_KATQLJSK CEBKYBH LIST, „Danica" izhaja vsak j.et»>k la ceii j-cii. in vei.:à j o jo-'i z;i c-eio le " 4 g!, :îo kr /a } «•! !••":» 2 vi. L'" ! r.. / • ♦•»?♦ • • «ri. îr V tiskarniei «prejemana za celo leto 3 srl. ty» kr..za poi ie:a 1 cl. kr.. za 1 . '■•) 'r.. a k o zadene ¡.,- r.: .jan < r.:/..ik. izi.l " • -.r ..;»« p r-j Teèaj XLIV. V I.juUjani, •>:',. vinotoku i : U l. List 43. MORS. i/a vi-rniî» <:u- dan. IJi,,l,ili, ,,. 31 \ Viverc me dieunt, sod vita — celerrimi mors est. Continuo morior! .si pores. ista nega ! Principium vitae non est- nisi mortis - rigo. 1 na<]uaque die mois iushi tida <•>m» s. Semper eniin brevier îr. vira. îr eereus ardens L'su depascor, me vorat jgnis c-dax. Est epulis exenita lames, sitis a rida ¡'«ru. Et soinnus rénovât membra, relinqno toru:n. Si didieisse juvïit, si euro négocia fessus, Do Iinem studiis aîque la bore vaeo. Collo^uiiiitir s< eii redeunttpio sil.-ntia cara. Ore modos eieo. pectine puiso lides. Barbiton umoveo... non discrimina muïta laborum, intervalia placent! Mors tauieti una manet. Nam semper moiiur... non ulla est temporis hora. Pars nulla est horae. «jnam retinere queani. V ulnera. dant «.«innés hora»*. neeat uhima rvrpus, Omnia piaetereunt intereuntque sta-im! Eoce colore nitet. deinulcet odor« suavi Flos, «juein lympha rigat... laaguidus die perit; Suspendit casses, quae pendet. aranea tigno. Nec mora saeva inanus textile turbat opus, Tela ruunt alesque volar,, secat aequora pup pis, Scinduntur — co«unt a< r et unda cr.o. Excitus igne vapor tenues vanescit in auras, Et nubes vento pelhtur itnbro gravis, Illico diflugiunt veros imitantia casus Somnia, praecipitant fulgura torto polo... Vita est momentum! contenait apostolus, imo Nil sunt ecee dies testdicante Jobo. Haec meminisse placet, pruculhinc piocul este superhi, bum licet, utamur tempore... certa salus! Funera praecedunt, natalia nostra sequentur. Non morietur homo, vita perennis erit! v Josephus Schneider, praepos. Tergest. S v. AnrIrni Sv. Andrei, br.it sv. pVr, t i ? kakor leta. tako tudi o»» ri'-ir- p.» xvoicia •»••xiieu. pridružil se ■«• naipervo sv. .»auezu Kersrniku. |»«» eegar naukih je hotel vravnati svoje življenje. ¡»i! je pervi aposteli. kaicrega ic Kristus pozval in vde-iežil se ie tudi ženiNvania v Kani < Galilejski. Kvangelij imenuje n egovo ime p«-rvo za sv. P« trotu. kai. i"! ga je sam arij: l;al k Sinu ¡¡ožjemu. Kmalu zatem ime'a .-ra «- »a veliko s:e <>. da ului oziKinjcval je sv. Andrei evangelij ja» Skitiji in tudi «Irugo.i. Poroča se. da je bil sv. apostelj križan v Patras-u na Aiiajskcm in je tako prelil kri za sv. vero. katero je oznanoval. Uimski namestnik Fgcj mu je menda očital, da n ma serea za daritve. Sv. Andrej mu odvernc: ..\'sak dan darujem vsegamogoencmii P»ogu živo daritev sv. ma-e . nc dima kadila, tudi ne mesa rujovceih juncev, in tudi nc kervi kozlieev. tcinve-- ueoiuadežano .lagnjc darujem vsak dan na altarju sv. križa i sv. mašo i: in ko je verno ljudstvo jedlo njegovo meso in pilo njegovo kri. ostane še vendar darovano .fagnje živo in celo." Kgcj vpraša: ..Kako je to mogoče?" Sv. Andrej mu odvernc: ..Ako hočeš zvedeti. kako je to mogoče, postani učenec, da te poučimo o tem. kar bi rad zvedel." Kgcj pravi: ..Z mučenjem in terpinčenjem bodem to od tebe zvedel'" Xato odverne sv. apostelj: „Čudim se. kako moreš biti ti tako nespameten, ko si vendar sicer tako umen človek, ter misliš, da bodeš z mučenjem in terpinčenjeni spoznal in razumel daritev Božjo. Slišal si o skrivnostni daritvi. Ako veruješ, da je Kristus Sin Božji, katerega so Judje križali, pravi Bog. razložil ti bodem. kako more živeti Jagn je. katero je bilo darovano, povžito, ter še vedno ostati celo in neomadežano v svojem kraljestvu." Kgej odgovori ..Kako je mogoče, da ostane jagn je živo. ako je zaklano in, kakor praviš, od ljudstva povžito Sv. apostelj odgovori: ..Ako verjameš iz vsega suva. bo leš razumel: ako pa ne verjameš, povspel se ne bodeš nikedar do popolne resnice. Tu se je Kgej razscrdil in ukazal Andreja v ječo vreči, dokler ne bode križan. A ljudstvo je privrelo v ječo in hotelo usmertiti Kgeja in oprostiti sv. apostel j na. A le-ta tega ni dopustil in tako je umeri na križu, kakor njegov Gospod Jezus Kristus sam. Njegov god praznuje se 30. novembra. Kako jo je bil verski sovražnik skupil. Kden ruskih generalov je bil za potertje Poljakov 1. 1 ni;;; dobil kot plačo znamenitih cerkvenih posestev v Sandomirskem okraju. Leta 1*7* je ravno ta odhajal na vojsko proti Turku: menil pa je. da pred svojim odhodom naj bi ca ru še kako ljuba v skazal. Sklical je torej svoje poljske podložne in rekel jim je: „Ker se moram za delj časa od vas ločiti, bi rad vsakemu izmed vas še eno dobroto storil. Ako mi zvesti ostanete, bom vsakemu podaril v last kos zemljišča: povejte naravnost, koliko ga ho.