lE. 16. APRILA 1981 - ŠTEVILKA 15 - LETO XXXV - CENA 8 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec prvomajske počitnice in dopusti ČAS BI TERJAL DELO Kaj bodo rekli gospodarski rezultati? čitev šol v celjski občini dokončna in ne glede na to, kako bo po Sloveniji, je treba reči, da so podaljšane prvomajske počitnice, blago rečeno, vendarle vprašljive. Predvsem zaradi enega razloga - prosti šolski dnevi bodo v marsikateri družini vplivali na odločitev o skupnih počitnicah, dopustu ali izletih. To pomeni, da bo prizadet normalen tok dela in proizvodnje v delovnih kolektivih. Ponovno bo prišlo do hujšega izpada proizvodnje ali vsaj do motenj, ki bodo neposredno vplivale na polletne gospodarske rezultate. Ali si lahko gospodarske organizacije in šole to privoščijo prav zdaj, ko je že znano, da gospodarska gibanja zaostajajo za predvidevanji? Takšno ravnanje ni dovolj stabilizacijsko in tudi ne kaže na odgovoren odnos do celotnih družbenih naporov za trdnejše gospodarjenje. Če bodo iz istih nagibov kot šole zaustavili stroje in tekoče trakove še v delovnih organizacijah, bo dodatno oteženo doseganje planskih ciljev. Gospodarske razmere niso takšne, da bi dovoljevale pretirano zadovoljstvo ali celo izmišljanje dodatnih prostih dni. Drugo je seveda, če se delovni kolektiv iz drugih razlogov, denimo, zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala, odločijo za proste dneve. Pa še nekaj je. Nekam prozorno je utemeljevanje, da so dolge prvomajske počitnice dobrodošle iz pedagoških ra zlogov, torej zaradi otrok. Koristil naj bi jim torej kratek predah. A ker so bile že letošnje zimske počitnice daljše, ker šole nadomeščajo te dneve v sobotah in ker bodo itak morale potegniti šolsko leto v vroče poletne dni, je še bolj vprašljiv predviden šolski dopust v zadnjih dneh aprila in v začetku maja. POPOLNITI PODOBO DELAVSKEGA GIBANJA Na nedavni seji medobčinskega sveta ZK v Celju je bilo postavljeno v ospredje tudi vprašanje zgodovinopisja partijske zgodovine med obema vojnama na celjskem območju. Na seji, kjer so med drugimi prisostvovali tudi Lidija Sentjurc, članica sveta federacije, Ivan Križnar, predsednik zgodovinske komisije pri CK ZKS in Ljuban Jakše ter vsi predsedniki novo ustanovljenih komisij v posameznih občinah (zadolžene za obujanje revolucinarnih tradicij in zgodovinopisje delavskega gibanja), je bilo ugotovljeno, da se je na področju zgodovinopisja naprednega delavskega gibanja na celjskem območju že mnogo naredilo. Zlasti zaradi načrtnega dela Muzeja revolucije v Celju, vendar pa to ne pomeni, da še mnogo vprašanj nima odgovorov. Se so mnoga mesta v mozaiku zgodovine naprednega delavskega gibanja in komunistične partije med obema vojnama neizpopolnjena. Zato bodo omenjene komisije na terenu ob strokovni pomoči Muzeja revolucije skušale zapolniti te vrzeli z zbiranjem gradiva, pričevanjem še živečih konunistov in revolucionarjev, naprednih delavcev in podobno. Tako bi popolnjena podoba tega gibanja dala ustrezno gradivo za izdajo monografije za celjsko območje, ki naj bi izšla v letu 1985. Že maja meseca letos bodo vse komisije v posameznih občinah dobile točne programe dela, do konca junija pa bo tudi izdelan dokončni srednjeročni načrt za delo komisij na terenu. Naj tudi ta zapis služi kot poziv ali vabilo vsem tistim, ki so bili kakorkoli vključeni v napredno delavsko gibanje med obema vojnama, da pomagajo komisijam pri njihovem delu, saj je naša skupna naloga in moralna obveznost, da prispevamo po svojih močeh vse, da bi bila podoba izredno pomembnega dela naše nacionalne zgodovine kar najbolj popolna in točna. D. M. OBISK KOROŠKIH ROJAKOV Prejšnji četrtek nas je obiskala delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, več o obisku lahko preberete na 3. strani. Del delegacije je obiskal tudi tovarno Toper v Celju, kjer so se pogovarjali o poslovanju Topsporta v Pliberku. Na sliki so od leve proti desni Peter Kuchar, Mečina Joži in Franci Einspieler v pogovoru s predsednikom medobčinske gospodarske zbornice Janezom Lenasijem (drugi z desne) V. V. E. Včeraj se je iztekel uradni rok za zaključek popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki je potekal v vsej naši državi že od 1. aprila dalje. Popisovalci so v glavnem zaključili delo že do 10. aprila, v naslednjih nekaj dneh so popisovali le še zamudnike. Teh ni bilo ravno veliko, so nam zatrdili na občinskih popisnih komisijah, tako da je celoten popis zadovoljivo potekal. POPIS JE PRI KRAJU V tem tednu so se nekateri prebivalci že drugič srečali s popisovalci. Republiški inšpektorji so namreč v nekaterih popisnih okoliših znova popisovali prebivalce, gospodinjstva in stanovanja, da bi na podlagi primerjave z izpolnjenimi popisnimi polami občinskih popisovalcev ugotovili morebitna odstopanja. Le-ta bodo seveda upoštevali tudi pri poznejšem obdelova-fiju podatkov na Republiškem zavodu za statistiko. Znova naj poudarimo, da veljajo vsi podatki, ki so jih ljudje ob popisu zaupali popisovalcem, za uradno zaupnost. To poudarjamo zato, ker so tu pa tam ljudje izražali dvorh nad tem in trdili, da bodo podatke s pridom uporabljale razne davčne in finančne službe. Kot rečeno, temu ne bo tako in bodo dobljeni podatki ijporabljeni izključno v statistične namene. In še to: prve obdelane podatke, zbrane ob popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, bodo v občinah dobili že okoli 20. aprila. DS dan železničarjev Podelili so 154 srebrnih in bronastih znakov Železničarji celjskega vozlišča so svoj praznik, petnajsti april, počastili s številnimi prireditvami, kulturnimi in športnimi, proslavami in podobno. Osrednja je bila v torej dopodne v veliki dvorani Narodnega doma, na kateri so podpisali tudi listino o pobratenju med železničarji iz Celja in njegovega območja ter tovariši iz Požege. Po pozdravnih besedah predstavnika delavskega sveta Železniškega gospo darstva Ljubljana so podelili tudi 154 bronastih in srebrnih znakov za deset, oziroma dvajsetletno delo na železnici. Devetnajst železničarjev celjskega vozlišča pa je zlasti znak za tridesetletno zvestobo kolektivu prejelo na osrednji republiški proslavi, na sam praznični dan. Slavnost v Celju so lepo dopolnili s pevskimi, recita-cijskimi in drugimi točkami učenci osnovne šole Frana Krajnca na Polulah, člani že- lezničarskega prosvetnega društva France Prešeren in operni pevec Ladko Korošec. S tem pa prireditev v počastitev 15. aprila, dneva v spomin na začetek velike stavke jugoslovanskih železničarjev in tragičnih dogodkov na Zaloški cesti v Ljubljani pred 61. leti, še ni konec. Nekatere se bodo zvrstile prihodnje dni. MB Štafetns palica, simbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, bo v času od 24. do 26. aprila v rokah mladincev in mladink celjskega območja. V petek, 24. aprila, jo bodo iz rok sevniških mladincev, prevzeli mladi občani laške občine. Štafeta mladosti se bo ustavila najprej v Vrho-vem in po petminutnem postanku, ob 17.45 uri, nadaljevala pot proti Laškem. Osrednja svečanost se bo pričela v Laškem ob 18.15 uri, nato pa bo štafeta nadaljevala pot proti Tremarjem, kjer se bo za kratek čas ustavila in nato prestopila mejo laško-celjske občine. V Celju bo zvezna štafeta mladosti prispela ob 19. uri, kjer bo osrednji sprejem pred Muzejem revolucije, s kulturnim programom, ki se bo pričel že ob 18. uri. Prvič po mnogih letih bo štafeta mladosti v Celju tudi prenočila, v soboto ob 7. uri pa nadaljevala pot proti šentjurski občini. V Šentjurju se bo ustavila ob 7.25, čez 20 minut pa krenila proti Gro-belnem, kamor bo prispela ob 8.25 uri. Mladinci šmar-ske občine bodo palico zvezne štafete mladosti prevzeli iz rok šentjurskih vrstnikov ob 7.15 uri. V Šmarje pri Jelšah, kjer bo osrednja občinska slovesnost, bo štafeta prispela ob 8.10 uri in po 20-minutni slovesnosti nadaljevala pot do Pečice, od koder bo ob 8.45 uri krenila proti Poljčanam. Ob 9.10 uri bodo v Lušečki vasi prevzeli palico zvezne štafete mladosti mladinci konjiške občine. Potovala bo nato skozi Loče, Žiče in Konjiško vas. V Slovenskih Konjicah jo bodo občani pozdravili v parku, kjer se bo ob 9.25 uri pričel kulturni program. Štafeta bo nato krenila proti Tepanju, kjer bodo palico prevzeli rnladinci sosednje občine Slovenska Bistrica. V nedeljo, 26. aprila se bo zvezna štafeta mladosti ponovno vrnila na celjsko območje. Osrednja slovesnost v velenjski občini se bo pričela ob 14.10 uri v Velenju. Iz Velenja bodo mladinci krenili na pot proti občini Mozirje. Osrednja občinska svečanost bo v Mozirju ob 15.20 uri. Čez dvajset minut bo štafeta nadaljevala pot proti Le-tušu, kjer se bo ustavila ob 15.55 uri, čez pet minut pa nadaljevala pot proti žalski občini. Osrednja prireditev se bo v Žalcu pričela ob 16.40 uri. Z odhodom iz žalske občine bo letošnja zvezna štafeta mladosti tudi zaključila svojo pot skozi občine, mesta in vasi celjskega območja. 