ki po Pučniku ni vredno ohranitve. Pri tem se bo nujno odprlo vprašanje ustvarjalne moči in kreativnega potenciala za integrativno preživetje majhnih narodov v družbi velikih sosedov. Majhni narodi bojo morali nujno spoznati, da integracija ne pomeni ponižanje in poraz, ampak da je izziv in možnost za preživetje. V EU bojo majhni narodi imeli le tisti prostor, ki si ga bojo priborili in izborili sami in ki ga bojo zmožni sami osmišljati oz. ga napolniti z lastnimi vsebinami ter ga s tem tudi ohranjati. V tem boju za mesto pod soncem pa bojo potrebni kreativnost, fantazija, iznajdljivost in okretnost, skratka volja do preživetja in volja za ohranitev lastne nacionalne identitete v sklopu združene Evrope. Na ta izziv se bojo predvsem majhni narodi morali zelo dobro pripraviti, kajti za kuliso, za zaveso znane stvarnosti se skrivajo nevarnosti, ki si jih danes še niti predstavljati ne moremo.
F. W.
■f e tretje leto v novembru i potekajo na Prevaljah Lm kulturne prireditve »Suš-nikovi dnevi«, v spomin na velikega sokrajana dr. Franca Sušnika. Odmevni dogodek je delo članov KD Mo-horjan, ki združuje številna društva in organizira še nastope poklicnih umetnikov. Pogovor z Jožkom Kertom, gibalom kulturnega dogajanja, med drugim razkriva njegov pogled na razvoj amaterske kulture v tem delu Koroške.
Prosim, predstavite društvo
Mohorjan.
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje (KDM) smo ustanovili jeseni 1997. Sama ustanovitev društva je bila bolj potreba zakonskih predpisov (delovanje v skladu z Zakonom o društvih) in pravic do zbiranja in pridobivanja sredstev za delo društva kot pa posledica nastanka novih kulturnih skupin v kraju. Večina teh je delovala že davno pred ustanovitvijo društva.
Ime društva smo izbrali z namenom po ohranitvi spomina na Mohorjevo družbo, ki je pred plebiscitom pribežala na Prevalje iz Celovca in tukaj delovala osem let. (Mohorjeva se je na Prevalje preselila 31. julija 1919, odselila pa se je 7. decembra 1927 v Celje.) To je bil pomemben čas za slovensko knjigo, tudi za naše Prevalje, saj je z Mohorjevo prišlo ime našega kraja v svet tiskane besede. Tak spomin je vredno ohranjati.
V društvu delujejo naslednje skupine: Otroški pevski zbor (15 članov - vodi ga Helena Buhvald), študentski mešani PZ (25 članov, zborovodja Marjan Berložnik), Mešani pevski zbor (50 članov, zborovodja Jožko Kert), recitatorska skupina (vodja Jure Berložnik in dr. Jurij Gorjanc), Komorni godalni orkester (15 članov). Dejavnost društva pa vključuje tudi dejavnosti s področja izobraževanja (dr. Janez Gorjanc), založniško dejavnost (Jožko Kert) in koncertno dejavnost (prof. Renata Mirkac, Jožko Kert), slikarsko - razstaviščno dejavnost (Andrej Grošelj, akad. kipar) in druge oblike kulturnega dela.
Kaj pa programi vaše dejavnosti, komu vse je namenjena?
Delo vseh kulturnih skupin je namenjeno zadovoljevanju kulturnih potreb naših ljudi. Pri tem je potrebno povedati tudi to, da je delo Otroškega zbora in odraslega MePZ predvsem namenjeno potrebam župnije (sodelovanje pri bogoslužju), prav tako pa tudi ostalemu kulturnemu udejstvovanju. Vse ostale skupine delujejo predvsem na posvetnem področju v skladu s programom društva in začrtane občinske kulturne politike. V svoje vrste želimo vključevati čimveč mladih. Zato smo ustanovitve študentskega MePZ (to pomlad - na pobudo samih študentov) toliko bolj veseli. Njihov prvi letni koncert je bil kulturni dogodek leta
za vse naše zborovstvo in kulturo nasploh.
Prirejanje koncertov je za Prevalje velikega pomena. Občina s tako bogato kulturno dejavnostjo (v njej deluje kar 17 različnih društev oz.skupin) si to tudi zasluži. Ime naših Prevalj je v slovenskem glasbenem svetu dobro znano. V minulih desetih letih (od postavitve novih orgel v naši farni cerkvi) smo priredili nad 90 koncertov različnih vokalnih in instrumentalnih sestavov, od najboljših zborov, koncertnih pevcev, do najboljših instrumentalnih teles simfoničnih in drugih orkestrov.
Zakaj organizirate gostovanja profesionalnih glasbenikov?
Ljubiteljska kultura, ki je pri nas tako močno prisotna, zagotovo potrebuje stik s kvalitetnimi izvajalci. Le v tesnih pove-
zavah je lahko pričakovati tudi kvalitetno rast domačih ustvarjalcev. To je prav tako pomembno za poklicne glasbenike: stik z dobro publiko jim nalaga tudi odgovornejši pristop do izvajanja programov, nastopi izven ustaljenih koncertnih dvoran v mestih s prenasičeno kulturno ponudbo so glasbenikom posebej pri srcu. In navsezadnje: ali ni tudi podeželje vredno glasbenih užitkov? Zakaj naj bi bil to zgolj privilegij kulturnih centrov?! Mar ni število mladih iz Mežiške doline na srednjih glasbenih šolah in na akademijah doma in po svetu tudi odsev bogatejše glasbene dejavnosti v naši dolini? Zaželimo si le, da bi tudi v bodoče lahko ponudili ljudem toliko dobre glasbe.
Župan Prevalj je izjavil, da občina namenja veliko denarja za dejavnost društvom, prireditve pa so skromno obiskane. Ob tem se zdi, da imate dovolj denarja za delo? Prepričan sem, da je župan dr. Matic Tasič s tem želel opozoriti na problem načrtovanja kulturnih prireditev. Zgodi se včasih, da je zaradi preslabega povezovanja med društvi v kraju ali v dolini v nekaj dneh ali celo isti dan sočasno več prireditev. Posledica je znana. Takim pojavom bi se resnično mogli izogniti. Velja pa, da imamo na Prevaljah dobro občinstvo - tako velja za gledališke predstave, za zbore, za koncerte pihalnega orkestra, skratka - težko bi našli kraj s takšno publiko, kot jo ima Prevalje.
Glede denarja pa tole: res je, da občina namenja lepa sredstva za delo kulturnih društev: deset milijonov letno. Od tega jih društva dobimo sedem, tri pa namenjamo za realizacijo občinskih kulturnih programov, tudi za gostovanja profesionalnih skupin. Letos je naše društvo v ta namen dobilo odobrenih štiristo tisoč SIT. To pa ni niti tretjina sredstev, ki smo jih letos porabili za stroške gostovanj glasbenih skupin. To pomeni, da moramo veliko denarja dobiti od sponzorjev, donatorjev, s komercialnimi oglasi in podobno. Hvala vsem, ki nam pri tem pomagajo.
