Naročnina mesečno A. ^^^^^^^^^ ^ .^^PB^^. ček. račun: Ljob« «5 Din. za Inozem- ^^^M ^ ^^^^^^^ # ^^T ^^ 'i""" 4t »tTo 40 Din — ne- ^^M W ^^M ^^M » ^^B M ffV______________^^M W 10.349 za deljclca izdaja ce- ^^^^^ M ^HMHfe a ' A^Hk. B 7565. loletao 96 Ii ^^^^^ ^ET ■■ JF ® ^■f* / Zagreb inozemstvo 120Din * Proga-Dunaj 24.797 Uredništva ,e v JBh^ ^^^^^ flt^^ JBLmm^J JBh^ ^L^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ni. 6/m jeva b. telefon 3999 Telefoni arcdnlštva: dnevna služba 209» — nočna 299*. 2994 bi 20» ■■ Izhaja vsak dan zjutraj. razen ponedeljka in dneva po praznllin • v V- i ■ Berlin-Dunaj in dalje Ko se je nemški kancler Adolf Hitler odločil, da na prigovarjanje italijanske vlade in na pritisk svojih političnih in gospodarskih svetovalcev podpiše sporazum z Avstrijo, je moral za to imeti silno tehtne vzroke, ki jih pa ni treba iskati izven meja nemške države. Povedal jih ni izrecno nikomur, a ugibanja je bilo že toliko okrog tega vprašanja, da smo se precej približali resnični presoji tega zgodovinskega dogodka. Mimo političnih razlogov lahko vsaj za enkrat mirno gremo. Tistim poročilom, ki so se zadnje dni še posebno zgostila v člankih Irancoske-ga poslanca de Kerillisa, ki je par dni prebival na Češkoslovaškem, ne odrekamo dobrih namenov, a zdijo se nam neverjetni v svojih zaključkih. Da ima Nemčija namen polastiti se Gdanskega in da se nekoliko bolj intenzivno zanima za razne baltske države, vkliučivši Finsko, leži na dlani in ie to tudi pokazala zadnje dni, ko je izbruhnil incident s predsednikom gdanskega senata. Toda tudi temu stremljenju so postavljene meje, ki jih Nemčija sama noče prekoračiti, če noče izgubiti prijateljstva Poljske, ki ji je morda bolj dragoceno, kot je Poljski sami. Da bi pa hotela napasti Češkoslovaško in iz nje »napraviti svojo Abesinijo«, lorej jo podjarmiti in si jo priključiti, ne zveni prepričevalno in spada med fantazije in strahove, ki gotovi del Evrope razburjajo. Nobena nemška vlada ni tako nora, da bi se le za minuto vdajala takim napoleonskim sanjam, ko za njih izvedbo ni niti najmanjšega predpogoja jn ki bi jih ne mogla uresničiti niti s pomočjo kakšnega novega svetovnega požara. S zunanjepolitičnega stališča se torej ne bomo zaustavljali pri fantastičnih razlagah avstro-nemškega sporazuma in se bomo zadovoljili za enkrat s tem, da je Hitlerju bilo sodelovanje z Italijo potrebno, da ne bi stal osamljen sedaj, ko se.pričnejo velike mednarodne debate o reformi Zveze narodov in o načinu, kako zavarovati mir med evropskimi narodi. Sodelovanje z Italijo pa je bilo treba plačati z umikom v Avstriji. Mnogo bolj zanimivi in tudi bolj realnopoli-tičrii pa so gospodarski razlogi, ki so tako odločujoče vplivali na nemško vlado, da je spravo z Avstrijo sprejela. Gospodarski razlogi. Kateri? Kaj bi dosegla Nemčija v gospodarskem oziru, če bi se ji btla takojšnja priključitev Avstrije posrečila? Posledice bi bile hude. Nemčija in Avstrija se v gospodarskem oziru nikakor ne izpopolnjujeta. Obe sta industrijski državi in bi njihova spojitev krizo industrije le še povečala. Avstrijska trgovinska bilanca je pasivna in bi zelo obremenila skupno vsenemško trgovinsko bilanco, mesto, da bi jo ol»,šala. Avstrijski dolgovi bi fcol težko breme legli na nemško državno gospodarsko. Vprašanje prehrane bj st zaostrilo. Priključitev je torej treba pripravljali počasi, ne samo na idejnem polju in z izenačenjetn notranje državne politične uprave, marveč predvsem na polju gospodarstva. Za to pripravljalno delo pa je doba, ki ijo je otvoril sporazum med Avstrijo in Nemčijo, kakor nalašč. Vrata med obema državama so se na stežaj odprla, gospodarski toki si bodo utirali pot čez mejo, iskali primerne zaposlitve (investicije) in se z modro preudarnostjo prilagodili obojestranskim polrebam. Čez nekaj let, morda prej morda tudi pozneje, se bo naravnim potom ustvarila neka enotnost v gospodarskem dihanju obeh nemških držav. Vrhutega pa bo nemškemu kapitalu mnogo lažje, da zasede poveljujoče postojanke v najvažnejših vrslah avstrijskega gospodarstva mirnim potom, kot pa s prelomi, ki vedno povzročajo sunke in nevarne zastoje. Nemčija si je itak že osvojila obsežne udeležbe v Avstriji. V italijansko-abesinski vojni na primer je prodala Nemčiji visoke italijanske udeležbe, ki jih je Italija stavila na razpolago za odplačilo avstrijskega uvoza in ki jih je Avstrija prodala naprej Nemčiji za odplačilo nemškega uvoza. Tako je prišlo 62% kapitala »Alpine Mon-tangesellschaft«, ki je eno največjih industrijskih podjetij Avstrije, v blagajne nemškega jeklenega trusta. Podobno se je zgodilo s kapitalom^ Ste-yerskth orožaren in nekaterih rudnikov. Počasen, naraven gospodarski »Anschluss« ima za Nemčijo torej večji pomen, kot prenagljen rop, ki b; več škodoval kot korislil. Seveda je nemška vlada računala tudi z na-daljnimi ugodnostmi mirega gospodarskega sodelovanja z Avstrijo. Ne samo, da ji bo dovolilo, da zavzame v kratkem poveljujoče mesto v avstrijskem gospodarstvu in si jo tako tudi politično približa, marveč ji bo odprlo tudi nepregledne možnosti uspešnega udejstvova.nja dalje po Podonavju in po Balkanu. Če se smatra av-stro-nemška spravna pogodba za zatvornico, ki je zaustavila brutalen nemški politični pohod proti vzhodu, je ta sprava z gospodarskega vidika bolj podobna vratom, ki so se Nemčiji odprla za razširitev njenega gospodarskega območja vzdolž Donave proti jugovzhodu Evrope. Avstrija preneha biti ovira in se je spremenila v odskočno desko. Izvrstne gospodarske zveze med Avstrijo in Madjarsko, ali med Avstrijo in Češkoslovaško bodo prišle v korist nemškemu gospodarstvu. Nemčija bo lahko mirno snovala, razvijala in utrjevala svoje gospodarske zveze z jugoslavijo, Romunijo, Bolgarijo in Grčijo, zavzemala čedalje večjo važnost no tamošnjih trgih, izmenjavala svoje železo proti njihovemu žitu, ne da bi se ji bilo treba bati, da bi jo kdo sumničil, češ, poglejte jo, kako »obkoljuje Avstrijo« in kako si onstran nje postavlja trdnjave z namenom, da jo bo potem od vseh strani naenkrat zalila in zadušilo. Ta strah sedaj odpade. Ko 'si bo Nemčija prilagodila Avstrijo na gospodarskem področju, bo seveda nastopala na juž-novzhodnih trgih kot neka, če ne pravna, pa vsaj dejanska enota. Nemško časopisje je v tem stilu že začelo poročati. Tako beremo na primer, da sta Nemčija in Avstrija skupaj pokupili 43% vsega madjarskega, 29% vsega romunskega, 33% vsega jugoslovanskega, in 53% vsega bolgarskega izvoza in da sta na drugi strani zopet skupno kril« 40% madjarskega, 36% romunskega, 28% jugoslovanskega in 60% vsega bolgarskega uvoza. Razvojne možnosti pa so nedogledne. Saj bo Nemčija sedaj, ko z Avstrijo »sodeluje«, mesto do bi jo ogrožala, prišla naravnost na veliko trgovinsko mesto, ki jo tvori tok reke Donave in ki n odpira vrata za nadaljnjo gospodarsko prodiranje. Za Po šestih dneh revolucije nobene odločitve Inozemska poročila o proglasitvi diktature protetarijata Pariz, 23. zulija. b. Iz Madrida prihajajo vesti o težki krizi vlade. Socialistična milica namreč odločno zahteva odstop vlade in proglasitev diktature proletsrijata. V Parizu potrjujejo vesti o padcu madridske vlade v toliko, da je delavska milica resnično zahtevala odstop vlade Giralda, na njegovo mesto pa naj bi prišel voditelj španskih Komunistov Largo Cabalero. Vlada ee izogiba tozadevnemu sklepu, pripravljena pa je priznati samo legalni značaj delavske milice, po zmagi v Španiji pa deliti z njo oblast. Pariz, 23. julija, b. Po vesteh iz Lisbone je madridska vlada odstopila. Njeno mesto je zasedla revolucijonarna Junta. Ta vest sicer še ni potrjena, vendar pa je verjetna. Madridska vlada je igrala zelo slabo vlogo. Kajti povsod, kjer so zmagal? vladne čete, ni vzela oblasti v svoje roke, temveč jo je prepustila komunistom, ki so ubijali vse pred seboj, celo one častnike in vojake, ki so ostali zvesti republiki. Vlada je sicer izdala več proglasov na delavstvo, naj se ne igra z življenjem onih, ki so ji ostali zvesti, toda vse skupaj ni nič pomagalo. Delavci so ubili vsakogar, ki se jc pojavil v vojaški uniformi pred njimi. Ravno v tem pa je tudi vsa nevarnost za obstoj današnjega režima. Vlada proti vojaško dobro izvežbanimi nacionalisti ne razpolago z ničesar drugim, kakor s skupinami zelo krvoločnih, toda vojaško malo vrednih formacij. Poleg tega so prisiljeni vsi vojaki. tudi oni, ki simpatizirajo z vlado, da se priključujejo nacionalistom zgolj iz razloga, da si rešijo golo življenje. Iz vladnega tabora: ,Uporniki povsod na umiku' Madrid, 23. julija, b. Vlada še vedno izdaja zelo optimistične komunikeje, v katerih se trdi, da je gospodar položaja v vsej Španiji, razen v nekaterih neznatnih mestih. Tako so vladne čete zasedle Toledo, Guadalajaro, Laguano in Almanco. Povsod so imeli vstaši ogromne izgube. Na Saragc.ro so vrgla letala 70 bomb, ki so mesto zelo porušile, Kljub temu pa se vstaši niso udali in se borba nadaljuje, Barcelona, 23. julija. Včeraj popoldne je bilo zapovedano eni letalski eskadrili, da naj odleti v Saragosso in da naj bombardira tamošnje vojašnice, ki so v rokah upornikov. Štiri letala so takoj odletela. Notranji minister katalonske vlade je objavil, da so se uporniški častniki v mestu Juešca v Ara-goniji zjutraj predali vladnim četam, ki so bombardirala mesta. Poleg tega je vlada gospodar v Majonu na Balearskth otokih. Notranje ministrstvo španske vlade je včeraj popoldne objavilo uradno poročilo, v katerem se pravi, da so bili uporniki, ki so se zbrali v pokrajini Lagrania, pognani v beg in da so pustili na bojiču mnogo mrtvih, ranjenih in mnogo orožja. Poleg tega so vladna letala bombardirala letališče v Leonu in uničila aparate, ki so v rokah upornikov. Oddelek oboroženih rudarjev vodi ostro borbo z vstaši v pokrajini Coriobi. Po neki zasebni vesti iz Madrida je oddelek uporniških čet pod poveljstvom generala Gila Albe prišel 50 km vzhodno od Madrida, kjer se 4o ure za vlado boljši. Vladne čete bodo dopoldne končno zavzele Albaseto. Posamezna uporna središča v Maroku ostro bombardirajo naše vojne ladje, in se bodo morali uporniki kmalu predati. V svoji' izjavi je ministrski predsednik rekel nadalje, da so bili v bitki pri Guadajarali ubiti generali Valencuela in neki viceadmiral, čigar ime-na pa ministrski predsednik ni povedal. Oba sta bila že v preiskovalnem zaporu in v kazenski preiskavi zaradi neke zarote. Sedaj jima je pa uspe'o, da sta pobegnila iz ječe in se pridružila upornikom. V tej bitki so bili ubiti tudi vsi ostali uporni častniki, in sicer osem po številu. Jetniki sp bili odvedeni v Madrid. Nazadnje je ministrski pred-sedfiik izjavil, da je državnim organom uspelo stopiti v telefonsko žvezo v nekim uradnikom na glavni pošti v Sevilji, ki poroča, da je v mestu Se-vilji izbruhnila splošna stavka. Tamkajšnji uporniki so že dva dni brez hrane. Preisednik vlade je še izjavil, da. se je vladi posrečilo stopiti v telefonske stike z uradnikom General Franeo glavne pošte v Sevilli. V imenu vlade je s tem uradnikom govoril tudi finančni minister. Ta uradnik je izjavil, da je v Sevilli generalna stavka in da so uporniki že dva dni brez hrane. 0 bombardiranju mesta s strani vladnih letal je izjavil, da je imelo strašne posledice. Skladišča bencina in letališče so popolnoma uničena. Bombardiranje je popolnoma zrahljalo moralo uporniških čet. Madrid, 23. julija, c. Danes je vlada izdala proglas o zasegi vrega živeža in premoga v pre-stolici. Opoldne so vsi trgovci z živežem morali zapreti svoje trgovine in staviti svoje zaloge na razpolago vladi. Madrid, 23. julija, c. Notranje ministrstvo poroča, da so vladne čete pognale v beg upornike pri Sierri Guadarami in sedaj korakajo nad Segovljo. Madrid, 23. julija, c. Uporniške čete so 50 km od Madrida prekinile telefonske zveze. Notranje ministrstvo poroča, da se bodo uporniki v Sora-gossi vsak čas vdali. Madrid, 23. julija, c. V tiskarni, kjer je izhajal 'doslej katoliški dnevnik »E1 Debate«, se sedaj tiska komunistični dnevnik. V tiskarni monarhistične »Epoca« se tiska levičarski dnevnik »EI Sindicalista«. Iz tabora upornikov: 30 km pred Madridom" ff Sevilla, 23. julija, c. General Franco je po radiu danes ves dan nadaljeval s kampanjo proti vladi v Madridu. V svojem govoru je rekel, da njegovo gibanje ni naperjeno proti delavstvu, ampak hoče rešiti čast španske domovine in španskih družin. General rranco je objavil po tukajšnjem radiu, da bodo uporniki vsak čas vkorakali v Madrid. Štab vrhovnega poveljstva upornikov pa se še zmerom nahaja v Tetuanu. Burgos, 23. julija. General Molle je prispel v Burgos živ in zdrav. Ves( o njegovi smrti se je razširila pomotoma, ker je njegov bral, kapetan Molle v Barceloni izvršil samoumor, ko so marksisti vdrli v njegovo stanovanje. Iz glavnega stana upornikov se poroča, da so čete polkovnika Pradoa prispele že 70 km pred Madrid. Po najnovejših vesteh pa so glavne kolone generala Molleja oddaljene cd Madrida samo še 30 km. Njegovi motorizirani oddelki se nahajajo 20 km od Madrida in so se prve praske že pričele. V Madridu je še vedno mir, mir pred viharjem. General Molle je izjavil inozemskim časnikarjem, da so v rokah vlaanih čet samo še Madrid, Barcelona in Valadolida. O ofenzivi upornikov proti Madridu se izvejo sledeče podrobnosti; Prva kolona napreduje čez Valadolido, druga čez Burgos, tretja pa preko Saragose. Uporniške čete napredujejo zelo počasi ter morajo organizi- Francija na pomoč vladi Pariz, 23. julija, b. >Le Jour poroča, da sta oba višja španska častnika, ki sta prišla včeraj v uradni misiji v Pariz, prosila francosko vlado, da podpira špansko vlado v Maroku proti upornikom. Razen tega sla prišla, da kupita v Franciji 40 bombnih letal. »Le Jour« je prepričan, da bo francoska vlada intervencijo v Maroku odklonila, ker obstoja nevarnost, da bi se Francija v primeru zmage nacionalistov vpletla s Španijo v vojno. Nobenega dvoma pa ni, da bo francoska vlada dobavila Španiji 40 vojaških bombnih letal, čeprav jih Španija trenutno ne more plačati. >Erho de Parisc pa poroča, da sta španska častnika prišla v Pariz v svrho nakupa 25 bombnikov, nekaj baterij kalibra 75 mm. poljskih topov in 12 lovskih letal. Razen tega sta prosila francosko vlado, da dovoli španskim vladnim letalom uporabo letališč v francoski maroški coni. kakor tudi, da dovoli španskim vojnim ladjam, da lahko izvršijo tovor hrane in gonilnega materijala v njenih lu-kah. Isli list trdi dalje, da je španska ladja »Allu-namendk že i/jlula iz Inke Bayonne v smeri proli Bilbao. Ladja je bila natovorjena s strojnimi puškami in municijo Pariz, 23. julija, r. Vodstvo strank francoske ljudske fronte je danes popoldne izdalo resolucijo, v kateri obsoja desničarski pokret v Španiji in želi levičarski vladi zmago nad uporniki. nas ni nobenega dvoma, da bodo nemško-avstrii-ske tovorne ladje odsihmal zavladale na tej tako važni cesti in z lahkoto odstranile vsako konkurenco — simbol premoči nemškega gospodarstva, o kateri poč resnično sanjajo v Berlinu. Toda te sanje so reolne, dosegljive, dokler riso pomešane z vročimi političnimi in kulturnimi fantazijami. Na to jc Hitler bolj mislil, ko na vse drugo, ko je podpisal spravo z Avstrijo Drugo lahko pride pozncie, si je misiji, ko bo gospodarstvo ugladilo pot in pripravilo srca. Podonavske in balkanske države, med katere spadamo, bodo prav storile, če bodo z oddihom motrile vse le možnosti, ki nam oznanjajo vsoi en izhod i/ gospodarske krize, iz katere smo že mislili, da ni nobenega več, a če bodo tudi od svoje strani budno pazile, da ne bodo nikoli dajale povoda, da bi sc v nemških glavah kdaj pomešale gospodarske ambicije s političnimi, marveč storile tudi vse potrebne predpriprave, da bi Nemčija, sedanja in ona, ki pride, tudi nikoli v to skušnjavo ne pudia. Toda lo naj bo izključno naša si vari rati ozadje, razoroževati marksiste in mobilizirati kmete in meščane. Tetuan, 23. julija, b. Dopisnik Ilearstovega tiska je govoril z generalom Francom, ki mu je dejal, da se ne bori proli republiki, temveč proti anarhiji, ki so jo uvedli v Španiji inozemski agenti in pri tem tako gospodarili, da so državo popolnoma uničili. Naša dolžnost je. je povdaril general Franco, da preženemo tega našega sovražnika. Naš pokret je v toliko revolucionaren, ker hočemo prvič poskušati vzpostaviti režim prave svobode, enakosti in bratstva. General de Liano: „Upam, da bom hmatu v Madridu" Sevilla, 23. julija, b. Danes ob I jc tukajšnja radiopostaja demanlirala radiovesti radiopostaje iz Madrida. Radio jo opozoril poslušalce, da oddaja Madrid popolnoma drugačno vesli v francoščini in drugačne v španščini. Nato je sam general de Liano objavil proglas na španski narod, v katerem jc dejal: Upam. da bom lahko kmalu naznanil vkorakanje mojih čet v Madrid. Vojska generala Molleya je že blizu prestolnice in sc bori pred samim Madridom. Včeraj popoldne sla sc dve novi koloni podali proti Madridu. Prva jc sestavljena iz tujskih IcgijonarjeV, druga pa iz rednih čel. V Scvili vlada mir. Poroča sc. (In so rcvolu-cijonarji zahtevali od portugalske vlade, ila bal zamira truplo generala San Jurija, ki jc umrl zaradi letalske nesreče ravno, ko sc jc hotel vrniti v špa niio in sc priključiti upornikom. Nacionalisti mu hočejo namreč prirediti svečan pogreli in prepeljati njegove ostanke v Madrid. Danes velika bitka v Navarri Hcndajc, 23. julija, b. Vodstvo puristov računa, da bo prišlo jutri, v petek, ilo odločilne bitke % Navari. Vstaši upajo, da bodo vladne čete prema gali. nakar jim ho pol proti Madridu odprla. Trenutno napredujejo proli Madridu tri močne kolon« upornikov. Po vesteh, ki prihajajo iz Barcelone, je bilo do sedaj v Španiji ubitih okoli SiO.IKMI oseb. Vest jc prinesel mali lisi »Pctit Girondcc, ki pa poudarja, ila jc število mrtvih bržkone še mnogo večje, ker gre Iu le za uradne številke vladnih krogov. San Sebastian gori San Sebastian, 23. julija, c. Bitka okoli mesta ic v polnem teku. Bitka traja že ves dan in topniški ogenj se siplje na eno izmed najlepših španskih letovišč. Celo mesto je eno samo pogerišče. Kazino gori že ves dan in zgorela je že večina mednarodnih hotelov. (San Sebašiian leži tik ob irancoski meji.) Inozemski vtisi: ,Izginil fe vsak zakon in red* Pojasnilo Domači odmevi; \Vashington, 23. julija, h. Ameriški poslanik v Madridu je poslal državnemu departementu poročilo, v katerem pravi, da je v Španiji popolnoma izginil zakon in red. V-Madridu je oborožena mla dina rekvirirala vse avtomobile, tudi one, ki so bili last inozemcev. Vsi protesti so bili zaman. Življenjske potrebščine v prestolici so začele pohajati, ker so počisti onemogočili zvezo z deželo. V Madridu imajo samo za dva do tri dni hrane. Vsi Američani so bili od vlade povzani, da takoj zapustijo svoja stanovanja, ker ne more jamčiti za njihovo varnost. Tudi pomanjkanje vode se čuti v Madridu, ker so počile nekatere vodovodne ccvi. Pariz, 23. julija, b. Vesti o padcu Madrida so brez dvoma preuranjene. Čeprav so povsod v teku zelo krvave in brezobzirne borbe, do odločitve še ni prišlo, ker se obe strani izogibata odločilnega spopada in šele zbirata sile. Vlada zmaguje predvsem v južnih pokrajinah, na severu pa se popravlja položaj uporniških čet. To je tudi razumljivo, kajti na jugu prevladujejo komunisti, medtem ko je bilo severno življe razpoloženo monarhistično, tam pa je tudi mnogo konzervativnih republikancev. Nacionalistom se je sedaj posrečilo vzpostaviti svoj režim tako v Maroku, kakor tudi v 21 od 45 španskih pokrajin. Vlada je dosegla samo eno, da so se ji namreč priključili sindikalisti in anarhisti, to pa ji je prej v škodo kakor v korist. Tem elementom ni namreč prav nič za strategično borbo, temveč jim je le za ropanje in uničevanje. V enem samem dnevu, ko se je delavska milica borila proti nacionalistom v Barceloni, so sindikalisti in anar, histi podtaknili ogenj po vseh cerkvah in samosta- nih, uničili vse hotele in. večja javna poslopja. To vsekakor vladi ni v korist. O" ukrcanjti francoskih državljanov v Barceloni poročajo tele podrobnosti: Parnik »Sela« je sprejel 1115 francoskih državljanov. Francoske državljane so mogli zbrati iz raznih krajev v Barceloni šele po dolgih pogajanjih s katalonskimi avtonomnimi oblastvi. Evakuirani Francozi iz Barcelone pripovedujejo, da je tO veliko iti tako živahno mesto te dni popolnoma jzumrlo. Na ulicah ni niti žive duše. Na mnogih krajih so razkopali cesto in zgradili barikade. Na krasnem- Katalonskem trgu razpadajo ubiti konji. O uporu v Barceloni pripovedujejo, da se je začel v vojašnici Medralrfes. Upor so razmeroma z lahko zatrli, ker kaže,, da med upornimi oficirji ni bilo od vsega začetka potrebnega soglasja o končnih ciljih upora. Navedeno vojašnico so takoj obkolili s civilno gardo in- s prostovoljci, ki so jo močno obstreljevali s strojnicami. Uporni oficirji in vojaki so streljali na gardo in prostovoljce deloma s streh. 