-ete?'4 Prebiva vri. vsi prav uhožni ljudje, so se čudno spogledovali med seboj in tudi generala, in niso 11«»r i i ::a dan s svojimi željami. Se le, ko je v drugič zahteval, so mu odgovorili, ako bi gospod dal vsakemu kos zemlje, recimo 30 oral. bi se mogli preživiti na tem polji. ..Dal vatli boni." odgovori general, „toda poprej namesto katoliške vere sprejmite rusovsko." in ko je videl, da so se ljudje prestrašili, je še pristavil: ..Dobro prevdarite to reč. tukaj se dela za naš časni in večni blagor." Po kratkem posvetovanji so siromaški ljudje zopet pred generalom in vidi se jim veselje na obrazili. Namesto vsih govori naj starejši izmed njih in reče: rDovolite, slavni gospod, da naznanimo očitno svojo misel. Mi smo si to reč takole mislili: ako bi, postavimo, kdo med nami hotel svojega konja zamenjati z vašim konjem in je voljan nam k svojemu konju še nekaj pridati, je potem takem naš konj bol ji, kakor njegov. Zato mora tudi naša vera biti več vredna, kakor je Vaša, kajti Vaša slavnost hoče vsakemu še 30 oral zemlje dat;, ako bi hotel svojo vero z rusovsko zamenjati." Generala je po teh besedah grabila strašna jeza in skoraj bil bi skipel, kmalo pa se je zatopil v premišljevanje. In bolj ko je premišljeval, bolj je bil primoran spoznavati: da pri prosti ljudje so pri svoji zdravi pameti pravo zadeli in njega osramotili. Srečni bi bili marši kteri naših p rosto miš Ija-kov. ako bi znali ali hotli po tako zdravi pameti soditi, kakor ti priprosti Poljaki. V amerikanskem „\Vandererji,u ki je prinesel tudi ravno povedano rusko-poljsko dogodbo, se bere nekaj o znanem pesniku „Schillerji," ki je tudi pomislika vredno. Napis ima „Nespremenljivo" in pravi: Karkoli že tudi k temu služi, da se večne nespremenljive resnice kato-ličanstva predložč kot edino potrebno, to naj se taisto človeku pojasnuje in mora se pojasnovati. To je potrebno zlasti sedanji čas, ko se katoliška vera, svitleč in blagrujoč, povzdiguje kakor fenič (pleonix) izmed kalnih zmešnjav tolikih krivoverstev v tej nasnagi prostoverstva in ne-verstva. Torej bode pač na pravem mestu beseda Schillerjeva o papežu in papeštvu, in to v vterjenje stanovitnih pravovereev in v premislik dvomljivcem... Sehiller, protestant, da, napol prosto-mišljak. daje tako spričevalo za božje vstanov-1 jen je papeštva, da bi katol išk apologet ne mogel dati boljega. Pravi namreč: „Iz tacih dogodb spoznaš duha, ki je navduševal rimski dvor, spoznaš nepretrešljivo stanovitnost načelstev, ktera spol no vati je vsak papež. ne glede na nobene osebne razmere, spoznal za potrebna. Bili so cesarji in kralji, razsvitljeni deržavnikiin neupogljivi vojščaki, ki so v zadregah žertvovali pravice, postali nezvesti svojim načelom. ter so se sili udali: kaj tacega se nikoli ni zgodilo kakemu papežu, ali le redko kdaj. Tudi če je zapuščen okrog hodil, če v Italiji ni imel ne pedí zemlje, nobene duše, ki bi mu bila dobra, ter je živel od usmiljenja tujcev: je vender stanovitno terdil predpravice svojega Sedeža in Cerkve. Ako je vsaka družba kaj terpela ali terpi zarad osebnih lastn isti tistih, kterim je izročena njih uprava, je bilo kaj tacega komaj kdaj pri Cerkvi ali njenem poglavarji. Naj so si bili papeži morebiti še tako neenaki v temperamentu, inišliji in v zmožnostih, bili pa so terdni, stanovitni, enakomerni, nespremenljivi v svoji politiki. Videti je bilo, da njih zmožnost, njih temperament, njih mišljija nima čisto nič vpljiva v njih službo; njih osebnost, dejal bi. se je razlila v njihovo čast. in strast je ugasnila pod trojnato krono. Akoravno se je z vsakim umirajočim papežem pretergala veriga pivstolnega nasledstva in se je z vsakim na novo z voljenim papežem zopet vnovič zapela — akoravno noben prestol na svetu ni tolikrat menjal svojega gospodarja, nobeden tako viharno nadomeščen in tako viharno zapuščen bil : je bil vender ta edini prestol na svetu, ki se zdi. da svojega posestnika nikdar ni menjal, ker umerio le papeži, duh pa, ki jih navdušuje, je bil neumerjoč.u Tako priča mož, protestant, in njemu mislečemu, je jasno, kar je nekterim katoliško-keršče-nirn mrak in tema! Marijino svetišče na Tersatu. (Dalje.) Papež pošlje sliko. Sv. Luka je napravil mnogo slik, ki se hranijo po raznih krajih še danes, naštevajo jih 24. Sv. Gregorij Veliki dal je pred 1200 leti tako podobo v obhodu nositi, in mesto Rim je bilo rešeno kuge. Slikar&ko umetainost prištevajo sv. Luku tudi gieški letopisci. Kazun pristnih podob sv. evang. Luka imeli so tudi po praliku zvesto in verno posnetih slik. Zavoljo enakosti ali podobnosti s pralikuin imenovali so tuui te podobe sv. Lukeža. To stvari nič ne kazi, zakaj vse podobe, prisvajane sv. Lukežu, imajo to znamnje, da so čudodelne. Najnovejši, pred njimi že starejši krivovtrci, jeli so terditi, da sv. Luka ni slikal, da ni bil slikar, češ, da najstarejši ceikv. oo. o teli slikah nič ne vedo. Knvoveici so uejali: L>cg je Izraelcem prepovedal narejati podobe, toraj jih tudi sv. Luka ni slikal, Odgovarjamo: Izraelcem, počutnim. mesenim, terdo-vratnim, je bilo prepovedano zate», da ne bi rnaliko-vali — saj so biti dosti zagovedeni, če jim je tele nadomeščalo Gospoda; kristjan pa dobro ve, koga moli, in da podobe le časti zavoljo osebe, ki j«» ona predstavlja. Nckteina najnovejšim: Če ss. očetje sv. Lukeža podob ne omenjajo, godi se, ker so bile sploh kot tak«.