Govori se, da med kulturniki in občinstvom prihaja do političnih delitev, kar naj bi slabo vplivalo na klimo v občini in v območju Mežiške doline. Vaš komentar?
Zame je kultura ena, nedeljiva na levo ali desno, na strankarsko. Osebno menim, da je delo našega društva dobro naravnano, da smo delavni in zavzeti. Imamo tudi veliko kaj pokazati. Prostora za delo na kulturnem področju je veliko. Vsakdo, ki se čuti sposobnega, lahko deluje - v skladu z zastavljenimi cilji državne in občinske kulturne politike. Glede takih očitkov in pomislekov, kot jih je omenil župan, pa mislim, da ne sodijo več v današnji čas. Morda pa za tem stoji zavist posameznikov nad uspešnostjo dela društva.
Kako vidite vlogo Sklada za
ljubiteljske kulturne dejavnosti (SRSLKD)?
Sklad je naslednik nekdanje ZKO. Od njega pričakujem pomoč - pri pridobivanju sredstev, pri nudenju strokovne pomoči -v obliki seminarjev, pri povezovanju med društvi, organiziranju skupnih akcij, pri načrtovanju oz. planiranju prireditev. Vse je odvisno od denarja, žal tudi v kulturi - zato je tudi delo sklada oz. njegova učinkovitost v marsičem odvisna od denarnih možnosti zä delo. Občine v naši dolini še nekako niso našle pravega skupnega jezika za financiranje skladovih aktivnosti, misleč, da je sklad pač državna inštitucija, ki jo mora v celoti financirati država.
In kakšna je potem vloga
Zveze kulturnih društev? Kulturna društva se lahko medsebojno povezujejo v zveze, odvisno od ciljev oz. namere takšnega povezovanja. Na Pre-
valjah, kjer imamo veliko kulturnih društev, bi lahko ustanovili svojo Zvezo kulturnih društev (ZKD). Osebno menim, da je tak formalizem odveč. Medsebojno načrtovanje in povezovanje med društvi je možno tudi brez takšnih povezav. Važno je delo posameznikov - kulturnikov - organizatorjev, inštitucije same po sebi ne doprinesejo veliko.
Kako ocenjujete udejstvovanja na področju kulturnih dejavnosti v Mežiški dolini? Ali bi potrebovali drugačen pristop?
Vlada je pred nedavnim sprejela nacionalni kulturni program. (V ministrovi ekipi je za področje glasbe sodeloval tudi naš rojak - akademik Lojze Lebič). Podobno torej, kot se je to zgodilo na državnem nivoju, bi morali to storiti tudi na nivoju regije,
oz. naše doline. Veliko pomembnega je bilo storjenega, se dogaja in se bo tudi v bodoče na področju kulture. Pa žal ti napori ne obrodijo pravega sadu v taki meri, kot bi si kulturniki želeli. Vsa kulturna prizadevanja se mi včasih zdijo kot neokvir-jena poslikana platna v slikarjevem ateljeju, ki jih sicer vidi veliko obiskovalcev, a kulturna javnost zanje še ne ve.
Mežiška dolina ima veliko kulturno bogastvo - v profesionalnih inštitucijah in v bogati ljubiteljski kulturni dejavnosti. Zupani naših občin bi se s tem bogastvom upravičeno lahko pobahali pred svetom, pa imam občutek, da se te bogatije ne zavedajo dovolj. Množice delavcev v kulturi to zagotovo znajo ceniti, zato žrtvujejo za to ljubo kulturo toliko svojega prostega časa, tudi denarja. Zagotovo bi si to področje zaslužilo temeljite presoje in bolj načrtnega dela. Vzorcev za to imamo dovolj.
Občina Prevalje izgrajuje svojo prepoznavnost tudi preko pomembnih krajanov. V spominskem parku sta že dobila svoje mesto dr. Franc Sušnik in Leopold Suhodolčan. Kakšen bi naj bil seznam naslednjih so-krajanov, pomembnih za občino oz. za ljudi ?
Veseli nas, da se ta ideja o spominskem parku tako lepo razvija. Naše društvo si bo prizadevalo, da bi v prihodnjem letu postavili doprsni kip Franju Golobu, akad. slikarju s Prevalj. Prihodnje leto bo namreč ravno 60. obletnica njegove
usmrtitve. Golob je bil namreč prva žrtev nacistov med slovenskimi umetniki. Obletnica je priložnost, da obogatimo naš spominski park z njegovim kipom. Poleg tega imena so vredni našega spomina zagotovo še skladatelj in pedagog Luka Kramolc in vrsta drugih. O tem se moramo dogovoriti.
Vaša vnema in sposobnost
organiziranja na področju
kulture sta znani. Kaj vam
pomeni to udejstvovanje?
Od kod nagnjenje h kulturi? Kdo so vaši vzorniki?
Za delo v kulturi je bila usodna že moja mladost, saj sem v glasbeni šoli začutil svojo ljubezen do glasbe. Klavir in zborovstvo sta mi postala sopotnika skozi gimnazijo in študentska leta ter me spremljata še danes. Imel sem srečo, da so me na šolskih poteh spremljali dobri učitelji, ki jim je bila kultura več kot samo šolski predmet. Pri svojem zborovodskem delu pri Vresu in na fari sem srečal veliko odličnih imen iz glasbenega in drugih umetniških svetov. Nenehno me je spremljala želja pripeljati v rodni kraj dobre zbore, soliste, orkestre in druge sestave in z njimi obogatiti kulturno ponudbo, S tem pa istočasno tudi skrbeti za kvaliteten dvig domače glasbene ustvarjalnosti. In tako so v zadnjih desetih letih nastali že kar pravi glasbeni abonmaji, Sušnikovi dnevi ter druge kulturne akcije.
Sprašujete po vzornikih. Veliko jih je - od učiteljev v osnovni šoli (Mira Stres, Ivan Lebič) do gimnazijskih profesorjev (ravnatelj dr. Franc Sušnik, prof. Janez Mrdavšič, prof. Stanko Lo-drant), predvsem pa takratni dirigent APZ »Tone Tomšič« Lojze Lebič (tudi moj prvi učitelj klavirja), moj zborovodski učitelj. Ob vseh teh imenih pa se vrstijo še imena požrtvovalnih zborovodij, od Folteja Hartmana in mnogih drugih. Velika sreča je imeti v mladosti dobre in poštene učitelje !
Kaj menite o povezovanju z
zamejsko Koroško ?
Prevalje so mejna občina. Povezovanja s kulturnimi društvi segajo še v čase Avstro-Ogrske. Na Prevaljah hranimo dokument o teh stikih še iz leta 1907. Pevsko srečanje OD PLIBERKA DO TRABERKA je najstarejše pevsko gibanje v Sloveniji v novejšem času. Letošnje je bilo že triintrideseto zapored. Pa to niso edine oblike kulturnih povezav ob meji.
Pred nami je čas vstopa v Evropsko unijo. Meje na Hol-mecu ne bo več. Že danes bi morali misliti na ta čas, ki prihaja. Nov kulturni dom v Pliberku je že prva postaja našim kulturnim skupinam in ljudem tostran meje. Potrebno bo zgraditi nove mostove med ljudmi, tudi do tistih, ki danes še ne priznavajo slovenske pesmi in besede. Tudi to bo poslanstvo in naloga naše kulture na poti v Evropo.