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 15 - 16. april 1981 IMENITNA PRIREDITEV ZA PRAZNIK V GOLOVCU 23. in 24. aprila bo na krajši turneji po Sloveniji odlična skupina AKADEMSKEGA KULTUR- NO-UMETNISKEGA DRUŠTVA »2IKICA JO-VANOVIC-SPANAC« iz Beograda. V Celje in Žalec bo prišla z namenom, da pripravi tri koncerte v počastitev bližnjega praznika - 40-letnice vstaje in Dneva OF. Vsi trije koncerti so brezplačni, gostje pa se bodo predstavili z mešanim pevskim zborom, orkestrom in folklorno skupino. Zbor in orkester vodi celjski rojak s Svetine FRANC KLINAR, ki je pred tem vrsto let nadvse uspešno vodil osrednji gardni orkester. Z njim je pred leti tudi gostoval v hali Golovec, kjer se je takrat zbralo blizu deset tisoč poslušalcev. Beograjska skupina je med najboljšimi v Jugoslaviji, dobro pa je poznana tudi izven nje. V Celju bo proslava z nastopom gostov v četrtek, 23. aprila ob 19. uri v hali Golovec (ponovitev za mladino srednjih šol Celja v petek ob 10. uri), v Žalcu pa v petek, 24. aprila ob predvidoma 18. uri v dvorani šolskega centra. T. VRABL france popit NE GRE BREZ PODPORE MNOŽIC Iz razprave na programsko volilni konferenci Z K v Žalcu Komunistom na nedavni programsko volilni konferenci občinske organizacije ZKS v Žalcu je spregovori! tudi predsednik CK ZKS Slovenije, France Popit, ki je uvodoma povedal, da je z razpravo več kot zadovoljen in da je bila ena najboljših, ki jih je doslej slišal. V nadaljevanju pa je opozoril na nekaj stvari, ki zaslužijo večjo pozornost. Posebej je opozoril na izostren odnos do odgovornosti komunistov za izvajanje dogovorjenih nalog. Ob tem pa je treba pozornost usmeriti v to, kako delujejo komunisti znotraj političnega sistema. Kajti, če so že kritični do lastne organiziranosti, potem je treba vedeti tudi za druge probleme, ki se porajajo v organih družbenopolitičnega sistema. brez množic ne gre France Popit je poudaril, da uspehov komunistov ne bi bilo, če ne bi imeli za seboj množic. Vseh tistih ljudi, ki so za socializem, samoupravljanje in neuvrščenost, pa čeprav niso člani ZK, so pa zato organizirani v SZDL in sindikatu, so za enotnost in bratstvo med našimi narodi. Komunisti ne smejo biti za prti le v svoje osnovne organizacije, pač pa se morajo vključevati v organe političnega sistema ter se v njih boriti za politiko Zveze komunistov. V tem je tudi porok za uresničevanje avantgardne vloge. prepiri v regiji niso dobri! »V vrstah Z K bi moral vladati večji občutek za enotnost akcije in političnih po gledov. Občutek pa imam, da v žalskem občinskem vodstvu te enotnosti ni dovolj. Ce sprejmejo komunisti na komiteju zaključke o tem in onem, potem jih je treba izpolnjevati. Ne trdim, da neenotnost bistveneje vpliva na vaše rezultate dela, toda to, da nekateri menijo, da sklepi zanje ne veljajo, ni v skladu z akcijsko in politično enotnostjo članov ZK. Seveda lahko vsak komunist pove v razpravi svoje mnenje, ko pa so sklepi sprejeti, jih je treba izvajati« je povedal France Popit, ki je v nadaljevanju govoril o lokali-zmu, ki je za Žalec tako znan. »Prepiri med Celjem, Velenjem in Žalcem nikamor ne vodijo. Komunisti bi se morali povezovati ne le v občini, pač pa tudi izven njenih meja. Tako pa ustvarjamo iz občin prava mala vojvodstva. Lep primer za to je štorska tovarna traktorjev in šempe-trski Sip. Ce bi prišlo do sodelovanja, bi bili štorski traktorji donosnejši. Neki vodilni tovariš iz Sipa pa mi je rekel, da bi Sip bil za sodelovanje, toda prej naj se o tem zmenimo na občini Žalec, če to dovoli. Da o prepirih okrog kmetijske šole ne govorim.« Popit je v nadaljevanju povedal, da ne kritizira žalske politike, pač pa njen lokalizem, ki ni v interesu občanov. Občinski komite in konferenca ZK bosta morala v bodoče temu nameniti več pozornosti. gradbeniki visoko zidajo cene Na programsko volilni konferenci so v razpravi govorili tudi o visokih cenah v gradbeništvu. France Popit je povedal, da je bilo pri republiški skupnosti za cene vloženo 200 zahtevkov za povečanje cen, vendar je bilo kar 75 takšnih, ki niso ustrezali dogovorjeni politiki cen, v glavnem pa žele zvišati cene prav gradbena podjetja. Naše gradbeništvo pa je itak že tako razdrobljeno, da to nikamor ne vodi. V vsaki občini hočejo imeti svoje gradbeno podjetje, ker bi menda s tem radi dokazali svojo pomembnost. Takšna razdrobljenost pa povzroča, da gradbeništvo ne more biti dono sno. V občinah ne bi smeli dovoliti, da takšna razdrobljena podjetja obstojajo. Se zlasti sedaj ne, ko je manj velikih, zlasti industrijskih del. Pritiski so zato, da bi probleme gradbeništva reševali s cenami. Temu ne bo mogoče ustreči! Tudi če gradbeniki pravijo, da so zadnji, ki zidajo cene, toda zidajo jih zelo visoko. France Popit ni zanikal delne krivde države, ki je vodila politiko zmrzovanja cen, toda preseči je treba miselnost, da je mogoče sedaj, ko cene urejamo preko samoupravnih interesnih skupnosti, cene nenehno dvigovati, kakor se pač komu zdi. Tega ne bo! kot da smo švedi Zadnja leta smo zidali dijaške domove in vrtce, kot da bi bili najmanj Švedi. Vse je bilo tako razkošno in prav nič poceni. Celo v mnogo razvitejših državah sveta niso zidali takšnih palač. Sedaj imamo, kar pač imamo in to ni poceni. Zato pa se nad cenami tudi ni treba jeziti. Kljub temu lahko storimo dvoje. Ali bomo štipendije tako dvignili, da bodo dijaki lahko plačevali oskrbnino ali pa bomo morali poiskati ^ način subvencioniranja. v vrtcih in dijaških domow v nobenem primeru ne sr)? mo več. dvigovati. Če naj^ mo milijone za pokritje^ gub v temeljnih organizj jah združenega dela, jih v nekaj tisočakov tudi vrtec. kaj pa materialna posledice Se pred tem je predsednj CK ZKS govoril o nespo§t^ vanju samoupravnih spof zumov in družbenih dogovj rov. Pri Hmezadu so nartire tarnali, da partnerji niso sp, štovali sporazumov o prodj hmelja. Popit je rekel, da [ bilo prav slišati tudi to, če s je Hmezad morda posluževj kakršnihkoli špekulacij, pj pit je menil, da bodo samoi pravni sporazumi in družb( ni dogovori še naprej nei spešni, če ne bodo vsebova tudi materialnih posledic i odgovornosti za škodo, i nastaja, če dogovor ni izpo njen. Ker tega ni, so vsi (1( govori in sporazumi le dekli racije, ki se jih drži, kdor s jih hoče, kdor pa ne, se m jih pač ni treba. Ce v vser tem tega ne bo, če ne bo mc goče nastale škode izterjal pred sodiščem, potem tudi delovnih kolektivih ne bodi bolj razmislili ali se sporj zum splača podpisati ali n; Samoupravljanja ni bre sporazumevanja in dogovai janja. Temu pa bo odslej nj prej treba namenjati več pt zornosti. JANEZ VEDENJI France Popit med govorom v Žalcu DOGODKI NA KOSOVU NISO VPLIVALI NA ZANIMANJE TURISTOV ZAHODNE EVROPE Po izjavah predstavnikov več jugoslovanskih turističnih agencij dopisniku Tanjuga dogodki na Kosovu zaenkrat niso vplivali na sicer zelo dobro stanje rezervacij jadranskih turističnih kapacitet na zahodnoevropskem tržišču. Predstavniki »Atlassa«, »Jugotoursa« v Londonu, Frankfurtu in Splitu ter »kompasa« in Dalmacijaturista« so kategorično izjavili, da do sedaj niso zabeležili niti enega primera odpovedi aranžmaja tujih agencij in turistov za letovanje v Jugoslaviji. Še več, zelo redka so tudi vprašanja tujih agencij o stanju v Jugoslaviji in o aranžmajih, zato lahko zanesljivo rečemo, da dogodki na Kosovu vsaj zaenkrat niso povzročili omahovanja med turisti, ki so za letos najavili letovanje v Jugoslaviji. Uslužbenci najbolj izpostavljenih točk turističnih agencij so enotni v oceni, da dogodki na Kosovu niso zmanjšali vpliva ene največjih prednosti jugo slovanskega turizma - stabilnosti