'Havas poroča iz .Gibraltarja: Tukaj se izjavlja, da je popolnoma neresnična vest, da bi vladne čete zavzele Algesiras in La Line. Ljudstvo beži v gore Gibraltar, 23. julija, c. V Malagi je položaj obupen. Vse prebivalstvo, 10.000 po številu, jc zbežalo v gore. Mestu sc bližajo uporniške čete in vsak čas mora' priti do velike bitke. Bilbao, 23. julija, c. Semkaj je priplula ameriška ladja, ki je vkrcala 150 ameriških državljanov. Vkrcal se je tudi ameriški veleposlanik v Madridu. Sitno razburjenje v Londonu Strah za Gibraltar in Tanger London, 23. julija, c. Angleško zunanje ministrstvo je silno vznemirjeno zaradi dogodkov ctb Gibraltarju. Ves dan je iskalo angleškega veleposlanika v Madridu sira Henryja Chiltona, ki bi moral protestirati v Madridu zaradi dogodkov v Gibraltarju, kjer se vladne vojne ladje ne marajo umakniti iz angleških teritorijalnih voda. Angleški veleposlanik je bil zadnje dni pred izbruhom revolucije v San Sebastianu na Letovišču, loda telefonski pozivi londonske vlade ga niso več dosegli. Toda dane«- se je sir Chilton javil, vendar pa ni navedel. kje je. Gibraltar. 23. julija, b. Število enot vojne mornarice, ki so bile i^oslane za vsak slučaj v Gibraltar, je naraslo sedaj na 30. V Gibraltarju je sedaj nad 5000 španskih političnih beguncev. Sinoči so uporniški oddelki bombardirali španske bojne ladje pred Gibraltarjem. Pri tem sta dve bombi eksplodirali blizu angleškega rušilca »Chatn-rock«, tretja pa je zadela ru.šitec. Angleški guverner je po ponovnem ultimatumu upornikom naperil topove trdnjave na uporniške postojanke in izstrelil več salv kot represalije za obstreljevanje angleške ladje. Vladi zveste vojne-ladje, ki so se umaknile v Gibraltar, so sedaj zapustile to luko iti odplule v Algeziras. od kjer so bombardirale vstaško gnezdo v La Zineji. Kmalu so se pojavila nad temi ladjami uporniška Metala., ki so jih bombardirala. Vladi zveste vojne ladje so izvršile močan bombardman na Ceuto. Po najnovejših vesteh je vlada popolen gospodar v La Zineji in Algezirasu. V mednarodni tangerski coni je zavladalo veliko vznemirjenje. Vsak trenutek pričakujejo prihod uporniške vojske. Mednarodna cona je že zaprta z bodečo žico, v lukah pa so vsidrane inozemske ladje. Italijanski poslanik, ki je preJsednik [ kontrolnega odbora mednarodne cone, je poslal ge- I neTalu Francu dopis, v katerem ga je opozoril, naj 1 ne poskuša prodirati v Tanger, ker bo tarn naletej na močan odpor garancijskih oblasti. Enako de- maršo je predsednik kontrolnega odbora mednarodne cone poslal tudi vladi v Madrid ter je prosil, naj tangerske luke ne uporablja kot baze za svoje bojne ladje. Gibraltar je danes popolnoma zaprt za špansk begunce in oni, ki so ga zapustili, se ne smejo več vrniti nazaj. Španski begunci sedaj bežijo izključno na Portugalsko. Mussolini je sklenil takoj poslati pred Tanger pet italijanskih križark, ki naj zaščitijo italijanske interese v tem mednarodnem mestu. Mussolini se je odločil za ta korak radi tega, ker so španske čete napadle pet italijanskih letalskih častnikov, ki so baje bombardirala španske eii-nice iz uporniških letal. Španski poslanik v Tangerju je zbežal na francosko poslaništvo in se tam skriva. Proti njemu pa se izjavljata obe stranki, tako vlada kakor tudi general Franco, ki mu je zagrozil z najhujšimi re-presalijami, ker je vladne vojne ladje oskrboval s kurivom in živežem. Madrid, 23. julija. V zvezi z resnim položajem v španskem Maroku je jiortugalska vlada poslala v Tanger pet torpednih rušilcev, ki bodo danes.,jiri-šli tja in prevzeli varstvo nad portugalskimi cftžav-Ijani. Po neki fteutcr.jevi vesti poroča radio postaja Sevilla, da so uporniška letala po bombardiranju Cadixa s strani vladnih ladij napadla tri vladno vojne ladje. V neki drugi vesti poroča Reuter, da španska tujska legija koraka proti Tangerju, da uniči odpor vojnih ladij- ki so v luki. Prebivalstvo v Tangerju je silno vznemirjeno, ker so uporniki zagrozili, da bodo izvedli 'letalski napad na vojne ladje, ki so v luki. Glavni stan upornikov jc pozval nevtralne ladje, da naj zapuste luko. Toda angleški rušilec »TVhitehul«, ki je v luki, ostane v luki brez ozira na opozorilo upornikov. Pariz, 23. julija, c. Križarka -Inidoniptablet je bila poslana v Bayonne, da nato v San Sebastianu zaščiti francoske državljane. Cammv stavlja ultimat Nevaren sunek fašističnih struj v Bolgariji Sofija, 23. julija, m. Kljub izjavi bolgarskega ministra Kožuharova, da ni prišlo do nikakih nesoglasij med Cankovim in Kjoseivanovim, se v politični javnosti širijo vesti, da je stanje radi zahtev C a n k o v a takšno, ča mora priti do rekonstrukcije vlade, ako Kjo!xivenov ne popusti. Pa tudi v tem primeru bi prišlo do krize vlade, ker so nekateri člani kabineta že izjavili, da bodo podali ostavko, ako vlada opusti nevtralno politiko ter ugodi željam Cankova. Zahteve Cankova in njegova namera, da se polasti oblasti, so povzročile odpor na vseh straneh, in opaža se živahno gibanje v demokratskih krogih, ki bodo skušali na vsak način preprečiti, da Cankov pride do oUasti. Ako Cankov ne odstopi od svoje namere, se bo bolgarsko politično življenje grupiralo v močne politične stranke, ki bodo začele z ostro medsebojno borbo, kar vsekakor nc bo v korist države. Da bi se izognili tej preteči borbi, bodo demokratski politiki, ki so sedaj v opoziciji, naslovili prošnjo na kralja Borisa, čim se vrne iz Italije, v kateri bo tudi njihov pred- ! log za sestavo koncentracijske vlade brez Canko- . va. Da se je Cankov že odločil za ostro borbo, dokazuje njegova brošura, ki jo je posCal svojim prijateljem in v kateri daje navodila za organiziranje nacijonalno socijalistične stranke. V posebni zaupni okrožnici pa je dal Cankov nalog za organizacijo borbenih oddelkov, v katere naj sc spreje- -majo samo mladi in pogumni ljudje. | Te čisto fašistične metode silno razburjajo demokratične kroge, češ da vlada tolerira sestanke in organiziranje nacijonalno socijalistične stranke Cankova, čeprav je z zakorom prepovedano vsako tako strankarsko politično delovanje. Frmncosho-turški pakt Tretji člen v verigi Paris-Moskva-Ankara Pariz. 2.'t. julija. TG. V zvezi s podpisom dar-(janclsko pogodbe govorijo v krogih zunanjega mi-iiisfrstva, da je treba pričakovati tudi podpisa francosko-turškega pakta o medsebojni pomoči, ki .ie potreben, da lin mogla dardanelska pogodba pravilno delovati in ki sta ga tudi Romunija in Itusija zahtevali kot pogoj, da pogodbo podpišeta. l''ranrosko-turški pakt hi se včlenil v že obstoječo francoslio-ruske zvezo, kakor ludi v zvezo med Romunijo in Francijo kol tretji člen te zvezne verige. 1'rancija hi šele potem bila v stanu prihiteli na pomor svojim zaveznikom v Črnem morju tudi. če hi Turčija v kakšnem sporu bila nevtralna in hi po besedilu dardanelske pogodbe imela pravico prepovedati vstop vsaki izvmičrnomorski sili f Črno morje skoz,i Dardanele in Rospor. Ruždi Ara s v Belgradu Belgrad, 23. julija m. Danes zjutraj jc potoval skozi Belgrod na povratku v Ankaro lurški zunanji minister Tevfiik Ruždi Aras. V imenu zu-nnniegn nuistrslvn sta fjn pozdravila pomočnik ministra dr. Vladiinit Martinac in osebni tajnik zunanjega ministra Vukašin Šcčcrovič, s katerima ic minister Aras ostal dalj časa v razgovoru. Ruždi Aras ie časnikarjem izjavil, da se vrača v domovino zelo zadovoljen z doseženimi uspehi. Posebno vesel ic bil telegrafske čestitke, ki mu jo jc poslal njegov prijatelj, predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič ob priliki sporazuma v Montreuxu. »Konvencija«, pravi minister Aras, »ki smo jo podpisali, stopi v veljavo i dne 15. avgusta in je lo vprašanje mednarodna > komisija popoloma likvidirala. Od tega dne bo- I mo popolni gospodarji dardanelskih morskih j ožin«. Na pripombo časnikarjev o širjenju vesli, ! da so se Angleži zadržali precej rezerviralo, je ! Ruždi Aras odgovoril, da mora te vesli odločno demontirati, ker so popolnoma neosnovone, kajti angleška delegacija je bila od prvega dne soglasna r našim stališčem. Minister Aras je po kratkem govoru s časniknni vidno dobro razpoložen nadaljeval pot proti Ankari. Islanihul. 23. julija, b. Včeraj so lurški in-ženjerji pričeli s postavljanjem težkih obalnih topov v razne dardflnelske trdnjave. Topove sta dobavili Nemčija in Češkoslovaška. Z ozirom na vest, ki jo je prinesel »Slovenec« dne 21. julija po zagrebškem »Obzoru«, izjavljata dr. Pokorn Jože iz Škoi> Loke in dr. StanoVtaik ' Alež iz Jesenic, da je ta vest netočna. Midva nisva vstopila ne v direktorij »Slovenske zemlje« niti i v »Slovensko ljudsko ironto«. Dr. Stanovnik Aleš. Dr. Pokora Jože. Dr. Gradnik premeščen v Split Belgrad, 23. julija, m. Predsednik apclacijskega sodišča v Ljubljani dr. Alojzij Gradnik je premeščen k apelacijskemu sodišču v Split. ; Politika na . Bleda ■■■.■<>■■. :■ i Bled, 23. julija. Na Bledu vlada z.ivahna politična delavnost.i Tako je danes prišel na Bled finančni ministerj Dušan Let i ca, ki je bil sprejet najprej od pred-f sodnika vlade, nato od kneza namestnika. Popoldne jc bil še enkrat sprejet od predsednika vlade. Nocoj se je odpeljal nazaj v Belgrad obenem z. mi-i nistrom Gjuro Jankovičem, ki je bil že nekaj dni: na Bledu. j Predsednik vlade jc sprejel tudi našega opol-nomočenega ministra v Bruslju, Karoviča, ki mu je poročal o položaju. Kmalu poleni je prišel v Belvederec naš poslanik v Parizu g. dr. Božidar1 Purič, ki je ostal pri predsedniku dalje časa. Popoldne je dr. Stojadinovič sprejel še turške-1 ga poslanika Ali Haidarja, češkoslovaškega poslanika dr. Girso in francoskega poslanika grofa de Dampjera. Dr. Stojadinovič : P. Živhovic Govor dr. Pernarja, enega izmed zelo iskrenih sodelavec dr. Mačka, ki ga je govoril na zborovanju bivše HSS v Mrzlem Polju pri Žumberku, je belgrajski »Javnosti« dal povod, da je ponovno poizkusila med hrvatske vrste vreči kamen razdora. Dr. Pernar je namreč v svojem govoru izrazil misel, da je sedanje stanje le boljše, kakor pa je bilo stanje pod JNS — o tem je dr. Pernar veliko bolj upravičen soditi kakor pa ' »Javnost«, da drugih Hrvatov niti ne omenjamo —, o čemer nihče v Jugoslaviji ne dvomi več, čeprav ni pristaš vladne politične smeri. S tem v Zvezi je govoril tudi o ir. M. Stojadinoviču in P. Živkoviču in »Javnost« mu zameri, da je Živkoviča ostreje napadal kakor pa Stojadinoviča. To modrovanje »Obzor« takole zavrača: »Kakor se vidi. je belgrajski >»Javnosti« Peter Živkovič bliže kakor pa dr. Stojadinovič. To je poučno, ker iz tega moremo lepo sklepati, kaj prav za prav hoče ta belgrajski časopis, ki poišče vse, kar misli, da bi v hrvatskih vrstah moglo povzročiti razdor. Sicer je pa treba omeniti, da dr. Pernar ni brani! predsediika JRZ, ampak je samo Ugotovil, da je dr. Stojadinovič kot človek in kot politik n? d-Ueko bob pravilni poti, kakor pa predstavniki JNS. To je bil smisel govora dr. Pernarja, »Javnosti« pa je žal, da dr, Pernar P. Živkoviču predpostavlja dr. Stojadinoviča. Vemo, zakaj. Tudi Peter Živkovič je ideolog integralnega jugosl.ivenstVa.« Mo- ■ irtJVir-.. , rt i>! Proti Arnavtoviču in tov. i * • Belgrad, 2?.. jjiljjfl, »i- Prciskov^hibjsadflik ie -.rtenc-S' po poldne znova- zasliševal zdravnika dr. ančo Stojadinoviča zaradi nedovoljenega postopanja pri njegovih operacijah nad ženskami. Aretirani so bili tudi Dezdarevičeva, Kalapičcva in služkinja Načknr.jcva ler Stojčinovičev sostanovalec TodOrovič, ki jc to gnusno afero prijavil sodišču. Preiskovalni sodnik ie zadržal v zaporu samo dr. Stojanoviča, dočim je vse ostale izpustil na svobodo pod pogojem, da se morajo na vsak poziv takoj javili sodišču. Istočasno je preiskovalni sodnik zahteval, da se sestavi obtožnica. Klub železničarjev JRZ v Ljubljani Minuli teden sta se mudila v Belgradu zastopnika ljubljanskega kluba Železničarjev JRZ Ljubljana, ki sta bila sprejeta v avdijenci pri ministru g., dr. Kreku, kateremu sta poročal^ o or*am7-~''ii in delovanju kluba v Sloveniji. G- ministru sta razložila vse težave in neprilike, s lia'.2nmi se Morajo boriti slovenski železničarji v službi in izven službe ter ga naprosila v imenu kluba, da nudi klubu v njegovem prizadevanju neobhodno potrebno moralno pomoč. Ob tej priliki sta oba delegata stopila v stik z belgrajskim klubom železničarjev ter se dogovorila o vsem podrobnem glede skupnega delovanja kot enota vseh klubov na celem območju države. Poslovnik, ki ga odobri glavni odbor JRZ, bo torej veljal za celo državo in je s tem rešeno pereče vprašanje organizacije železničarjev v okrilju stranke Predsednik kluba železničarjev je tajnik glavnega odbora JRZ g. Trifkovič Dušan, s čimer je železničarjem podano zagotovilo, da bo stranka vsa železničarska in železniška vprašanja obravnavala z vso potrebno in stroki odgovarjajočo vestnostjo. „Cudna praksa" Belgrad, 23. julija, m. Današnja Samouprava prinaša pod naslovom Čudna, praksa« sledeče: V zadnjem času so Zboraši uvedli nepoznano prakso v naši javnosti. Ker oni razpolagajo samo z dvema ali tremi tedniki, katere niliče nc bere, pošiljajo časopisom polemične članke v obliki popravkov jugoslovanskega narodnega pokre-ta Zborr. Predvsem naš zakon o tisku ne pozna nikakih političnih- popravkov, čeprav gospoda Zboraši pošiljajo lo popravke v nameri, tla delajo sebi reklamo in popularizirajo svojo stranko (katero je vzel v zakup Živkovič), Časopisi niso dolžni, da prioličujejo te vodene popravke. Ker jo že Zborušem toliko do reklame, da jo plačajo, naj si ustanove dnevnik. Na tak način, do jdanes še nobena stranka prvVias' in 'nikjer na svetu ni opravljala svojega brezplačnega strankarskega tiska. V današnji »Samoupravi.« je tudi popravek Jugoslova nskega učiteljskega združenja, katerega sta podpisala predsednik društva Ivan Dimnik in tajnik Milinko Lazič. V tem jiopravku Ivan Dimnik trdi, da ni res, da jei društvo izdalo letake, res pa je, da so v dravski banovini prejeli originalne okrožnice učitelji od; duhovščine. Nadalje trdi, da ni res, da iina Ivan Dimnik zveze z JNS. Ta popravek /Samouprava« spremlja s sledečim komentarjem: -Obžalujemo la popravek JUU, čeprav predsednik društva Ivan Dimnik ne popravlja samo dejstev, ki se tičejo 'društva in njega samega, temveč popravlja tudi izjavo -tajništva JRZ, kar ne samo, da ne odgovarja zakonu, -na katerega se sklicuje, ampak- lezi- ravno v. tenv poskus podtikanja, o katerem je: bila beseda v našem napisu. S kakšno pravico Dimnik ali JUU demantira izjavo tajništva JRZ, komu jc bila namenjena in poslana okrožnica tajništva JRZ v Ljubljani, in kakšen dokaz ima za svoje trditve? Postranska stvar je, ali so člani društva v dravski banovini — kakor trdi Dimnik- — prejeli okrožnico od samih dohOvnikov. Če bi bilo to res, a to bi se lahko zgodilo v enem ali drugem primeru, bodisi da je slučajno v krajevni organizaciji kak duhovnik, bodisi da je on tako okrožnico prejel od kakega predsednika krajevne organizacije JRZ, tedaj bi tako dejstvo dokazovalo samo to, da ne odgovarja resnici trditev.-društva, da duhovščina vodi >nadzorstvo nad učitelji«. To je ravno oni stari način podtikavanja! katerega so se stalno posluževali gospodje iz JNS, kateri pripada tudi predsedniku JUU Ivanu Dimniku, čeprav bi on lo stokrat zanikal, jvan Dimnik se kljub temu usoja trditi, da JUU ni izdalo nika-skega letaka, čeprav so vsi ti faksimili bili izdani s spremnim pismom in s podpisom Dimnika kot predsednika JUU na različne naslove. Hoči li g. Dimnik, da objavimo faksimile njegovega pisma? Nov delovni urnih pri posti Belgrad, 23. juli-ia. AA. Poštni minister dc. Branko Kaludjerčič jc z odlokom od 22. t. m. iz-premenil čl. 2 pravilnika o delovnem času s strankami na poštah na ta način, da bodo imele poštne ustanove .z omejeno dnevno službo (s lako zvuno L službo) po sedem ur dnevno, in sicer od S. do 12. in od 15. do 18. namesto dosedanje službe od 8. do 12. in 14. do ia ure. Pri tem ie ■ upošteval v prvi vrsti interese službe in krajevne razmere doličnih pošt. S to olajšavo, ki jo bodo čutili poštni uslužbenci, ki bodo mogli s tem delovnim časom imeli najpotrebnejši odpo-čilek čez poldne, ki ie nujno potreben v času velike vročine, bo ta izpremembn prinesla državni blagajni ludi izdatne prihranke pozami pri kurjavi in razsvetljavi v poštah z manjšim prometom. Ta izprememba stopi takoj v veljavo. Atlantik Union : Ilirija ne bo Ljubljana, 23. julija. AA. Pogajanja med Atlantic Unionom in športnim klubom Ilirijo v Ljubljani se zaradi, previsokih zahtev ameriških športnikov niso ..obriesla. Ker jo ^odpadla iurnsja water|w>lo moštvaT.ISA v Rudinipešti, je*iaMfc»a!a ameriška reprezentanca''»» nastop v . Ljubljani HO.OOO din,,kar v sedanjih razmerah ljubli#t^jg«iu klubu pi. mogoče sprejeti. „.;. Naši na olimpijadi Belgrad, 23. julija, m. Za časa olimpijskih iger v Berlinu bo prircien labor mladine,' na katerem bo sodelovalo 30 udeležencev iz nuše države. I/, dravske banovine sc bodo tega tabora udeležili: od iahkoatletov Zmagoslov Košir iz Ljubljane in Franc Kotnik iz Kamnika, od plavalcev: llugo Schell iz Ljubljane, od;.e^bljačev: Saša Cvelko iz Ljubljane, od telovadcev: Milan Ekar iz Kramja in Vladimir Fine iz Koroške Bele— javornika, od težkoatlctov pa Ludvik Dolin-« šek iz Hmelja pri Mariboru. Olimpijska bahlja • Belgrad, 23. juli ja. A A. Belgrajski organizacijski odbor za olimpijsko .