Hvala za odgovore!
Intervju s kulturnikom Jožkom Kertom o Kulturnem društvu »Mohorjan« Prevalje in o dogajanju na področju amaterske kulture.
v
Z njim se je pogovarjal Samo Save.
»Kultura je nedeljiva ne desna, ne leva, ne stankarska«
["Volgo je že znano, da so v \J Vogrčah doma dobri igralci. Lani in letos so kar dvakrat presentili s predstavama na prostem, najprej z Desetim bratom, letos pa z Martinom Krpanom. Glavno breme obeh predstav je tovoril Lojz Kerbic. Po uspelih nastopih pa se ni zleknil na posteljo počitka, ampak si je na pleča nabasal novih nalog in izzivov, dobro vedoč, daje treba začeti že pri naraščaju, če naj Vogrče ostanejo vas odrskih navdušencev.
In kot stvari trenutno kažejo, bojo Vogrjani še naprej živeli za oder in z njim. Krepko je to bilo potrjeno v soboto, 4. novembra 2000, ko je otroška igralska skupina »Katoliškega kulturnega društva za Vogrče in okolico« vabilo v farno dvorano na premiero »Rdeče kapice« Zvezdana Pirtovška.
Rdeča kapica, sicer vseevropska dediščina pravljičnega sveta, pri nas predvsem znana iz zbirke bratov Grimm, je zelo hvaležna vsebina in tematika za najrazličnejše odrske postavitve. Zavedajoč se, daje treba upoštevati tudi želje, fantazijo in predloge sodelujočih, pri čemer pa se seveda vsebinska rdeča nit ne sme raztrgati, je režiser Franci Končan izbral varianto igre v igri. Oče in mati gresta na obisk, sinu pa je dolgčas, in zato povabi prijateljice in prijatelje, da se bojo zabava-
PREMIERA »RDEČE KAPICE« V VOGRČAH
Volk, rdeč piksrček in vest o bekstrit-bojsih
li.	Beseda da besedo, predlog se zvrsti za predlogom in kaj hitro se odločijo, da bojo v živo igrali Rdečo kapico. Dobro založena mamina omara jim to odločitev bistveno olajša, saj se izkaže kot primeren kostumski fundus, v kuhinji pa najdejo ostale potrebščine, na primer
metlo, ki je odslej puška in rdeč piskrček, ki služi kot potrebno rdeče pokrivalo.
Predstava se odvija po znani predlogi, vogrška mladež in režiser pa se je niso hoteli držati togo kot pijanec plota, ampak so igro postavili v današnji vsakdan mladega človeka, prikrojili
so jo svetu, ki ga obdaja in v katerem živi. Vanj sodi tudi cena litra mleka ali pa novice oz. bolje rečeno čenče in govorice o zvezdnikih. Produkt je zelo flet-na, privlačna in hudomušna predstava, polna smešnih dovtipov in namigov, ponekod že kar malce kabaretistična.
Vogrški igralski naraščaj je svojo nalogo opravil zelo dobro. Vse je teklo kot po maslu, večjih zastojev ali vozlov ni bilo opaziti, če pa se je komu zataknilo, je to vešče zakril. Igralkam in igralcem se je poznalo, da uživajo na odru, da so se v igro docela vživeli, in to navdušenje so znali prenesti tudi na občinstvo, ki je do zadnjega kotička zasedlo farno dvorano.
Vlogo Rdeče kapice je režiser Franci Končan namenil Miriam Enzi, Ana Lubas je bila mama, Julija Roschitz in Daniel Grilz sta bila starša, Martin Enzi je, čisto v duhu emancipacije (in v času moškega ministra za ženske zadeve), prevzel vlogo babice, Gabrijel Kerbitz je bil odločni lovec z metlo, groznega volka, ki se tako rad pogovarja, je do bridkega konca igral Mihael Sumej. Rosa Maria Hobel je bila šepetalka, Mihael Hobel in Štefan Domej pa sta dopolnjevala navdušujočo igralsko deseterico.
Seveda pa ni predstave brez vseh tistih, ki pomagajo v ozadju, za kulisami. Za lep govor sta bili pristojni Ana Vuga Vogl in Milka Olip, Štefka Končič je skrbela za kostume, Kristijan in Tomaž Pavlič sta bila mojstra tehnike in luči, oba Rudija Končič ter Lojz Kerbitz, ki je tudi vodja skupine, pa so pripravili sceno.
Franc Wakounig
Pismo bralca
Sehr geehrte Redaktion!
Bekannte haben mich auf die Ausgabe vom 6. Juli 2000 des SV aufmerksam gemacht, in der auf meine Berichterstattung zum Großglockner-Jubiläum verwiesen wird. Nachdem ich das Slowenische -leider - nicht beherrsche, liegt mir eine Übersetzung ins Deutsche vor.
Zur Sache: Valentin Stanič befand sich nicht am Tag der Erstbesteigung auf dem Gipfel, sondern einen Tag danach. Er zählte also nicht zu den Erstbesteigern. Dass es sich bei Stanič vermutlich um den mit Abstand besten Bergsteiger der Großglockner-Expedition handelte, ist eine andere Geschichte.
Die Diskussion erfährt nun vor dem Hintergrund der Tatsache Bereicherung, dass sich Pfarrer Hor-rasch NICHT unter den ersten Fünf befand, was neue Archivfunde (Dr. Marianne Klemun) bestättigen. Neben den Brüdern Klotz und zwei weiteren Zimmerleuten (Bauern) stand am 28. Juli 1800 der Möllta-ler Pfarrer Hautzendorfer auf dem höchsten Punkt. Horrasch ist an diesem, dem Tag der Erstbesteigung des Großglockners, lediglich bis zum Kleinglockner gelangt.
Die Glocknerhistorie muss also umgeschrieben werden. Habe auf die neuen Erkenntnisse unlängst im Rahmen einer zweiseitigen KTZ-Reportage verwiesen. Als Grundlage diente das kürzlich im Verlag des Kärntner Landesarchivs herausgekommene Buch von Dr. Marianne Klemun «... mit Madame
PODEN / UNIVERZA
Nagrada za etnografske razstave
Qretekli petek, 3. novembra T 2000, je gostišče Lausegger, p. d. Ožekar v Podnu, v Beljaku prejelo priznanje dežele Koroške ARTECO 2000 (Aner-kennungspreis). Gostišče je odlikovanje prejelo za sponzorstvo etnografskih razstav »Kmečko orodje za zimo« (1999) in »Od zrna do kruha iz črne kuhinje«. Z vsakoletniimi etnografskimi razstavami pod kozol-
cem, ki jih pripravlja slavistka in etnologinja dr. Herta Maurer-Lausegger, si gostišče prizadeva za ohranjanje domačega kulturnega izročila. - Razstava »Od zrna do kruha iz črne kuhinje« je v poletnih mesecih privabila mnogo obiskovalcev. Po kratkem jesenskem odmoru bo razstava v Podnu odprta spet v zimski sezoni 2000/01 vsak dan od 14. decembra 2000 dalje.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV V PLIBERKU
Koncert prijateljstva v Kulturnem domu
Q a naj še kdo reče, da so upo-I kojenci le za zapeček. Da to ne drži, je pokazal sobotni koncert v pliberškem Kulturnem domu, prireditelj pa je bilo Društvo upokojencev. Pliberški upokojenci pod vodstvom zagnane predsednice Helene Močnik so že pred leti navezali stike z upokojenci v Radovljici in v teku let se je to sodelovanje razvilo v globoko prijateljstvo. V okviru obeh društev delujeta zbora, v Pliberku je to mešani pevski zbor, ki ga vodi Janez Petjak, v Radovljici pa je to ženski zbor »Lipa«. Sočasnost zborov je bila seveda sprva
Ženski zbor »Lipa« iz Radovljice
dobrodošel povod za prilična gostovanja, ki so se izoblikovala v redni jesenski koncertni cikel obeh društev in z njima povezanih zborov. Ta koncertni
cikel zaobjema koncerta v Pliberku in v Radovljici. Letos so najprej Pliberčani šli pet na Gorenjsko, osem dni navrh, to je minulo soboto, pa je bil koncert na Koroškem.