* pnznavane, m 111 bilo treba še posebej jih popričavati. Verhu tega navajamo velikana duševnega sv. Tomaža Akvinca i, ki poterjuje, da je sv. Luka slikal, in da ena takih podob je v Runu. L"ceni ora-torijunec Dr. Faber > imenuje evangelista pervega kerščanskega slikarja. V istem smislu piše tudi Nieetor, namreč, ua je sv. Luka slikal Kristusa, Marijo. Petra, in ua se je dragocena umotvorina raznesla po vsem svetu, j (je navajajo sv. Avguština, ki pravi, da se ne ve, kakošne zunanjosti je bila Devica, to *) lil. 2.*». a:... II. Lm-as diritur depinxisse Cliristi inia-gimrn. «|Uae llonue lial»«tur. — 4* lietlehem. •_'«'>'.•. Ili>t. 43. — I. I), c. io.: terur hi<- i|Uo<{iie primus Cliristi iiuag.iM-iti. et «juae t ¡un it a i.t bium deccbat. genuit. Mat ris. at«iite it. in primipi- «j.».~t«»l«,: uti; etlijriiin pin^eudi arte adum^ra-se. mule 111 oiiun iii «t« imi«- liatjituhikiii orbeni tam vciieianduni et pretios ,1" oj.us O: t illatuiti. nikogar ne moti. ki v<\ da je bila polni milosti, ki so "udi njeno telo pr»šinjale Nazarečanke so se ponašajo. da je Marijina lepota nanje vplivala Si«vr nam je dosti, da jo vesoljna sv. 1 «'rk"V poslavlja vsaki dan: rVsa lepa si. Marija!" Po vsem tem. kaj ne. ostaneva midva pri tem. da je. podobo Marijino, ki so časti na Tersatu. slikal sv. evangelist Luka. ki je čudodelna, kakor pričajo mnoge d o godbe in mnoga obljubila, in mnogi darovi. Naš evangelist in pervi cerkveni zg-'»■ I«.vinar je l)o-vico in Mater veliko lepše opisal, kakor naslikal, kar zopet priča, da je znal slikati, da jo .-likal pros-n. pa da ni bil slikar iz poklica, kakor je bi! / havnik. 21. O zidanju cerkv»' in samostana. Nikolaja Frankopana borna kapela jo ii». la zdi j bogati zaklad. čudodelno podobo Matore Lo/je. Našli so se dobrotniki, ki so jo z darovi • !.reševali, s prinosi poveličevali! Frankopani sami so bili namenili, da bodo zidali veči hram Božji. ki bi vstp zal potrebam mnogoštevilnih romarjev. Tega namor.a pa knez in b?in Nikolaj ni m »g-l iz vi s • i. k-r ga je srnert pretekla, živega pa so za !«*:/aval« doinačj opravki, deželne in vojne dolžno*»i. «»t.-..!- vil pa je svojo obljubo svojemu sinu Martinu, tudi knezu in banu. Lega moža so lepšale kerščansk*» vrlin-', čvr-sta pobožnost. posebno češčenj»' Mre Božje. |'o velikoserčnem sklepu se odloči: zidati ne le oerkov. ampak tudi samostan, ter oboje izročiti v varstvo in skerb duhovnom sv. Frančiška. Zakaj pa t.-mV Ked njegov je bil takrat v prelepem «-vetu. da so ga občudovali nizki in visoki. Sv Bernardin, raz-ir-javeo imena Jezus vga. je z na vtluVnimi g >v- ii in s čudeži spreobernil sk«>ro vso 'Ldijansko na k zoper divjega Turka Sv. Jakob Marški je storil m:i -g-» apostolskih potov po slavonskih krajih, razkazujoč Čisti nauk Ložji. a p- «s-bn». v B» .sni. k j« r j»' vsp-*>n-» ruval luliko krivih naukov unnilfj -kili ali S. Lr«»-milskih. Ti možje sv. evangol;j» so s- <>i!ik«»va:i z vsemi čednostmi v t««liki mori. da s • bu«!ili vso Evropo k čudenju in k pokori. Na tisoč«' jih j«; zapuščalo posvetne opravila, posvetno n«"-imurn«.s^ posvetne» razkošje, da !»i posnemali t" junake Gospodov. in zato so jim ]t st:ivlj::ii k-Tšč.-inski vladarji in bogoljubni vlikaši p«»T.ieiina prebiva h.-«'a. Oživljena vera se je \id«da v dobrih «heih: vzdied" so se holnišnie.'. ubožnie«». st risnio«'; zatirani >0 dobivali pravieo. tlačeni slobod«». preganjani za v 'je. oropani imetje. Jasno j<> r• raj. da tu ii ¡ v m- nitodnšri Fran k« »pa ni niso zavstajaii v r>kaz«»vanju dja nske bogoljubnosti. in da so bili polni spoštovanja Kakor je brati v papeževem pismu. podpirali so ga v tej zadevi — v času odlaganja — tudi škof M ;druški in dobri verniki. V dovolitvi je bilo redovnikom podeljenih mnogo duhovnih milosti, sloboščin, pravic.