države in sistema in varnosti turistov. V »jugotoursovih« predstavništvih v Londonu in Frankfurtu poudarjajo, da prodaja naših turističnih zmogljivosti še naprej dobro poteka, brez kakršnihkoli motenj, še zlasti v Zah. Nemčiji. Zaenkrat ni znano, kakšen odmev bo imel razgovor S. Dolanca s tujimi novinarji, vendar domnevajo, da bo imel več pozitivnih kot negativnih učinkov. Po izjavah predstavnikov tako naših kot tujih turističnih agencij so se dogodki na Kosovu preprosto »izgubili« v množici podobnih informacij iz Španije, Italije, ZRN in drugih držav. (TANJUG) NA ROB KONFERENCAM ZK! Vse programsko volilne konference so trajale v poprečji od štiri do pet ali celo šest ur. Zaradi racionalne izrabe čas in predvsem kakovostnejše vsebine, bi verjetno kazalo n zmišljati tudi o tem, da bi bile konference sestavljene i plenarnega, skupnega dela in dela po posameznih skupina! oziroma področjih, iz katerih bistveni poudarki in povzeti razprav, bi se znašli potem ponovno na zaključnem, plenai nem delu konference; četudi drugi dan. Pri tem mislimo ^ zlasti na kadrovsko in številčno močnejše ter večje partijski konference, na katerih se zbere tudi 300 ali več delegatov i osnovnih organizacij ZK, čeprav bi se najbrž delo po posj meznih področjih oziroma skupinah obrestovalo v vsebiri skem smislu že tudi pri številčno manjših konferencah. Takšno misel je bilo slišati tudi na celjski programsko volilni partijski konferenci, kajti te konference niso biii zamišljene kot nove tribune, kjer komunisti drug drugem razložijo svoje poglede. Pri tem pa se niti ne odprejo v svojit razpravah izven svojega domačega okolja ali problema, al kar delovne organizacije in skupnosti, iz katerih osnovni! organizacij ZK so delegati. Najbrž že prihodnje leto lahko pričakujemo tudi pri delt programsko-volilnih konferenc nekatere spremembe v me todah dela, saj so jih nekateri v Sloveniji preizkušali že letos na primer v Ljubljani. MITJA UMNIH JOŽE OBLAK Po svoji postavi Jože Oblak, sicer zasebni gostilničar iz Braslovč, ni posebno opazen, saj je droben in tih možakar. Bolj kot njegova postava je prisotno njegovo neomajno in prizadevno delo na področju športa, še posebej smučarskega in v njem skakalnega. Sam za sebe pove, da ni bil nikoli posebej dober športnik, vendar pa je vedno imel šport rad. Tako si je izbral smučarske skakalce, za katere so pod košatimi Do-brovljami idealni pogoji. Imajo štiri različnih velikosti skakalnice, kjer raste mlad. domač rod bodočih odličnih smučarskih skakalcev. Prav po zaslugi njih pa društvenih delavcev in Jožeta Oblaka so smučarski skakalci iz Braslovč že dobro znani in poznani v slovenskom prostoru. Ne govori pretirano rad, če pa že nanese beseda na smu-čarijo, skakalnice, smuči in skakalce pa tekme, potem postane Jože Oblak kot nezadržen studenec. Zaradi svojega prizadevnega organizator-skega dela v domačem klubu in okolju so ga kmalu opazili tudi v Republiški zvezi ter ga izvolili v nekatere njene delovne organe. Tako je sedaj član Tekmovalne komisije pri RSZ, v letošnji sezoni je bil na različnih tekmovanjih delegat zveze, največje priznanje pa je dosegel, ko je vodil našo državno zastopstvo na tekmovanju v Seefeltu v Avstriji za evropski pokal. S svojimi tekmovalci se je letošnjo zimo udeležil preko 30 različnih tekmovanj, od tega kar sedmih domačih. Največ uspeha so imeli v najmlajših, torej perspektivnih kategorijah. Zdaj, ko ni snega, bo vsa skrb znova najprej veljala skakalnicam, kjer je treba vedno kaj postoriti. Radi bi do naslednje sezone končali največjo, 80'metrsko, kjer so veliko prostovoljnega dela vložili tudi mladinci ter pripadniki JLA celjske garnizije. Seveda pa bo kmalu nastopil tudi čas kondicijskih priprav za novo sezono, skratka praktičnega premora med eno in drugo tekmovalno sezono ni. Jožetu Oblaku to delo ni težko, saj ga opravlja z neizmernim veseljem. »Čeprav sam nikoli nisem bil športnik, ljubim šport in zlasti delo z mladimi, perspektivnimi športniki. Morda je tudi delo zasebnega gostilničarja tisto, ki mi za takšno udejstvovanje in delo daje več prostega časa. Najlepše je z mladimi v naravi, na tekmovanjih in popotovanjih, treningih, skupnem dogovarjanju o načrtih, dosežkih, željah. Naša želja je, da bi se naš smučarsko skakalni center poleg Andraža še nadalje razvijal ter da bi uspeli tudi po drugih krajih mlade zainteresirati za to zvrst lepega športa. Med skokom si kot ptica nad belo površino in modrim nebom...« TONE TAVČAR OBRAZI v stanovanjskem gospodarstvu RAZMEJITI ODGOVORNOST Kaže, da je odgovornost na tem področju splahnela Ali je v celjski občini sploh jasno opredeljena stanovanjska politika? Kateri je temeljni problem, da samoupravni odnosi v stanovanjskem gospodarstvu še-pajo? To sta dve temeljni vprašanji, na katera bo morala dati odgovor razprava med vsemi za stanovanjsko gospodarstvo in odnose na tem področju odgovornimi dejavniki, ki bo potekala v "celjski občini v pripravah na sejo občinske konference ZKS vse do 10. maja. Uvodni zagon v to razpravo je načela seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri so člani obravnavali dve gradivi, in sicer o samoupravnih družbenoekonomskih odnosih v gradbeništvu in pri stanovanjski graditvi v celjski občini ter o samoupravni organiziranosti in družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu. Kritično so ocenili probleme, ki jih nakazujeta obe gradivi. Med množico ugotovitev je namreč rečeno, da je v celjski občini še vedno značilna razdrobljenost tistih, ki se ukvarjajo s stanovanjsko graditvijo in komunalnim urejanjem prostora, da deluje v občini 12 projektantskih in štiri inženiring organizacije, ki med seboj sploh ne sodelujejo in so si pri partnerjih zunaj celjske občine celo konkurenčne. Samoupravna stanovanjska skupnost je oblikovala gradiva, ki daje tri različne podatke o tem, koliko stanovanj bo v celjski občini zgrajenih v srednjeročnem obdobju, obenem pa še danes niso ugotovljene potrebe po tem, koliko stanovanj bi sploh potrebovali v celjski občini, če bi hoteli zadovoljiti vse stanovanjske potrebe. Številne pripombe gredo tudi na rovaš organiziranosti stanovanjsko komunalnega gospodarstva. Številčno razmerje delegatov v zboru izvajalcev in zboru uporabnikov skupščine sa moupravne stanovanjske skupnosti ne ustreza dejanskemu izrazu interesov združenega dela in krajevnili skupnosti, zelo nejasno opredeljena tudi vloga enote za upravljanje in urejanj« stavbnih zemljišč, ki v bistvu večino tovrstnih del oo-daja v izvedbo drugim organizacijam. Člani komiteja občinski konference ZKS v Celju s" ocenili, da je omenjeno gr^ divo dobra podlaga za tem^ Ijito razpravo o odnosih, organiziranosti in gospodarj«^ nju na področju stanovanjske izgradnje in komunal"^ ureditve celjske občine. tem pa so poudarili, da morala razprava seči pr^® vsem od vprašanja politič^^ strokovne in samoupravi^^ odgovornosti do izvajani^ nalog na tem izredno membnem področju deja^' nosti. DAMJANA STAMEJC^^ št. 15 - 16. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 obisk koroških rojakov na celjskem JASNI POGLEDI ČEZ KARAVANKE izredno ploden obisk v Celju, Žalcu, Slovenskih Konjicah in Velenju r«Jamen prijateljskega in jglovnega obiska predstavnikov Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki jo j® vodil sekretar organi-Jgcije Felix Wieser je bil, jjtrditi in poglobiti dosedanje sodelovanje med koroškimi Slovenci in matičnim narodom na celjskem ob-niočju. Pogovori naj bi omogočili poiskati nove možnosti za širše oblike sodelovanja na vseh področjih gospodarskega in družbenega delovanja. ODNOSI SE SPREMINJAJO Manjšinsko situacijo na avstrijskem koroškem lahko ocenimo za nekoliko boljšo Icot leta nazaj. Čeprav le slaba tretjina Slovencev po zakonodaji iz leta 77. lahko izpolni svoje manjšinske pravice, je vendar v zadnjih petih letih prišlo do opaznih sprememb. Vsi družbenopolitični delavci v Avstriji kot tudi večina občanov, ve za obstoj slovenske manjšine na Koroškem in da ti imajo tudi določene zajamčene pravice po členu 7 in avstrijske državne pogodbe. To priča o boljši organiziranosti manjšine, o njihovem razvoju tako na gospodarskem kot kulturnem področju, saj v zadnjem času številne knjige slovenskih avtorjev, z veliko odmevnostjo tudi med