Sobotni koncert so oblikovali Zbor pliberških upokojencev god vodstvom Janeza Petjaka, Zenski zbor upokojenk »Lipa« iz Radovljice in Moški pevski zbor »Foltej Hartman«, ki deluje v okviru SPD »Edinost« v Pliberku. Zbor vodi Dominik Hudi. Pevci »Edinosti« pa so tokrat pripravili posebno presenečenje: iz njihovih vrst je zrasel mlad kvintet, ki je s svojim ubranim petjem in korajžnim nastopom navdušil občinstvo in dodatno popestril pevski večer v Kulturnem domu. wafra
Sonne konferieren. Die Großglockner-Expeditionen 1799 und 1800«. Demnächst dürfte eine die Materie behandelnde, aus meiner Feder stammende Arbeit in »Land der Berge« erscheinen.
Ihre - mir geltende - Bemerkung »In Kärnten aber hat man Stanič um seinen Erfolg gebracht«, stimmt mich nachdenklich. Einerseits liegt es mir fern, Tatsachen zu verdrehen, andererseits bin ich bestrebt, die Volksgruppenpolitik bzw. nationalistische Tendenzen aus meiner »alpinistischen« Schreiberei herauszuhalten. Ich glaube jedenfalls, diesen Ihren Hinweis nicht »verdient« zu haben. Das Bergsteigen und die Freude daran sind im wahrsten Sinne des Wortes »grenzenlos«.
Mit freundlichen Grüßen, Manfred Posch
PRIREDITVE
ČETRETEK, 9. 11.________________
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
19.00	Vernisaža del Karla Vouka »S K Y«
BOROVLJE, Posojilnica-Bank
19.00	Otvoritev razstave »Keramika in les, Rumen Božinov«. Razstavlja: mag. Silva Božinova-Deskoska
PLIBERK, kulturni dom
19.30	Odprtje razstave
»Prešeren na Koroškem«.
Referat: dr. Theodor Domej; glasbeni okvir: MoPZ Trta
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Zarja, SPD Valentin Polanšek, DSPPPA
19.30	Literarni večer ob 25-letnici Društva slov. pisateljev in pisateljic v Avstriji. Glasbeni okvir: MePZ Zarja
PETEK, 10. 11.__________________
Žvabek, ljudska šola -KPD Drava, LŠ Žvabek
15.00	Medkulturni projekt na temo sanje
CELOVEC, Klagenfurter Ensemble
20.00	Premiera »Mali princ«. Nastopa lutkovna skupina Mi smo Mi
SOBOTA, 11. 11._________________
SELE, gospodarski center - KIS
9.00	Knjigovodstvo za kmetije - 2. del
BELJAK, Parkhotel
14.30	Teden knjige. »Kruh iz črne kuhinje« (dokumentacija dr. H. Maurer-Lausegger)
17.00	Predstavitev nemškega prevoda »Miklove Zale«; uvodne besede: dv. sv. dr. Reginald Vospernik
Žvabek, ljudska šola - KPD Drava, Ljudska šola Žvabek
17.00	Medkulturni projekt na temo sanje
ŠENTJANŽ, k&k - SPD Šentjanž
18.00	Gledališka predstava »Ana in kralj, ki je padel iz pravljice«. Gostuje gledališče s Ptuja
ŽELEZNA KAPLA, farna cerkev -KKZ, fara Železna Kapla, Dvojezični zbor
18.00	Krstna izvedba maše. Izvaja: razširjeni Dvojezični zbor
ŠMARJETA, farna dvorana -KD Šmarjeta-Apače
19.00	Martinovanje. Pričakuje vas: vinska pokušnja, kulturni spored in glasba
OBIRSKO, pri Kovaču -Enotna lista Železna Kapla
20.00	Martinovanje; kulturni program s skupinama »Copl Vokal« iz Železne Kaple in mladinsko skupino »NOMOS« iz Škocjana; ob 21. uri ples z ansamblom »Rosa« iz Slovenije
NEDELJA, 12. 11.________________
CELOVEC, Pastoralni center -KKZ, SKD Celovec, Pastoralni center, Dvojezični zbor
9.30	Ponovitev maše. Izvaja: razširjeni Dvojezični zbor
SELE, farna cerkev -DSG Sele/Zeli
10.00	Maša. Slavnostna prireditev ob 40-letnici športnega društva DSG Sele/Zell, ob 11.15 slavnostna akademija v farnem domu
RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše
10.30	Kabaret »Vse za ljubi kruhek«. Gostuje gledališka skupina SPD Borovlje; režija: Bogomir Veras
PONEDELJEK, 13. 11.	!
CELOVEC, Drava - Naša knjiga
18.30	Literarno branje in predstavitev založniškega programa Študenske založbe (Ljubljana)
TOREK, 14. 11._________________
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
19.00	»Wirtschaftliche Globalisierung und Lebenschancen von Frauen«. Predavateljica:
dr. Susanne Hieden-Sommer
ČETRTEK, 16. 11.
------------------"------------
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel
17.00	Aroma bazar (eterična olja za dobro počutje in zdravje)
CELOVEC, ORF-teater -SPD Celovec, SPZ
18.00	Tiskovna konferenca in predstavitev knjige »Na planine vleče me srce ...« ob 19. uri slovesnost z govornikom dr. M. Kmeclom; glasbeni okvir: skupina Pet in tri in Radiški fantje
LOČE, kulturni dom -
SKD Jepa-Baško jezero, SPZ, MTG
19.00	Glasbeni kabaret »Malo čez«
PETEK, 17. 11.