*) Kakor dospe željno pismo iz Riina, brez odloga, še tistega leta 45i> začne knez Martin in ban Fran-kopan zidati corkev in samostan poleg svetišča Izročil je oboje redovnikom sv. Frančiška pokrajine bosa nsko-her vaške, danes her vaško-kranjske*.) Martinova cerkev je bila polovico manjša od današnje. Zajemala je prostor v sedanji srednji ladiji -- giedeč ji zunanje li'*e — od omrežja pa do altarja sv. Nikolaja, s prižnico med alt. sv. Katarine in sv. Jan. Nepomuka. na=lj Če so potrebni verski časniki in verska šoia? Vprašajte Francoze! Hudobije in pregrehe na Francoskem se bratijo z brtzverskimi šolami. Ouillot, eden naj znamenitiših členov pariškega višega sodišča. zanesljiva priča in nesuinljivo dokazuje, da prestrašno razširjanje hudodelstev pri otrocih ima vzrok v tem. ker se je očitno šolstvo postavilo na brez versko podlago. Tudi sloveči časnik „ Revue des deux mondes" kliče, da naj se spremeni pogubljiva šolska postava. Ta list naznanja, da 500 sporočil je dospelo do naučnega ministerstva, ki se zedinjajo v tem, da sedaj odrastujoči rod vedno bolj zgublja dolžno spoštovanje in pokorščino otrok do staršev in vikših. Mojstri nočejo več, sprejemati učencev, da bi se izognilo premnogim zopernostim z njimi. Več kot polovica hudodelstev se zgodi po mladini od 15—20. leta! V teku preteklega leta je bilo kacih lT.Ooo taeih v zapor gnanih. Izmed teh je bilo obdolženih 3o morit ve, 3'.) roparskega umora, 3 očetornorstva. 2 za vdaje, 41 otrokomorstva. 4212 telesnega poškodovanja. 25 požiganja, 88 pregrehe zoper nravnost, 548 tatinstv», 11.80 raznih hudobij. — Primeri s tem, kar se tako pogosto bere o dunajski mladini, celo o zvezah in družbah mladih, *• Exhrit devotionis tuae proh.ita sinoeritas. nt j.iis votis t ni>. .Iiis praeM-riiii«. |»er «¡uae «1 i v i i cultua au^mento. et christi-tid« lium aiiiiDurum s-aiute. r-lijrionis >acrao propa^atio procuratur. «;ti:>niii«r: «um !>.<» pM>>umu-. favurahUner .¡nnuamus. Cum ita-jue sa ut exhihita noi»i> uuj-r pro pari»' î»m pHitio continebaî. ti; -in-•raluri dev«»iione iauT.>. «-t .t oti.iin vuuiia p«-r «|Ui»i;dam Nieolaum patnm lunin, iluni vixit. factum ad nipleiur. prope eccle.-iam sanetae Maria.- Mlper Tcr~att. (JarLa , ien-is. di«»ecesis. ad quam i!iriatiti«l«de biiSa p«-r partuem ¡»roj»tv»»- ••¿vor .1 m i rac u la. «jikic omni-potens Deus inlercessione praelibatae virtrinis Mariae r.-tro actis temporil»ii> demon.-uavit. sin^ularein germit devotionis aftectuiu. unam domum «um i-iau-stru... pro ust: et habitation« trat rum iiiiiiorum «l. oh» d«- nov«» t'undari faeere ferventer exoptes... pro I a rte tua uobi> tait lnuniliter suplicatuin. ut tihi praedictam iicentiani.. com edere diirnareinur. Nos i^itur tuuiu pium et laudahih- prop«»situin hujusmodi in Domino plurinmin commendan-tes tuis. i»ec non ven. t'r. n. episcopi ( arh. ac cliristifidelium... supplicationihu- inclinât i. .. doinuui lundandi... plcnam licentiam auctoritatc apo^t. tt-nore praesentium elar^imur. Etc. liomae, quarto idua Juliia.. 1 ♦ ~>'.i. pont. n. 7. ') Et in-ujier universis fratrihus ord. min. «1. ohs..... oninihus et sinu'ulis pi ivile. liiterlatihus. cxernptionihus. iramu-nitatihus. «ratiis. aliae dom us dicti ord... uti valeant... eadi-m auctoritate cou.-edimus per praesentec. * liolje: hcnraâk«»-slovenske, ker redovnih hiš nima samo ]»o Kranjskem, tudi po Stajersken in (ioriškem. Ni vzroka, pokaj hi se naslov ne ravnal po današnjih obstoječih razmerah. celo pobalinskih tolovajev. — Kar pa tiče spoštovanje višjih tudi po druzih krajih, le opazujte mladino, ter videli boleti kako pogosto se pogreša uravna omika, lepa šega, veliko pa je že mladega napuha in prederzne ošabnosti. Čegar pesti ali pa svinčnika se boje, tistim (po zunanje) še kažejo spoštovanje. jih pozdravljajo itd. za druge se malo menijo. Slišali smo že večkrat, kako surovo se obnašajo marsikteri pobi do učiteljev, profesorjev, kadar niso več v njihovi oblasti Kaj bo iz napihnjenih mehov ali robatih štorov, ki že v otročjih in mladostnih letih ne vedo lepe šege in blage priljudnosti, to je lahko misliti. Temu nasproti pogosto že pritlikavci opletajo s paličicami v roki in s stnodkami v zobeh, kakor da bi imeli „komando" čez vse pure in gosi! Celo v hišo Božjo večkrat mali pobiči s paličicami prihajajo. Iz pomanjkanja spodobne odgoje in iz pohujšanja po bolj odraščenih prihajajo sovraštva, pretepi, ve-likrat celo preostudna klanja, uboji, kar je res strahovito ! — Pa povernimo se k tvarini, s ktero smo začeli. Solnograški cerkveni list, ko piše o mladostnih hudobijah na Francoskem, pravi nadalje, da tega so velik del krivi framasoni, ki mladino kvarijo. Kako zvito in prekanjeno dela francoska vlada v tem oziru, pojasnuje neki učitelj lista „fiir Paedagogik," ki je imel priliko pregledati berilo „Chois des lectu-res/ ktero je francoska vlada zapovedala za očitne šole. Primerjal je v tem oziru 18. izdajo s 17., kako se napredva k brezboštvu. Spazil je, da v 18. izdaji so izpuščeni vsi členki o „Bogu," — pa čudno prekanjeno so tudi verski izrazi zamenjani s posvet-njaškimi pri ohranjenih členkih. Tako n. pr. so premenjen; členki: Stara izdaja: Nova izdaja: Dan pervega sv. Obhajila. Žaga na paro. Dolžnosti človekove do Boga. Sapni organi. Devica Marija. Patrijotizem. Trapisti. Davki.