Avstrijci, prevajajo v nemščino. Tako kot po vsej Avstriji se tudi na področju Koroške razvija močan centralizem, kar se kaže v majhni samostojnosti občin. Slovenski politični predstavniki na Ko-riškem pa zagovarjajo policentrični razvoj Južne Koroške in Koroške v celoti, kjer so po avstrijskih merilih manj razviti predeli. Tu imajo podporo v občinskih organih. Njihova glavna naloga je gospodarsko okrepiti Koroško in s tem namenom so nekatere slovenske organizacije združenega dela odprle delavne enote v nekaterih koroških tovarnah. Tako sodelovanje lahko zadovolji ekonomski interes obeh partnerjev in odpre nova delovna mesta za naše ljudi onstran meje. Kajti le večja ekonomska moč in nenehni gospodarski razvoj lahko uplivata tudi na boljši položaj naše manjšine v Avstriji. Aktualno pa še naprej ostaja vprašanje dvojezičnih šol, vrtcev, podnapisov itn. Nobena občina na Koroškem nima dvojezičnih vrtcev, le dva imata nekakšne zametke dvojezičnosti. Slovenci sami so s svojim denarjem zgradili dva dvojezična vrtca v Občini Škocijan. Financirali so tudi izgradnjo dveh kulturnih domov, kar bo pripomoglo k večji kulturni povezanosti znotraj same Koroške kot tudi nazven in k razvoju in ohranjanju matične kulturne tradicije. Zveza slovenskih organizacij združuje različne manj šinske organizacije: to so slovenska prosvetna zveza. Zveza koroških partizanov, ki ji predseduje Janez Wutte-Luc, ki je tudi bil z delegacijo pri nas na obisku. Zveza slovenskih mladincev in pa seveda gospodarski odbor. še tesneje z matično domovino V zadnjih desetih letih so se odnosi na relaciji Ljublja-na-Celovec dobro razvijali, vendar je danes opaziti premalo sodelovanja z ostalimi območji v Sloveniji. Obisk delegacije v nekaterih občinah celjskega območja, naj bi prispeval k razširitvi odnosov. Obstaja že obojestransko sodelovanje na kulturnem in tudi gospodarskem področju, ki je v zadnjih letih prešlo iz le trgovskega sodelovanja v višje oblike gospodarskega sodelovanja. V Rebrci je tovarna celuloze, ki je pred leti prišla v težave in so jo s 70% udeležbo odkupile papirnice Vevče, Sladki vrh, Radeče in Koli-čevo, ki tega osnovnega materiala nimajo v zadostni količini. Ostalih 30% udeležbe je v rokah avstrijskega kapitala z Dunaja. Poslovanje tovarne iz lanskega leta kaže na dobro zastavljeno delo. Tu je zaposlenih 194 delavcev, ki so razumeli in dobro sprejeli ta način poslovanja. Lani se je plača povečala za 6%. Za leto 1981 je planirana proizvodnja 34000 ton celuloze, t. j. za 1500 ton več kot lani.- Med obiskom v Celju so si gosti Koroške ogledali tudi Toper, kjer je bila osrednja tema pogovora poslovanje in nadaljna proizvodna usmeritev Toprovega Topsporta v Pliberku, ki je prav te dni začel s poskusno proizvodnjo tekstila, kajti izdelava smučarskih in športnih rokavic bo slej ko prej potisnjena v ozadje. Toper se želi v Pliberku s proizvodnim programom matične delovne organizacije vključiti v prodor na zahodno tržišče. Odpravljeni so že tudi zadnji problemi okrog rentabilnosti poslovanja te tovarne. peršmanova domačija in pavličevo sedlo Na četrtkovem obisku v Celju, Žalcu, Slovenskih Konjicah, in Velenju, so se predstavniki slovenske manjšine s Koroškega srečali s predstavniki nekaterih naših večjih delovnih organizacij v teh občinah ter z družbenopolitičnimi delavci celjskega območja. Delegacija si je poleg Topra, ogledala še razvojni center v Celju, SIP v Žalcu, tovarno Konus v Slovenskih konjicah ter Gorenje v Velenju. Obojestransko so ugotovili, da možnosti za sodelovanje na gospodarskem področju so in da bo potrebno te možnosti v čim krajšem času tudi konkretneje opredeliti. Na pogovorih, ki so potekali v prijateljskem in odkritem uzdušju, so prišli do nekaterih skupnih zaključkov. Poleg že omenjenih dveh delovnih organizacij, kjer je sodelovanje že steklo, so se v okviru razvojnega centra iz Celja in Vegrada iz Velenja dogovorili za tesnejše sodelovanje na področju urbani-stičnogradbenih del. Sklenili so, da si bodo prizadevali za obnovitev Perš-manove domačije, tega tragičnega pričevanja iz NOB. Tu želijo urediti tudi skromen muzej kot spomin na partizanske čase koroških domoljubov. S predstavniki borčevske organizacije iz Konjic so se dogovorili, da bi v okviru tesnejšega sodelovanja med borci, pripravili izlet, najbrž v Kumrovec. Na področju kulturnega sodelovanja, je že bilo nekaj izmenjav, a še vedno premalo, glede na možnosti kulturnih društev na obeh straneh meje. Prva večja akcija bo 22. maja. To bo Kulturni dan koroških Slovencev, ki bodo prišli gostovat v različna kraje celjskega območja. Teče tudi akcija zbiranja slikanic in knjig za prvi in drugi razred. S skupnimi močmi želijo ustanoviti tudi slovensko knjižnico. Seveda je en dan bil prekratek, da bi vse možnosti za sodelovanje konkretno dogovorili. Predlogov in načrtov je bilo veliko. V glavnem pa so nakazali možnosti za sodelovanje, kako se bodo te možnosti izkoristile v konkretnih skupnih načrtih pa je odvisno od obojestranskih želja in prizadevanj v tej smeri v prihodnje. VIOLETA V. EINSPIELER Zvezo slovenskih organizacij s Koroške so predstavljali vodja delegacije in tajnik ZSO Feliks Wieser, predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc, podpredsedni zveze slovenskih partizanov Lipej Kolenik-Stanko, tajnik Slovenske prosvetne zveze Franci Sadolšek, Predsednik slovenske mladine Teodor Domej, član slovenske mladine Marijan Pečnik, predsednik gospodarskega odbora Franci Einspieler, član gospodarskega odbora Peter Kuhar. Pogovore sta vodila Janez Zahrastnik, sekretar MS ZKS Celje in Janko Ževart, predsednik koordinacijskega odbora za sodelovanje z Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem. Delegacijo so spremljali tudi predstavniki medobčinskih in občinskih vodstev DPO ter direktorji posameznih delovnih organizacij, ki že sodelujejo z našimi rojaki na gospodarskem področju. Sunili so se iz siska in doboja Gledališka skupina kulturno umetniškega društva Zarja ^rnovlje se je vrnila z uspešnega gostovanja v Sisku in Poboju, dveh krajev iz dveh pobratenih občin. Predstavili se s svojo najnovejšo gledališko predstavo in sicer z-^^lom sodobnega italijanskega avtorja Daria Foa z naslonom Sedma zapoved ali kradi malo manj. Povsod so naleteli prisrčen sprejem in že tradicionalno gostoljubnost po-^bno še v Doboju, odkoder je tudi naš posnetek. V tem ^estu so bili Trnoveljčani že drugič, tokrat pa je bil s •^^Uurniki tudi sekretar OK SZDL Celje Drago Stokavnik. b •"ez dvoma je bila spet opravljena pot, ki poglablja in ^rjuje bratstvo in enotnost ter širi našo kulturno akcijo tudi ^ druga jezikovan področja. žalska delitev dohodka tudi upravičene izjeme Na nivoju občine Žalec so v lanskem letu v globalu izpolnjevali dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Izvršni svet je tekoče spremljal uresničevanje tega dogovora tako v gospodarstvu kot negospodarstvu. Glede na to, da se je lani v občini dohodek v primerjavi z letom dni poprej povečal za 43 odstotkov, so lahko sredstva za osebne dohodke povečali za 25,32 odstotkov. Za dodatna dva odstotka so se lahko osebni dohodki povečali, ker se je izvoz povečal za 256 odstotkov. Ne glede na vse to so se osebni dohodki na nivoju občine povečali le za 27 odstotkov. Ko pa te podatke natančneje analiziramo, vidimo, da je kar 32 temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti skupnih služb s področja gospodarstva in štirinajst samoupravnih organizacij in skupnosti s področja negospodarstva odstopalo od dogovora. Odstopanja od dogovora so različna. Zapisati pa je treba, da jih je nekaj dovolil tudi izvršni svet. To velja za Ferralit TOZD Livarna, MIK TOZD Konfekcija, TN Polzela TOZD Ženske nogavice, TT Prebold, Gradnjo ter Komunalno podjetje Žalec. Za negospodarstvo pa to velja za Institut za hmeljarstvo in pivovarstvo, OK ZKS Žalec, Dom oskrbovancev Novo Celje, VVZ Janko Herman Žalec, OS Petrovče in Prebold, vzgojno izobraževalno organizacijo Žalec ter upravne organe skupščine občine Žalec. JANEZ VEDENIK celje: obveščanje na področju zdravstvenega varstva v Celju bo v ponedeljek, 20. aprila, okrogla miža o obveščanju v delegatskem sistemu na področju zdravstvenega varstva. Pripravljata jo Občinska zdravstvena skupnost Celje in Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti v Celju. Na razgovoru, ki bi ga naj vodil Slavko Grčar, direktor Skupne strokovne službe SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije, želijo pokazati tako na primere dobrega obveščanja v delegatskem sistemu na zdravstvenem področju, kot tudi na probleme, ki se pojavljajo in zamisli o nadaljnih izpopolnitvah v sistemu delegatskega obveščanja. MBP šmarski vrtci se polnijo Po sprejetju konkretnih ukrepov na izvršnem odboru in nato na skupščini skupnosti otroškega varstva v Šmarju pri Jelšah, ki so jih sprejeli z namenom, da bi čimveč otrok vključili v sicer prostorsko nezasedene vrtce, se v zadnjih tednih kažejo spremembe. Predvsem v tem smislu, da se počasi, a vztrajno, veča število otrok v vseh vzgojno varstvenih ustanovah v šmarski občini. Tako je v zadnjih treh tednih na novo vključenih v vrtec v Kozjem 6 otrok, ^v Mestinju eden, v Rogatcu 7 in v Rogaški Slatini 6 otrok. Skupaj se je torej število v šmarskih vrtcih povečalo za dvajset otrok. 