:
PLIBERK, kulturni dom -SPD Edinost Pliberk
19.30	Koroška - moja dežela. Predstavitev zgoščenke na besedila Anite Hudi, Elze Budau in Mitje Šipka, glasba Rajko Stropnik. Sodeluje Oktet Suha
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
20.00	»Fräulein Braun«. Gostuje Projekttheater Vorarlberg
ŠMIHEL, Farna dvorana -KPD Šmihel
20.00	Ponovitev igre »Zvezdica za spanka«, nato Martinovanje
SOBOTA, 18. 11.________________
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom
17.00	Gledališka predstava »Zvezdica zaspanka«. Gostuje otroška gledališka skupina KPD Šmihel
ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPD Rož
18.00	Premiera otroške predstave »Zgodba o zmaju«. Igra otroška igralska skupina SPD Rož režija in gib: Alenka Hain
PLIBERK, kulturni dom - V0X
20.00	Pop-koncert
NEDELJA, 19. 11._______________
GLOBASNICA, pri Šoštaiju - SPD Edinost Šteben, SKD Globasnica
14.30	Jubilejni koncert ob 70-letnici pevovodje in harmonizatorja Janeza Petjaka. Sodelujejo:
MePZ Peca, MoPZ Franc Leder Lesičjak, cerkveni zbor Šentlipš, cerkveni zbor Šteben, zbor upokojencev Pliberk
DOBRLA VAS, kulturni dom -SPD Srce, SPZ, MTG
20.00	Glasbeni kabaret »Malo čez«
ČETRTEK, 23. 11._______________
DUNAJ, Palais Wilczek
19.00	Premišljevanje o Francetu Prešernu. Predavata Wilhelm Baum in Janko Messner
CELOVEC, Napoleonstadl - SPZ, MTG
19.30	Monodrama »Srečanje s Prešernom«.
Igra: Jožef Ropoša.
Osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze letos posvečen Francetu Prešernu
Ob 200-letnici rojstva velikega pesnika dr. Franceta Prešerna se je SPZ odločila, da svoj osrednji koncert posveti temu velikemu možu slovenske besede. Koncerta bosta v nedeljo, 26. novembra ob 14.30 uri v kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu in v nedeljo, 3. decembra, ob 14. 30 uri v Kulturnem domu v Pliberku. Skupine bodo izvajale Prešernove pesmi - nekatere že uglasbene, druge v novih kompozicijah.
Sodelovali bodo: MePZ Podjuna Pliberk, Radiški fantje, MoPZ SPD »Valentin Polanšek«, godalni kvartet Feguš iz Maribora, vokalna skupina VOX, baritonist Gabriel Lipuš ter instrumentalisti Primus Sitter, Karen Asatrian, Stefan Gfrerrer in Emil Krištof. Scenarij bo izpod peresa Andreja Kokota. Skupine se resno pripravljajo, poplačajte njih trud s svojim obiskom!	SPZ

VESTNIK
PRAZNUJEJO! Elizabeta Dobrounig z
Metlove - 85. rojstni dan; Avgust Mečina z Otoža pri Šentilju - 50. rojstni dan; Maria Sadolšek iz Lobnika - 80. rojstni dan; dr. Anton Koren iz Šentjakoba - rojstni dan; dr. Janko Zerzer iz Celovca - rojstni dan; Marija Lipuš, Justi Dovjak in Karl Dovjak iz Sel - rojstne dneve; Lenart Už-nik s Kota v Selah - 70. rojstni dan; Milan Hobel iz Šentprimoža - rojstni dan; Hanzi Filipič z Breznice - rojstni dan; Nanti Olip iz Sel - rojstni dan; Karla Haderlap iz Lepene - rojstni dan; Martin Pandel iz Branče vasi - rojstni dan; mag. Simon Triessnig iz Loč - 30. rojstni dan; Dl Hanzi Čertov iz Sel - 40. rojstni dan; župnik Peter Olip iz Šentlenarta - rojstni dan; Pavel Olip iz Sel - rojstni dan; Martin Lesjak iz Goselne vasi - rosjtni dan; Stanko Pörtsch iz Holbič - 40. rojstni dan; Erika Mischitz iz Prible vasi - rojstni dan; Ljudmila Paulitsch iz Goselne vasi - rojstni dan; Elizabeta Golavčnik iz Podjune - rojstni dan; Tinej Križnik iz Mokrij -rojstni dan; Cecilija Preinig iz Grabalje vasi - rojstni dan; Marija Rutar s Pečnice pri Ledincah - 60. rojstni dan; Vilko Nerz z Bistrice pri Pliberku - rojstni dan; Mirko Kraiger iz Strpne vasi - rojstni dan; Liza Golavčnik iz Podjune - rojstni dan; Elizabeta Leben iz Pliberka - rojstni dan; Franc Smrtnik iz Kort - rojstni dan; Elzi Hribar iz Celovca - rojstni dan; dr. Jože Messner v Salzburgu - rojstni dan. Slovenski vestnik čestita.
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig.........................(-50)
Tajništvo.................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ...........Milka Kokot (-40)
Prireditve .............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 9. 11. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 10. 11. | 18.10 Utrip kulture______
SO 11. 11.118.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 12. 11.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 13. 11. | 18.10 Kratki stik________
TO 14. 11.1 18.10 Otroški spored______
SR 15. 11. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 12.11.1 13.30 0RF 2 • »Nove poti za podeželje«: Za južnokoroške kmetice in kmete vseavstrijska izobraževalna pobuda tudi v slovenskem jeziku. • Edi Oraže - v zahvalo: Prva maša mladega koroškega skladatelja • Utrdimo kulturne vezi: Tolminski muzej na stežaj odprl vrata Nežiki Novak in Karlu Vouku • Sanje »Malega princa« so se uresničile: 10 let lutkovne skupine »Mi smo mi« iz Celovca • »Pršu je pršu sveti Martin«: Na praznično pogrnjeno mizo pa pečena gos.__________
PO 13.11.13.10 ORF 2,16.00 TV SL01 (Pon.)
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30)
SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja
NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane
15.00	Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 10.11. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.15 Na dan z besedo 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Karl Jenšac: Digitalizacija ljudske zavesti 18.00 Na dan z besedo 18.15 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud
20.00	BBC News 20.06 Musič forthe masses
23.00	The rest of the day 24.00 Tamera: AMS Besetzung (pon.) 01.00 Soundtrack tedna
SO 11.11.1 Forum: Simpozij v Osojah - Garbriel Ramin Schor »1. Duineser Elegie«, Gudrun Komer »Schöne Greise« 11.00 BBC News 11.30 Glasba
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas
18.00	Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba
20.00	BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta
NE 2.11. I 10.00 Evropa v enem tednu
10.30	Na dan z besedo 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special: Radio Stimme- Klanggesetz - Artikel 7 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Club Karate 20.00 BBC News 20.06 Sunday Loops
22.00	For those about to rock 24.00 Glasba
PO 13.11. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: Slovenski interpreti 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Karl Jenšac 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Glasba 24.00 Forum: Simpozij v Osojah - Garbriel Ramin Schor »1. Duineser Elegie«, Gudrun Körner »Schöne Greise«(pon.)
TO 4.11. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: World mušic 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Glasba
21.30	Planet mušic 22.00 Literarna kavarna
(pon.) 23.00 Nachtfalter 24.00 Glasba_______
SR 15.11. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: Jazz 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Mediterraneo 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Special: Radio Stimme (pon.) 01.00 Glasba
ČE 16.11. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Glasba
22.00	Club Karate 23.00 Glasba
1 / kapelskih grapah neusmi-V ljeno kosi smrt. Umrla je Angela Karničar in 23. oktobra smo jo položili k zadnjemu počitku na pokopališču v Železni Kapli.