*) Vera je potrebna. Tapetna tovarna. Kjer so pa bralne členke ohranili, so vender posamezne stavke lisičje presukali, n. pr.: Stara izdaja: Nova izdaja: Hvali Boga, moj otrok. Štej se srečnega, moj otrok. Božja dobrota in modrost Naše moči se nahajajo v je naše moči djala v so- pravi razmeri, glasji. Bog te vidi. Nič ne ostane skritega. Prihodnjost je pri Prihodnjost ni v naših Bogu. rokah. Postal boš dober kristjan. Postal boš čverst deček. Mi zate molimo k Bogu. Mi mislimo na tebe. Prenašajte poterpežljivo Prenašajte poterpežljivo od Boga poslane poskuš- bolezen; ako bo dobra po-nje. strežba, pride gotovo zdravje. To je le malo zgledov, ki pa prav jasno posvetljujejo. kakošne namene imajo prekanjeni verski sovražniki. Pri tem pa framasoni francoski, kakor tudi v marsikterih druzih deželah, zagotavljajo, da *) Izveratna prememba se borijo le proti „ultramontanizmu," nikakor pa ne zoper bistvo vere! Liberalni krošnjači, ki tapajo po stopnjicah tujih svojih mojstrov, podobno pesem brundajo, češ: le zoper „presiljene klerikalce in nektere kaplane" se bojujejo, ne pa zoper vero; toda le opazujte, kako merzlo, smehljivo, zaničljivo berskajo, kadar na cerkvene, verske, duhovske reči zadenejo, ali pa nalašč krenejo. Celo dobri katoličani hočejo biti, pri tem pa škofovsko in duhovsko veljavo spodkopujejo in terdijo, da liberalni časniki z liberalci vred so potrebni, konsevativne časnike in poštene katoličane pa le za kako nepotrebno ali celo škodljivo „stranko" razgla-sujejo! Dokazati hočejo, kakor da bi liberalstvo bila dobra vera, pravi konservativci in katoličani pa da so le nekaka svojat, ki se še le hoče za stranko delati. Ali ni to narobej — svet? Veliko let so ka-toliško-konservativni listi opominjali, svarili, prosili, da naj prostomišljaška svojat jenja ljudstvo pohujševati v svojih organih, — in ko vse nič ni pomagalo, so morali temu zlobnemu počenjanju z resnobo nasproti stopiti, vstanoviti nalašč list, ki bi večkrat izhajal in odbijal hudobne napade; in to je zdaj veliki greh, da katoličani niso mogli in ne smeli več terpeti zasramovanja duhovnov, škofov, sv. Cerkve in papeža samega. Kdor tega ne vidi ali neče videti, temu je težko pomagati. Sveta brata Primož in Felicijan. Oj brata Primož in Felicijan! Svetnika slavnoznana; Pozdravljena današnji dan, Nam pomočnika dana; Priserčno se radujemo, In vaji preslavljujemo Mučenca velikana! Rimljana, častno mnogo let Za Jezusa živela, Ljubezen bratska — rajski cvet, — Je vama v sercih cvela Mučencem bila sta v pomoč, Tešila brate dan in noč, Veršila blage dela. Nevernik ves malikom vdan Z vojaki vaju zgrabi, Nemili car Dioklecijan Pred sodbo koj povabi, Molita Herkula, veli Jupitru vžigati dari; A to se vama gabi. „Bogu le pravemu gre dar, Serčno odgovorita; On Stvarnik je, vsiga Vladar, Resnica vekovita. Herkul, Jupiter, glej, ta dva Iz karanja sta in iz lesa, Brez kamb še ne stojita! Terpinčena strašno zato In v sponah v ječo djana; Verig pa prosta čudežno, V Noment potem prognana ; A tudi tam sta pričala, In Jezusa veličala, Ostala Njemu vdana. Prevariti sodnik z lažmi Se vaju prizadeva, S trapilom, baklami muči, Razbičati veleva; So vničene nakane vse, V ljubezni vajino serce. Čast Kristusu prepeva. Trinog zavkaže v besnosti Zverini vaju vreči, Da gladna vaju razdrobi. Ukaz se ne posreči; — Zvčr leže se kraj vajnih nog. A ljud kriči: kristjanov Bog Je pravi, je največi! In bolj ko divja zver zdivjan Kriči sodnik, hripavo: Naj uporna Primož. Felicjan Se deneta ob glavo. Veselo sta terpela smert, In šla po krono v rajski vert — V nebeško večno slavo. Priserčno nam pozdravljena, Zdaj draga last blo vence v,*j Odpirati pripravljena Nam milost vsili studencev; Sprosita tu edinost nam, In kdaj po srečni smerti tam Nebeške slave vencev. Radoslav. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane (Vprašanja iz duhovskih poskušenj G., 7. in 8. oktobra.) E theologia dog matica: 1) Animam hu-manam esse substantiam a corpore realiter distinctam atque immediate a Deo creatam probetur. 2) An attritio sufficit ad digne suscipiendum sacramentum poenitentiae. — Dr. Čebašek. E theologia in orali: 1) Quod attinet scan-dalum, exponatur: a) quid et quotuple? quibus modis coininittatur, quando vitandum? b) quantam malitiam in vol vat scandalurn in genere et in specie (scandalurn) datum a parocho? 