štafeto Olimpija-Beriin bo zasedal ves čas med jjrenosom bakle iz Cari-broda do llorgoša, in sicer permanentno dan in noč v prostorih nemškega tujsko-prometnega urada v Belgradu. Knežev spomenik' 5,-' tel. 30-003. Naslov z.a brzojavke: Olimpija-kofnitet, Belgrad. O poteku štafete bosta odbor in vsa javnost' po najkrajši poti obveščena. Osebne vesti Bolgrad, 23. julija, m. Za dnevničarja služi-.telja je na pošti v .Slovenski Bistrici postavljen Rihard Jernej. Belgrad, 23. julija, ni. Pri glavnem-ravnateljstvu državnih železnic je napredoval v IV-2 Vi-dic Ivan. - Premeščen je Kastelec Franc, finančni pristav VIII. skupine., iz Niša, v dravsko finančno direkcijo v Ljubljano, na prošnjo. Upokojen je s pravico do pokojnine Petrovec Franc, administrativni uradnik državne bolnišnice- za duševne bolezni Ljubi,jana-Studenec v VI. pol. skupini. Belgrad, 23. julija. AA. S kraljevim ukazom na predlog finančnega ministra, je postavljen za šefa bančnega oddelka šeste skupine pri glavni podruž,-nici Državne hipotekarne banke v Ljubljani Dušan Dimitrijevič, šef oddelka 7. skupine. . * Moxico. 23. julija, b. Delavci grozijo, da bodo ustavili delo v mestni električni centrali, če se no izpolnijo njihove zahteve. Grozi, da prične stavkati 65.000 delavcev. .; Zagrebška vremenska napoved; Oblačno in hladno. - ' -t Zemunska vremenska napoved: Razvedritev na severozapadu, drugod oblačno vreme Dunajska vremenska napoved: Prehodno jasno m toplejše vreme. Amnestijii v Avstriji Sest z amnestiran, Rintelen ne Dunaj, 23. julija. AA. (DNB) UraJno se objavlja, da bo predsednik republike Miklas z današnjim dnem podpisal dekret o amnestiji za zločine političnega zuačaja. Ta amnestija je dobila veljavnost dne 23. julija. V amnestiji se ne dela razlika med zločinci po njihovi politični usmeritvi in prepričanju. »Die Politische Korrespondenz« objavlja, da jc ustavljeno postopanje zaradi veleizdaje proti bivšemu socija! demokratskemu žuonnn Dunaja Seitzu. Ta akt pa ni v izVezi z amnestijo, ki je bila danes objavljena. Po izvršitvi ukaza o amnestjji bo ostalo v Avstriji v zaporih, oziroma ječah vsega še 224 oseb, ki so bile obsojene radi politič, zločinov. Do konca meseca bo objavljena tudi amnestija . za sodbe, ki so jih izrekle administrativne in policijske obla-sfi; 'o ie amnestija za internirane v koncentracijskih taboriščih. Dr. Rinteien ni bil deležen amnestije. t Janša in Mihšič najdena - mrtva Včeraj so našli njuni trupli v Malem Hudem grabnu na poti od Kokrškega sedla proti Skuti Poročali smo že, da sla dne 9. t. m. odšla na Kamniške planine ljubljanska dijaka pravne fakultete Vid Janša in Mladen Mikšif. Dne 10. t. m. sta pustila v Kamniški Bistrici svoji kolesi ter sta pripovedovala, da se vrneta po dveh dnevih ture. še istega dne sta se vpisala v knjigo ter sta sporočila, da gresta v smeri Grintovec-Skuta. Od tedaj je za njima izginila vsaka sled. Ko se po nekaj dnevih nista vrnila^ je oče Vida Janše, Iti je apelacijskl sodnik, obvestil o tem Slovensko planinsko društvo, ki je organiziralo reševalne ekspedicije. Te ekspedicije so več dni zaman iskale pogrešanca po vseh Kamniških planinah. Šele danes je ekspediciji uspelo, da je našla oba mladeniča pod neko steno, seveda mrtva. Obe trupli sta iežali v Malem Hudem grabnu na poti od Kokrškega sedla proti Skuti. Iz polo-. žaja, v katerem so našli reševalci obe trupli, je vidno, da sta oba padla s stene, po kateri sta plezala. Možno je, da je bil eden od obeh sredi stene v zadregi ter da mu je drugi prihitel na pomoč, tako da sta se oba zvrnila v globino ter obležala mrtva. Na kraju v steni, kjer se je tragedija pričela, so reševalci še našli zapičen cepin. Oba mladeniča sta obležala na trebuhu ter sta bila očitno takoj po padcu mrtva. • Iz Kamnika smo prejeli naslednje poročilo: Včeraj je ekspedlcija bratov Erjavškov točno ob 9 dopoldne našla trupli obeh, že dolgo pogrešanih ljubljanskih turistov, Mladena Mikšiča in Vida Janše. Ekspedicija je po dvodnevnem brezuspešnem iskanju danes zjutraj zopet nadaljevala delo. Šla sta v smeri proti Gamsovemu skretu. Brata sta prodirala navzgor proti Hudemu grabnu. France in Peter Erjavšek sta z roba police zrla v prepad proti Gamsovemu skretu in zapazila na dnu na grušču ležeči trupli. Po strmini sta kmalu prišla do žalostne najdbe in v ponesrečencih po opisu res spoznala oba iskana turista, ki sta padla Čez 150 m visoko steno s tako imenovanega Ogla. Kakšnih 30 m višje nad obema turistoma so našli nahrbtnik enega izmed njiju, na robu police pa so videli zapičen cepin, kar je znak, da sta se po cepinih spuščala po strmi, obraščeni gladki polici. Kako se je nesreča pripetila, je prav lahko razumljivo. Oba turista sta šla proti Grintovcu, zaradi megle pa nista inogla nadaljevati poti naprej na Skuto, temveč sta se vrnila nazaj proti Kokrškemu sedlu, ker se je bližala nevihta. Namesto da bi šla naprej na desno, sta zavila na levo proti Vegarjem in Hudemu grabnu. Ko sta videla, da sta na napačni poti, sta se mislila spustiti ob Gamsovem sltretu v dolino proti Žagani peči, kamor bi prav lahko in brez nevarnosti prišla, če ju ne bi ovirala megla. Toda tudi to pot sta zgrešila in zavila naprej na levo. Ko sta se spuščala po polici, ki je obraščena s travo in je bila vsled dežja popolnoma gladka, v megli nista videla prepada pred seboj in sta oba naenkrat zdrknila v globino. Danes zjutraj bodo trupli prenesli najprej do Žagane peči, kjer ju bodo poiožili v krste, nato pa ju bodo odnesli v Kamniško Bistrico in naprej proti Kamniku. Mikšiča bodo položili k večnemu počitku na Črnučah, kjer stanuje njegova mati, Janšo pa v Ljubljani. * Pokojni Vido Janša se je rodil leta 1913 v Ljubljani. Njegov oče g. )osip )anša je sodnik apelaoijskega sodišča v Ljubljani. Vido je študiral pravo v Ljubljani ter je že dopolnil tri leta študija. Bil je edini sin g. apelac. sodnika Janše in je zato ta nesreča umljivo zadela najbolj sta-riše. Poleg starišev, očeta Josipa in matere Vide, žalujejo za njim še tri sestre. Pokojnik je pred tremj leti maturiral na III. drž. gimnaziji, nato pa se je vpisal na pravno fakulteto. Danes popoldne je njegov oče, g. Janša, dobil obvestilo, da so njegovega sina našli mrtvega. G. Janša se je takoj odpeljal v Kamnik in naprej v Kamniško Bistrico, da tam odloči o pogrebu svojega sina. Tovariš v študijah, v akademskem življenju in v turah je bil Vidu Janši Mladen Mikšič, iste starosti in enakih študij. Mladen Mikšič je bil po rodu Zagrebčan, njegova mati pa je v drugič poročena ter živi na Črnučah. Pokojni Vido Janša je stanoval pri svojih starših na Jegličevi cesti 3, pokojni Mladen Mikšič pa na Rimski cesti 2. Ban v jeseniških železarnah Ban dr. M. Natlačen si je podrobno ogledal naprave sedaj še največje železarne na Balkanu Jesenice, 23. julija. Večaj popoldne se je po tovarni nenadoma raznesla vest, da je prispel v jeseniško železarno ban dr. Natlačen. Ta vest je posebno razveseljiva baš sedaj, ko se je v zvezi z noVo gradnjo železarne govorilo o nevarnosti slovenskih obratov. Točno ob 4. popoldne se je ustavil banov avto pred poslopjem stare jeseniške železarne, kjer so ga pričakovali tehnični direktor inž. Dostal, član ban. sveta Arnež in industrijski uradnik A. Kuhar, da mu predložijo poslovni program podjetja in da ga .spremljajo skozi obrate najstarejše in do sedaj naj-večje •• železarske tovarne na Balkanu. G. ban se je zanimal za vse poslovanje in je "Oštld nad eno uro v razgovoru s tehničnim direktorjem inž. Dostalom. Po tem razgovoru si je g. ban gledal vse posamezne obrate na Jesenicah in na Javorniku do vseh podrobnosti. Delavsto, ki je opazilo g. bana v tovarni, ga je povsod radostno pozdravljalo, saj ima v svojem banu zagotovilo, da bo ščitil obstanek slovenskih kovinarjev. Delavska zaupnika, ko sta zaznala za banov obisk, sta s svojim delavskim tovarišem, članom banskega Važna nova zgradba: sveta, Arnežom prosila za razgovor o delavskih vprašanjih, G. ban, ki je sprejel prijavni listek baš na obisku v obratih, je zaupnikoma sporočil, da je radevolje pripravljen sprejeti zaupnika v Ljubljani, ker mu tu z ozirom na razsežnost delavskih vprašanj ne preostaja časa. Dr. Natlačen je kot prvi izmed slovenskih banov natančno v dveurnem ogledovanju tovarne preštudiral delo in obstanek podjetja ter izrazil zadovoljstvo na njegovem delu in napredku. Obisk g. bana nam zagotavlja, da ima slov. industrija v njem človeka, ki bo s svojega uglednega mesta vedno stal ob strani delavstva in ljudstva, ki mu je jeseniška industrija temelj njegovega obstanka. Zvečer je ostal g. ban dalj časa v razgovoru s predstavniki JRZ in z jeseniškimi občani ter se zanimal za vse kulturno, socialno in gospodarsko življenje mesta in kraja. Jeseniško ljudstvo se g. banu iskreno zahvaljuje za zanimanje, ki ga je pokazal s svojim obiskom. Ko je pozno ponoči odbrzel banov avto iz jeseniškega mesta, je ljudstvo spremljalo njegovo pot v hvaležnosti za njegov obisk, obisk prvega slovenskega bana v naših železarnah. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani Min. svet je dovolil 320.000 Din - Važno pooblastilo g. banu Ljubljana, 23. julija. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani je bila ustanovljena že leta 1898. Kljub temu pa do danes ni imela lastne zgradbe in se je morala kot najemnik zadovoljiti vedno le s prostori^ ki jih je glede na denarna sredstva mogla najeti. Odkar je ta postaja razširila svoj delokrog na ozemlje vse Slovenije, je bilo njeno delo v najetih prostorih vedno bolj otežkočeno. Če upoštevamo, da se bavi kmetijska poskusna in kontrolna postaja s preiskovanjem rodovitnih tal z vremenskimi razmerami, ki vplivajo na rast rastlinstva, nadalje s preiskavanjem vseh lastnosti koristnih rastlin, njih selekcijo in uspevanjem v različnih vremenskih in zemeljskih prilikah, da preiskuje gnojila vseh vrst, preizkuša vrednost semen, preiskuje vse kmetijske proizvode na njihovo vrednost za ljudsko in živalsko prehrano ter nadaljnjo predelavo, da končno obdeluje z znanstvenim aparatom vse rastlinske bolezni in škodljivce ter predpisuje zato najugodnejše načine zatiranja, je jasno, da tako veliko, obsežno in raznovrstno delo zahteva prav posebne, urejene prostore in laboratorije, ki jih je mogoče primerno urediti le v lastni zgradbi. ŽemijlKe in načrti Banska uprava je v ta namen, da omogoči zgraditev lastne zgradbe za to postajo določila v tekočem proračunu prispevek 100.000 Din in hkrati stopila v razgovore z mestno občino ljubljansko, ki naj bi odstopila za postajo potrebno zemljišče. Občina je z razumevanjem podprla akcijo banske uprave in dala na razpolago okrog 4000 m' sveta nasproti carinarnice ob Vilharjevi cesti v Ljubljani. Led je bil torej prebit in najti je bilo treba le še zadostna denarna sredstva. Tehnični oddelek banske uprave je izdelal glede na potrebe poskusne in kontrolne postaje načrte za novo zgradbo, ki naj bi stala ob Vijharjevi cesti. Ko so bili načrti gotovi, jih je banska uprava poslala v Belgrad, s prošnjo, naj vlada omogoči zadostno denarno podporo za zgraditev tako važne in nujno potrebne zgradbe. Ministrski svet je o tej prošnji razpravljal v tem mesecu in določil, naj se da iz drž. kmetijskega sklada za leto 1936-37 320.000 Din za zgradbo postaje po načrtu, kakor ga je predložil tehnični oddelek banske uprave. Važno pooblastilo Ker bi pa za tako javno zgradbo moralo tudi ministrstvo za zgradbe odobriti gradbeni načrt, je nastala nevarnost, da zaradi preobilnega dela v ministrstvu za zgradbe načrt ne bo mogel hitro biti pregledan in potrjen. Vse dotlej, dokler ne bi ministrstvo za gradbe vrnilo potrjenega načrta, ban- ska uprava v Ljubljani ne bi mogla razpisati licitacije. Prav verjetno bi bilo, da bi nastala tako zamuda, ki bi preprečila graditev v letošnjem letu. Minster za gradbe dr. KožiKj je popolnoma uvidel to nevarnost in je zato po § 87-3 gradbenega zak. prenesel s pooblastilom pravico odobritve tega načrta na bana dravske banovine. Zaradi tega je odpadlo pregledovanje načrtov v ministrstvu za gradbe in je bil pridobljen s tem najmanj mesec dni. Te dni je g. podban dr. Majcen kot namestnik bana dr. Natlačena potrdil izdelane načrte za kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani in hkrati določil, naj se razpiše licitacija za prvo etapo gradbenih del v skrajšanem roku 20 dni. Tako se bodo licitirala težaška, zidarska, tesarska in krovska dela, ki so proračunana na 419.000 dinarjev že 18. avg. na tehničnem oddelku banske uprave. Gotovo je, da bo licitacija uspela in moremo zato upati, da bomo na jesen, ne samo začeli z gradbenimi deli, ampak tudi, da bo zgradba v surovem stanju pod streho lepo prezimila. Lepa zgradba Zgradba kmetijske poskusne in kontrolne postaje bo stala nasproti carinarnice ob Vilharjevi cesti. Za zgradbo določeno zemljišče je nekoliko dvignjeno nad cesto in je prav ugodno stavbišče. Zgradba bo precejšnja palača, do*!ga nad 42 m in široka 12 m. Poslopje bo vse podkleteno ter bo imelo poleg pritličja in prvega nadstropja še v srednjem delu stavbe lično mansardo. Opremljeno bo s centralno kurjavo, ki bo imela kotlarno s pripadajočimi spladišči v kleti. Poleg tega bodo še v kleti skladišča za razne poljske pridelke, laboratoriji za razkrajanje in plinski zaklon. V pritličju bodo trije laboratoriji za odseke postaje, nadalje ravnateljeva pisarna, arhiv in knjižnica. V prvem nadstropju bodo zopet 4 laboratoriji, razne zbirke, poskusni vrl, kališče itd. V mansardi bo stanovanje, poleg njega pa še obsežno podstrešje. Načrt vse zgradbe je izdelan tako, da kar najbolj ustreza strokovnim zahtevam in obsežnemu delu postaje, pri čemer so upoštevane najmodernejše metode preiskav. Ker bo zgradba letos zgrajena le v surovem stanju, jo bo treba drugo leto še izdelati, kar bo v teku poletja prav lahko mogoče. Zato upravičeno lahko upamo, da se bo kmetijska poskusna in kontrolna postaja prihodnje leto v jeseni že mogla vseliti v novo in tako nujno potrebno zgradbo, ki bo s svojo sodobno opremo omogočila uspešnejše delovanje postaje za procvit našega kmetijskega gospodarstva. Z obrtniške razstave v Škof ji Loki Pogled na usnjarski oddelek. V ospredju ustrojena krokodilska koža, vredna 6000.— dinarjev. Banovina skrbi za naše ceste: Cestna deta v Sloveniji Popravila cest in nove ceste v nekdanji Štajerski Kakor je država ustanovila svoj milijardni fond za javna dela, ki naj bi odpoinogel naraščajoči brezposelnosti in hkrati omogočil izvedbo najnujnejših javnih del po vsej državi, tako je tudi v naši banovini bil ustanovljen poseben banovinski fond za javna dela, iz katerega se dajejo številni prispevki za razna cestna, vodovodna in regulacijska dela. Iz tega banovinskega fonda se bo izvršilo še v teku letošnjega proračunskega leta veliko število cestnih del. Seveda pa ni ta fond edini vir, iz katerega prihajajo sredstva za popravila in preureditve cest v Sloveniji. Poleg prispevkov iz rednega banovinskega proračuna prispevajo tudi cestni odbori in tudi velik del bed-nostnega fonda, ki je bil ustanovljen samo za to, da v krajih, ki trpe na brezposelnosti, omogoči zaposlitev številnim brezposelnim delavcem, bo porabljen za cestna dela. Banovinski fond za javna dela znaša za cestna, vodovodna in regulacijska dela 11,500.000 Din. Od tega bodo porabili 6,500.000 Din za popravilo cest v Sloveniji. Bednostni fond, iz katerega dobivajo prispevke občine za popravilo cest v svojem oko-jišu in deloma prispevke za graditev vodovodov in izvršitev manjših regulacij pa znaša 2,N,50.000 dinarjev. Od te vsote bo skoraj tri četrt nakazane v teku letošnjega proračunskega leta občinam le za popravila cest. Razumljivo je seveda, da v začetku proračunskega leta proračunanih milijonov v teh fondih ni bilo. Denarna sredstva se stekajo v oba ta fonda polagoma, prav tako, kakor postopoma skozi vse leto plačujemo predpisane davščine. Zato se sredstva, ki se nabirajo v obeh fondih, sproti nakazujejo za razna dela, in tako je nekako z vsakim dnevom vedno več cest v popravilu. Pri določanju, kdo naj dobi denarna sredstva pred drugim, se ozira banska uprava zlasti na to, kdo je najbolj potreben, odnosno, katere ceste najbolj kriče po popravilih. Zato moremo biti vsi brez skrbi; vsi kraji bodo prišli na vrsto. Pri prispevkih iz banovinskega bednostnega fonda pa za začetek del, potem, ko je banovina nakazala denar, ni odgovorna, ker ta dela začenjajo in izvršujejo občine in cestni odbori. Zanimiv je pregled cestnih del po okrajih Slovenije. Tako pride na ozemlju nekdanje Štajerske v okraju Brežice letos na vrsto iz banovinskega fonda za javna dela preložitev banovinske ceste Senovo—Veliki kamen. Preložitev se je začela že lani in je letos že v polnem teku. Prav tako so že lani začeli graditi novo cesto Videm—Zdole— Poklek. Z graditvijo bodo nadaljevali zopet letos in bodo še v juliju mesecu začeli z delom; nekako na jesen pa bodo preložili klanec v Železnem, na cesti med Rajhenburgom in Sv. Petrom pod Sv. Gorami. Iz banovinskega bednostnega fonda bodo za brežiški okraj na razpolago večji prispevki za popravilo občinske ceste Močnik—Pečice, nadalje ceste Dobrava—Kapele, ceste Hruševo—Podvrh, ceste v občini Blanca in za zgradbo mostu pri Orešju. Tudi za graditve na cestah Senovo—Veliki kamen in preložitev klanca v Železnem je določen iz bednostnega fonda še poseben prispevek. Tudi ta popravila so deloma že začeta, deloma pa bodo začeli z njimi v avgustu in septembru. V celjskem okraju jc večji znesek iz banovinskega fonda za javna dela določen za ureditev banovinske ceste Sv. Jurij—Sv.Jakob in prav tako za valjanje banovinske ceste Celje—Grobeljno. Iz bednostnega fonda so na razpolago večji zneski za občinsko cesto Vojnik—Šmartno, nadalje za cesto Frankolovo—Cešnjica in za občinsko cesto Sv. Peter v Savinjski dolini—Podlog in Gotovlje. Tudi med temi deli so se deloma nekatera že začela. V Gornjegrajskem okraju bodo v septembru začeli na račun banovinskega fonda za javna dela graditi novo banovinsko cesto Kamnik Kranjski rak-Lučc, ki bo izredno važna nova prometna zveza. Iz banovinskega bednostnega fonda bodo na razpolago večji zneski za preureditev ceste Solčava-Logarsku dolina, nadalje za občinsko cesto v Konjskem vrhu in za most čez Lučnico v Krnici. Tudi vsa ta dela bodo do jeseni, v kolikor že niso, dokončana. V laškem okraju se je letos iz banovinskega fonda za javna dela nadaljevala preložitev banovinske ceste Trbovlje-Murija Reka; ta preložitev je že skoraj popolnoma končana. Iz banovinskega bednostnega fonda pa so določeni večji zneski za preložitev banovinske ceste Trbovlje-Zagorje, ki se gradi že s polno paro in nadalje za preložitev banovinske ceste pri Španu v Trbovljah, ki bo letos tudi še dokončana. V ljutomerskem okraju letos zopet nadaljujejo na račun banovinskega fonda z« javna dela z graditvijo nove banovinske ceste Ljutomer-Štri-gova in so dela že sedaj lepo napredovala. Iz istega fonda se l>o začel v kratkem graditi most čez