1. aprila sta zaživela ludi prej dobrih šest mesecev prazna oddelka otroškega varstva v novi šoli v Kostriv-nici. Z rednim delom je namreč pričela mala šola, v katero je vključenih 18 otrok in oddelek, v katerem se odvija 80-urni program za predšolske otroke. Obiskuje ga 16 kostrivniških otrok. DS POGLED V SVET S kovinotehno SADOVI TREH AFRIŠKIH OBISKOV Obisk predsednika predsedstva SFRJ Cvijetina Mijatoviča v treh afriških neodvisnih in neuvrščenih državah mnogo-stransko izraža sadove prijateljstva in jugoslovanske neuvrščene politike, kar oboje je bilo vztrajno negovano. Tvorec in najvztrajnejši izvajalec politike enakopravnega, vsestranskega, iskrenega prijateljstva pa sodelovanja je bil predsednik Tito. To velja tudi za trdno vezenino prijateljskih vezi s tremi deželami, Zambijo, Tanzanijo in Zimbabvejem, v katerih je predsednik Mijatovič danes končal obiske. Spomnimo se, da prijateljstvo, medsebojna pomoč in sodelovanje na izvirnih načelih neuvrščenih z Zambijo in Tanzanijo datira izza šestdesetih let, ko sta si tidve deželi priborili neodvisnost izpod kolonialnega jarma. Spomnimo se tisočev jugoslovanskih strokovnjakov, delavcev, ki so v Zambiji zgradili dve veliki hidrocentrali, na tisoče kilometrov modemih cest, stanovanjska naselja, kongresni center, v katerem je bil 1970. leta vrh neuvrščenih držav. Spomnimo se na pomoč v hrani, dano Tanzaniji, kadar je ljudstvo te vzhodnoafri-ške dežele trpelo lakoto. Posebej se spomnimo, da je bila Jugoslavija med prvimi, ki je politično in gmotno pomagala osvobodilnemu boju ljudstva Zimbabveja v boju proti rode-zijskemu rasističnemu režimu lana Smitha. Pomagala je, pa ne tako kot nekateri drugi, namreč z blokovskimi računi, marveč zato, da bi udejanili v resničnosti Južne Rodezije eno temeljnih načel in prvin politike neuvrščenosti, namreč dosleden boj za odpravo kolo-nializma in rasizma, za neodvisnost in prostost. Piše: JOŽE ŠIRCELJ Simbolično je, da je tovariš Mijatovič obiskal Zimbabve ravno v dneh, ko ta dežela slavi prvo obletnico razglasitve neodvisnosti. Lani 18. aprila so namreč po sedmih letih oboroženega osvobodilnega boja, ki je terjal 25.000 žrtev, razglasili republiko Zimbabve. Afriški obiski predsednika predsedstva SFRJ niso bili samo simboličnega pomena kot potrjevanje in utrjevanje dolgoletnih prijateljstev. Sodili so tudi v okvir prizadevanj Jugoslavije, da bi bolj kot doslej utrdila gospodarsko sodelovanje z neuvrščenimi državami in deželami v razvoju sploh. Priznati je treba, da to sodelovanje zaostaja tako za načeli in dogovorjeno politiko, pa tudi za čisto stvarnimi možnostmi - ne glede na številne čisto realne ovire, ki jih ne gre podcenjevati. Po drugi strani - in nikakor ne nazadnje - sodijo obiski predsednika predsedstva SFRJ v treh afriških državah v čas po ministrski konferenci neuvrščenih v New Delhiju, ko je potrebno zagotoviti, da bodo sklepi te konference kolikor se da hitro uresničeni, in ko je potrebno bedeti nad tem, da bo pristna neuvrščenost, ki je prevladovala v Delhiju še naprej utrjevana in se širila. Na dlani je namreč, da se v sedanji dobi svetovnih gospodarskih in političnih kriz množe apetiti tistih, ki bi radi to ali ono neuvrščeno državo privabili v svojo blokovsko orbito. To velja tudi za Afriko, ki spričo velikanskih naravnih bogastev še naprej pridobiva na pomenu. Spričo strateškega položaja pa je ta neuvrščena celina -vse članice Organizacije afriške enotnosti so namreč članice gibanja neuvrščenih - tpi v peti tistim, ki jim je neuvrščenost, neodvisna politika zunaj blokov v napoto. Dobro je, da so obiski tovariša Mijatoviča obrodili sadove v več smereh: pri utrjevanju dvostranskih prijateljstev, pri dogovorih o tesnejšem gospodarskem sodelovanju in pri soglašanju o potrebi še večje aktivnosti neuvrščenih. 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 15 - 16. april 1981 poklicno usmerjanje SLEDIMO ZAČRTANI POTI Še vedno pa so želje eno, potrebe pa drugo v posameznih občinah celjske regije se že kažejo rezultati načrtnega usmerjanja vpisa učencev na poklicne in srednje šole. Seveda pa še zmeraj obstaja neskladje med željami posameznikov in potrebami združenega dela. Tudi usmerjanje v izobraževanju je trajen proces, ki bo z učinkovito in dosledno akcijo vseh, ki so kakorkoli vpeti v to delovanje, v prihodnosti moralo obroditi želene rezultate. Vsako leto se v poklicne in tehniške šole ter gimnazije vključi večji delež šolajoče se mladine. V celjski regiji se to število približuje 90 odstotkom. Razmerje vpisa v poklicne in 4 letne srednje šole pa je po občinah različ no in je vključevanje v šolanje na različnih nivojih zahtevnosti še vedno odvisno od ekonomske moči občine v kateri so učenci zaključili osnovno šolo. Namere letošnje generacije kažejo podobno težnjo po nadaljnjem izobraževanju in tudi podobno razmerje med številom učencev, ki se nameravajo izobraževati za poklice različne stopnje zahtevnosti. Zaradi omejevanja zaposlovanja, je prišlo do nekaterih sprememb in sicer do zmanjšanja interesa za izobraževanje za gradbenega tehnika, ekonomskega in administrativnega tehnika ter administratorja. Na drugi strani pa je višek namer na področjih v katera se vključuje predvsem ženska mladina in kjer se tudi že ugotavlja višek kadra (šivilja, konfekcionar, frizer). Veliko interesa s strani ženske mladine je tudi za zdravstvene in pedagoške poklice. Nasplošno se je povečalo tudi zanimanje za smer elektrotehnika - elektronika. Podatki torej kažejo, da smo premalo učinkoviti pri usmerjanju žensk na proi-zvodno-tehnična področja (npr. kovinarsko in elektrotehniko), kjer lahko dela in naloge, glede na svoje psihične in fizične lastnosti, enako dobro in celo bolje opravljajo kot moški. Kot prejšnja leta pa ugotavljamo predvsem majhno zanimanje za metalurško usmeritev, nekovinsko - za steklarja, gradbeno (za poklice širokega profila) in gostinstvo. Ker smo v prejšnjih letih imeli v srednjih šolah več razpisanih mest kot pa učencev, so ti svoje osebne težnje lahko uresničili. Z načrtovanjem mreže šol in obsegom vpisa v skladu s potrebami v združenem delu pa se bodo marsikdaj tudi želje posameznikov m.orale ukloniti realnim družbenim potrebam. VIOLETA V. EINSPIELER MANJ LET DELA ZA BRUSILCE? v steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini si prizadevajo, da bi dosegli benificirano delovno dobo za 55 brusilcev, ki delajo v grobi brusilnici. Čeprav so v bru-silnici v zadnjih letih močno zboljšali delovne pogoje, je v grobi brusilnici delo še takšno, da ga ni mogoče več kakorkoli olajšati. V Steklarni pa so zaskrbljeni, ker je umrljivost delavcev iz grobe brusilnice velika, povprečna meja umrljivosti teh delavcev pa je 49 let. V prid upravičenemu zahtevku slatinskih steklarjev po benificirani delovni dobi brusilcev iz grobe brusilnice priča tudi podatek, da niti eden od teh delavcev ni dočakal starostne pokojnine, temveč so vsi, ki so že v pokoju, upokojeni invalidsko. O upravičenosti ali neupravičenosti zahtevka steklarjev bo povedala svoje mnenje tudi ustrezna komisija pri republiškem svetu ZSS. DS GOSTILNA ZDOLŠEK Ponikva št. 53 razpisuje dela in naloge KV KUHARICE ali KV-PK NATAKARICE, ki bi prevzela mesto poslovodje. OD po dogovoru. Zglasite se osebno na zgornji naslov. MIZARSKI MOJSTER IVAN MIKEK V BOČNI IMA VEDNO DOVOLJ LESA Mizarski mojster Ivan Mikek iz Bočne, ki si je svojo delavnico v čudovitem naravnem okolju postavil pred približno štirimi leti, tudi v tem času nima težav zaradi lesa. Nikoli mu ga ne zmanjka. »Seveda, sam od sebe tudi ne pride. Treba se je pobrigati, da ga dobiš pravočasno, tudi takšnega, kot ga potrebuješ,« je potrdil živo resnico. V njegovi delavnici so štirje delavci in vajenec. Dela imajo dovolj, sicer pa v glavnem za Lesnino, oziroma Gradiš. Predvsem opravljajo zaključna mizarska dela pri novih stanovanjih. In to v Ljubljani. Samo lani so opremili okoli petsto stanovanj! »Kadar nas čaka takšno delo, zapremo za nekaj dni delavnico in gremo na delovišče v Ljubljano.