2. Quirinus, pater 5 infantium. in rixa vulnera- tus est graviter; facti reus est Genesius. sed suspicio incidit in Damasum, qui a judice damnatur ad poenam carceris unius anni. — Genesius conscientia cruciatus ad confessionem accedit, rem totam patefecit petens a confessario consilium, quid sibi in tantis angustiis agendum sit? — Flis. E jure canonico: 1) Quid detinivit Concilium Vaticanum de Romani Pontificispotestate jurisdictionis? quinam oppositi errores per hoc denuo sunt darnnati ? *) Ostanki svetih trupli se hranijo v cerkvi čč. oo. Frančiškanov v Kamniku. rpiae cr.rollaria indo dedueenda? — 2) Impedimen-torum affinitatis ct publicae honestatis natura. ambi-tus et mutua relatio proponnntur. habito simul re-spectu codicis civilis austriaei. Smrekar. K x e xe ges i b i b 1 i ea : Fiat lingua vernacula exegetioo -homiletioa expositio pericoparum epistolae atrjuo «»vnngclii. «piae leguntur Dominica i*, post Penteeost« n. nimirum epistolae primae ad Cor. cap. lo. a v. C. us«|ue ad v. 18. inclusive, ed evangelii s»c. Lueam cap P.», a v. 41. u8 Iz kterih vzrokov j«* priporočati pobožnost svetega rožnega venca? Zamejic. Iz k e rščanskeg a u k a: I čencem ljudskih šol naj se vprašaje razlaga, kaj je v osmi Božji zapovedi prepovedano. Zamejic. Ljubljana Nove velikanske orgije bodo prihodnjo nedeljo blagoslovljene v zali cerkvi uršulin-skega samostana. V ta namen bojo ondi ta dan lepe slovesnosti. Zjutraj <• "..«i bode pridiga in sv. maša; ob !»ih blagoslovljen j»' novih orgelj. potem slavnostni govor in slednjič slovesna sv. maša premilostnega kneza škofa; popoldne ob lih nemški govor, litanije itd. Pri vsili opravilih bo darovanje za nove orgije. H« »venska govora dopoidne bodeta imela čč. Patra A n gel i k in II ugo | i n. nemškega popoldne pa č. P. LoinLr,T S. .1. Nov«- orgije so delo znanega mojstra g. let. pastirovali in sedaj • • l>ii v pokoj ter stanujejo v Podrebri, v Že-liioelj.-lJ «l:;h«-vniji. sniei veri du-hovni p»'»m« čnik Z veliko dobrovoljnostjo in veseljem so p« niagali pasrirovati našemu neumorno delavnemu pr-»\ gosp. župniku ter sta kaj ginljivo in goreče zraven navadnih cerkvenih pobožnost oskerbovala posebn«« tri svetilk«*, ktere so vžgali naš gosp. župnik v naši lari. t«> je: tretji red sv. Frančiška, družbo treznosti in bratovščino Naše ljube Gosp«1 presv. Jezusovega Serca. S takimi napravami seje pobožno življenje v fari močno povzdignilo. 01 teh let je vedno veliko spovedencev in obhajaneev. in ni ga dneva, da bi mnogi ne pristopili k angeljski mizi; tudi se z velikim veseljem vdeležujemo farani sv. maš med tednom Goreči dušni pastirji so res veselje cerkvi in ljudstvu, osrečevalci človeštva; zatoraj sc tudi spodobi da jih verniki spoštujemo in ubogamo. (Op Bilo je že kasno in dopis smo obkrajšali. Serčna hvala! Vr.) V Rajhenburgu. na spodnjem Štajerskem je bil 28. sept. slovesno vstanovljen za opata dosedanji prijor. in sicer po milostnem kn. škofu Mih. Napot-niku v pričo preč. g kanonika Fr. Kosarja, dveh opatov iz Francoskega in več domačih duhovnov. Rožni venec pomaga. Bil sem pokli<-an precej po polnoči k bolniku. Hitro vstanem in poprašam. ali je bolnik nevarno bolan V Zate rdi se mi. da je prav slab Hitro stopam proti bolnikovi hiši. kajti bilo je precej daleč. Pridem v hišo, položim sv. liešnje Telo na mizo in grem k bolniku, da bi ga sp<»vedal: pa kako se ustrašim, ker je bil bolnik tako slab. da me ni poznal in je vse drugo govoril, samo tega ne. kar sem ga prašal Za sv. obhajilo ni bil; torej ga dene in v sveto olje in vse «Irug«» opravim, in ko se je to zgodilo, rečem ljudem, ki so bili v hiši: Zdaj bom«» pa roženkrane molili prav goreče in bomo ljubega Jezusa prosili, da bi temu bolniku p««delil toliko po-lajšanja. da bi mogel Njega prejeti. Na to sm«> i"s prav goreč«' molili rožni venec, in ko smo odmolili. stopim k bolniku, kteremu se je bilo toliko na bolje obernilo, da se je mogel v dobri zavednosti spovedati in p« «tem Jezusa zavžiti. Zahvalil je bolnik Marijo, in zahvalili smo jo tu«li vsi pričujoči. Te verstice sem napisal, da bi toliko raji. zlasti v tem meseu. molili „roženkrane", da bi Mariji goreče priporočovali katoliško Cerkev. Kaj pravijo mnogi nekatoličani o jezuitih ? Ni je cerkvene naprave, ki bi imela toliko sovražnikov kakor jezuitovski red. In to tudi še v devetnajstem stoletju, katero tako radi nazivamo „prosvetljeni vek." „vek toleranceu itd., in cel<"» med katoliki! Zatorej n«' bod" odveč, ako navedemo izjave nekaterih mož. ki dasiravn » nekatoličani in brezverci, so vendar š«> ohranili vsaj trohico zdravega razuma, česar le prepogosto pogrešamo pri nekaterih ljudeh, ki se sami radi zovejo „katoličane,a a na kterih je malo druzega katoliškega, razun da so bili kerščeni po obredu sv. Cerkve. Kvo jih tedaj! Friderik II. kralj pruski, pisal je francoskemu brezvercu d' Alembert-u apr. 177o: „Jezuiti s«? pregnani, bodete dejali To priznam: toda. č«1 zahtevate. dokažem Vam lahko, da se je to zgodilo le iz samoljubja, iz maščevalnosti, spletk in sebičnosti." Henrik Heine: »Naj se že misli o jezuitih karkoli drago; priznati se mora. da so vedno kazali nraktično smer v nauku. In dasi se je po njihovi metodi znanje starega veka le poveršno podučevalo; vendar so to znanje zelo razširili, takorekoč demo- kratizirali. da seje razširilo med maso ljudstva---- 1. bogi očetje Jezusovega reda! Postali ste strašilo liberalne stranke; toda spoznali so le Vašo nevarnost (za brezverstvo), a ne tudi vaših zaslug. Kar se mene lice, ne morem se pridružiti kričanju svojih tovarišev, ki se pri imenu Loyola vedno razjarijo kakor junci, če jim pokažeš rudečo cunjo." (Vermischte Schriften, Hamburg. 