Vsi smo jo poznali kot Strožekovo Elčijo. Rodila se je kot hčerka zavedne Strožekove družine na Obirskem leta 1928.
od njih, med njimi tudi Strože-kova Elči, so se dejansko javile, misleč, da gestapo ne ve za njihove zveze s protifašističnim gibanjem. Novakova Urši seje nato pridružila partizanom, Elči-je pa policija ni več izpustila in so jo odvedli v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kjer je morala prestati velike grozote.
ŽELEZNA KAPLA
»apelplacu« in si medsebojno lajšale usodo internirank. Le malo izmed njih je preživelo grozo taborišča, med njimi tudi Elči.
Po vojni si je Elči zgradila lepo hišo, v kateri je opravljala gostinsko obrt. V vsej povojni dobi je občutila posledice nacističnega taborišča, kljub vsem
Umrla je Angela Karničar
Bila je prijetno, lepo dekle in kot taka pri vseh priljubljena.
Ko se je hitlerizem polastil Avstrije, je bila Elči šolarka v Železni Kapli. Takratni izgon slovenskih družin je občutila kot strašno krivico. Kot zavedna Slovenka se je povezala s sosedovo Novakovo Urško in skupaj sta podpirali partizansko gibanje. Vse od leta 1943 je Elči delovala kot obvešče-valka in mladinska aktivistka ter opravljala odgovorno in nevarno nalogo kurirke.
Kapelska policija je osumila nekaj obirskih deklet in jih pozvala na zaslišanje na žan-darmerijsko postajo. Nekatere
V taborišču je med sotrpinkami bilo veliko žensk iz Kaple, Lobnika in Lepene. Od časa do časa so se srečale na
težavam pa se je aktivno vključila v delo slovenskih žena v Železni Kapli. Poročila se je z Hanzijem Karničarjem in rodila sta se jima hčerka Danica, ki je učiteljica v Kapli, ter sin Manfred, ki se je izučil za mehanika. Družinsko življenje je potekalo v slogi in medsebojnem razumevanju vse do pred sedmimi leti, ko jo je doletela resna bolezen, od katere se ni več prav opomogla.
Pri pogrebu ji je v slovo izrekel lepe besede g. župnik Zunder, ki je omenil tudi njeno trpljenje. Pokojno Elčijo bomo ohranili v trajnem spominu!	P. K.
ŽELEZNA KAPLA
Čebelarsko društvo je izgubilo dolgoletnega člana!
II nedeljo, 29. oktobra, smo se V na pokopališču v Železni Kapli poslovili od Jožefa Staneta. Rojen je bil leta 1932. Rajni je izhajal iz Mikejeve rodbine, njegova mati je bila Mikejeva Liza. Oče Jožef je bil iz Črne na Koroškem.
Pepi - tako smo ga klicali - se je rodil kot eden od štirih otrok v skromni Mikejevi bajti. Že kot otrok je doživljal težke čase, tudi čas vojne. Najstarejša sestra Lizika je padla v partizanih, druga sestra Mici pa je bila v Ravensbrücku in se je srečno vrnila domov.
Kot mlad, petnajstleten fant je šel Pepi z očetom na delo v gozd kot gozdni delavec, nato je bil zaposlen na zadružni žagi v Železni Kapli in ves ostali del do upokojitve pa pri firmi Klaura v Železni Kapli. Za svojo ženo si je izbral Breznikovo Rezijo iz Lobnika in se leta 1956 z njo poročil. Kmalu nato sta si začela graditi svojo lastno
hišo v domačem kraju v Lobniku in mnogo truda je bilo potrebno, da je zrastel lep, nov dom. V družini so se rodile tri hčerke, ki so jima bile v veliko veselje.
Poleg svoje hišice si je postavil tudi čebelnjak. Ker je bil rajni vsestransko nadarjen in sposoben človek, si je vse zgradil sam, izdeloval je tudi čebelje panje in sposoben je bil veliko različnih opravil, kritja streh s šindel-ni in še več drugega.
Pepi je bil 27 let član Čebelarskega društva, od tega 12 let v predstojništvu kot odbornik društva. Dragega Pepija bomo pogrešali, ker nam je z dobrimi nasveti stal ob strani, pomagal organizirati razne naše prireditve in se z nami čebelarji veselil uspehov. V imenu vseh čebelarjev in čebelark našega društva se mu zahvaljujem in družini izrekam sožalje.
Miha Kuchar
Pismo bralke
Odgovor na komentar dr. Janka Malleja
Marjeta Einspieler*
Odprta Koroška
S polemiko dr. Janka Malleja proti platformi Offenes Kärnten/Odprta Koroška (SV, 44/2000) se nikakor ne strinjam, poudarjam pa, da nam je vsaka kritika dobrodošla.
Če bi bil fizično prisoten na kongresu odpora, bi vsaj ugotovil, da ni bil v Šentruperškem občinskem centru, temveč v hali 5 na celovškem sejmišču. Kongres je bil težišče dnevov odpora. Prvič so se v tej širini srečali zastopniki avstrijskih odporniških gibanj na Koroškem. Skupaj se je kongresa udeležilo okoli 500 ljudi, od teh večina iz Koroške. Ne glede na kakršnokoli pripadnost in na razlike, ki obstajajo med ljudmi in gibanji, je vladalo vzdušje skupnega zanimanja in solidarnosti. Ni bilo nobene konkurenčnost, slutiti je bilo obzirno, nežno medsebojno občevanje, smisel za medsebojni rešpekt in enakopravnost mnenj. Celo za nas je bilo presenetljivo, da so vsi strankarski interesi stopili v ozadje. Pse je bilo osredotočeno na temo kongresa: najti skupne strategije proti desnemu ekstremizmu in socialni demontaži v Avstriji. Izoblikovalo se je prav to, kar Malle v svojem komentarju hoče priklicati oz. učiteljsko posredovati: zasidrala se je solidarnost med ljudmi, ki jim je do človekovih pravic in do dostojanstva človeka na vseh življenjskih področjih.
Demonstracija, zaključek Mednarodnih dnevov odpora, ni bila koncipirana kot veleprireditev, temveč kot manifestacija, kjer naj bi prišla javno do izraza mednarodna solidarnost z odporom v Av-
striji. In to se je zgodilo. Ni res, da Koroške na Novem trgu ni bilo. Vedeti pa je treba, da so nosilci odpora na Koroškem ljudje, ki jih nekateri preprosto ne poznajo ali pa jih nočejo več poznati. Osebno ocenjujem, da je bila polovica koroških demonstrantov koroških Slovencev, predvsem mladih. Mlada je bila tudi večina drugih udeležencev iz Koroške. Ta vtis mi ostaja. Videti je bilo samostojno sceno nemško in slovensko govoreče mladine.