« Mizarski mojster Ivan Mikek, sicer v Bočni tudi predsednik domačega prosvetnega društva, je kooperant Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. To pomeni, da vsa dela, ki jih opravlja, sklepa in vodi preko zadruge. Skoda je le v tem, da mu zadruga tudi ne dobavlja lesa. Potem bi bilo delo lažje, zlasti v tem času, ko v dolini tožijo, da prihaja iz domačih gozdov premalo hlodovine. »Veste delo ni lahko. Odgovornosti se zavedamo vsi, zato ni naključje, če vsako desko dobro pregledam in jo ocenim, kam sodi. Izmečkov pri nas, vsaj velikih, ni!« M. BOZIC tovarna traktorjev štore ODPRAVUENEIZGUDE? V prvem tromesečju izdelali 248 traktorjev več Proizvodni in poslovni rezultati štorske tovarne traktorjev v prvem tromesečju letošnjega leta so nadvse ugodni. V povprečju presegajo plan proizvodnje za okrog 20 odstotkov, saj so od načrtovanih 1300 izdelali 1548 traktorjev. Temu ustrezni so tudi finančni rezultati, čeprav dokončno še niso obdelani. Medtem ko so v prvih dveh mesecih izdelali 78 traktorjev več, kot so načrtovali, pa so v marcu izpolnili načrt stoodstotno in izdelali 480 traktorjev. Trenutno sta v središču proizvodne in poslovne pozornosti štorske tovarne traktorjev dva tipa. Store 402 in Store 404, oba modela super, kar pomeni z nekoliko močnejšim motorjem in še z nekaterimi izboljšavami. Ce ocenjujemo, s katerimi največjimi problemi se še vedno ubadajo, potem je na prvem mestu oskrba z reprodukcijskim materialom in to v glavnem od domačih kooperantov. Letos so za domači trg začeli izdelovati tudi model Store 302. Gre za manjši traktor oziroma tudi šibkejši, ki so ga do sedaj v glav nem izdelovali za izvoz. Kar tiče izvoza, se lahko pohvalijo z neposrednim izvozom v Grčijo, ki dobro poteka, veliko zanimanje za štorske in sploh jugoslovanske traktor je pa kažejo tudi države v razvoju. V železarni Store so pred kratkim pripravili ustrezne ponudbe za Tunizijo in Egipt, sicer pa nameravajo od letos skupno načrto vanih 6100 traktorjev, pelo. vico izvoziti, polovico pj prodati na domačem trgu. Posebej kaže poudariti, daje na domačem trgu izredno povpraševanje po traktorjili (tudi ni bilo uvoza!), ki mu s sedanjimi proizvodnimi zmogljivostmi v Storah š« zdaleč niso kos. Zanimivo pa je tudi to, da se je v zadnjem času izredno povečalo zanimanje za štorske traktorje prav na širšem celjskem oi močju. MITJA UMNIK Ali gre torej za realne obete, da so štorski traktorji že dokončno izplavali iz vode izgub" Rezultati prvega tromesečja nas lahko navdajajo z optimizmom. slovenske konjice NEPAZUIVI DELAVCI Ravnanje je posledica, ne vzrok za nesrečo Nesreče pri delu so bile v preteklem letu v konjiški občini številne. Da bi ugotovili, koliko jih je pravzaprav bilo, kaj so delovne organizacije storile za bolj varno delo, in da bi jih še bolj vzpodbudili za preprečevanje nesreč, je Svet za socialno politiko pri Občinskem sindikalnem svetu zbral odgovore sedemnajstih delovnih organizacij v občini na vprašalnik o stanju varstva pri delu. Na podlagi teh odgovorov in primerjalnih podatkov posameznih panog v Sloveniji so pripravili dobro analizo, žal pa niso mogli dobiti podatkov o ugotovitvah inšpekcijskih organov. Odstotek poškodovanih delavcev je visoko nad povprečjem v delovnih organizacijah Kongrad, IMP TOZD ISO in v Komunalnem podjetju, nad povprečjem panoge pa je tudi število nesreč pri delu v Uniorju in Kovinarju v Vitanju. V teh delovnih okoljih so nesreče pri delu zahtevale tudi daljšo odsotnost z dela. Po podatkih delovnih organizacij je lansko leto bilo na sistematičnem zdravniškem pregledu 218 delavcev, od tega več kot polovica iz delovne organizacije Konus. Očitno je torej, da v veliki večini delovnih organizacije ne upoštevajo dovolj zakonskih določil o obveznih zdravniških pregledih delavcev, ki delajo pri zdravju škodljivih delih ali v škodljivih delovnih pogojih. Na takšen način ni mogoče učinkovito preventivno zdravstveno varstvo delavcev, s katerim bi lahko preprečili prenekatero invalidnost, predvsem pa preštevilne izostanke z dela zaradi bolezni ali poškodb. V različne oblike usposabljanja iz varstva pri delu je bilo v občini vključenih več kot 1000 delavcev, kar je glede na število zaposlenih veliko, vendar pa je bila velika večina vseh oblik usposabljanja v dveh delovnih organizacijah - Uniorju in Konusu. Najbolj zanimiv pa je podatek o vzrokih, ki so povzročili nesreče pri delu v posameznih sredinah. Od sedemnajstih je namreč kar 15 delovnih organizacij odgovorilo, da je v glavnem vzrok nepazljivost delavcev. V petih delovnih organizacijah so menili, da je za nesrečo krivo tudi slabo stanje tehničnega varstva, v treh so izpostavili slabo organizacijo dela, v dveh pa nepoučenost delavcev. Vsi tisti, ki izpostavljajo delavčevo osebno nepazljivost kot glavni vzrok nesreč, očitno ne iščejo dejanskih vzrokov nastalih nesreč. Tudi če je za nesrečo na videz kriv delavec, bi morali spoznati vzroke za njegovo nepoučenost, nedisciplino, nepazljivost, slabo organizacijo dela... Ravnanje delavca, ki je povzročil nesrečo, je le posledica, ne p3 vzrok. O tem pa konjiške delovne organizacije še premalo razmišljajo. V prav vseh delovnih organizacijah so tudi ocenili, da je pri njih tehnično varstvo zadovoljivo, torej tudi v tistih petih, ki so kot vzrok za nesreče pf delu navedli pomanjkanje tehničnega zavarovanja. Ce torej mislijo, da je P^ njih vse v redu, bodo težko odpravili vzroke nesreč. Varstvu pri delu v konjiških delovnih organizacijah še ne posvečajo dovolj skrbi. Res, v večini imajo komisij^ ali odbore za varstvo pri delu, v tre'' sredinah so to problematiko obravn^' vali tudi na zboru delavcev in v dv^' najstih na delavskih svetih, vendar f to bilo le občasno. Ravno zato lahK" akcijo sindikata, s katero želijo vzpo^' buditi konkretno delo v kolektivih, ■ katerim bi razmere izboljšali, še pos^ bej pohvalimo. MILENA B. POKLl<^ št. 15 - 16. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 ODMEVI, POGLEDI, STAUSCA CE VARČUJEMO? PA SE KAKO! Kako živimo? Ali lahko z denarjem, ki ga ob mesecu dobimo za opravljeno delo, shajamo? Po podatkih Združenih narodov porabimo Jugoslovani 39,7 odstotka zaslužka za hrano, medtem ko ga porabijo Američani samo 13,6 odstotka. Slovenska statistika pa se celo razlikuje od jugoslovanske, saj poprečna slovenska družina izda za hrano še okoli 45 odstotkov prejemkov. Koliko pa bo poprečna družina porabila za hrano zdaj, ko so cene živeža v zadnjem času poskočila kar za 46,5 odstotka? Kako danes gospodarijo, varčujejo, čemu se ljudje odrekajo bo vsaj delno odgovorila naša anketa, ki smo jo napravili v Celju. MIJO TENŠEK »Že lanske podražitve so nas zelo prizadele, o letošnjih pa ni da bi govoril. Za sto dinarjev ne dobite ničesar več. Zlasti je hudo, če je zaposlen samo en član družine. Jaz sem upokojenec in moram gledati na vsak dinar. Hudo je zlasti, če pride bolezen, če moramo kuhati dietično hrano. Pri nas smo se odpovedali cigaretam, pijači, meso kupujemo najcenejše, pa še to poredko. Kruh jemo samo črni, ker je cenejši. Stanovanje je drago, najbolj pa varčujemo pri obleki.« momCILO STANKOVIC:« Letos smo le znalU v krizi, ki jo oo diti. Plače 10 majhne, cene pa raitejo. Rti ne vem, kako bo šlo naprej. Zdaj živim v Celju, kjer je vse dražje kot v Hrvatski, kjer sem doma. Plače pa so tu nekoliko višje, je pa zato življenje dražje. Hranimo denar, a kaj ko se to sploh ne splača, moraš pa ga imeti za večje stvari kot so pologi in drugo. Gledamo na vsak dinar, tudi pri malenkostih se odrekamo, pri hrani, pijači, oblekah.