1654, Bd. I. pag. 107 u. 108.) Ruska cesarica Katarina IL.: „Nagibi, koji so me napotili, braniti jezuite, izvirajo iz razumnosti in pravicoljubja, kakor tudi iz upanja, da bodo koristili mojim deržavam..... Sklenila sem le-te duhovne proti vsaki, bodisi katerikoli sovražni sili ohraniti; in s tem storim le svojo dolžnost, ker jih imam za zveste, koristne in nedolžne podložnike." (Pismo papežu Piju VI. 1785, pri Dallas-u pag. 310.) Leibnitz: rDa imajo jezuiti pri svojih lastnih sovernikih toliko sovražnikov, prihaja večji del od tega, da se pred drugimi odlikujejo... Volter: rKaj sem videl v sedmih letih, ko sem živel v hiši jezuitov? „Naj dela vn ejše, najplo-dunosnejše, najbolje vravnano življenje. ..... Zato se ne morem dovolj načuditi, da jih dolže. kot da bi učili pogubno moralo." Veliki protestanški zgodovinar J o h a n n von Müller je pripomnil v 10. knjigi v 3. pogl. svoje zgodovine človeštva: „Jezuitovski red je društvo, ktero se more primerjati največim napravam in zakonodajalcem starodavnosti. Dal je namreč le ta red svojim članom tako nenavadno delavnost in tako natančno pokorščino, da je bil celi red jednak zdravemu telesu, katero vlada odločna duša." Sapienti etiustosat! ,.Nekaternikom" pa bunko po zaguljeni glavi! Razgled po svetu. Karlovec. Dne 4. oktobra imel je v župnijski cerkvi sv. Trojice karlovških oo. frančiškanov č. o. Robert Gravel iz reda sv. Frančiška slovensko-her-vaške redovne provincije sv. Križa 50letnico slovesne redovne obljube. Č. o. Robert Gravelj, rodom Slovenec iz Višnje gore. je deloval dveindvajset let kot učitelj in katehet. Kot kateliet v Kamniku pridobil si je toliko zaslug, da je dobil od slavne c. kr. deželne vlade in od knezoškotijskega konzistorija priznanje. Rusija. V Kijevu so zaperli 500 dijakov zarad rogovilstva. Zarad tega je med dijaki in tudi meščani velika razburjenost. Misli se. da vseučilišče bodo zaperli. Razburjence tirajo v Azijo v pregnanstvo; zlasti jih je dosti na otoku Sahalinu in po druzih krajih v Sibiriji. Nesrečno razkolstvo razdražuje vse prebivalstvo s svojo osorno termo, zat«j ni druzega pričakovati, kakor da bode kolos prej ali pozneje počil in ko pride nekoliko svobode v rusko mračnost, potem počne tudi zatlačeno pa ne mertvo katoličanstvo zopet prostejše dihati... O ss. brata Ciril in Metod, prosita za uboge razkolnike, da bodo z nami vred deležni obljub Kristusovih! Kat. cerkev na Angleškem. Na Angleškem je sedaj nad 2-^00 katoliških cerkva, tedaj več kot še enkrat toliko, kot jih je bilo leta 1850. Ta velikanski naraščej pa nima vzroka — kot pervi pogled tudi naraščaj katoličanstva v Zed. deržavah — v priseljevanji katolikov, temuč v spreobernitvi protestantov. Bog daj, da bi se kmalu to število podvojilo in potrojilo! Pogan previdniši kot marsikter kristjan. 20. julija obhajal je cesar Mitsu-Ilito iz Japonskega obletnico svojega vladanja. S kanonami pozdravljali so ga še le ob eni popoldne, kakor je cesar sam ukazal, da bi ne motil kerščanskih ljudi, ki so šli v cerkev, dopoldne v njih pobožnosti. II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive pri prošnje N. lj. rtuiiata. naših angeljev varhov in vsili naših patronov. !>••:£ dobrotno odverni od naše dežele poboj»*, umore in samomore. odpad in brezverstvo, prešestvauje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne trrelie in velike nesreče. — Mati priporoča svojega bolnega sina za sprav»» z limoni in bolehno hčer za zdravje iti — N«klo. ki ima stan po-iu-niti, da bi se to zirodilo po llo/.ji volji. — Neka prav liula zadeva v neki družini, da bi se p«» pravi.-i rešila. prip«tr"«Viia N. lj. Gospčj presv. Sen a. sv. J«»ž«'lu, sv. Ani in sv. Ant. Pad. Zahvala. Na priprosnj.» naše ljub»* ča se nam: Mnogi odlični voliv- i volilne skupine Postojna - Lož-Verhnika s j ponudili kandidaturo g. dr. V. Gre gor i ču v Ljubljani, kteri se je izjavil, da sprejme mandat, ako mu volivci na «lin volitve 0. novembra skažejo častno zaupanje. —- Ta kandidatura se nam zdi prav srečna. k--r g»sp. Dr Vinko Gregorič je znan kot mlada, nadarjena in »1- lavna moč; to je pokazal v štirih letih kot mestni o lbornik ljubljanski, in bode za deželni zbor kranjski prav dobra pridobitev. Z Iga, 15. vint. Serena hvala za poslano sv.jto 7 gld. za popravo romarske eerkve „Kralji«-«' miru na Kureščeku " Mili Jezus in Marija naj p«»verneta ti-sučkrat milim rokam! Jak. Dol-nec. župnik. Breč. gosp. Mart Povše je bil 22. t. m. «erkveno vmeščen za Ribnieo. — Župnijo v Studenicah v lavam, .