Če se Janko Malle sprašuje, kje je bila civilna družba, mu lahko samo rečem, da je bila tam. Kdor je ni videl, zapira oči pred realnostjo. Čudim se tudi temu, da kot predstavnik nedržavne organizacje ni opazil, da je sam del tiste civilne družbe, ki se je postavila proti vladi. S 700 drugimi osebami in organizacijami je podpisal poziv platforme na dneve odpora. Prej bi se morali vprašati, kaj storijo slovenske strukture proti desnemu populizmu, kaj šele proti socialni demontaži, ki v slovenskih strukturah nikoli ni igrala nobene vloge. Damoklejev meč visi nad slovenskimi organizacijami, ne pa nad platformo.
Res je, da so ulične demonstracije samo ena oblika odpora. Dnevi odpora so pokazali, da pozna odpor tudi na Koroškem zelo različne oblike. Bila je karavana kulture s političnimi diskusijami, bil je kongres z razstavo, knjižnim forumom in kulturnim programom, in bila je tudi demonstracija. Če dr. Malle, ki je bil govornik na demonstraciji, to mnogolikost prezira ali zamolčuje, očitno noče akceptirati, da se odpor že dogaja na zelo široki ravni.
Njegov rezime dnevov odpora zveni kakor poskus legitimiranja lastnega neuspeha. Kot koroška Slovenka trdim, da prav slovenske strukture grejo na limanice Haider-
jevemu populizmu in njegovemu izigravanju skupin, saj se ne ZSO ne SPZ (od NSKS si tozadevno ne pričakujem nič) ne moreta odločiti, ali bi se profilirali kot del odporniškega gibanja v Avstriji, in včasih dvomim, ali je ZSO sploh še del civilne družbe. Zato spoštujem in cenim, da se je SPZ pridružila karavani kulture. Žal pa tajniku SPZ očitno zmanjkuje poguma, čim gre za širšo uresničitev odpora. Mallejev komentar mi pokaže, da želi predvsem braniti zastarele strukture, tiste strukture, ki so ljudi v političnem oziru zamorili. Slovenske mladine, ki se je udeležila dnevov odpora, pa niti ne registrira. V spominu mi je izjava mladega aktivista platforme, ki je na Mallejev komentar rekel: »O 10. oktobru je Vestnik poročal, kakor da nič ne bi bilo, dneve odpora pa hočejo povoziti.«
Zato v imenu platforme Offenes Kärnten/Odprta Koroška Janka Malleja vabim, da kot predstavnik leve slovenske nedržavne organizacije stopi v stik s platformo in z avstrijskimi odporniškimi skupinami. S tem bi se lahko začela tudi razprava med avstrijskim odporom, ki to želi, in slovenskimi organizacijami.
Platforma združuje leve socialdemokrate, zelene, levičarske stranke, sindikalne, antirasistične, feministične, transgenderske, avtonomne mladinske in kulturne organizacije; ima široko podporo v Franciji, Italiji, Veliki Britaniji, Nemčiji in Sloveniji s strani organizacij, ki predstavljajo podobno širino. Za zdaj dr. Malleju ne bom prizanesla z očitkom, da je agiral le izza pisarniške mize.
* Marjeta Einspieler je bila odgovorna oseba za Mednarodne dneve odpora in potek demonstracije.
Urankov sklad za Kugyjeve razrede na Slovenski gimnaziji
Q red desetimi leti umrli Janko i Urank je zbiral finančna sredstva za potrebe dijakov Slovenske gimnazije, ki jih je izročil pred svojo prerano smrtjo v upravljanje svojemu prijatelju dr. Reginaldu Vosperniku z naročilom, da bi se glede uporabe sredstev sproti dogovarjal z mag. Ivanom Olipom.
Da bi sredstva lahko služila zgoraj navedenemu namenu, bo v teh dneh ustanovljen Urankov sklad za Kugyjeve razrede na Slovenski gimnaziji. Dotiran bo s 100.000 šilingi, sklad pa bosta upravljala upokojeni ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik in pliberški mestni župnik mag. Ivan Olip. Sredstva bodo služila socialnim in pedagoškim namenom Ku-gyjevih razredov, saj so izdatki bistveno višji od tistih v »nor-
malnih« razredih (dijaki iz Slovenije in Furlanije, dodatni učni pripomočki, pogoste izmenjave učencev, dodatni pomožni učitelji za jezike, delitev jezikovnega pouka itd.).
Da bo sklad lahko deloval dolgoročno, pozivava rojakinje in rojake, ki jim je ideja večjezične in medkulturne vzgoje Kugyjevih dijakov na Slovenski gimnaziji in hkrati spomin na kulturno-političnega aktivista Janka Uranka srčna zadeva, da prispevajo po svojih močeh za Urankov sklad. Oba upravljalca - Vospernik in Olip - zagotavljava, da bodo sredstva uporabljena strogo po navedenih merilih in da bo vsakdo, ki to želi, dobil neoviran vpogled v knjigovodstvo.
Urankov sklad za Kugyjeve razrede je ustanovljen pri Poso-jilnici-Bank Celovec/Borovlje, bančna številka 39102, številka konta 3065380.
Mag. Ivan Olip Dr. Reginald Vospernik
Slovensko planinsko društvo v Celovcu Slovenska prosvetna zveza

Slavnostna prireditev
ob 100-letnici organiziranega planinstva na Koroškem
v četrtek, dne 16. novembra 2000, ob 19. uri v ORF-teatru, Sponheimerstrasse 13, Celovec
Pozdrav: Hanzi Lesjak, predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec, dr. Avgust Brumnik, predsednik Slovenske prosvetne zveze
Slavnostni govornik: dr. Matjaž Kmecl
Kulturni spored: Skupina »pet in tri« in Radiški fantje
V prostorih ORF bo istega dne ob 18. uri predstavitev knjige »Na planine vleče me srce ...«, ki stajo ob 100-letnici organiziranega planinstva na Koroškem izdali Slovenska prosvetna zveza in Slovensko planinsko društvo v založbi Drava. Po prireditvi bife. Pokrovitelj: Slovenska športna zveza
ODBOJKA
Bodo Dobliani zmagali tudi v derbiju ?
DRŽAVNO PRVENSTVO V BOKSANJU
Franci Wieser podlegel v polfinalu
/”\dbojkarji SK Zadruga dar se ekipa trenerja V. Pridala \J Aich/Dob so preteklo ne- ni pustila ugnati. Z borbeno igro deljo slavili na tujem proti Für- in stoprocentnim angažmajem stenfeldu peto prvenstveno so premagali štajersko ekipo v zmago en suite (3 : 2). Gostje so petem nizu, sicer tesno, vendar sicer dvakrat šli v vodstvo, ven- zasluženo s 15 : 13. Trenutno
Borbenost, dobra tehnika in taktika so znamenja uspešnosti SK Zadruga Aich/Dob. Na sliki: Igralec in klubski menedžer Martin Mi-
Cheu	Foto: Štukelj
teče pri Dobljanih kot namazano, igralci so zdravi in izredno motivirani. Zmaga in podpora s strani zvestih navijačev sta seveda najboljša motivacija za uspešnost domačih odbojkarjev. Prihodnjo soboto ob 19. uri je v Kulturnem domu na sporedu derbi proti celovškemu HYPO. Igralec in menedžer Martin Mi-cheu: «Če nam bo uspelo obdržati odlično formo, pričakujem zmago«.	M. Š.