Muro v Petanjcih, za katerega jc že bila vodo-pravna obravnava zaključena. Do jeseni l>o prva gradbena etapa končana. Iz banovinskega bednostnega fonda se bosta [»opravili občinski cesti Terbegovci-Hvaletinri in Mfavnica-Poliea. V mariborskih okrajih za levi in desni breg se iz banovinskega fonda zn javna ileln že nadaljujejo graditve iianovinskih cest šikole-Mostefno, nadalje Sv. Anton-Kraljevci in Slovenska Bistrica- Oplotnica. Za preureditev banovinske ceste Mari-bor-Dravograd-državnu meja, to je za tako imenovano Koroško cesto v Mariboru so v glavnem načrti pripravljeni in bodo na jesen začeli s preureditvijo. Iz banovinskega bednostnega fonda so za popravila cest v obeh mariborskih okrajih na razpolago precejšnje vsote, tako se gradi zvezna cesta k Pohorskemu domu, na vrsto pa pridejo še popravila občinskih cest Rušc-Sv. Areh, nadalje cesta Pohrežje-Stražun-Tezno v občini Po-brežje in zveznica Varos-hanovinska cesta. Dogradile so bodo tudi občinske ceste Slivnice-Radi-zelj-Ranče, cesta iz Venčesla v Zgornjo Ložnico in občinska cesta na Tinju. Do jeseni bodo tudi še popravljene občinske ceste Velka-Marija Snežna, cesta Bresternica-Sv. Križ, cesta Hristovci-Sv. Kupcrt in cesta Korena-Spodnji Duplek. V murskosohoškcm okraju se bo iz banovinskega fonda za javna dela gradil most čez Muro v Petanjcih, ki bo vezal tako ljutomerski in mur-skosoboški okraj. Iz banovinskegn bednostnega fonda pa se bosta popravili občinski cesti Kuzina-Mačkovci in Kuznia-Motovilec. V prevaljskem okraju je iz banovinskega fonda za javna dela že razpisana graditev novega Koltarjevega mostu čez Mežo. Dalj časa grade iz. istega fonda že banovinsko cesto št. Vid-Crna. Iz banovinskega bednostnega fonda bodo popravljeno do jeseni občinske ceste Ožhold-Kaplja, cesta Ribnica na 1'ohorju-Senjorjev dom in cesta Gu-štanj-Kotlje. V ptujskem okraju se iz banovinskega fonda za javna delu že nadaljuje graditev ceste Lesko-vec-Nova cerkev. Iz banovinskega bednostnega fonda pa se deloma že popravljajo, deloma so bodo še |>opravile občinske ceste Srcdišče-šalov-ci, Rucmanci-Grabšinski breg, Terbegovci-Hvale-tinci, Ivanjci-Negova, Sv. Barhara-Dugo in cesta Ivanjkovci-Svetinje-Jeruzalem. V slovcnjcgraškem okraju nadaljujejo iz banovinskega fonda za javna dela graditev banovinske ceste šoštanj-št. Vid, dočim bodo krita popravila občinskih cest iz bednostnega fonda. Tako bo popravljena cesta Bukovska vas-Vrhe-Sela in dovršena preložitev občinske ceste v Velunji v občini Podgorje. Preložen bo tudi klanec na občinski cesti Slovenjgradec-Stari trg-Vrhe-Kotlje-Guštanj. V konjiškem okraju gradijo že iz banovinskega fonda za javna dela novo banovinsko. cesto Slovenska Bistrica-Oplotnica in tudi že prelagajo Cezlaški klanec na občinski cesti Oplotnica-Po-horje. Iz banovinskega bednostnega fonda pa bodo na razpolago sredstva za popravila občinskih cest Zreče-Sv. Kunigunda, ceste Oplotnica-Brezje, ceste Loče-Suhadol in ceste Grušovje-Prihova. V šmarskem okraju se iz banovinskega fonda | za javna dela že gradi banovinska cesta Loka-| Virštanj-Golobinje; prav tako se nadaljuje že j graditev banovinske ceste Mestinjska vas-Pnstava | in dovršuje banovinska cesta Marijina vas-Žetale. Iz banovinskega bednostnego fonda so že v popravilu ali pa bodo v kratkem prišle sledeče občinske ceste: Cesta Rogaška Slatina-Sv. Flori-jan, cesta Sv. Peter pod Sv. gorami-Sv. gora, cesta Stoperce-Cermožiše, cesta Lesično-Virštanj, cesta Cokelc-Sv. Štefan, cesta Lesično-Kleke-Zdole-Zeče, cesta Cecinje-SIadka gora, cesta Semherg-Sladka gora in cesta Sv. Vid-Sv. Ema. Jasno je, da se je banska uprava pri določanju teh cestnih del ozirala najprej na prometne potrebe, nato pa tudi na krajevne razmere. Zato je razumljivo, da jo za letos dobil morda en okraj nekoliko več, kakor drugi. Prav tako so nekateri okraji dobili prispevke za večja vodovodna dela ali regulacije in so zato manj cestnih popravil, tako sta zlasti dolnjelendavski in mur-skosoboški okraj dobila precejšnje zneske za nujne regulacije. O cestnih delih na nekdanjem kranjskem ozemlju pa bomo poročali prihodnjič. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«. Šolske vesti Javno ocenjevanje nastavnikov. Velik uspeh so dosegli učitelji irednjih mečanskih in učiteljskih š®l, ko je gospod minister prosvete D. Sto-šovič s svoiim odlokom S. n. br. 11511 od 3. aprila t. I. predpisal pravila o ocenjevanju nastavnikov. Pravila obsegajo 29 členov m jih jc objavil žc v celoti. »Prosvetni glasnik«, službeno glasilo prosvetnega ministrstva v 4. številki od aprila 1936, sedaj pa jih objavila »Glasnik jugoslovan-skega profesorskega društva« (junij, zv. 10). Do-I segli smo torej to, kar žc davno imajo učitelji ! osnovnih šol. Sislemalizacija profesorskih mest. Pripravlja | sc zakon o sistematizaciji mest na srednjih učiteljskih in meščanskih šolah. Naslovniki so žc dobili vprnšalne pole, da jih izpolnijo s podatki svojega službovanja, ftogve, če bo ta zakon imel vs.ii tn rlnhrn IV.",« 1.. .11,1™ l... -J.. :----1 ...........JVBICUICU, v, v i wvnjvi l/l>wi'l>linril.l sedamo prazna učiteljska mesta in s tem zaposleni nezaposleni diplomirani filozofi. Drobne Koledar Petek, 24. julija: Kunlgunda. devica; Magdalena Poslel.; Kristina, devica mučeuica. Novi grobovi + V Pragi je umrla ga. dr. pli. Anica Šterba-Itohm, roj. Jenko, soproga univ. prof. dr. chem. Jana Šterba-Bohina in sestra ge. dr. med. Eleonore Jenko-Groyer ter ministrskega svetnika mont. ing. Miljutina Jenka. Blago rajnioo so pokopali 23. julija v Pragi. Blag ji spomini Žalujočim naše globoko sožalje! -f V Šmurtnem pri Velenju je umrla v visoki starosti 80 let gospa Marija Herlali, roj. Robnik, mati trgovca g. Herlaha v Laškem. Pokojna je bila dobra žena in mati, ki je vzorno vzgojila svoje otroke. Poleg sina živita še dv« hčeri, ena v Velenju. druga pa v Paki pri Velenju. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesfi = Iz sodne službe. Preiskovalni sodnik g. dr. Mirko Kresnik je nastopil letni dopust in ga začasno nadomestuje okrožni civilni sodnik g. dr. Aleksander Grobelnik. Sodni pristav g. Franc Gu-benšek, ki je vodil preiskovalni oddelek XI., je začasno dodeljen okrajnemu sodišču na Vrhniki. Sodni pristav g. Alojzij Zalokar. ki je vodil preiskovalni oddelek VIII., je imenovan za sodnika v Višnji gori. Odebelelim osebam pomore ena čaša naravne Franz-Josefove grenke vode zjutraj na tešče do lahke stolice. Reg. po uvi vršil od 4. do 8. avgusta v Brnu. Judi Jug. katol. esp. liga bo poslala tja svojega zastopnika. Protektorat so prevzeli: dr. Leopold Prečan, olo-muški nadškof, dr. Jožef Kupka, brnski škof in občinski odbor mesta Brno. Predsednik častnega odbora je dr. Antonin Eltschkner, praški pomožni škof, člani: dr. Šimon Barta, škof v Budejovicah, dr. M. Picha, škof v Hradec Karlove, Jožef Čar-sky, škof in apostolski administrator v Košicah. Peter Hlobil, opat iz Kajhrada, Frant. Barina, opat iz Starega Brna, Jožef Šamalik, župan in poslanec, Frant. Deobny, profesor in član deželnega odbora. — Naša tujskoprometna propaganda na Francoskem. V Franciji, njenih kolonijah ter v vseh centrih Evrope najbolj razširjena turistična brošura »Le grand Tourisme« ima v svoji zadnji številki zelo bogato opremljeno jugoslovansko prilogo. Sprednjo stran krasi spomenik hvaležnosti Franciji, ki je bil odkrit 11. novmebra 1931 v Belgradu. Po zaslugi Tujskopremetne zveze v Mariboru, ki je krila iz svojega vse tozadevne stroške, so tudi kraji bivše mariborske oblasti, to je delokroga mariborske Zveze, v tej reviji zelo častno zastopani ter so mesta Maribor, Celje in Ptuj s svojim turističnim in gospodarskim zaledjem zelo dobro opisani in karakterizirani. Objavljeni posnetki kopališča na Mariborskem otoku, Logarske doline in Pohorskega doma so zelo srečno izbrani. Revijo krasi dalje tudi karta z našim cestnim omrežjem. Brez dvoma bo tudi ta širokopotezna propaganda pripeljala našim krajem nove goste in prijatelje, posebno iz Orienta, afriških in azijskih kolonij, katerim slovenska zdravilišča in letovišča radi zdravilne moči in blage klime silno ugajajo. — 30 letnica podružnice SPD Litija-Zagorje. Podružnica SPD Litija-Zagorje obhaja letos 30-letnico svojega obstoja. Ta jubilej bo praznovala z veliko planinsko veselico v svoji koči na Sv. Gori, in sicer v nedeljo 20. julija. Ob tej priliki bo tudi razdelila diplome častnim članom, ki so največ pripomogli k zgraditvi koče, ki je danes splošno znana in priljubljena. Da se doseže še večji obisk te krasne planinske postojanke, bo izdajala s številkami opremljene spominske trake, nakar bo izžrebanih naslednjih 6 nagrad: 1. teden dni bivanja v koči z vso oskrbo; 2. 4 dni z vso oskrbo; 3. 14 dni brezplačno sobo: 4. 10 dni; 5. 7 dni in 6. 5 dni. Odbor vljudno vabi vse prijatelje narave, da z velikim obiskom pripomorejo, da bo slavje čini veličastnejše. — Sprememba pri gasilcih. Pod tem naslovom smo svojčas poročali, da so razrešeni člani uprave Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani gg. Anton Cerer iz Kamnika, Franc Bule iz Mirne in Mavricij Mayr iz Kranja. Navedeni gospodje 60 bili razrešeni sau:o kot člani uprave Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, ostali pa so še naprej člani uprave Gasilske zajednice dravske banovine. — Namesto venca na krsto umrlega gospoda dr. Korčeta Adolla advokata v Ljubljani je podaril za občinske uboge v Rogatcu Din 200 notar gospod Ponebšek Janko. Z a velikodušni dar se mu najlepše zahvaljuje odbor občine Rogatec. — Učiteljska mesta nu Državni ženski obrtni šoli v Ljubljani. S prihodnjim šolskim letom bosta potrebni dve novi učiteljici, ena za krojenje in šivanje oblek, druga za umetna dela (vezenje). Absolventke ženskih strokovnih učiteljišč, ki so usposobljene za navedene stroke in se nameravajo posvetiti učiteljski službi, naj se do 31. julija oglasijo pri ravnatelju Državne tehniške srednje šole v Ljubljani. Oglasijo naj se tudi kandidati-n,je, ki imajo prošnje za sprejem v državno služ- Ilo že vložene pri banski upravi ali pri ministrstvu trgovine in industrije. — Spremembo rodbinskega imena je dovolila banska uprava dravske banovine Štefanu ('matije, roj. v Ljubljani in pristojnemu v občino Dobrna, celjski okraj, v Vilar. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 22. t. m. je objavljena »Ukinitev odločb o prepovedi izvoza in provoza orožja, municije in vojnega materija v Italijo, o prepovedi uvoza blaga iz Italije ter neposrednega izvoza blaga iz Jugoslavije v Italijo in njene kolonije«, dalje »Ukinitev gospodarskih sankcij zoper Italijo«, »Ukinitev finančnih sankcij zoper Italijo«, »Način ureditve plačevanja po blagovnih poslih z Italijo«, »Odločba o ustroju poslovanja ob cenzuri in dopolnitev o poslovnem re lu pri ministrstvu za linance«, »Popravek v uredbi o pregrupaciji občin Osluševci in Gorišnica in o preimenovanju občine Gorišnice«, »Navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko 1. 1937-38«, »Razglas o oprostitvi ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam v dravski banovini« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin za občine Cerkvenjak I v mariborskem okraju, Ig v ljubljanskem okraiu , in Slov. Konjice-okoiico«. I norice — Molitveuik: Svola mati Ana, namenjen našim ženam in materam zlasti v Marijanskih kon-gregacijah, spisal F. S. šegufa, je najlepše, najprimernejše darilo krščanskemu ženslvu. Molitvenik obsega v I. delu stanovske nauke za žene, v II. delu pobožnosti in molitve krščanske žene, vsakdanje molitve pri očitni službi božji, razne pobožnosti in društvo sv. Ana (Marijanska kongregacija), III. del krščanski nauk in končno dodatek pesmi. Ker imamo Slovenci precej bore malo molitvenikov, ki bi bili namenjeni posebej za naše ženstvo — matere, žene, dekleta itd., bo ta molitvenik gotovo vsemu ženstvu dobrodošel. Priporočamo. Stane platno z rdečo obrezo 35 Din, platno zlata obreza 40 Din, v boljši vezavi zlata obreza 56 Din. V zalogi ima molitvenik Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Avtobusno podjetje 0. žužek javlja, da se avtobus na progi Ljubljatia-Tacen-Skaručna-Vodice-Komenda-Cerklje-Kranj in obratno, ustavlja izključno samo na obstoječih postajah, ki so bile določene od kr. banske uprave. — Odkritje starega grobišča v Beli Krajini? V soboto, 18 julija je oral posestnik Predovič Peter iz Hrasta pri Suhorju na svoji njivi, ki leži ob stari cesti, ki veže Hrast s Škemljevcem. Ker leži njiva na hribčku, se razume, da so elementarne prilike na eni strani iti na drugi oranje in kopanje nivo zemlje v gotovi dobi kolikortoliko znižale. V soboto so pri obdelovanju zemlje odgrnili približno meter dolgo, gladko kameno |>loščo, debelo približno 10 cm. Plošča je bila postavljena kot pokrov na štiri druge, ki so bile zložene v obliki pravo-kotnika. V votlini so našli žaro. V prepričanju, da so odkrili zaklad, so žaro razbili, bil pa je v njej le prah. Pri tej priliki so našli tudi dva bakrena novca. Na enem se vidi na eni strani glava, na drugi pa nek napis. Ni pa mogoče razbrati ne enega ne drugega, ker je cel novec prevlečen z zelenim volkom. Drugi novec pa jc že precej razjeden, [iač znamenje, da je ležal že dolgo časa v zemlji. Ker so bili pri najdbi navzoči le priprosti ljudje, zbrala se je cela vas, je pač razumljivo, da so grob neusmiljeno preobrnili, iako, da smo 21. julija videli le še kamene plošče, delce razbite žare in male koščke kosti Novce pa hrani sin g. Predoviča, abiturient Marko Predovič iz Hrasta. Pripovedujejo, da so ob tej priliki našli tudi nož iz kamna, ki ga pa je nekdo prelomil. V razdalji kakih štirih metrov so naleteli na drug lak grob. Vsekakor zanimiva najdba in morda bi bilo prav, da bi se zanjo zanima kak strokovnjak. — Drama »2upnik iz cveločega vinograda« je v še nekaj izvodih na razpolago. Cena s tanti-jemo Din 50. Pišite takoj na naslov: Pavel Bobnar, Šenčur pri Kranju. Ljubljana 0 Klub železničarjev Jugoslovanske Radikalne Zajednice Ljubljana sklicuje za 27. julija t. 1. ob 16 v hotelu »Metrojx>l« širšo sejo odbora kluba in zastopnikov oziroma delegatov zunanjih klubov. Radi važnosti seje in dnevnega reda se vabijo vsi tov. odborniki, da se seje zanesljivo udeleže, zunanji klubi naj pošljejo svoje opolnomočene delegate. Poslovnik, ki ga odobri glavni odbor JRZ v Belgradu, velja tudi za naše območje in naše klube in s tem je klub stopil v novo fazo svojega delovanja, o čemur se bo poročalo na tej seji. 0 Salezijanska Prosveta na Kodeljevcm. Pozivajo se člani moškega odseka na sestanek drevi ob 8. Predava g. Št. Temlin: »Praktično udejstvo-vanje moža v javnem katoliškem življenju.« O Ugotovitev. Na oglas v ljubljanskih listih ugotavljamo in opozarjamo javnost, da smo po svojih zastopnikih obiskali poslovni prostor Ivrd-ke »Theri« v Ljubljani, ki je objavila oglas. Hoteli smo povprašati, kako je mogoče, da izdela obleko iz 2.30 do 2.60 m blaga, ker krojači, ki delajo obleke, tega kljub prvovrstni strokovni usposobljenosti in štedenju z blagom ne zmorejo. Obžalujemo, da tega nismo ntogli zvedeti, ker smo našli vsakokrat sobo zaprlo in nam je bilo rečeno, da lastnika sploh ni doma. Tudi smo povprašali pri obrtnem oblastvu, kaj je s to tvrdko, pa smo dobili odgovor, da oblastvu sploh ni prijavljena. Interesente, ki so želeli o tej tvrdki od nas j>ojasnila, obveščamo o tem ter jim sporočamo, da jim ne moremo pojasniti, kako naj bi oglašujoča tvrdka mogla napraviti primerno normalno obleko za odraslega iz 2.30 do 2.60 m blaga. — Združenje krojačev in sorodnih obrtov v Ljubljani. 0 Deževje v juliju. Tudi julij je v razmerju s prejšnjimi leti bogat dežja. IJo včeraj je v Ljub-jjani padlo že 77.8 mil. dežja, lani cel julij 83.1 mil. Lani je do 24. julija padlo 69.2 mil. dežja V noči od srede na četrtek je bil hujši naliv z nevihto v mestu in okolici. Deževati je začelo v sredo ponoči okoli 22.30. Močno je treskalo in grmelo. Divjal je v okolici tudi vihar. Dež je trajal do polnoči. Okoli 1 zjutraj je znova deževalo. Večje nevihte so bile v polhograjskih Dolomitih in na Notranjskem. Prav zanimiv je padec temperature od nedelje do srede. V nedeljo je bil dosežen maksimum +31 stopinj C, v sredo popoldne pa dnevna najvišja temperatura +24 stopinj C. Jutra so postala nekoliko hladnejša. Včeraj je bila najnižja temperatura +13.3 stopinj C. Prejšnje dneve pa je utiranja ton,; ''atu.a znašala nad +17 stopinj l„ 0 Devet karainholftv v dveh dnevih. Zadnje dni je nastala v Ljubljani kar nekaka bolezen. Morda vpliva vročina tako na pešce kakor tudi na kolesarje in na voznike motornih ter brezmo-tornih vozil, da se nesreče neprestano množe. Samo v zadnjih dveh dnevih je ljubljanska policija ugotovila nič manj kakor 9 prometnih nesreč. Ena najbolj značilnih nesreč se je pripetila na zahodni strani Ljubljane, kjer je voznik nekega tovornega avtomobila ob belent dnevu za-vozil v železniško pregrajo na prehodu. Pregraja se je prelomila, toda avto je nalomil tudi drugo pregrajo ter je le sreča hotela, da ni avto zadel v vlak. Oblasti bodo nastopile proti vsem kršilcem cestnega reda najostrejše. 