škofiji j- dobil č. g. Fr. Heber, dosed. kipi. pri stoljni «-«rkvi v Mariboru. V Gradcu je 1 1. t. m um-rl prlat Jan»*/. K ari on. glavni vrednik časnikov J ¡raz«*r V«»lksblat? „Volksbote" in „Christli<-her Feierabend", star oo I.e. Bil je pošten katoliški konservativ»,'«-, ter storil velik«» dobrega. Bog mu daj večni mir! Na češkem katoliški delavei podpisujejo zahvalno pismo, ki ga bodo poslali pap«-žu L*>nu XIII v Rim v zahvalo za razglašeno okrožnico o delavskem vprašanji. „Echo aus Afrika'4 je prav pripraven majhen mesečnik za poročila iz novih misijonov afrikanskih. Na majhnem prostoru ima veliko tvarine. Administracija je na „Dunaju III. Seidigasse i5 kr. Der Meuchelmord in der Freimaurerei. Von Le o T a x i 1. 1M»1. Cena 2 gld. 50 kr. Ta knjiga na 17»; stran, h ter v 1"» glavnih dogodbah pripoveduje kako potuhnjeno frainasonstvo mori take. ki se fra-masonstvu zamerijo, njihovemu bogokletnemu početju nasproti delajo itd. Umorili so n. pr. Č. P. Le Franca, ruskega čara Pavla I, gr. Rossi-a. Garcia-Moreno-ta. znan« ua »iambetta in druge. Prečital sem. kar piše o poslednjem, in videl z grozo, kani človek pride, ki zapusti Boga in se peča z ženskimi in s to peklensko sekt«.! Juri in Janez. .1 n r i. Jan^z. ka j praviš, zakaj po večih mestih včasi pri vratih kacega novega poslopja tako spoti kij i ve spake delajo, da bi si človek moral oči zakriti. ko mimo gr«*v Janez. — Morebiti zato. da ljudje precej zunaj vidijo, česa bede znotraj pričakovati? Juri. Včasi so na stene slikali Mater Božjo, sv. Florijana. ali drugega svetnika, da bi hišo ognja varoval, kakor tudi na mostove podobo križanega Odrešenika. sv. Janeza Nepomuka itd., da bi bili obvarovani nesreč ognja, vode . . . Janez — Zdaj pa take svete spomine in znamnja odstranjujejo včasi z izgovorom, da jih bodo drugam postavili: - pa jih vender le ne... J uri. — To je res r a kov napredek! Kaj pa modre gospe in nedolžni otroci, ko hodijo mimo taeih nespodobnosti v Ali ne mara imajo mnoge gospe . . . zato oči zagemj. ne. da bi taeih ostudnosti ne videle > Janez. — Juri. dobro si jo pogodil. Vsako pametno osebo mora rudečica obliti. ako vidi. da se njen spol tako p<> pogansko sramoti pred svetom! Juri. — Svet zar«'s v poganstvo nazaj sili — to ne b" dobro, boš videl, da ne! Marijina. 0 Marija blaga, zvoljena, Grešnikov tolažnica! Prosi le prosi, mati presveta! Neprenehoma za nas! Prosi neprenehoma za nas! — <> Marija rajska lilija! Čistih duš zavotniea, Prosi i. t. d. 0 Marija, lepa rožica, Polna si usmiljenja! Prosi i. t. d. 0 Marija kažipotnica Do veselja rajskega ! Prosi i. t. d. Bogoljubno nam živeti daj. Tvojim biti vekomaj. Prosi i. t. d. Vodi nas Marija srečno vse V kraje večne glorije! Prosi i. t. d t S. Bona ventura. Dobrotni darovi. Za dijaško m i z o : Premilnstiii «rospod Kkse»denea dr. Jakob Missia. knez in Škof 50 gld. — Prijatelj poštene mladine s pristavkom Colhginm Jeranum" 5 gld — 0 g. Štel. Jenko 1 gld. 50 kr. — < '. g. m kapi. J; m z Oblak 2 gld. — „Za pridne dijake" o gld. — Pree. g. profes. Jož. Dolenee 5 gld — C. «r. župnik Jež. Keieon o gld. — t', g. kapi. Mat. Mrak :•> gld — C. >r. župnik Ant. Pouikvar 2 gld. — r g. župnik l'r. Rome :}. gld. — 0. g župnik Mart. Narobe 5 gld. — Šentviški e. ir. Jan. Demšar 5 gld. — Preeast. g. dekan Kajdiž 5 gld. — „Za moe izšolat tudi nbožnim se dijakom, — Priskoe' Mairne t ud1 z enim peta-kom " — M. P», ii gld. — C g. župnik Kr. Dolinnr 2 gld. — Nekdo blizo Ljubljane o čisto nove. — Preeast. g. dekan Mat. Kožuh 5 gld. — C. g. župnik J. lirenee 1 gld. — C. g. župnik Jak. Dolenee 5 g:d. — Neimenovana 40 kr. Za v s t a n o v i t e v s t a 1 n e i n v e e ji r e z i d e n e i j o ee. o o. jezuitov v L j u b 1 j a n i mesto sedanjega „p r o v i z o r j a" •*. g. župnik K. <'. „in honoivni s. Kran-eisci Xav." 5 gld. Za gorenjske popi a vi jen ee: Z lira zbirke, č. g. župnik Jak. Dohnec iS gld. 07 kr. — lz Horjula zbirka po e. s. župniku 5 gld. Za sv. Detinstvo: g. štet'. Jenko 1 gld. 60 kr. — „A. I). M. (i.M 20 gld. — Iz Koeevja po e. g. kapi. Vikt. Steskn 33 sld. r,:] kr. — Iz župnije .J.žiea 20 -ki — Iz Predoselj. lo gld. 70 kr. Za sv. < > e e t a: <\ 2. iupuik Ant Pouikvar 4 gld. Z a n a j p o t r e b n i š e misij o n e 11 a T u r s k e 111: C. g. župnik Ant. Pouikvar 4 «Id. Za misijon k ar d. Lavigeriev: ('. 2. Ant. Pouikvar 4 sld. Za n a j p o t r eb n i š i misijon: Č. ii Štefan Jenk-> 1 gld. Za mi si j one: C. ir. župnik Mart. Narobe 5. gld. Za I» o s k o v e m i s i j o n e : o. g. župnik Jožef K»*reon 2 gld. Za usmiljene s e stre v A d r i j a 11 o p o 1 u : „A D. M. G.u 15 gld. Za cerkev sv. Duha v Kerškem: C. si. Štefan Jenko 1 gld. Pogovori z gg. dopisovalci. (J. L. Ravnik na Savi: Zastran Dan. naznanjeno od-pravništvu. — Mar. Abram v Idr.: Pri Vašem poslanem zvesku ni zapisano, za kaj je namenjen : prosimo, naznanite. — Pošiljaveii pesmi: „M. naše up." — Taka pesem v enakem pomenu je že davno natisnjena.