« HILDA AMON: »V naši družini veliko varčujemo, zlasti, ker gradimo. Kje se da kaj prihraniti? Največ pri hrani, ki se je lani in letos preveč podražila. Cene tako skačejo gor, da se jih komaj dohaja. Ko - ■ __ .Jjr^o,. in tftme- kupujem, gitaam n« ____ Ijito premislim, kaj vržem v cekar. Ce se cene ne bodo umirile, resnično ne vem, kam bo vse to pripeljalo. N&jveč pa se prihrani pri oblekah, ki so tako drage, da se jih človek mora skoraj odreči. Močno uparfi, d? bo podražitve enkrat konec.« ROZI LORGER: ^Drago je letos prav vse, veliko dražje kot je bilo lani. VaTČu-jem pri hrani, največ pa pri oblekah. Zdaj se več ne gleda na modo, ker se ne more. Se kako prav pridejo obleke iz prejšnjih let. Jaz jih predelam, šivam vse na roko in s tem veliko privarčujem. Tudi pri kruhu se da prihraniti. Kupim ga le toliko, kolikor ga pojemo, tako, da ga nič ne ostaja. Meso si privoščimo samo ob sobotah, čez teden pa jemo nemesnate jedi. Imam vrtiček, ki veliko zaleže.« IDA UDOVC: »Hodim v službo in vzdržujem dva študenta, od katerih ima samo eden štipendijo. Mož je bil bolan in mi je pred kratkim umrl. To so bili veliki stroški, ki se bodo še dolgo vlekli v družini. Eden sin bo šel vsak čas v vojsko, drugi pa kmalu za njim. Ostala bom sama, kmalu se bom tudi upokojila. Že zdaj se bojim, kako bom shajala. Stanovanje je predrago, hrana tudi. Lani smo doma klali, kar je veliko pripomoglo k družinskemu proračunu. Zdaj pa bo šlo trdo in varčevati bo treba povsod.« z. s. KAKO DO KURJAVE? Čeprav ob večerih ie vedno dobro denejo tople peči in radiatorji, najbolj skrbni že mislijo na prihodnjo zimo. Želijo si čimprej priskrbeti dovolj premoga, za katerega pa danes ni lahko. O tem ali ie imajo kurjavo in kako si Jo bodo, če Je že nimajo, priskrbeli, so nam. povedali takole: STANKO POVŠE Iz Založ: »Doma imamo nekaj gozda in to je moj vir kurjave. Premoga nisem kupil že celih osem let, saj je v gozdu vedno dovolj dreves, ki jih je treba odstraniti. V hiši imamo krušno peč, ki greje dve sobi in seveda štedilnik v kuhinji. V gozdovih leži mnogo drv, ki propadajo in morda se bo zdaj, ko so cene kurjave tako visoke, le kdo ozrl nanje.« IVAN CETINA iz Polzele: »Imam svojo hišo, v kateri živiva sama z ženo. Ogrevam jo s centralnim kurjenjem in porabil malo premoga, okrog 3 tone na zimo. Vseh prostorov seveda ne ogrevam, ampak le tiste. ki jih uporabljava. Od zadnje zime, ki je bila zelo dolga in mrzla mi je ostalo še nekaj premoga, novega pa sem že tudi naročil in upam, da ga bom kmalu dobil.« Štefan VIDMAJER iz Žalca: »Kurjave za naslednjo zimo sicer še nimamo, v teh dneh pa bomo dobili kurilno olje, s katerim ogrevamo. To je sedaj že zelo drago, ker pa v hiši živiva dve družini, se stroški porazdelijo. Upajmo, da prihodnja zima ne bo tako dolga in trda, kot je bila zadnja, takšne so bile tudi v mojem dolgem življenju redke.« ŠTEFAN MATKO iz Braslovč: »Kurjave za prihodnjo zimo Se nimam, naročil pa sem jo že pri Savinjskem magazinu v Braslovčah. Sedaj je že tako draga, da moraš kar pridno varčevati, da si prihraniš dovolj denarja. Premoga in to velenjskega, porabim na zimo kakih pet ton, če pa je dolga, kot je bila pretekla, pa tudi več.« FRANC TANJSEK iz Polzele: »Polovico kurjave, okrog 3 tone že imam doma, prav toliko pa jo moram še kupiti. V teh dneh so premog ponovno podražili, tako, da bo potreben za kurjavo kar velik kup denarja. To bomo morali do jeseni prihraniti, da bomo s kurjavo, ko pride zima, preskrbljeni. Ce vsa opozorila po časopisu in televiziji, da naj s kurjavo varčujemo, niso zalegla, bodo sedanje cene k temu prav gotovo pripomogle. TONE TAVČAR ZA PRVI MAJ DOMA Kje in kako bodo preiiveli bližajoče se prvomajske praznike, je vprašanje, ki smo r« zastavili mimoidočim na ulicah v Celju. Glede na to, da bo nekaj dni prostih, smo pričakovali, da bodo kljub stabilisacijskim prisadevanjem doma, le odšli na daljši ^U krajši ialet ali pa kako drus:ačc popestrili svoj vsak dan. Najbri so se denarnice v »»dnjem času le preveč stanjšale in vsi razmišljajo v glavnem, da bi ostali doma. Itvečjemu še na kak krajši izlet ali na obisk k sorodnikom. EMIL MAUH: Nisem se Se odločil. Videl t)om, kako bo naneslo. Ce bi bilo odvisno samo od mene, bi Sel nekam na pot, ^ar tako. Ponavadi smo Sli kam taborit Zadnje čase pa je vse tako drago, da si daljših počitnic, kje zunaj Celja ne bo mo-8oče omisliti, Marija MAUH: Sli bomo na vikend pa domov k staršem v Maribor. Vikend Pa »mamo na Vojniku. Po \'sej verjetnosti ^mo Sli na kres, če bo. Cene nas ne moti jo, zdi se mi pa, da se doma najbolje počutim, zabavamo se lahko po svoje kot nam najbolj odgovarja. Ce pa že kam gremo, se moramo tudi bolje obleči, jaz se pa najbolje počutim v kavbojkah. andreja fus: Za en dan grem v Benetke. Tam bomo praznovali desetletno poznanstva s prijatelji iz Benetk, Najbrž bom Sla Se po nakupe v Avstrijo, drugače pa bom doma, PrejSnja leta smo hodili pogosto na potovanja v Avstrijo in Italijo, Tudi sicer veliko potujem s starši in letos bom prvi maj prav tako preživela v krogu domačih. PETEK ZINKA: Prvomajske praznike bom doma. Rada sem doma. pa tudi spočila si bom, ker sem drugače v službi. Mogoče bom šla na kak krajši izlet, sicer pa otroci raje hodijo ven kot midva z možem. Tudi prejšnja leta smo praznike preživljali doma in je lepo, stanujemo ob Savinji in ne pogrešamo ničesar. REDZEPI SADRI: Prvi maj bom preživel tu v Celju. Pred približno dvema letoma sem prišel sem iz Prištine, E)elam v Aeru. Z mano je tudi žena, ni mi dolgčas in zato te praznike ne bom Sel k svojcem. Daleč je in draga je pot. Ponavadi pa greva z ženo trikrat na leto domov. Letos greva avgusta, ko bo nekoliko topleje. MOLETA EINSPIELER dobra preskrba DOLGOROČNO! Temelj in zagotovilo so sporazumi Nekateri znaki kažejo, da se tržišče umirja in da je tudi povpraševanje po osnovnih življenjskih proizvodih, za katere je bilo zlasti ob koncu lanskega leta silno zanimanje, upadlo. Zaradi cen? Zaradi družinskega proračuna, ki kaže določene luknje? Zaradi domačih zalog? Sicer pa je manjše povpraševanje tudi dokaz, da je blaga na policah v trgovinah dovolj. Tudi to je zaupanje potrošnika v trgovino in njeno napoved, da se letos ne bodo dogajale reči, ki so se lani. V prviii treh mesecih letos se je prodaja olja v trgovinah na drobno v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 30%, prodaja pralnih praškov pa za 15%! Trgovci tudi sicer napovedujejo solidno preskrbo in prav takšno založenost. SOZD Merx je na tej poti napravila veliko, zato je tudi na seji izvršnega odbora občinske konference svetov potrošnikov v Celju dobila zasluženo priznanje. Toda prizadevanja za zagotovitev ustreznih količin prehrambenih izdelkov, zlasti najosnovnejših, dobivajo v zadnjem času novo vsebino. Klasičnemu načinu, kupoprodajnim pogodbam je od-klenkalo. Zato se vse bolj uveljavljajo dolgoročni samoupravni sporazumi, ki temeljijo tudi ali predvsem na vlaganjih trgovine v proizvodnjo hrane. Pri vsem tem pa ne gre samo za relacije, ki nastajajo med trgovci in proizvajalci hrane. Trgovina zlasti na tej poti pričakuje pomoč ne samo pri skupnostih za preskrbo prebivalcev, marveč prav tako pri družbenopolitičnih skupnostih. In to moralno ter msterialno. Sredstva, ki jih mora trgovini plačati v naprej, če si hoče dolgoročno zagotoviti potrebne količine hrane, na primer sladkorja in drugih izdelkov, so takšna, da presegajo njene zmogljivosti. Sicer pa so sporazumi za dobavo ustreznih količin osnovnih prehrambenih izdelkov v zadnjem času vezani še na dobavo drugih. Pri Merxu pravijo, da to ni najslabše, saj se bo tako ponudba v trgovinah na drobno samo obogatila in popestrila. prodaja premoga DRUGAČNA POT Najprej evidentiranje potreb Čeprav smo se šele poslovili od dolge zime, misli, že uhajajo naprej. Tudi vprašanja. Bo premoga, kurilnega olja, plina v naslednji zimi dovolj? Trgovci, ki se ukvarjajo s prodajo premoga, imajo velike težave pri zagotavljanju predvidenih in potrebnih količin. Tako tudi pri Kovi-notehni, našem največjem prodajalcu trdnih goriv. Iz Velenja bi radi dobili 30.000 ton lignita. Kot kaže, ga bo samo 2LOOO ton. Pri zasavskih premogovnikih so naročili 17.700 ton. Dobili ga