0 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg. 9; mr. Kamor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste. Zagorje Romanje na Brezje. Prijave za romanje na Brezje sprejemata župni urad v Zagorju in Irapla-nija na Lokah še danes. Jutri, v soboto, pa naj se zbero vsi romarji že ob eni popoldne na zagorski po-staji, da okrase |>osebni vlak, ki nas okrog pol dveh odpelje proti Brezjam, kamor dospe ob šli-rih jiopoldne. V Zagorje se vrnemo v nedeljo okrog |K>I osmih zvečer. Ker bo udeležba velika, zato prosimo vse romarje, da se brezpogojno pokoravajo vodstvu, da ne bo nejiotrebnih neprilik ali celo nesreč. Nesreča moteciklista. Rudarju Karlu Jazbinšku se je pripetila v sredo popoldne v klancu pod zagorsko cerkvijo nesreča. Ko se je vozil na moto-ciklu, ki ga je zadel v nedeljo kot glavni dobitek na dobrodelni tomboli v Zagorju, se je tako nesrečno zadel v drog ob cesti, da je dobil poškodbe na glavi Tudi kolo je poškodovano. Maribor □ Magdalenska nedelja bo prihodnja nedelja in župnija sv. Magdalene v Mariboru bo obhajala svoj vsakoletni farni praznik z veliko cerkveno slavnostjo. □ Umrla je v bolnišnici zasebnica Amalija Tumpej, stara 62 let. Naj počiva v miru. □ 60-letnico je praznoval včeraj obrtno-za-družni nadzornik v Mariboru gospod Ignacij Založnik. □ Nabava pšenice za vojaštvo. V Mariboru bo vojaška komisija nakupovala pšenico za vojaške potrebe naravnost od kmetov. Nakup se prične 20. avgusta, na kar že selaj kmetovalce opozarjamo, vršil se bo pa vsak dan od 7. do 12. ter od 14. do 18. v intendantskem skladišču. Komisija bo plačevala najvišjo dnevno ceno ter denar takoj izplačala. □ Nova tekstilna tovarna. Mariborski trgovec Majer ter industrijec g. Braun nameravata graditi novo tekstilno tovarno, in sicer v bližini Konjic. Za ondotne kraje, ki so zaradi krize precej prizadeti, bi bila laka tovarna velikega pomena. □ Razvanjski gasilci prirede prihodnjo neieljo veliko dobrodelno tombolo na vojaškem vežbališču na Teznu. Pripravili so lene dobitke. □ Vse udeležence olimpijade opozarja Tujskoprometna zveza v Mariboru, da ne potrebujejo pri prehodu avstrijske meje avstrijske tranzitne vize, če se izkažejo z olimoijskimi vstopnicami. □ Lep uspeh mariborskih borilcev. Na izločilnih tekmah v Belgradu sta se kvalificirala za vstop v našo olimpijsko reprezentanco mariborska sabljača podporočnika Rakočevič in Čeromilac. oba učenca znanega državnega prvaka dr. Pichlerja iz Maribora. □ Izlet okoli Pohorja prireia avtobusni promet MP s svojim avtokarom »Rdeči Franček« v nedeljo 26. t. m. Odhod ob 6. z Glavnega trga, povratek ob 22., vožnja stane 55 Din. Prijave v prometni pisarni na Glavnem trgu. □ Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja, da poteče 15 avgusta skrajni rok za plačilo v III. četrtletju zapadle zgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rfentnine in družbenega davka ter v I. polletju dospele zemljarine. Rentnina zapade dne 14. avgusta v plačilo. □ Posestne spremembe. Franc Kranjc, upok. višji davčni uprav., je prodal stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in stavbno parcelo na Radvanjski cesti 52 policijskemu uradniku Karlu Pišornu. — Hometer Elizabeta ie kuoila polovico hiše na Aleksandrovi cesta 53 od svojega moža za 250.000 Din □ Konjunktura za granit. Kamnoseška zadruga iz Ribnice na Pohorju je kupila Golobov kamnolom v Šmartnem pri Slovenjgradcu, kjer je dosti granita. Zadruga bo začela kmalu kamnolom izkoriščati. Velika cestna dela ki se vršijo v državi, bodo prinesla pohorskemu granitu lepšo konjunkturo. □ V Grajskem logu so lovili tatu. 57-letni hlapec Vinarske šole Sovič Valentin, ie slišal v Graj-sk em logu, kako nekdo seka v gozdu les. Podal se je z banovinskim inšpektorjem Medvedom v gozd ter sta zasačila tatu, ki ie nodiral drevo na posestvu šole. Tat se je opustil v beg, Sovič pa za niim ter mu skušal presekati not tako. da je skočil čez plot. Pri skoku pa je padel ter si zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. □ Prstani in verižice. Kovaškemu mojstru Francu Verzelu je nek 16' ukradel iž spalhičč zlato moško verižico in 2 zlata prstana z briljartti. Skupno mu je povzročil 4000 Din škode. □ Zopet padec z odra. Pri zidatijii' novih to-vSrritftiiK ob|ektov v "Melju se je zopet ponesrečil zidar pn Kiflmanu Ivan Hauptman. Padel je z odra ter zadobil hude poškodba na glavi. Reševalci so ga spravili v bolnišnico. □ Čez avto ga je vrglo. Čudna nesreča se je pripetila na strmem dravograjskem klancu. Trije kolesarji so dirkali z vso naglico po strmini, nasproti pa jim je privozil neki avstrifski avto po pravilni desni strani ceste. Dva kolesarja sta se mu srečno izognila, tretji pa se je zaletel z vso silo v hladilnik. Udarec je bil tako silovit, da je kolesarja v velikem loku vrglo naprej po dolgem čez avtomobil ter je priletel na vse štiri za avtom na cesto tako srečno, da se ie le malo popraskal. Celie gf Komisijski ogled stavbišč za juslično palačo v Celju. Scdanii mestni svet si je nadel hvaležno nalogo, začeti akcijo za juslično palačo v Celju. Kdor pozna razmere, bo vedel, da je v v Celju nujno potrebna palača, kjer bi bili lahko nameščeni vsi uradi, ki spadajo pod rcsor ministrstva pravde. Da ie sedanji položaj nevzdržen, ni treba šc posebej poudarjati. Razni uradi in prostori se nahajajo na nič manjj kakor štirih krajih: okrožno sodišče zase, okrajno sodišče zase, upravno sodišče zopet v drugem poslopju, jetnišnica zopet nekje drugje in državno tožilstvo tudi v drugem koncu mesta. Poleg tega, da so ti prostori razmetani po vsem mestu, so v glavnem tudi absolutno premajhni in neprimerni ter mora država plačevati za nekatere urade tudi najemnino. Da sc odpomorc temu, je treba, da dobe našteti uradi, ki spadajo pod resor ministrstva pravde, reprezentativno palačo, kjer bi bilo dovolj prostora za vse. Mestno poglavarstvo je na inicijaiivo sedanjega mesinega sveta napravilo na vse merodajne faktorje že v jeseni vlogo, v kateri dokazuje potrebo take palače za Celje. Kakor kažejo vsa znamenja, se je vprašanje justične palače v Celju premaknilo z mrtve točke. Včeraj dopoldne se je namreč vršil komisijski ogled vseli prostorov, ki bi prišli v poštev za juslično palačo v Celju. Komisija si je ogledala najprej staro kresijo, v kateri jej sedal jcliiiš-nica in je ugotovila, da to starinsko in zanemar-cno poslopje nikakor ni primemo za justično pa-•?č?, ker je neprimerno, premajhno in stoji sredi Cclia Kot druga v poštev prfihajajoča zemljišča sne komisija ogledala še Olazijo, Maidičev travnik pred Zdravstvenim domom in prostor nu Sp-Lanovzu Kateri prostor bo določen za juslično palačo, o tem bo odločal mestni svet. V komisiji so bili: predsednik apclaciije g dr. Golja, predsednik upravnega sodišča g. dr Likar, predsednik okroz. sodišča g. dr Vidovič, predsednik okrai. sodišča y. Ncndl, mestni župan q. Mihel-cic, clam mestnega sveta gg. dr. Voršič, kot predsednik gradbenega odbora, prof. B.itenc in Pre log magistralni direktor g. Subic in klinični svetnik g. Prislovšek. 0 Semenska ajda za po loči poškodovane. Kr. banska uprava jc naklonila na intervencijo chuiov Lanskega svela epskega okraja zn po loči oškodovane 110 mcteiskih stolov imenske aidc in sicer 60 stolov za občino SkoMo vas, 10 za Teharje in 40 za občino Vojnik-oko/ica Revnejši posestniki dobijo ajdo brezplačno, premožnejši pa za polovično ceno i.n jo plačajo po žetvi. -O" Razpust švabsko-nemške kulturne zveze. Kr. banska uprava v Ljubljani je razpustila kraj. skupino Švabsko-nemške kulturne zveze v Celju. (5 Pri rcnovimnjit hiie odkril slar zgodovinski nagrobni spomenik. V Prešernovi uTici rcno- vira g Kolbczen hišo, v kateri ima svojo manu-fakturno trgovino. Pri preurejanju spodnjega dela liišc so delavci odkopali star nagrobni kamen z latinskim napisom. Iz katere dobe izvira nagrobni kamen, bodo ugotovili strokovnjaki, čc bo to šc mogoče, ker je kamen žc precej pokvarjen. Putnlkovi avtobumii izleti! Putnl.k Celje |wired z novim ;i2->sedw.nim odprtim avtobusom mestne obline celjske razne ialete. Od t,—2. avgusta na BekipeSka je-zora! od 14.-16. avgust« Veliiki Kilek (firosuglockner), od II,—8. septembru v Dolomite. — Nadalje je Se v-pro gromu v mewwu septehvbm Izlet v Doberdob iti na ve. lese.jeiii v Gradec. Vse tozadevne iiuforniiiolju dobit* l>ri Potniku v Celju, Aleksandrov trg 2. tel. 119. Ptuj Smrtno nevarno se je ponesrečil Janez Arte-njak, posestnik v Pobrežju pri Ptuju. Pri vožnji drv iz Majšperga je med ftotjo padel pod voz in se smrtnonevarno poškodoval. — Pri mlačvi je dobila 47 letna Liza Sitar, dninarica v Mihovcih, roko v mlatilni stroj, ki ji je roko zlomil in hudo razmrcvaril. Tudi ta se zdravi v ptujski bolnišnici. Studenec pri Ljubljani Blago:-'ovitev vaške kapelice. Zaradi razširitve banovinske (Zaloške) ceste je bilo treba zopet odstraniti eno izmed nekdanjih dvanajstih znamenj, ki vodijo k nekdaj tako sloveči in mnogo obiskani romarski cerkvi pri Dev. Mar, v Polju. To znamenje, ki je kot osmo imelo podobo »Beg sv. družine« in je bijo vedno lepo oskrbovano, je stalo sredi vasi Studenec. Neradi so se uklonili ti dobri ljudje temu ukazu. Verni, kot so vedno bili Stu-denčani, so sklenili postavjti novo znamenje — pravo kapelico s kipom Marije Kraljice, h kateri bi se zatekali v vseh potrebah, proseč jo pomoči in varstva. Vaški odbor je v kratkem času zbral pri vaščanih (vas ima le 37 hiš) potrebna denarna sredstva in delo se je začelo, in danes stoji lična kapelica, ki je kras in ponos verne vasi. Načrte za kaplico je napravil posestnik Keber, predsednik odbora, ki je tudi vodil vsa dela. Z deli pri kapelici so bili pa zaposleni še sledeči obrtniki: gg. Lavrič, Terkolj, Peklaj, Polanc, ki so v splošno za-dovoljnost izvršili prevzete naloge. Kip Marije-Kraljice z Jezuščkom v naročju v naravni velikosti je mojstrsko delo rezbarja g. Ivana Jerine iz Osil-nice. Prihodnjo nedeljo, 26. t. m, bo trud Studen-čanov poplačan, ko bo kapelica s kipom slovesno blagoslovljena "Popoldan db 2 se zbere vsa vas h krščanskemu nauku v farni cerkvi Dev. Mar. v Polju, po cerkvenem opravilu bo kip v cerkvi blagoslovljen, nakar ga bodo med petiem in molitvami v procesiji nesli h kapelici, kjer bo blagoslovitev kapelice. Vsa vas se pripravlja za to slovesnost, h kateri pa vabimo tudi vse druge farane, dalje vernike iz bližje okolice, posebno še Ljubljančane, ki so že od nekdaj tako radi in številno romali k Devici Mariji v Polju, Po:asnilo glede legitimacij orožniških upokojencev Društvo orožniških upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani pojasnuje na številna vprašanja glede železniških legitimacij sledeče: 1. Po novi uredbi ima vsakdo od upokojencev in njih svojcev pravico na 24 voženj letno. 2. Vsi lastniki za leto 1930 potrjenih legitimacij, ki so izrabili dosedanje 3 vožnje, naj pred-lože legitimacijo finančni direkciji obenem^ kratko prošnjo za vložek. Istočasno naj vsak' pošlje po položnici za vsak vložek 2 Din. Ta znesek se ne more priložiti prošnji v znamkah. Položhfčč za dravsko finančno direkcijo se dobe pri davčnem uradu. Položnice brez štev. čekovnega računa, kf se dobe na vsaki pošti, je treba opremiti z štev. 10011 na račun dravske finančne direkcije v Ljubljani. Zaradi hitrejšega poslovanja naj se tej kratki prošnji priloži tudi odrezek nakazila pokojnine. 3. Moški družinski člani imajo pravico do take legitimacije do polnoletnosti, ieglede na to ali obiskujejo šolo ali ne. Pogoj je le ta, da so nepreskrbljeni in odvisni od očetove oskrbe. Ako je takim legitimacija odvzeta in se nahaja pri direkciji, dobe isto nazaj na podlagi prošnje, predložiti pa morajo sliko, ker je prejšnja iz legitimacije odstranjena. 4. Hčerke, ki so nepreskrbljene dobe ne glede na starost, odvzeto legitimacijo nazaj in sicer do oinožitve. V drugem glej ad 2 in zadnji odstavek ad 3. Prošnji je pa treba v tem slučaju priložiti samski list in potrdilo občine, da nima lastnih dohodkov nad 200 Din mesečno. Vsi oni družinski člani pa, ki imajo morda take legitimacije še doma, morajo iste prošnji priložiti. 5. Ločeno žene, ki ne žive z možem v skupnem gospodinjstvu, nimajo pravice do legitimacije. 6. Za leto 1937. bodo dobili vsi nove legitimacije proti predložitvi nove slike z imenom na nasprotni strani in gotovini v znesku 20 Din. 7. Glede vložkov je to, da jih trenutno še ni na razpolago in zato naj vsak najprej izrabi vse dosedanje vožnje in ne delati takoj sile in nujnosti finančni direkciji. To bo dalo zopet dosti dela, kar se naj upošteva. Po možnosti in vrstnem redu bo čimprej vsem ustreženo. — Lipoglavšek, t. č. predsednik. Radio Programi Radio Ljubljana t Petek. 21. julija: 12.00 V'irtuo'/,i igrajo (plošče) lrj.45 Poročila, vreme 13.H0 Cas, spored, obvestila 13.15 Naše narodne pesmi (plošče) 14.00 Vreme, boa"/,a 19.00 ('a,s, vreme, poročilu, spored, obvestila 19.SI0 Novn zgodovinska igra Meščani \7. Ka.le '>2 "<1 2S.«0 Prenos i,z Talranske T.omniee - Varfava: 19 00 Veliiki simfonični koncert poljske giashr 21 05 Orkestralni koncert 23.00 Plesne plošče — Herlin: '>0 10 Zabavni koncert — l «i Memeija: 20.10 Pester večer (I* Ko n i irsur n s t erh a u«n n) 22.30 Plesna glasba (h Re.r .Mi',7 rT ['""'»<«*<'<■: -'"■nn Narodna glasba 20.49 Igra -1.10 Orgle 21.4;, Vojaška godiva — Sfraustbnurn: "030 Klavir 21.00 Orkestralni in vokalni koneort -M.fS No'irt koncert. Poizvedovanja hfluhllf) se je na cesti od .Tesenio do Ljubljano Pcsci-vuo kolo nvtoniol»!ln •/ defel.-l.no .................. ■''•»'fnitni špic.ami Najditelj naj »poroči' proti nagradi tvrdki Rudolf Ourzaj, LJubljana, Kolodvorska ulica 2fi. KULTURNI OBZORNIK Veliki Herder Dokončana, je nova izdaja svetovnoznanega ^leksikona HerderjaV, Veliki Herder«. - Ko je začela založba Herder pred petimi leti zbirati gradivo za novi konverzacijski leksikon, je bila prepričana, da bo to veliko duševno delo. Saj je šla založba na to delo s smotrom, ila bodi podlaga »Velikega Herderja« — resničnost, to se pravi, da so vsi podatki življenjsko in duševno spojeni s človekom. Svetovna snov ni podana samo radi znanstvenih ali izobraževalnih namenov, marveč bistveno vpliva iz reda stvari na življenje. Tako je nastal novi tip. :>Veliki Herder« jo krščansko gradivo in je v nasprotju 7. veliko francosko Diderotjevo in d'Alembertovo enciklopedijo. In kakor se dogaja zunaj v svetu, tako je tudi v tem velikem leksikonu zamahnilo nihalo nazaj: iz prosvitljenosti in liberalizma, i/, brezboštva in brezljudskega pazaj k resničnostni, celoti življenja, k veri in k ljudstvu, k vrednoti. Glede na vrednote je gradivo v leksikonu jako izbrano. Karkoli ni ustrezalo vprašanju življenjskih vrednot, je bilo zavrženo. Zalo »Veliki Herder« ni samo delo, kjer bi bila zbrana uporaba že podanih načel, marveč je delo, ki ustvarja, daje in gradi. V njem ni znanost prvo merilo, marveč je materija obdelana glede na njeno življenjsko zmožnost. »Veliki Herder« je izšel iz borbe zoper razpadajoči liberalizem kakršnekoli oblike. Zato ni ta leksikon le zbirka učenih pojmov in znanstvenih ozirov, marveč jc jezikovni izraz bistva in vrednot, ki jih ti pojmi vsebujejo. Tudi glede na slike je »Veliki Herder« predrugačen. Slike govorijo, izpopolnjujejo besede, so besede v podobah. . Veliki Herder« obsega 12 knjig in zemljepisni in gospodarski atlas. Ima 180.000 začetnih besed, na stotine člankov, 20.000 slik raznih vrst: načrte, črteže, risbe, slike, okrase. Ta vsebina vzbuja spoštovanje spričo stvarstva, spričo del človekovega duha, zgodovinskih usod, znanstvenih izsledkov, gospodarskih in tehniških uspehov. ^Velikega Herderja« moreš doživljati, saj obsega celoto in posameznosti, a tudi razmerje med celoto in posameznostjo. To delo je tudi versko delo. saj mu je mistika »Tekoča luč iz Boga« in vprašanje, koliko svetovnih nazorov je, mu |e manj važno ko dolžnost poodinega človeka, da sploh ima svetovni nazor in ludi deluje v njem. Ta leksikon obravnava vsa ]x>glavja o materah, o človeški vesti, o čednostih, o molitvi. Vpliva na globine duše in jih zbira v skupnost s svojimi lastnostmi, ki so: da je vnet za življenje, da je ljudski, da je pregleden in jasen, zanesljiv, razsoden, da je povsem krščanski. Petoii v Mariboru Znameniti madžarski lirik Sindor Petoii, ki jc pri nas kakor drugod v svetu predstavnik poezije svojega naroda, je imel tudi direktne stike s slovenskim ozemljem. L. 1840. je v maju in juniju ze Petofi prenašal kot vojak v Gradcu živčno mrzlico. Od tod so ga poslali preko Maribora v Zagreb, kjer se mu je bolezen še poslabšala, tako da je bljuval kri. V začetku septembra se je v Zagrebu spet zatekel v bolnišnico. (Geza Voinovich, -Petofi osszes koltemčnyei, Bpest 1921, I. 25. str.) Ob tej "priliki se je Petofi menda nekaj časa mu-iil v Mariboru, kjer je nastala sledeča pesem (v prostem N. Dravi (Pri Mariboru) V šumeče tvoje valove vržem šopek ta, Drava I Pokoplji ga in vrzi na breg v moji domovin' Četudi bo že ovenel tedaj kras njegov in čaša mu ne bo širila edenskega vonja. Govori: tako mu je zdaj srce za dom goreče, ki vihar usode daleč ga od njega nosi. Petofija je prevajal v sedemdesetih letih v prekmursko narečje Janoš Kardoš, predvsem pesmi objektivne vsebine v prevodih osnovnošolskih beril. V novejšem času se je bavil s Petolijevo poezijo (poleg Bevkovega prevoda Krvnikove vrvi) v Mariboru živeči rajni Alojzij Benkovič, ki je objavil prevod Petofijeve slavne pesmi »Koncem septembra« (v mariborskem »Zrnju« 1921). Ben-kovičevi znanci sicer pravijo, da je prevel tudi tukaj objavljeno pesem, vendar je objavil ni, kolikor je znano. Ker je v madžarski literaturi malo sledov naše zemlje, je ta stik velikega lirika s Slovenijo tem bolj zanimiv, dasi ni direktno in intenzivno naslonjen na našo zemljo. * Rosa v keliliu. Pesniška zbirka slovaškega pesnika Kolomana Geraldinija. Ime Kolomana Geraldinija nam je jiostalo znano lansko leto, ko je živeč v Ljubljani začel posredovati svoje poznavanje slovenske poezije s prevodi tudi Slovakom, od koder je prišel. Prevedel je nekaj pesmi iz naše povojne poezije v slovaščino že prej (iz Pogačnika, Župančiča, Vodnika), daljše bivanje med nami pa mu je omogočilo še bolj živahno delovanje v tej smeri. Pesmi more prevajati s;itno pesnik, za to pa je on kot mlad slovaški pesnik kot nalašč poklican. Pravkar je izdal svojo drugo pesniško zbirko pod naslovom »Rosa v keliliu '. Geraldini pripada k zoreči, najmlajši generaciji slovaških pesnikov, ki jio dosedanjem delu sodeč iščejo odgovora lastnim vprašanjem o ljubezni in večnem smislu življenja ter so usmerjeni k čim tesnejšemu sožitju z ljudstvom, iz katerega so izšli. ,Ic to poezjja rahle erotike, ki mestoma prehaja v senzualizeili, ter poezije grude, ki naj modernemu, preveč v civilizacijo se izgubljajočemti iozhraženru zopet nudi tista tla, ki mu jih sodobnost spodmika, poezija agrarna in kmečko socialna. V nasprotju s slovensko je slovaška poezija manj miselna in manj težka, bolj optimistična, bolj izraz srca kot razuma. manj refleksivna in opisna, bolj živahna in bolj čustvena. Najmlajša generacija doslej — razen Hlbine — ni dala še prav izrazito svoje in umetniško zrele poezije ter se včasih še izgublja v plitvosti in tradiciji. To je |)ač mladost, ki še ne more dati zrelih plodov. Geraldini je, kakor vsi drugi, napravil od svoje prve pesniške zbirke do druge velik korak naprej k pesniški dovršenosti in do samosvojega izraza. Prva zbirka Na poti k demonom« je bila pisana precej iz tradicije. Bila je idejno šibka in neenotna, še oblikovno neurejena in začetniška. V novi zbirki je pesnik pokazal svoj novi izraz, ki je bolj enoten, bolj zrel in bolj globok. Zbirka ima dva dobi. Prvi del predstavlja zbirko ljubezenskih pesmi, polnih sončnega sijaja, radosti do življenja in lepote. So tu pesmi, ki spominjajo na vitalistične pesmi Jana Smreka, ki velja za enega izmed treh glavnih predstavnikov povojne slovaške poezije. Pesmi so lahkotne, ne toliko globoke, a mehke in zvočne, tako da mestoma spominjajo na metodiko in primitivnost ljudskih erotičnih pesmi. V teh pesmih so izoblikovani pesnikovi ljubezenski doživljaji in spomini na ozadju poletne prirode, raz-paljene od gorečega sonca, v njih je far in strast-nost poletnih noči. Drugi del pomeni izlreznjenje od zgolj osebnih čustev, iz ljubezenskih saiij. obrat k resničnosti. Drugi del ni toliko enoten kot prvi. Tesnoba, refleksivnost in zamišljonost tvorijo kontrast s prvim delom, polnim mladostne strastnosti, življenjske radosti in optimizma. Tu se je pesnik iz zgolj osebnega doživljanja vrnil k grudi, k očetu in materi, k trpljenju rodne vasi. Tako opeva svoje detinstvo in bedo svoje mladosti, delo svojega očeta in trpljenje svoje matere, bolest zemlje, kt so ji slekli gozdove, |>oseda in sanja na posekah, zasleduje let novembrskih oblakov, se poslavlja od rodne vasi ali iz mesta pošilja pozdrave' kmečkemu domu. Kot celota je ta del mogoče ma : enoten, a je bolj moški in bolj živ. Knjiga predstavlja odločen korak naprej do samosvojega izraza in do popolnosti. Nekaj moške