NOGOMET - ZIMSKA PAVZA
SAK se bori za
I esensko nogometno pr-J venstvo od regionalne lige navzdol se je končalo preteklo nedeljo. V koroških razredih je na sporedu še nekaj tekem, ki so bile preložene zaradi slabih terenskih razmer. Vsekakor so prijetno presenetili juniorji s trener-
jem Jožetom Fera, ki so osvojili odlično 4. mesto med šestimi klubi. V ženski ligi so zadovoljivo odrezale Selanke, ki so se uvrstile prav tako na 4. mesto.
FOTO: Globaški napadalec Christian Galo (bela majica) je zapravil nekaj priložnosti Foto: Štukelj
obstoj v regionalni ligi, Dobrla vas pa za vstop 1. razred
REGIONALNA LIGA
SAK doživel debakel
1/zadnji tekmi jesenskega V kola je SAK gostoval v Welsu in podlegel z 2 : 5 (0 : 2). Wels je po dveh hudih napakah obrambnih igralcev SAK šel v vodstvo z 2 : 0 v vodstvo. Atletiki so se po odmoru opomogli in R. Miklau je z dvema goloma znižal na 2 : 3. Toda inferiorna obramba SAK je gostiteljem omogočila še dva zadetka. SAK zaključuje jesensko sezono z nadvse nezadovoljivim 14. mestom.
Predsednik SAK Jože Partl: »Osebno se bom zavzel in predlagal odboru, da se klub iz finančnih in športnih vidikov loči od nekaterih igralcev. Cilj je seveda še vedno obstoj v Regionalni ligi z domačimi in lastnimi igralci. Ali bo to dejansko uspelo, je seveda druga zadeva.«	M. Š.
GLOBASNICA - ST. STEFAN
Lepe priložnosti, toda boleč poraz -0:1
W zadnji tekmi pred zimo je V močno pomlajeno moštvo izpod Sv. Heme upravičeno računalo z zmago, kajti priložnosti je bilo kar dovolj. Mrzel tuš za domačine kar ob začetku srečanja pa je bil zadetek gostujoče ekipe iz standardne situacije. Silovitega prostega strela domači vratar ni mogel ubraniti. Nevarni napadalec Christian Galo (Globasnica) je imel v prvem polčasu kar nekaj priložnosti za izenačenje, vendar mu sreča ni bila naklonjena. Glo-bašani so po odmoru močno pritiskali in si priigrali celo terensko premoč in lepe priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Proti koncu tekme je domačinom malce pošla energija in zbranost. S sklonjenimi glavami so se podali v kabino in na zimsko pavzo.
Ostali rezultati 1. razreda D:
Rikarja vas-Tinje 4.2, Bad St. Leonhard-Šmihel 1:2, Metlova-Šentpavel 4:1.
Na lestvici vodi Šentpavel (33) pred Metlovo (31) in Zitaro vasjo (29). Peti je Šmihel (25), Rikarja vas je osma (21), Globasnica pa je na 10. mestu (14).
2. Razred C
V tem razredu je bilo preloženo srečanje med Selani in Dholico. Vodi moštvo iz Treffna (35), DSG Sele'pa je na odličnem 4. mestu.
2. Razred E
Tudi v tem razredu je bilo preloženih na poznejši termin kar nekaj tekem. Dobrla vas je premagala Galicijo z 2 : 0 in ima še možnosti za naslov prvaka. Vodi Šentpeter (34) pred Labotom (33) in Dobrlo vasjo (31). Galicija je peta (24), moštvo iz Žvabeka je na 9. mestu (15), na repu lestvice pa so Djekše. M. Š.
Q retekli konec tedna je na F Dunaju potekalo državno prvenstvo v super težki kategoriji (nad 91 kilogramov), katerega se je udeležil tudi naš rojak Franci Wieser. Na prvenstvu je sodelovalo osem boksarjev (štiri runde po dve minuti).
teže. Trener Joe Pachler je nato svetoval Franciju bolj napadalno boksanje, kar se je tudi obrestovalo. 3. runda je bila neodločena. V 4. rundi je Franci Wieser boksal izredno agresivno in napadalno in odločil rundo v svoj prid. To je seveda bilo za končno zma-
Franci Wieser (levo) je suvereno premagal po točkah
Huberta Lindlbauerja	Foto: Štukelj
V prvem krogu je premagal Zgornjeavstrijca Huberta Lindlbauerja prepričljivo po točkah s 16 : 3. V polfinalu je moral nastopiti proti Bosancu Andreju Simiču, ki pa sedaj boksa za Dunajski klub, s telesno težo 106 kg. Prvi dve rundi je Franci izgubil, ker je boksal preveč pasivno in previdno. »Imel sem preveč rešpekta.« Nasprotnik je imel telesne prednosti zaradi višje
go premalo. Franci Wieser: »Osebno sem nekoliko razočaran, ker sem imel skozi leto dobre rezultate in sem se odlično pripravil na to prvenstvo«.
Zaključek boksarske sezone pa bo 7. decembra v celovškem ljudskem domu v Waid-mannsdorfu, kjer bodo Celov-čani nastopili proti mešani ekipi z Dunaja.
M. Š.
ŠAH
Dva tesna poraza
1/ koroškem šahovskem pr-V venstvu je prva ekipa SŠZ Zveza-Bank I, ki igra v podligi vzhod prvič izgubila proti celovškemu Magistratu s 3,5:4,5. Točkovali so B. Kosmač, R.
Reichmann, I. Lukan ter D. Lukan (remi). Ekipa je na odličnem drugem mestu. Šahisti SŠK Obir so v tretjem krogu 1. razreda vzhod podlegli proti Šentvidu s 3;5:4,5. Zmagala sta D. Jokovič, H. Wolte, remizirali pa so H. Ch. Wolle, W. Moser in A. Kamer.	I. L.
ŠAHOVSKI OREH Št. 133	Silvo Kovač
Gomboc - Ličina (Ljubljana Open 2000)
Po številnih zamenjavah in heterogenih rokadah sta nasprotnika ostala samo s težkimi baterijami. Katera topnjača bo uspešnejša, razmišlja beli, ki je na potezi in ima v nastali končnici kmeta manj. Toda pozicija skriva prekrasen dvojni udar, ki prisili čr-
abcdefgh
nega na takojšnjo predajo. Oreha zato ni težko streti!
Rešitev št. 132 Napad na oslabljeno belo roka-do pričenja s potezo l...Lh3:U in po 2.gh3 sledi še druga žrtev 2...Sd4:U 3.Sd: Dh3: 4.Lf7:+ Kh8 5.Le6 - edina poteza, ki prepreči takojšen mat. Pretilo je tako Lh2 -g3 in Dh2 -f2 mat, kakor tudi Dh2 -hi mat. V partiji je sledilo: 5...Sg4 6.Dc2 Lh2+ 7.Khl Le5! 8.Kgl Te6! Še zadnja žrtev. Trdnjava je nedotakljiva. 9.Se6: Lh2+ lO.Khl Df3 mat. Zgodba je končana. Po 9.Se4 Lh2+ lO.Khl Lf4 11-Kg 1 se je beli vdal. Lepa miniaturna zmaga zmagovalca turnirja v Ljubljani!