zrelosti še, pa se bo poezija mladega Geraldinija postavila v vrsto najboljših v mladi pesniški generaciji slovaški. Mi svojemu slovaškemu prijatelju samo želimo, da bi našel svoj pravi izraz in svojo zrelo besedo. sv. Literarne nagrade v C'SR. Pri nas niso literarno nagrade kaj zelo v navadi. Tudi kaj bogate iiiso. Pri nagradah ne gre namreč zgolj za gmotno korist, ki jo od njih imajo pisatelji, gre tu obenem ali pa še bolj tudi za jiopularizaeijo literature, za razširjenje sodobnih knjig in sodobnih miselnih tokov in literarnih struj med sodobne povprečne bralce, med katere nova knjiga kar ne more prodreti radi njih instinktivnega nezaupanja do vsega novega, bodisi idejnega, bodisi oblikovnega. Je pa v tem nagrajanju obenem že tudi nekaj duha našega reklamnega časa, ki pravi, da moraš inserirati, če hočeš kaj prodati. Pri nas so literarne nagrade redke. Naj omenim nekaj nagrad iz ČSR. Letos se je ob koncu šol. leta drugič vršilo tekmovanje srednješolcev iz vse Češkoslovaške z literarno-estetskimi sestavki in razburi. Iz vse države namreč pošljejo srednješolci lastne izdelke o zanimivih literarnih pojavih češke in slovaške literature. Na to tekmo so letos srednješolci poslali 129 člankov, in sicer 79 s Češkega, 35 iz Moravske, 11 s Slovaškega, 37 iz Podkarpatske Rusije in 1 z Dunaja. V teh svojih razborih so dijaki največ pisali o katoliškem pisatelju Janu Cepu, o pesniku Bre-zint, o Maclii, katerega stoletnico so letos obhajali, o K. Capku, o Wolkerju, Olbrachtu itd. To ■ tekmo je priredilo Društvo srednješolskih profesorjev. Uspeh tega tekmovanja so slovesno razglasili v dvorani filoz. fakultete v Pragi ob navzočnosti prosvetnega ministra ter mnogih univ. in srednješolskih profesorjev ter pesnikov in pisateljev. Razdeljenih je bito deset nagrad. Taka tekma je pač gotovo nekaj zelo vzpodbudnega do rodne besede in literarnega dela. Tretjič se jo le- j tos |xwlelila umetniška nagrada Štefanikova, ki jo |)odeljuje Slovaška krajina. Nagrado so dobili: Jan Smrek za starejšo zbirko pesmi. A. Pockody za roman Vstajenje. Jana Kasala, Janšah za živ-ljenjepisno knjigo narodnega buditelja Fajnora, A. Bagar za svoje režisersko in igralsko delovanje nn slovaškem bratislavskem odru( ali je M. Skrbinšek kaj dobil?!), A. Moyzes za orkestralno skladbo, L. Kula za sliko slovaške pokrajine, Z. Hruška za grafično opremo knjig. Sku|>no je bito torej razdeljenih sedem nagrad za delo na najbolj različnih poljih. Nagrada znaša 5000 kron, kur je pač velika vsota. Obenem naj omenim, da je na primer Smrek sedaj nagrajeno zbirko pesmi izdal že leta 1933. in sta po tej zbirki izšli že dve novi zbirki. Rekel bi, da se slovaškim pesnikom ne godi ravno najslabše, da niso pozabljeni že dva ali tri tri mesece po izidu |irve zbirke. — V juniju se vršeči prvi kongres slovaških lite-ratov je razgibal tudi knjigarnarje, ki so razpisali sedaj nekaj izredno bogatili knjižnih nagrad. Tako je praška založba Društveni' |>race razpisala dve literarni nagradi za slovaški roman. Prva nagrada znaša 10.000 kron, |>oleg leg pa, dobi pisatelj še za vsako tiskovno polo po 200 kron. Obsega naj roman okoli 20 pol. Izide v tri tisoč izvodih. Celotna nagrada bo znesla torej okoli 14.000 kron. Druga nagrada znaša 5000 kron poleg honorarja 170 kron od |>ole. Ilokopise morajo pisatelji oddati do srede prihodnjega leta. — Se višjo nagrado je razpisal L. Mazač, slovaški praški založnik. Za roman je razpisal dvfe nagradi: po 15.000 in po 7500 kron. poleg tega pa dobi pisatelj še 10% od prodajne cene vse broširane naklade. Naklada znaša 5000 oziroma 4000 izvodov. Obseg naj bo najmanj 15 pol (okoli 2400 str.). Honorar bi torej za prvo nagrajeno knjigo znesel blizu 40.000 kron ali 80.000 din! Isti založnik je raz|>isal še dve literarni nagradi za pesniško zbirko v obsegu kakih 80 str. Nagrada znaša 5000 in 2500 kron ter še 10% od prodajne cene vse naklade, ki bo štela 3000 oziroma 2000 izvodov. Založnik jo dal pisateljem in |>esnikoin rok do zadnjega decembra leta 1937! — Navajamo te številke v ilustracijo naših razmer. Tudi Slovaki pravijo namreč, da so reven in majhen narod, isto pa trdimo tudi zase. Pri nas •- znaša nagrada nekega mesta 2000 din! Pred nagradami 30 in 40 tisoč kčsl moramo imeti spoštovanje. sv. Slikar Miloš Djiirič je izdal pomembno knjigo »Slikarske tehnike u e r k v e n o j u in e I-nostk. Delo je bogato ilustrirano. Stane 30 Din. Narodna štainparija v Belgradu je izdala Josipa Marinkoviča »Pes me za glas i klavir«. — Cena 5<) Din. Letošnjo nagrado društva »Cvijeta Zuzoric« (književno) je dobil znani belgrajski kritik Mojmir Veljkovič za rokopis >Portreti i skice :, ki obsega dvanajst književnih portretov. Društvo bo knjigo izdalo in vae izvode brezplačno dalo pisatelju. Istočasno društvo sporoča, da je nagrado zaslužila tudi novela enega najmlajših srbskih |>isateljev, Milivoja Rističa, z naslovom »Oči«, ki pa žal zaradi ene same nagrade ni mogla biti nagrajena. Za nagrado jo bilo poslanih 70 del. , (io7.a Kolin pripravlja leksikon tujih besed in izrazov na 1200 straneh. T. P. Gospodarstvo Bilanca bolniškega zavarovanja Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izdelal svoje fioslovno poročilo z zaključnimi računi za leto 1935. Iz bilance bolniškega zavarovanja za dne 31. decembra 1935 vidimo, da je bito to poslovanje zelo liepovoljno. Bilanca izkazuje 3.0 milij. din izgube, dočim je leta 1934 izkazovala 7.85 milij. presežka. Predpis bolniško-podpornih prispevkov je bil v letu 1935 za 1.27 milij. večji in je znašal din 261.2 milij. Zelo so pa narasli izdatki za hrana-rino, podpore in zdravniške stroške, ki so znašali skupno nad 10 milij. din več kot prejšnje leto. Odpisi, neplačanih prispevkov bolniškega zavarovanja šo se zvišali od 2.1 na 3 milij. din. Zaostali predpisani prispevki so znašali 118.0 napram 126.2 v letu 1934. V Ljubljani so ti zaostanki znašali 16.28 milij., kar je 0.64 milij. manj kot koncem leta 1934. Med aktivnimi postavkami opazimo' tudi znižanje naložb pri denarnih zavodih za 3.9 milij. na 11.1 milij., kar dokazuje, da je Izgledi na izvoz naše pšenice Zanimanje za našo pšenico v inozemstvu jc prav znatno. Za gotov det naše pScničnc produkcije smo si zasigurali čehoslovaški trg. Čc-hoslovaška bo prevzela na podlagi prefcrcnci-jala 10.000 vagonov. Razen tega obstoja tudi v trgovinskem razgovoru z Nemčijo dogovor, ki nam jc zasigural plasiranje nekaj tisoč vagonov nove pšcnicc. V kolikor se tiče Avstrije, obstoječi sporazum , ma nobene praktične vrednosti, ker jc Avstrija dela za uvoz pšcnicc prednost Madžarski m n: veliko verjetnosti, da bi mogli lclos plasirati pšenico v- Avstriji. Madžarska si je za ves svoj višek zasigurala tržišča in nc bo naš konkurent v zapadnih državah. Interes za našo pšcnico na zapadnih trgih jc toliko večji, ker romunska pšenica po kvaliteti ni enakovFcdna naši. Zlasti se mlini interesirajo za našo pšenico iz razloga, ker jo nameravajo mešati s kanadsko pšcnico, radi tega, da sc boljo melje. V zadnjih 5 letih jc bil naš izvoz pšcnicc po množini in vrednosti sledeči: I. 1931 1. 193;! I. 1933 1. 1934 I. 1935 vagonov 30.904 13.305 1.276 9.790 3.028 v milij. Din 475.0 163 3 15.6 127.4 39.8 Najboljši odjemalec v zadnih letih jc bila Čc-hoslovaška, ki je uvozila od nas v I 1934 5573 vagonov, lcfa 1935 pa 2791 vagonov pšcnicc. * Belgrad. 23. julija. AA. Po poročilu carinskega oddelka finančnega ministrstva so znašali dohodki carinskih blagajn v drugi desetini julija 1936 16,646.044 din. V drugi desetini julija lanskega leta so znašali 17,552.199 din. Od j. apr. do 20. jul. t. 1. so pobrali 224,301.172 din. Po proračunu za telo 1936-37 je bilo predvidenih 211,733.750 din, tako da znaša presežek 0,567.'.22 din. bito treba realizirati naložbe za kritje tekočih izdatkov, ker plačani prisjievki niso zadostovali. — Med pasivnimi postavkami omenjamo znižanje upnikov za 3.5 milij. na 20.8 milij., zmanjšale so se tudi terjatve delavskih zbornic za predpisane in pobrane prispevke za 1.9 na 7.7 milij. Zmanjšale so se tudi izposojila pri nezgodni panogi, ki znašajo še 15.38, in znižale so se rezerve na 35.9 milijonov. Upravni stroški so znašali 44.7 milij., kar je 16.86 odstotkov vseh dohodkov, dočim so 1. 1934 u|iravni stroški znašali 43.91 milij., kar je bito 16.62 odstotkov vseh dohodkov. Med zgubo je ludi narasla postavka obresti za 0.75 milij. na 6.0 milijonov. V splošnem je hil razvoj poslovanja bolniškega zavarovanja, kot se vidi iz navedenih številk, neugoden, tako da postaja aktualno vprašanje, kakšni ukre|ii hi bili potrebni, da se zajezi na-daljno poslabšanje. Povečanje avtomatskih telefonskih central »Jugoslovcnski kurir« poroča, da jc v ministrstvu pošte telegrafa in telefona že gotov načrt o povečanju avtomatičnih central v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Zahteva, da se poveča naša telefonska ccn-trala v Ljubljani jc žc stara in naši gospodarski krogi so sc žc mnogo prizadevali, da pride do razširitve centrale, ki jc nujno potrebna za nemoteno funkcijoniranjc telefonskega prometa. Da sedanje ceiifrale potrebam nc odgovarjajo, je priznal tudi poštni minister, ki jc ob priliki proračunske debate v narodni skupščini izjavil, da je neobhodno potrebno usposobiti telefonske centrale, v Ljubljani, Belgradu in Zagrebu za večje število telefonskih naročnikov in, da je to tako v interesu gospodarstva kakor tudi v interesu povečanja dohodkov. Proračun za nameravana povečanja znaša okrog 8 milijonov dinarjev. Tozadeven predlog /a povečanje pride v kratkem pred sejo gospo-darsko-finančnego ministrskega odbora. Na vsak način bo ta predlog odobren in se bo dobil kredit za njegovo uresničenje in to toliko prej, ker je kritje tega kredita že zaftigurano z nad 4000 prošnjami za nove telefone v vseh 1eh mestih ter bodo torej nove investicije že v kratkem času amortizirane. Sto vrst štajerskih vm na Mariborskem tednu Naši vinogradniki so sami dovoli jasno pokazali, koliko važnosti ie za nje prirejanje vinskih razstav na Mariborskem tednu, saj jc doslej prijavljenih žc preko 40 odličnih vinogradnikov, ki upravičeno pričakujejo velikih koristi od vinske razstave s pokuSnjo. Vinska razstava na letošnjem »V. Mariborskem tednu« bo prav gotovo največja prireditev te vrste v zadnjih letih, saj bo na razstavi nič manj kot 100 vrst odličnih štajerskih vin. Čim bnij sc bližamo oIvunIvi jubilciucga »V. Mariborskega tedna«, tem večje je zanimanje za posamezne razstave, med njimi zlasti za vinsko razstavo, združeno s pokušnjo jc pa tu ludi razumljivo, saj živi od vinogradništva pretežni del našega severnega živijo Zato bo la razstava nedvomno izredno uspešna propaganda za šta-lerska vina, kar ic tudi glavni smoter vmske razstave. Kakor smo že uvodoma omenili, bo letošnja prireditev presegala vse dosedanje, tako po številu razstavljalccv in količini vinskih vrst. Na vinski razstavi »V. Mariborskega tedna« bo zastopanih 100 različnih vrst vin iz vseh vinorodnih krajev naše lepe Štajerske. Vsa ta vina bo razstavljalo preko 40 vinogradnikov. Do pa bo vinska razstava res nadvse uspela, nam ie jamstvo 1udi odlično strokovno vodstvo v osebi leg direktne vozne karte še železniško legitimacijo K-13 za dva dinarja. Da voznih kari ne sinejo oddati, ker velja na podlagi žigosane železniške legitimacije za hr»z plačen |>ovralek. Da vsak zunanji obiskovalec, ki želi več dni ostati v Mariboru in večkrat poseliti Mariborski leden . lahko v slučaju, da je za vozno karto |ila-15 Din do 25 Din oz do 60 Din, kupi dražjo legitimacijo, ki mu omogoča željeno število obiskov ir da posluje za zunanje obiskovalce stanovanjski urad ♦Mariborskega ledna' noč in dan \e,-čas prireditve pri vseh vlakih v poslovalnici l'u|-nika< na glavnem kolodvoru. Borzn Dne 23. julija 1936. Deim r Učvrstil se je tečaj devize Londona in Ncnvvor-ka, dočim je malenkostno |X)|>ustil Pariz. V zasebnem kliringu je na ljubljanski borzi notiral avstrijski šiling 8.70 8.80. na zagrebški ie notiral 8.62-8.72 (8.68), na belgrajski pa 8.63 do 8.73. Grški boni na zagrebški borzi niso notirali na belgrajski borzi so notirali 29.15—29.85. Angleški funt je na ljubljanski borzi v privatnem kliringu notiral 238 den do 238.50 hI., na zagrebški nespremenjen na 237.20 —238.80 (238), na belgrajski pa 237.30-238.90. španska pezeta je na zagrebški borzi nolirala 6.30—6.40 (6.35). ..,;. Nemški klirinški čeki so v Ljubljani notirali 13.70—13.90, za konec avgusta 13.52—13.72, na zagrebški borzi so notirali 13.63—18.83 (13.73) ,a sredo avgusta 13.50-18.70 (13.60). za konec avgusta 13.45—13.65 (13.65), na belgrajski borzi i,a 13.61 — 13.81. Italijanske klirinške nakaznice so v Zagrebu nolirale 316.00 319 (317.80). Ljubljanske banke plačujejo liro (valuto) nespremenjeno 2.95—2.98, dolar 46.40—16.60. Ljubljana. — Tečaji t p r i m o m. Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2961.73—2i.76.3i Berlin 100 mark...... 1752.05—1765.93 Bruselj 100 belg......734.54— 739.60 Curih 100 frankov ...... 1424.22—1431.29 London 1 funt....... 218.23 - 220.28 Newyork 100 dolarjev .... 4318.94—4355/J<; Pariz 100 frankov...... 288.14— 289.58 Praga 100 kron....... 180.47— 18 i .">)■' Promet na zagrebški borzi jo znašal brez kompenzacij 1,4+4.591 Din. Curih. Belgrad 7. Pariz 20.23, London 15.365, Newyork 305.875, Bruselj 51.625, Milan 24.10. Am-stedam 208, Berlin 123.20, Dunaj 57.45, Stockhnlin 79.20, Oslo 77,20, Kopenhagen 68 60, Praga 12.1's, Varšava 57.70, Budimpešta 60.50. Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsjngfors 6.77, Bnenos Aires 0.8375. Vrednostni papirji Ljubljana. inv. pos. 83 84, agrarji 17.."0— 49, vojna škoda proinplna 3(13—365, hegl. obv. ON ~ 70, H% Bler. pos. 83-81, 7% Bler. |x>«. 73—74, 7% pos. DIIB 86—87 Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. |ios. 83 83.50, agrarji 47.50 - 49, vojna škoda proinplna »:>2 den., begi. obv. 68.50, 8% Bler. pps. 83 84. 1% Bler. pos. 73—73.75, 7% pos. DIIB 86—87, 1% stab. pos. 83—83.25. — Delnice: 1'riv. agr. banka 233 235 (233), Ragusea 160—180, Osj. sladk. lov. 120 135. Belgrad. Drž. |>aj>irji: agrarji 48- 48.75, vojna škoda promptna 362—363. 7% stali, pos 82.50 den., begi. obv. 68.50—68.75, H% Bler. pos. 83 84 . 7% Bler. pos. 73.25—78.75. — Delnice: Narodna banka 6270 blago, Priv. agr. banka 232—238.50. Živina Običajni konjski in goveji sejem, ki se je vršil na ptujskem mestnem sejmišču v torek, dne 21. t. ni., je bil srednje založen in ludi kupčija je bila srednja. Prignali so 73 volov, 279 krav, 15 bikov, 39 juncev, 71 lelic, 9 telet in 116 kopitarjev, skujiaj 602 glavi živine. Od teh so prodali 211 komadov. Cene goveji živini so od zadnjega sejma lahno padle in so bile. naslednje: voli 2.25 do 4 din. krave 1.70 do 3.25 din, biki 2.25 do 3.50 din, junci 2.50 do 3 din, telice 2.75 do 4 din, teleta 4 din za kg žive teže. Konje so prodajali po kakovosti od 380 do 3600 din komad, žrebeta pa od 700 do 1250 din. Od prodane živine sta šla dva vagona v Avstrijo, Prihodnji konjski in goveji sejem bo 4. avgusta t. 1. Sejem za prašiče v Ptuju v sredo 22. t. m. je bil slabo zatožen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 135 šč,dinarjev, prodali pa 64. Cene svinjam so od zadnjega sejma ostale neizpremenjene in so bile naslednje: pršutarji 5.50 do 6 din, mastne svinje 6 do 6.50 din, plemena 5 do 5.50 din za kg žive teže; mrtve teže 8 do 9 din. Prašiče stare 6 do 12 tednov so prodajati po kakovosti od 8u do i35 din rilec. Prihodnji sejem za prašiče bo 29. t. m. Španija je izgubila velikega moža: Umor Calva Sotela Jos6 del Castillo. Konec 14. julija. Po francoskem prazniku 14. julija so bili budi nemiri med desničarji in policijo. Kanada in njene naloge: Preveč zemlje, premalo ljudi Neki Kanadec jc govoril o spornih zadevah in važnih nalogah Kanade: »V Kanadi imamo troje skrbi, skrbi so bile z deželo vred rojene in ki jo usodno spremljajo. Kanada ima preveč uprave, preveč železnic, preveč prostora. Teh skrbi se ne moremo iznebiti, ker — imamo premalo ljudi. Imamo devet vlad v pokrajinah in nad njimi je osrednja vlada. To je prevelik aparat, ki ima preveč uradnikov in preveč stroškov. Uprave spet ne moremo skrčiti, ker imamo preveč prostora in ta prostor mora nekdo upravljati, tudi ondi, koder ničesar ne donaša. Še zmeraj je vsaka pokrajina neizmerno velika in zato mora biti uprava neizmerno velika, ln v tem orjaškem prostoru živi samo 10 in pol milijona ljudi in ti ljudje morajo nositi vse stroške za upravo. Čeprav pride na vsakega Kanadca premoženja za 3076 dolarjev, to vendar ničesar ne zaleže. Stroški uprave so zato tako veliki, ker so volitve, glasovanja in še enkrat glasovanja. Naša policija čuva nad najrazsežnejšimi ploskvami sveta in mimo tega imamo še poslaništva v inozemstvu. Vladamo ko v velikanski državi, pa smo le zemlja, prostor za tako državo. Naš prostor bi zadoščal za deset, dvajset držav in že zdaj jemljemo deželi to, kar bo donašala šele čez eto let. Druga skrb — to so naše ieleznice, ki so ista orjaška igrača ko naša uprava in ki smo nanjo vsi ponosni, a ki nas vse kar pritiska k tlom. Železnica »Canadian Pacific Railway« je največja zasebna železnica sveta. Od St. Johna čez Montreal v Vancouver vodijo tračnice v dolžini 2885 milj. »Canadian National Railway« je največja državna železnica sveta. Proga meri 21.000 milj. Zato ima Kanada večno izgubo in prav nobenega upanja ni, da bi se kdaj izboljšalo. Seveda je za število prebivalstva to železniško omrežje preveč orjaško. In vendar ga ne moremo zmanjšati, ker morajo biti poedini deli dežele z obalami v zvezi. Vsaka stranka, ki nastopi viado, mora prej razglasit! načrt, kako bo rešila železniško vprašanje. To je pri nas že kar y navadi in brez tega ni nič. Kanada jc za 700 kvadratnih milj večja ko USA (za 3 in pol Nemčije večja!). Kanada je približno tako velika ko vsa Evropa. V pol stoletja se je v Kanadi vse spremenilo. Leta 1871. je bilo še 81.4% ljudi na deželi; zdaj je na deželi le še 45% ljudi; in mesta se širijo in višajo. Prej so priseljence poslali v prerijo, zdaj pa priseljenci ne smejo več prihajati. In mladi Kanadci vedo, kaj jih čaka v preriji: najhujša borba z zemljo in življenje v mrazu in samoti dolge zime. Pet in petdeset odstotkov vseh naših ljudi živi v mestih, kar pomeni: da na vsem našem neskončnem prostoru živi samo 4 in pol milijona ljudi, od teh je polovica žensk, druga polovica so otroci in starci in le en sam milijon moških. Ta edini milijon obdeluje zemljo, ki se razteza po četrtini zemeljske krivulje. En milijon moških! Ta milijon moških — poroča neki list dalje — mi je navdal misli, ki se jih nisem mogel iznebiti, ko je vlak besnel po preriji, skozi gozdove, čez veletoke. Neskončna pšenična polja se raztezajo na desni levi. Milijon moških! Človeku se skoraj zmede ob pogledu na te vodoravne ploskve, ki se enolično raztezajo do obzorja. ^Sama pšenična polja, ki so ko morje. Ob žetvi^ so neskončna pšenična polja ko šahovnica pokrita s snopjem. In le milijon moških je na razpolago, da obdeluje to polje. Zdi se, ko da bi izumrla vsa Evropa, ko da osamljena pričakuje ljudi, da jo preorjejo, posejejo, obdelajo. Tam v daljnem svetu človek časih zapazi, da jc naša zemlja še polna čudežev, ki prekašajo vsa naša spoznanja in ki človeka prisilijo, da pade na kolena. Neki knjigarnar je dal v izložbo knjigo: Koliko dolgujemo svojim staršem? Pod naslovom je bil listek: Prej 50 Din, zdaj pa samo 20 Din. »Take umazane roke imaš S temi rokami ne smeš k mizi!« »Mama — jaz nimam drugih!« Policijski voz št. 17. V soboto zvečer odide poročnik Jose del Ca-stillo iz hiše. Poročnik Castillo je služil prej v redni vojski in je moral izstopiti iz službe radi svojega uporniškega prepričanja, ko je oktobra 1. 1934. sodeloval pri krvavem uporu. Amnestija 1. 1936. mu je spet vrnila šaržo. Postal je poveljnik varnostnega oddelka (Guardia de asalto). Ilil je na glasu, da je jako zanesljiv in da strastno sovraži desničarje. Občeval je samo s socijalisti. Pred mesecem se je oženil, čeprav so mu od vseh krajev stregli po življenju radi njegovega delovanja. Ob desetih zvečer naj bi bil nastopil službo. Ko prekorači cesto, stopi predenj četvorica mož, rekoč: »Tale je!« Streli počijo, med ranjenimi ljudmi leži poročnik mrtev. V nedeljo je poročnik že na mrtvaškem odru s častno stražo. Mlado ženo tolažijo svojci, pravijo, da je medtem že zblaznela. Don Josč C. Sotelo. Nedaleč stanuje poslanec Don Jose Calvo Sotelo. Ima 43 let, je doktor prava univerze v Madridu in Saragosi. Leta 1914. je stopil v državno službo, 1. 1919. so ga prvikrat izvolili za poslanca. Naglo se dviga, jako je darovit za govorništvo, je najboljši gromovnik zbornice. Ministrski predsednik Maura ga imenuje za guvernerja Va-lencije; Primo de Rivera ga imenuje za finančnega ministra. Calvo Sotelo je prepričan monar-hist, ki se neomajno drži svojih načel. Celo njegovi nasprotniki priznavajo kremenitost njegovega značaja. Po izbruhu revolucije odide s svojim kraljem v pregnanstvo. L. 1931. ga pokličejo njegovi vo-lilci nazaj. Vrne se in ustanovi desničarsko fronto »nacijonalni blok«, fronto monarhistov, poljedelcev in katoliške ljudske akcije. V februarskih volitvah, dasi se okupijo levičarji, ostane šc poslanec in zaeno je pravi poglavar meščanske in konservativne opozicije. V zbornici se ga bojijo. Njegovi govori so resničnostni, neumorno navaja dogodke, rdečo reko krvave anarhije, ki ograža Španijo. Spričo najbolj divjih nasprotnikov je neomajen. Toda njegova izredna osebnost, njegova brezmadežnost mu naprtita politične sovražnike. Izven stranke pa se pogajajo z njim tudi nasprotniki, tako voditelj republikancev Martinez Bar-rio in vodja socijalistov Prieto. Sovražniki. V nekem govoru v zbornici očita Calvo Sotelo asturskemu guvernerju Boqueju, da je v Asturiji uvedel boljševiške metode. Guverner mu zagrozi, da grožnjo v časopis. Desničarji zahtevajo, da guvernerja radi tega odstavijo, socijalisti pa, da ostane. Notranji minister radi spora odstopi —, a sovraštvo do Sotela ostane. V nedeljo po umoru poročnika Castilla, je Calvo Sotela na cesti. Ob šestih zvečer se vrne domov. Kakor vse politike v Španiji, tako stra-žijo tudi Sotela izbrani stražniki. Odslovi jih, češ, - da ne pojde več iz hiše. Pozno ponoči, že proti jutru, po tretji uri pa hoče nekdo v hišo. Hišnik - odpre in zagleda policijski voz št. 17 guardije de j asalto. Ta voz je že eno uro na cesti. Najprej se I je ustavil pred hišo vodje stranke »renovacion Espanola« Goicoechea, nato pred hišo vodje katoliške ljudske stranke, Gil Roblesa. A teh dveh politikov ni dobil voz doma. A v hiši Calve So-tele gredo policisti do njega, ga zbudijo in mu sporočijo, da je aretiran. Sotela zahteva, da pregleda povelje. Neki orožniški kapitan se legitimira; vse je v redu. Calvo Sotelo hoče telefonirati policijskemu ravnateljstvu. A shtšalo mu izpulijo iz rok, češ, naj uboga, kar mu zapovedujejo. Da bi ne razburjal svoje na srcu bolne žene, se Sotelo obleče, odide iz hiše s policisti in vstopi v njih voz. Družina pokliče prijatelje na pomoč. Ti se obrnejo do notranjega ministra. Nikomur ni znano. da bi kdo kaj hotel Sotelu. Policijsko ravnateljstvo javi, da ni izdalo povelja za aretacijo. Vse je ko v ameriškem filmu. Zjutraj skličejo iz drugih vzrokov ministrsko sejo. Obravnavajo tudi zajetje Calva Sotela, a tedaj že zvedo, da je njegovo truplo v mrtvašnici. Truplo je izročil policijski voz št. 17 ... Ta voz so našli brez njegovega spremstva. Policijski voz je pravi, policistom je prej zapovedoval poročnik del Castillo, ki so ga bili neznanci prejšnjo noč na cesti ustrelili. Za smrt svojega poročnika so se policisti na lastno pest maščevali in si kar tako izbrali vprav najvplivnejšega moža desničarjev. Goicoechea in Gil Robles sta slučajno ostala pri življenju; Sotela je padel — kar tako ... Ta umor prekaše vse drugo. S tem pa zadeva še ni končana. Saj ni le desnica izgubila velikega moža; (Španija ga je izgubila. Mnogi so upali, da bo Sotela bodoči diktator. Na tisoče ljudstva se je zbralo pred njegovo hišo, na stotine delavstva iz Madrida in okolice. Ta umor prekaša vse, karkoli se je v zadnjem času zgodilo v Španiji. Cerkve so požgali, polja opustošili, hiše razrušili, v Barceloni so dva katoliška politika na cesti sredi dneva ustrelili, delavstvo v Malagi je streljalo drug na drugega, v Valenciji so razdrli radio postajo, v Albonte so ustrelili 18 kmetov, v Murciji so častnika policije obglavili, v Madridu so streljali na goste v kavarni, v teh dneh je bilo nad 30.000 ljudi mrtvih ... Vse to se je že zgodilo v Španiji. A umor Calva Sotela prekaša vsa ta grozodejstva. .©LOČENEC pjr@& 6© 1<&U: V soboto 22. julija 1876. Politični pregled. Iz Dunaja. Shod nemškega in avstrijskega cesarja 19. t. m. nima posebne politične važnosii, ker ni bil nalašč zavoljo dogodeb na jugu, kajti te so bile že z ruskim čarom opravljene. Ta shod je k večemu znamenje dobrega sporazumljenja med Avstrijo in Nemčijo. Dunajski listi, kar jih še ni odpovedalo se prijaznosti do Turkov, v eno-mer kujejo grde laži o Srbih; če bi bilo le polovico tega res, kar kvasijo o puntu v srbski armadi, o katoličanih, »ki se s Turki vred zoper Srbe in Črnogorce bojujejo«, o razporu med Srbijo in Črnogoro itd., bi zdaj ne bojevali se Srbi, Bos-nijaki, Bulgari, Hercegovinci in Črnogorci s Turkom, ampak klali bi se sami med sabo. Na Ruskem je med narodom in vojno posebno velika navdušenost za boreče se Jugoslovane. Kozaki so napravili 9. t. m. v Petrogradu veliko demonstracijo in upili: »Živijo cesarevič, živijo Fadejev!« Rekli so, da bi jim bilo žal, ako bi bil Turek iz Evrope zgnan brez njihove pomoči. Domače novice. (Umrla je) 19. t. m. v Ljubljani znana slika-rica Henrijeta Langus, stričnica še bolj znanega ranjcega cerkvenega slikarja Langusa, če-gar freskoslikarije je videti po veliko cerkvah na Kranjskem. Tudi o talentu Henrijete bodo pričale še dolgo njene lepe podobe. (Poskušnja z zračnimi balončki). Nek Ljubljančan je kupil balončkov, kakoršne zdaj po mestu prodajajo, po tri zvezal skup, vsakemu zvezku pripel »listnico« (Korrespondenzkarte) s svojim imenom in adreso ter na pol' s prošnjo popisano, naj bi tisti, kdor najde balončke, po tej karti naznanil, kdaj in kje so padli na tla, potem jih je spustil opoldne kvišku. Drug dan dobi res eno teh »listnic« po pošti nazaj z naznanilom, da so balončki padli ob dveh popoldne na Vrabčah nad Vipavo na tla. Tedaj so v dveh urah naredili po zraku pot od Ljubljane do Vipave. Kam so prišli drugi, se dozdaj še ni zvedelo. Če hočete vedeti •.. Yellowstonski park v Ameriki ima 7000 vročih vrelcev. Turški pes je popolnoma propadel, skoraj brez dlake je in ima v vsaki čeljusti le po en kočnik. Pogreb sankcij. Angleški list »Daily Mailc objavlja to podobo glede na odpravo sankcij zoper Italijo. Najbolj debele krokodilske solze pretaka bog vojne in tudi nekateri prenapeti člani DN so žalostni. Olimpijski kolesarji se urijo. Zbrano je veliko število kolesarjev vseh dežel. POfOCI Stolp Umetni raj bogatega Holandca Lepo ime »pojoči stolp« izvira iz Ilolandske, kjer ima skoraj vsak zvonik in rotovški stolp pripravo, da zvončki pojo — sami od sebe, ali pa kdo igra nanje, pravi pravcati virtuoz, mojster v igranju z zvonovi. Te umetnosti se naučiš le na Holandskem. Holandec Edvard Bok se je pred leti izselil v Ameriko, kjer je obogatel in je ameriškemu narodu v zahvalo podaril »Singsing Tower« — pojoči stolp —, ki se dviga sredi države Floride, 110 km od Atlantskega oceana in več kilometrov od Mehiškega zaliva. V daljavi 2 in pol kilometra je mesto Lake Wales, kjer prideš po drevoredu k stolpu in v park krog njega. Vsak dan, ko sonce vzhaja, začno zvonovi peti, potrkavati in vsako nedeljo opoldne in na tisoče ljudi posluša to nebeško glasbo. Več ko 100 mož je delalo pet let, da so spre- j menili gole, peščene griče v pravi pravcati raj. Bok je tako spremenil teh 50 arov zemlje v »najlepši kos Amerike«. Stolp stoji v prelestnem parku, ki bi mu tudi mogli reči ^ptičji raj«, zakaj nikjer na svetu ne moreš slišati toliko ptičjega petja ko tu. Iz Anglije so prinesli semkaj slavčke, ki so edini slavčki v Ameriki. Na obrežju dveh umetnih jezer so j svetlordeči flamingi s čilskih gora. Med orjaški- i mi smrekami in borovci se vijejo lepe steze in i pota. Več ko milijon grmičev in drevja je tu, in prekrasna zbirka azalej in raznovrstnih tropskih rastlin in prelestne dišave omamljajo sprehajalca. Kdor stopi v park, ne zagleda takoj stolpa, ki se dviga zgoraj na griču, sredi rajskega vrta. Narejen je iz rožastega marmorja in se po vsej dolžini zrcali v jezeru. Pogled na stolp in jezero te prevzame v dno duše. Stolp je 65 m visok in meri v obsegu 13 m. Vrhnji del stolpa je iz rezanega marmorja. Več ko 40 kamnoseisov in kiparjev je imelo vse leto opravka z njim. Zgrajen je v gotskem slogu. Vrata v stolp so iz zlatega brona in so okrašena s 24 rezbarijami, ki predstavljajo razvoj življenja na zemlji v raznih stopnjah. Krog in krog stolpa je staroveški jarek, ki je napolnjen z vodo, ki je po kanalu v zvezi z jezerom. Stolp in jarek obdaja 300 orjaških hrastov. Zgoraj v stolpu biva Edvard Bok, kadar je na Floridi. V svoji marmorni sobi ima avtoma- tično napravo, s katero more igrati na zvonove V visoki omari ima zvitke papirja, ki so preluknjani, ko časih pri orkestronih in ki se pri igri odvijajo. Nad Bokovo sobo stanuje virtuoz igranja na zvonove, Belgijec Anton B r e e s. Še više visi 61 zvonov, ki tehtajo skupaj 60.500 kg. Največji zvon tehta 11.000 kg, najmanjši pa 'i'A kg. Vsak človek si more zastonj ogledati rajski vrt in rajski stolp in poslušati rajsko petje 61 zvonov. Prvi olimpijski nosilec bakle, Grk Kondylis, se odpravi na pot. Stev. 167._»SLOVENEC-, dne 24. julija im Pereče socijalno vprašanje Maribora =Spcrt ■ ♦ | ^^^ ' Maratonski tek v Berlinu Maribor, 23. julija. Po svOji socialni strukturi postaja Maribor vse-: bolj izrazito delavsko, prOletarsko mesto. Napredek in porast industrije, zlasti tekstilne, jemlje njegov nekdanji meščanski' značaj in mu daje pečat izrazitega delavskega mesta. Poleg tega je Maribor izgubil z demontažo važnih državnih' in sa^ moupravnih uradov mnogo uradništva, ki je nekdaj odločilno vplivalo na socialno strukturo mesta. Danes moremo reči, da je večina mariborskega prebivalstva takega, ki živi iž dneva v dan od svoje skromne mezde in ki nima nikakega premoženja, in za starost ni preskrbljena. Uradniki, državni in zasebni, ,so po večini za starost oskrbljeni ali z državno pokojnino ali pa s pokojninskim zavarovanjem, ki je 'za privatne nameščence v dravski banovini obvezno. Večina'mariborskega prebivalstva, lo je delavstvo, pa je za stara leta vsaj za enkrat prepuščeno terrini bodočnosti, brez vsakega jamstva, da bo moglo živeti človeka dostojno življenje. •S tem dela-v.stvotn je v zvezi težko sipcialno vprašanje Maribora, kako bo preživel v bodočih desetletjih veliko število svojega prebivalstva, kj bo svoje moči pustilo v raznih mariborskih tovarnah, kjer na stara leta zanj ne bo več ne dela in ne kruha. Po preteku desetih let bodo vsi delavci, ki so se sedaj v času prosperitete tekstilne industrije naselili v Mariboru, postali mariborski občani in mesto jih bo moralo na starost in slučaju obpenjoglosti vzdrževati. To vzdrževanje pa seveda pri dohodkih občinskega proračuna ne bo mo-gjo biti" najzgledriejše, ker občina ne bo imela, zlasti če propade industrija, dovolj sredstev, da bi mogla te obnemogle in ostarele delavce pošteno preživeti. .T,o - socialno, vprašanje je za Maribor tako pereče, da se mora zanj vsa mariborska javnost, plasti P9 delodajalci, če imajo vsaj malo socialnega čuta in zavesti, zanimati. Mariborska občina oziroma Mestna podjetja so svojo socialno dolžnost že storila. Sprejet je že sklep, da se za mestno delavstvo uvede starostno zavarovanje. Industrija se v tem vprašanju še ni zganila — z izjemo tovarnarja Huterja, ki je za svoje delavstvo uvedel starostno zavarovanje. In ravno brezbrižnost industrije,' ki je, kakor je pri nas pač običaj, v tujihrrokah, nam odpira temne poglede v bodočnost. Mariborska industrija, ki ima od sedanjih mladih in še krepkih delavskih moči velikanske koristi, bi morala po zakonih socialne pravičnosti doprinesti svoj' delež k rešitvi tega težkega vprašanji, Nikakor ni mogoče in ne pravično, da bi se breme starostnega zavarovanja prevalilo na delavstvo sarao,: ki • pri skromnih mezlah ne more prevzeti vseh bremen tega zavarovanja. Tukaj bo morala priskočiti na pomoč država in lastnike tovarn in kapitala prililiti, da nekaj žrtvujejo v ta namen in tako vsaj v majhni meri olajšajo težko bodočnost, ki sicer čaka mariborsko mesto. Maratonski tek na 42.195 m dolgi progi sc | vrši v Berlinu v nedeljo 9. avgusta. Med vsemi lah- | koatletskimi disciplinami se maratonski tek najvišje ceni; saj nas ta tek spominja na slavni tek zmagovalca Antike, ki je prinesel poročilo o zmagi pri Maratonu v Atene. Ko so bile prvič moderne olimpijske igre leta 1896 v Atenah, se je vršil tudi maratonski tek, in sicer na pravi maratonski progi. Drugič jc bil ta tek pri olimpijskih igrah leta 1006 v Atenah. Oba krat so startali v Maratonu, cilj. pa je bil v Atenah. Pri današnjih olimpijskih igrali se pa vrši mata-tonski tek na ta način- da sta start in cilj na stadionu in tudi v Berlinu bo tako. Kdor se hoče udeležiti maratonskega teka, sc mora izredno dobro pripraviti in se dolgo časa bavifi s skrbnim treningom. Napor je pri tem teku ogromen in samo tekač, ki ima dobro srce ter je absolutno zdrav in ima lahko telo, more zmagati. Značilno je, da je bilo prav malo Evropejcev, ki bi zmagali v maratonu pri mednarodnih olimpijskih igrah. Ali bo morda sedaj vtBerlinu zmagal zopet kak Evropejec? Desno: Nnčrl mcmilonskcgu terenu nu ldoš-nii olimpijadi v Berlinu. 1089 lahkoatletov za XI. olimpijado Kako velika bo udeležba pri lahkoatlctskih tekmah na XI. olimpijskih igrali v Berlinu in kako ostra bo konkurenca, kažejo že same prijave. Saj je prijavilo 45 narodov svoje atlete in atletinje — 1089 po številu — ki bodo v 29 disciplinah merili svoje telesne sposobnosti na vročih olimpijskih tleh glavnega mesta Nemčije -— Berlinu. Zanimalo bo marsikoga, koliko je prijav za eno in drugo disciplino. Pa si jih malo oglejmo: Moški: 100 m 69. 200 m 54. 400 m 52, 800 m 52. 1500 m 53, 5000 m 50, 10.000 m 40, maratonski tek 60, 3000 m zapreke 35, 110 m zapreke 35, 400 m zapreke 36, hoja na 50 km 37, skok v višino 49, skok v daljavo 52, troskok 38, skok s palico 37, disk 42. krogla 40. kladivo 33, desetoboj 37, 4x100 m štafeta 18, 4x400 m štafeta 16, kopje 37. Ženske: 100 ni 30, 80 m zapreke 20, skok v višino 20, disk 21, kopje 17, 4x100 m štafeta 10. Vse lahkoatletske tekme se bodo vršile v stadionu. Razdelitev v predtekmovanjih v skoku v višino, v skoku v daljavo, troskoku ter krogli jc radi visokih prijav nujno potrebna. V 100 m teku bo predvidoma 12 predtekov, šest semifinalov ter dva izločilna teka tako, da bodo udeleženci abšolvirali pri finalu le štiri te/ke teke. 10 predtekov, 6 vmesnih tekov in dva semilinalajvodita-k Ikiaht na 200* m. Tek na 400 ni bo imel predteke, vmesne teke, senii*. finale in finale. Tudi za 800 in 1500 m bodo pred*' vidoma vmesni teki. Na 5000 m bodo štirje pred-teki. V tekih čez zapreke bodo ravno tako pred-, vmesni in šemifinalni teki. Ženske bodo morale na 100 m ter 80 m čez zapreke dvakrat teči, predno pridejo v finale, /elo težki so pa pogoji za moške štafete; kajti tu pridela iz treh predtekov vselej dve najboljši državi, torej samo šest štafet v finale. V štafeti 4x100 m za ženske se določijo pri tri narodnosti iz.dyeh predtekov. Največje število so prijavile Združene države Severne Amerike, ki bodo vsako disciplino trikrat zasedli. Še kratek pregled vseh prijav: Amerika 81, Nemčija 78. Francija 60, Japonska 59, Avstrija 56, Anglija 55, Kanada 55, Finska 51, švedska 50. Jugoslavija 44, Češkoslovaška 30, Kitajska 35. Madjarska 35. Italija 34,. Grčija 33, Švica 27, Nizozemska 25, Južna Afrika 22, Belgi ja 20, Poljska 20, Danska 17, Kolumbija 16, Argentina 16, Španija 15. Peru 13. Cile 13, Nrveška 12, Filipini 12, Avstralija 11, I.uksemburška 10, Indija 9, Egipt 8, Brazilija 8, Estlandija 8, I.etonska 7. Romunija 7, Novozelandska 6, Islandija 6, Mcksika 5, Lichtenstein 4, Afganistan 3, Malta 3. Portugal 2, Bolgarija 2, Jamaika 1. Francoski plavači v Liubliani V nedeljo 26 t. m. ob 20.30 bomo videli v kopališču Ilirije plavače »Cercle des, Nagetirs de Marseille«. Nastopili bodo v več točkah plavanja in wa-terpolu. Plavači iz Marseilla so bili leta 1932 prvaki Francije v vvaterpolu, letos pa so prvaki Francije Littorae. Za nasprotnika bodo imeli našo olimpijsko reprezentanco, kompletiranb s plavači Ilirije. Sodeloval bo tudi »Zagrebački pliv^čki klub« s svojimi odličnimi močmi, kakor je državni rekorder Defilipis in z drugimi. Tekma bo daleko zanimivejša od olimpijske izbirne. V programu je predvidenih preko 10 plavalnih točk in 2 watcmolo tekipi. Natančnejši program bomo objavili. Obiskovalce iz okolice Ljubljane opozarjamo, da bo urejena garderoba za kolesa. * SK (trafika. Punes obvezen scerinuok vseprn moštva ob'20 rndi pr IJ atol j »k o tekmo 7. .ludriinmn. Mladinski plavalni leča). 1. uvirirsln prične. nu Iliriji nov plavalni tečaj. Vanj se »prejemu,lo dečki i'it dekline i*l II. ilo 14. Irln. Tečaj se vrši vsak dun ob KI. Prijnvnlno TI In 2 sc plača pri vratarju. val, naj se fe vrste zločini dovolijo kol rezanje nohtov in striženje glave, češ, da lakota in skrb za bodočnost sili ženske in zdravnike, da se lotijo takih poslov, čeprav je v tem slučaju dognano, da je bila vsaka ordinacija zelo draga in so si jo mogli privoščiti samo tisti, ki imajo že, itak vsega dovolj. Veliko gnilega jo v sedanji družbi in če še velja tista prerokba iz stare zaveze: Iztrebil bom la rod z obličja zemljo, čo so ne spo-kori, • nam nc bo dobro. Novo mesto Nesreča pri delu. Pod gradom Ilmeljnikom so precej veliki gozdovi, ki jih pa počasi izsekavajo in les prodajajo. Pri tem delu jc zaposlenih več delavcev iz okolice. Med njimi je bil zaposlen tudi hmeljniški hlapec Ščinkovec Ladislav, ki jc nakladal hlode na voz. Pri tem delu mu je pa hlod padel na levo roko in mu jo zlomil. Neprevidnost. 7-letni deček Ognjanovar Milan, doma iz Radoš pri Metliki, je po neprevidnosti prevrnil lonec vrelega mleka nase in se hudo opekel. Dobil |e nevarne opekline in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Hazena SK Jadran : SK Gorenret V nedeljo 26. julija bosta nastopili na igrišču Jadrana ob 16.30 navedeni družini v prvenstveni tekmi. Družina SK Gorenjca se bo gotovo hotela revanžirati za zadnji poraz. Zato se obeta zahimiva borba. Ob 18 pa se vrši prijateljska tekma med |a dranom in Grafiko. Vstopnina za hazena-tekmo mi nimaltia. Prijatelji vabljeni! Divji klubi Ob priliki jiosela ministra za telesno vzgojo g. dr. Rogiča, ki si jo z zanimanjem oglodal delo in naprave naših š|>ortnili klubov v Ljubljani, se je v svojem govoru na š|>ortni konferenci zadovoljno izrazil o požrtvovalnem in idealnem delu ljubljanskih športnikov. Delo, katero ga je presenetilo ob pogledu na voliki »Stadion«, je ponos ne samo Slovenije, ampak cele države. Drugi je : stadion« 5ŠK lierme.s, dalje kopališče Ilirijo i. t. d., ki oba pričata o velikih žrtvah naših športnikov in njih voditeljev. Spoznal je, da to športne naprave niso bije zgrajene z državnim denarjem, |iač pa jc to delo pridnih slovenskih rok. To je jasen dokaz, da obstojajo v Ljubljani veliko športne .organizacijo, ki, so dole v zveze in podzveze, v kutetih so-včUnjipui klubi. Da Glisto jajo zvez« .tn pbdzveze, ve vsakdo, ki > zgodnje športno življenje.- Da pa'obstoju za vsako panogo posebna zveza, pa jo znano najb^Jflubom, ki jim je visoka- pristopnina. in članartmFfežko breme ir to cel« mestnim klubom, ki med prijatelji športi dobivajo vsaj kolikor toliko podjiore. Poglavje zase pa tvori telesna vzgoja na deželi in podeželski klubi. Ker obstoja toliko zvez in podzvez, ki so v breme klubom, zato jc naša želja, da se čim prej preuredi sedanji sistem športne organizacije, ker določbo športnih zvez in podzvez ovirajo telesno vzgojo širokih mas. Statistika o telesni vzgoji izkazuje, dn so bavi, v naši državi samo 8%' ljudi s športom. Malo je to število, toda resnično. Seznanimo se nekoliko o ležkočali podeželskih klubov. Ako ima na primer športni kitih nogomet, lahko atletiko, la hI. tenis, smučanje, kolesarjenje, povsod'mora biti'člaii pri petill podzvozah iii zvezah; povsod je treba plačati visoko pristopnino in članarino, polog tega pa šo dovolilnice za posamezno člane in druge dajatve. Članarina, ki jo plačujejo člani, pa znaša 1—2 Din mesečno in še ta sc no plačuje redno. No omenjam potom še drž., banov, in občinskih taks, ki jih jc plačevali. To je finančno breme, katerega podeželski klubi no zmorejo. I)u bi pa gojili samo eno športno panogo, pa odločno odklanjamo, ker naš namen ni, da so vzgajamo enostransko, ampak, da se privabijo v športne vrste široke ljudske mase. ker le ta bo v korist narodu. Vsled teh finančnih te/.koč podeželski klubi no morejo postati člani teh zvez in so zato divji klubi . Da, divji klub, tako ga imenujejo višja športna vodstva. Kdo pa je to divji klub? Zavedajmo se, da so ti klubi povečini vsaj toliko vredni kot sne-divji klubi.; da jo to živa sila mladine, ki hoče razvedrila na športnem polju. Co pogledamo v statistiko junakov, ki zastopajo narod na š|>orl-nem polju, bomo ugotovili, da je večina teh tokla šporlna zibelka pri >divjein klubu«. Zato želimo, da sc imo »divji klub« enkrat za vselej odpravi in naj so nc podcenjuje naše delo, pač pa nam dajte možnost, da so pridružimo in tako na širokem polju začnemo s telesno vzgojo. Zavedajoč so važnosti telesne vzgoje, se obračamo na merodajne činitelje, zlasti na zvezo in podzveze, da v korist naroda pripomorete, da so reši to vprašanje tako, da ho omogočen napredek tudi podeželskim klubom, Mrva. ★ Waterpolo tekma olimpijcev, ki se jc vršila nied-sjnočnjiin na športnem kopališču SK Ilirije v Ljub-Haui, je končala z zmago A t ima, ki je od|iravil B tim s 5:0 (4:0) in sicer že takoj prve minute v drugem delu igre, ko je nevihta preprečila nadaljnjo igro. A tim so tvorili olimpijci, ki pa kljub visoki zmagi in stalni premoči niso pokazali onega, kar se je splošno pričakovalo od njih. ★ Vuristifino-športni odbor n drip lahke atletike in pripravo atleta i) a olimpijado. tSluibrnol. Trenili (Ti '/.II VSI' ljubljanski' liiluko Htletuke klubi' pod vodni,mmh lah ko atletske«« Športnega učitelju /.u dnivako bn novi no. II. Klein«. se /n v bodoče spremenijo rtiiMliVtnie: vsak ponedrUi* Stadion za SK Planino; v«mk I,»rok iltri.šče SK Slovanu z,n SK Ilirijo; vsnko sredo luriUče \SK Primerja r.n ASK Primork'; vsuk četrlok A s K 1'rlniorjn za vkc ropnvzenliitdivne kandidati- ljubljanskih klnlmv: VNilk P ("tok lirrtftčo ASK Prlniorj« v.u ASK Prlmorje: vnako soboto stadion o»l <1 do II /n žiirnsk« popoldne iKiliče SK Slovmiii /n SK Ilirijo; vs„ko nedeljo dopoldne lirritlče ASK Prlmerjn am repre/en llvtlvue kandidate. Treningi dc>pold,no od !i do II. ix> poldne od 17 n II is pari o Suiza«, niso bili nabavljeni. Med 15. marcem 1935 in 15. marcem 1936 se je zgodilo nekaj, kar je preprečilo ta posel: prigodil se je polom nenarod-nega režima in padec vlade Bogoljuba Jeftiča. Sreča! Na veliko žalost onih, ki so se morda nadejali, da bodo po šestem marcu, s pomočjo atentata s tega dne, zopet prišli do oblasti in do svojih »poslov«. Znamenje časa V Belgradu je zopet prišla na dan velika moralna afera, s katero se sedaj krmijo prazne duše. Policija je izsledila zdravnika, ki jc bil ženskemu delu človeštva na razpolago, da jih jc reševal nc-prijelnih posledic grehov. Slvnr jc prišla na dan šele polom, ko sta se zdravnik in njegov tovariš. ki je prej prisostvoval marsikateri nečloveški in nevarni operaciji, sprla in je šol na po-licijo, kjer jo odkril gnusno obrt in obrtnika. Služkinja jo pri zasliševanju povedala; da je doktor otroke, ki so že živi, čeprav nasilno, prišli na svet, davil in jih potom sežigal v nekakšnem krematoriju, ki si ga je za silo priredil v štedilniku. Sosedje in šoferji, ki .imajo pod stanovanjem, kjer se jo vse to dogajalo, svojo postajo. 90-večkrat začutili zopern vonj po ožganem mesu, pa so mislili, da prihaja od bližnjo restavracijo. Tako so je. vrstil zločin za zločinom, sredi Belgrada, in doktor, ki sicer ni bil član zdravniške zbornico, je imel dostop v »Solidno« družbo. To pa še Iii najhuje. Mnogo huje je to, da so sedaj o vsem tem piše na dolgo in na široko, da se priobčujejo slike posameznih udeležencev in sodelavcev, da množica vso to požira kot dobrodošlo hrano, ki jilli jo dnevniki z največjim veseljem IKinujajo. I11 lo kljub tolikim ustanovam in odborom, iii imajo nalogo, dn varujejo javno mnenje prod takimi vestmi iz najnižjih globin življenja, in kljub mednarodnim komisijam in družbam, ki ' preganjajo" belo kugo. Zdi so. da ves mi|x>r za moralno? in .kulturno povzdigo naroda ostane pri toni. da sc časopisju od časa do časa ponudi in dovoli pri lika. da so razpiše, kako glolioko jo že padel. Pa bo morda še prišel kdo, ki bo zalite- Tinček in Tonček ko i detektiva 112. Tinček kliče na pomoč Prav malo je manjkalo, da ni utonil sredi gostega močvirja. Z največjo težavo se je rešil na majhen otoček, ki je bil narejen iz ostankov razbite ladje in morskih rastlin. A ta otoček ni mirno stal na mestu, kakor je od začetka mislil Tinček, nego je počasi plaval v smeri morskega toka. »Zdaj eem pa v lepi kaši!« je zastokal ubogi brodolomec in začel na vse grlo kričati: »Tonček! Tončekl Pomagaj!« Tonček pa mu ni mogel pomagati. Kako tudi? Splav je zadel ob trdo dno in se ni premaknil z mesta. »Krepko se drži!« je Tonček zakričal prijatelju. Drugega v tem trenutku ni mogel storiti zanj. Razdalja med splavom in otočkom, na katerem je čepel mladi brodolomec, je bila čedalje večja. Gorila je ntmirno skakala po splavu in se nekajkrat že sklonila, kakor da se hoče pognati v vodo, pa se je vedno znova premislila in žalostno povesila glavo. Uvidela je, da dečku ne more pomagati, Tudi kuža Muki je klavrno sedel kraj nje in ves potrt strmel v smer, v katero je izginjal njegov ljubljeni Tinček. »Zbogom, Tonček, če se nikoli več ne vidimo!« je še zakli-cal Tinček, potem pa ga je obšla takšna žalost, takšna tesnoba, da ni mogel izpregovoriti nobene besede več. »Le čemu mi je bilo treba vsega tega?« je skesano pomislil. »Same skrbi delam mami. Bogve, kako me išče in joče za menoj.« , Z žalostjo v srcu naznanjamo, da je danes umrla v visoki 'starosti 80 let, po kratkem trpljenju, naša dobrotljiva, blaga mati, sestra, gospa Marija Herlah roj. Robnik Pogreb pokojnice bo v soboto, dne 25. julija dopoldne na farno pokopališče v Smartnem pri Velenju. Šmartno pri Velenju, dne 22. julija 1936. Rodbine: Herlah, Lahovnik, Podpečan. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din l1—; ienllovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanj« znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo »akoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsks S mm tisoka petltna vrstica po Din 3'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiiU znamko. Sanonedfižg. rit. it&nacc le crncji. riMrf/ictmi pa odstrani sU*i> Uun /u? n d*' tlužbodobe Pridno dekle kot pomožno moč sobarici sprejme Hotel Strukel. b Skladiščnika in prodajalca za Mariborski teden - Ljubljanski ve-lesejem, ki vloži 10.000 dinarjev gotovine, sprejmemo. Nastop takoj, stalna služba, dobra plača ln provizija. Ponudbe upravi »Slovenca« Celje pod »Takoj« št. 10712. (b) II Vajenci Išče se učenec II za trgovino. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10716. (v) Sprejme se učenec z dežele za mehanično obrt. Hrana in stanovanje v hiši. — Ljubljana, Karlovška cesta 4. (v) Vrednostne papirje vseh vrst kupim. Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d) Vse denarne posle, terjatve vseh, tudi podeželskih hranilnic ln posojilnic kupujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Izposlujem posojila na hranilne knjižice, rifr kup ln prodaja vrednostnih papirjev Itd. Alojzij Planinšek, ag. za bančne ln kreditne posle, LJubljana, Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35-10. Znamke za odgovor. (d) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, LJubljana, Krekov trg 10. (d) CM • v v • Službe iscejo Pekovski pomočnik priden in pošten, išče službo. Sprejme tudi vsako drugo delo. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (a) Objave Preklic! Podpisani preklicujem žaljivke, izgovorjene v pijanosti napram g. Jožetu Cerku, mesarju. — Jože Fllač, mesar. (o) Q52[EBB Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, židovska ulica in Stari trg. (11 Kolesa kromirana in ponlkljana, najboljših nemških tovarn dobite po najnižjih cenah samo v Novi trgovini na Tyrševi cesti 30. (1) PREMOG DRVA IN Karbo paketi ■■mmhh pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Cvetlični smrekov med pristen, letošnjega pridelka, po 15 Din za kg, ln pristen ajdov med po 13 Din za kg — oddaja Kmetijska družba, Maribor, Meljska cesta št. 12, telef. št. 2083. Dobi se vsako množino. Pri večjem odjemu popust. (1) Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. Moško perilo gotove srajce do St. 46, pižame, spodnje hlače v vseh velikostih, dobite po najnižjih tovarniških cenah pri »Kreko«, Tavčarjeva ulica 3, (1) Gradbeni materijal vseh vrst pode (parkete, keramitni tlak, ksilollt, terazo itd.), vseh vrst stenske obloge in izolacijska sredstva, strešno lepenko itd. dobavi naj-povolneje »JUGO-PARKET« družba z o. z., Ljubljana, Vošnjakova ulica št. 10. Telefon 32-91. Vsa letna oblačila, llster, buret kaša. v odlični Izdelavi dobite poceni pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. Dieselov motor 40 PS 225 obr./min., z iermenico z elektr. generatorjem za isto-smerni tok 160/115 V, 1380 obr./min., vse v najboljšem stanju, se ugodno proda. Vpraianja na Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani. Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo „ Duhovno življenje" ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentini, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naroč. nina 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani Uprava »Duhovnega življenja* < 1: ' Avalos 250 Naš ljubi edini sin in brat Vido JanSa j u r i s t se je v Kamniških planinah smrtno ponesrečil. Njegovo truplo bo danes popoldne prepeljano v domačo hišo. Na zadnjo pot ga spremimo v soboto 25. t. m. ob petih popoldne izpred hiše Jegličeva cesta št. 3. Ljubljana, 24. julija 1936. Josip Janša, apelaci jskl sodnik, oče; Vida, mati; Jožica, Barica, Majdica, sestre. Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana. Pretreseni globoke žalosti naznanjamo sorodnikom in prijateljem pretužno vest, da je umrla previdena s tolažili sv. vere naša blaga, nepozabna, iskreno ljubljena hči, oziroma soproga, mati, sestra in teta, gospa dr. ph. Anica Sterba - Bdhmouo v Pragi dne 22. julija 1936. Predrago rajnko so položili k večnemu počitku v Pragi, dne 23. julija 1936. Svete maše zadušnice se bodo brale v Pragi, na Bledu in v Ljubljani. Prosimo tihega sožalja. Mati: Terezina Jenko. Soprog: predsednik zračne obrambe, prof. univ. dr. chem. Jan šterba - Bolim. Sin: cand. techn. Jan Šterba-Bohm. Sestra: dr. med. Eleonora Jenko-Groyer. Brat: ministrski svetnik mont. inž. Miljutin Jenko. Svakinji, nečakinje, nečaki ter ostalo sorodstvo. 11 Alja Rahmanova: Tovarna novega človeka Roman. V jedilnici se je na mizi že kadilo iz samovara in Ana Ivanovna je pravkar prinašala rebrca na mizo. Profesor Orlov jo je čmerno gledal. Ana Ivanovna je stala pred njim, oblečena površno in nečedno kot vedno; lasje so ji prosto viseli navzdol, pripeti le na nekaj mestih z lasni-cami. Pogledala ga je s svojimi majhnimi, poševnimi očmi, iz katerih je govorila brezmejna ljubezen — in brezmejen strah. Ana Ivanova je svojega moža oboževala in se ga hkratu bala. Vseh dolgih deset let, odkar sta bila poročena, se ji ni posrečilo, da bi se ga bila navadila. Razumela ni naglih sprememb njegovega razpoloženja: če jo je ljubkoval, se je preplašila kot plašna žival; če je bil mrzel, je obupavala. Vse njeno življenje je bilo ena sama skrb zanj in za njune otroke; on pa ni spregovoril z njo niti dveh besed na dan. V svojih mislih je uro za uro govorila z njim, se tako rekoč pogrezala v njegovo bistvo in bila prepričana, da se ji mora posrečiti, da ga bo vendar še razumela; in vse bi bilo zopet dobro. Njena pozornost, njena ljubezen ga je pač ganila, toda tudi dražila in ga napravljala nervoznega, in včasih se je moral na vso moč zatajevati, da ni bil z njo robat in fcurov. Toda Ana Ivanova je jasno in dobro čutila. Na globokih gubah, ki so pokrivale v lakih minutah njegovo čelo, |e spoznala, kaj se je vršilo v njem. In hitro mu je izgfaila izpred oči, da sama ni vedela, kam; kot ubog, prezabel ptič se je skrila in si nagonsko prizadevala le eno: izbrisati svojo navzočnost pred njim. »Anja, vse preveč me ljubiš,« ji je rekel nekoč; »misli name manj in videla boš, da bo za vse bolje!« Od tistega dne se je Ana Ivanovna še bolj trudila, da bi se pred njegovimi očmi tako rekoč izbrisala, toda ravnala je tako nerodno in očitno, da je njena navzočnost stopila še bolj v ospredje. In vse se je le še poslabšalo. Danes je bilo že pozno; toda položila je otroke bolj zgodaj in hitreje spat kot sicer, da bi bila zvečer, ko bo prišel njen mož domov, lahko še četrt ure z njim skupaj. Ko pa ga je videla pri mizi tako čemernega, je naredila, kot bi imela še neodložljivo delo. Vzela je otroško obla-čilce in se pripravila, da odide. Obrnila se je in ga vprašala, če še česa želi. Profesor Orlov je pogledal kvišku in se zagledal v njen dolgi, suhi vrat, v njeno štorasto postavo; kakor že neštetokrat, se je vprašal, kako ga je vendar mogla usoda združiti s to sicer dobro in pridno, toda njemu tako neskončno tujo ženo. Sunkoma je porinil krožnik proč, vstal in dejal: >Anja, ne diši mil Nocoj je tako lep večer. Imam močan glavobol, grem nekoliko na izprehod.« Šel je skozi vrata, ne da bi še kaj izpregovoril. Naglo je stopicala za njim v predsobo, mu podala plašč in dejala: ^Seveda, le pojdi, večerjo ti pustim na mizi. Preveč delaš; dobro ti bo delo, če greš nekoliko na sveži zrak!« Profesor Orlov je bil že daleč od svoje hiše, ali še vedno mu je trepetal v ušesih glas njegove žene in kar razumeti ni mogel, zakaj le mu je zvenel tako grozno neprijetno. Saj mu je nekoč ravno njen glas tako ugajal... Da, saj jo je imel tedaj v resnici rad... trajalo seveda ni dolgo... in gotovo je bil le obup nad izgubo Tamare... in saj ji je prav za prav tudi še zdaj vdan ... je li kje boljša žena, boljša mati, kot je ona? V teh desetih letih je profesor Orlov pač doumel, da spada med najboljše žene, ki si jih sploh more človek misliti, saj je mogla s svojim dobrim srcem razumeti več, kakor je prvotno mislil, saj je bil v njenih preprostih besedah večkrat skrit čist, globok smisel... Bil ji je res z vsem srcem vdan ... in vendar, če je pomislil na Tamaro, če je le izpregovoril njeno ime, kako vse drugačno je bilo to čustvo! Tamaral Ob sami misli nanjo je gorelo njegovo srce od zanosa in hrepenenja, ves svet okoli njega se je zrušil, vzplamtelo je novo življenje... samo ona in on, v novem svetu, ki bi bil ves poln njegove ljubezni! Na cesti se je popolnoma stemnilo. Profesor Orlov je stopal počasi in globoko vdihaval topli pomladanski zrak. Tuji koraki so odmevali nekje v dalji. Na nebu je še vedno blestela večernica, kakor že prej med njegovim predavanjem. Jasno in čisto se je svetila in bila je prav tako osamela kot njegovo srce, ki je brez pomoči trepetalo v strahu, ker ni moglo razumeti, kaj se je zgodilo z njim. Počasi, čisto počasi je stopal k reki in tam sedel na klop. Parnik, ki se je lesketal v tisoč lučih, je drsel mimo. Tiho se je izgubljala k njemu žalostna pesem, ki se je mešala s pljuskanjem valov. Prav onkraj, na drugem bregu, je gorel kres. Fantastični, rdeči zublji so švigali kvišku k temnemu nebtf in v njihovem temnem svitu so trepetale čudne prikazni... Moj Bog, je pomislil, koliko pametnih besed sem vendar govoril danes v svojem predavanju — in kje je zdaj ta moja pamet? V tihi noči, v samoti razumem le svoje hrepenenje, svojo žalost, svojo krivdo... Toliko besed v mojem predavanju! In zdaj je v moji duši le ena sama bolečina, ki ji nikdo ne ve imena... In ta bolečina je bila tudi v njenih očeh.,. Njen pogled je nemo spraševal, zakaj je življenje tako strašno, življenje, ki je vendar tako lepo...; zakaj človek ne more biti srečen, če noče drugim prizadeti gorja? Zakaj postane vse okoli nas tako težko, tako žalostno, tako polno tragike, tudi če ničesar nočemo, če nismo krivi? (8 1 I • • a« .S 0 QS fl 2 o W ,5 S M «1 e » s c «« (0 M «« M ** c * S-s ® tO aa £ C && 0 S »U p a •M-M 0) 4> o a 8 s u a > (► K ► (0 .s. Cf (0 '3- c a >3 4) * v s o •v M O o ■ž 0 ja o NUJ Za »Jugoslovansko tiskarno« ? Ljubljani: Karel CeB. Izdajatelj: Ivan Rakovcc. Urednik: Viktor Cenči8.