bodo samo 7200 ton. Iz bosen-skih rudnikov naj bi prišlo 16.800 ton. Zaenkrat niso dobili niti tone. Sicer pa je sploh težko reči, koliko premoga bo Kovinotehna dobila iz Banovičev in drugih rudnikov iz Bosne, saj nekateri ob sklepanju pogodb terjajo tudi določene pravice na devizna sredstva. S podobnimi težavami se srečujejo tudi drugi trgovci. Premoga bo po vsej verjetnosti manj, kot bi ga potrebovali. Sicer pa v Celju, zlasti člani izvršnega odbora občinske konference svetov potrošnikov opozarjajo, da dobave premogov niso usklajene s potrebami posameznih regij v naši republiki. Pri vsem tem ne gre samo za količine, marveč tudi za vrste. Celje bi že zaradi svoje lega in visoke stopnje onesnaženosti zraka moralo dobiti kakovostnejše vrste premogov. Posebno poglavje v zvezi s prodajo premoga pa je seveda naročilo. Zdaj so trgovci sprejemali naročila in plačila samo za tiste količine, ki so jih dobili. Zato dolge vrste, zato veliko nejevolje in še kaj. Naročila so sprejemali praviloma samo en dan. In ko so količino, ki so jo imeli na voljo prodali, so ustavili sprejemanje naročil. Zdaj so se v Celju odločili za drugo pot. Za evidentiranje potreb, ki ne bo časovno omejeno, ^i Kovinotehni in drugje bodo potrošnikovo željo po premogu zabeležili odslej vsak dan. Vsako gospodinjstvo bo tako dobilo svojo kartico, na kateri bo poleg naslova označena tudi želja po premogu, po lignitu ali rjavem premogu. Preden bodo trgovci dobavili premog potrošniku, ga bodo pravočasno poklicali, mu povedali, kdaj lahko pričakuje premog in tedaj bodo zahtevali tudi plačilo zanj. Po količini bodo ta naročila omejena. Pri rjavem premogu bo gornja meja pri treh tonah, pri lignitu pa pri petih. Kaj pa kurilno olje? Pri Petrolu v Celju menijo, da letos ne bo posebnih težav in da bo olja dovolj. Trenutno imajo 1500 naročil. Pravijo, da jih bodo izpolnili v treh mesecih. Količina je seveda omejena. Po 1500 litrov na naročnika. Opozarjajo pa na težave, ki se znajo pojaviti pri kurilnih odborih v večjih stolpnicah, blokih in drugje. Ali bodo imeli ti odbori dovolj denarja ob naročilu, oziroma dobavi kurilnega olja, še zlasti, ker gre za večje količine?! Sicer pa se Petrol še zavzema, da bi prodaja u ne bila časovno omejena, se pravi, da bi ga lahko prodajali tudi v poletnih mesecih. M. B02IC VELENJSKI INVALIDI NA TITOVEM GROBU v torek 14. t.m. se je skupina 50 invalidov iz občine Velenje vrnila s petdnevnega izleta po Makedoniji in Srbiji. V Makedoniji so si ogledali kulturno zgodovinske znamenitosti Skopja, Mavrova, Struge in Ohrida. Na povrat-ku pa so v Beogradu obiskali Hišo cvetja na Dedinju in se poklonili spominu predsednika Tita. Izlet je vodil znani organizator in društveni delavec ter član zveznega in republiškega odbora društev invalidov Edvard Centrih. V. K. 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 15 - 16. april 1981 življenje v dijaškem domu ZIDOVI SO LEPI, TODA HLADNI Mladi so Madovcijal z zgradbo, ne pa z odnosi v njej! Septembra, leta 1979, se je vselila prva generacija učencev srednjih šol v prostore novega Doma učencev Karla Destovnika-Kajuha ob Ljubljanski cesti v Celju. Dom učencev je lep, moderen, svetel, s sodobno opremljenimi učilnicami, sobami, čitalnico, prostorom za rekreacijo, mladinsko sobo, sodobno kuhinjo in jedilnico ter urejenim dvoriščem pred zgradbo. Bivalni standard v domu ustreza vsem najnovejšim domskim normativom, saj so v vsaki sobi le trije učenci, trideset pa jih tvori delovno skupino, za katero je odgovoren vzgojitelj s potrebno stopnjo šolske izobrazbe. Učenci se učijo najraje v svojih sobah, na razpolago pa irTiSjO tudi učilnice za sknoi'"""-' ' • ____aelo oziroma učenje. Radi zahajajo tudi v knjižnico, ki je iz leta v leto bogatejša. Skupen prostor za rekreacijo sicer še ni povsem opremljen, vendar se je mogoče v njem kar dobro razgibati in sprostiti. Ob lep^m in sončnem vremenu pa učenci »gostujejo« na bližnjem gimnazijskem igrišču. V prostorni sodobno opremljeni kuhinji pripravi osebje dnevno do 600 okusnih zajtrkov, kosil in večerij. Trenutno biva v domu 455 učencev; 190 fantov in 265 deklet, ki obiskujejo domala vse srednje šole v celjski občini. Največ jih obiskuje šolski center Borisa Kidriča (100), Ekonomski šolski center (50), Pedagoški šolski center (60), Zdravstveni šolski center (60), Tehniško šolo (45), nekaj manj pa še vrtnarsko šolo, šolo za trgovce in za gostince. Iz vseh občin celjskega območja so prišli, pa tudi iz nekaterih drugih občin oziroma krajev, kot so Brežice, Murska Sobota, Koper, Jesenice ter iz sosednje socialistične republike Hrvatske ter iz Bosne in Hercegovine. Živopisna bratska skupnost mladih ljudi je to, med katerimi skorajda ni opaziti razlik. Dan za dnem se spletajo med njimi nove nitke prijateljstva, pa tudi ljubezni. In kaj bi se ne, saj so vendar v tistih letih, ko se ljubezensko čustvo začenja močneje prebujati. Življenje v domu ni bogato le po materialni plati. Bogato je tudi po duhovni, saj jim le-to ponuja veliko oblik svobodnega ljubiteljskega ustvarjanja. Mladi se vključujejo v mnoge interesne dejavnosti, od kul turne, izdajateljske, in likovne, do tehniške, glasbene in športne dejavnosti. Samoupravno so učenci vključeni v svetu doma, v okviru skupnosti učencev pa deluje komisija za učno delo, za medsebojne odnose, za gospodarjenje in za higieno. In kakšni so stroški za takšno bivanje v domu? Objektivno gledano pravzaprav nizki, saj stane oskrbnina s hrano za 30-dnevno življenje v domu 3038 dinarjev, ker pa gredo učenci v mesecu tudi po nekajkrat domov, znašajo ti stroški v poprečju od 2700 do 2800 dinarjev. Ob tem pa velja še povedati, da je celjski Dom učencev Karla Destovnika-Kajuha, v primerjavi z večino domov V Sloveniji, cenejši •«• —^ t K ^ - - _____ piioiizno 15 od stotkov.To razliko dosegajo z dopolnilno dejavnostjo v času šolskih počitnic, ko v prostorih doma lahko prenočijo skupine turistov, športnikov, pevcev itd. Od 455. učencev prejema štipendije 406, ostalih 49 je brez štipendije, oziroma niti ni zaprosilo zanjo. Prizadevanja naše družbe rojevajo iz leta v leto lepše sadove. Ce te sadove uživajo mladi ljudje, smo toliko bolj zadovoljni, saj se nam bodo te, danes sicer drage naložbe, čez čas bogato obrestovale. Pa ne gre zgolj za obresti. Veliko nam je namreč do tega, da bi bila naša mladina srečna in zadovoljna. V vsakem pogledu. Je res? Za kratek čas smo zmotili naše srednješolce, ki so se po končanem pouku zadovoljno »martinčkali« na prvem toplem pomladnem soncu, da o življenju v domu kaj sami povedo. MILAN ČERNJAK, učenec 3. letnika Tehniške šole: »Doma sem iz Lesičnega, v domu pa sem drugo leto. Mesečno prejemam 1700 dinarjev štipendije. S tem denarjem in denarno pomočjo staršev poravnam stroške bivanja v domu, nekaj malega pa mi ostane še za pivo ali za ogled zanimivega filma. Za kaj več pa skorajda ne. Resno razmišljam, da bi si v prihodnjem šolskem letu poiskal kakšno privatno sobo. Pa ne zaradi tega, ker bi bila ta, v kateri sem sedaj, preslaba ali predraga. Nasprotno: lepa je in razmeroma poceni. Všeč mi namreč niso razmere v domu. Odnosi vzgojiteljev do nas so nedemokratični, togi. Obnašajo se preveč strogo, pokroviteljsko.« IVAN ZUPANC, učenec 4. letnika Tehniške šole: »Sem iz Kozjega. Ze četrto leto živim v domu. Zadnji dve leti v novem in lepem. Pri tem mislim na udobje, na standard, na dobro hrano in na veliko možnosti, ki jih nudi za naše izvenšolsko delo, interese. Ne bi pa mogel nič pohvalnega reči o drugi plati počutja, kajti režim v domu mi ni všeč. Polna imam že ušesa neprestanih namigovanj o opominu, ukoru itd. Vzgojitelji bi si morali vzeti tudi čas, da se z nami kdaj prijateljsko pogovorijo, saj starostna razlika med nami . vendar m tako strašno ve lika. Skoda, da so ti odnosi tako slabi, sicer bi bilo lahko kar prijetno.« CILKA STOPINSEK, učenka 2. letnika Zdravstvenega šolskega centra: »Doma sem iz Jurkloštra, v domu pa sem sedaj že drugo leto. Nisem z vsem zadovoljna. Pogrešam zaupanje, ki bi moralo vladati med nami in vzgojitelji. Vzgojiteljica, ki vodi skupino, v kateri sem jaz, je dobra, nas razume, ker ima tudi sama otroka naših let. Nikakor pa ne razumem mlajših vzgojiteljev, da so tako neživljenjski, kot da so pozabili na leta svoje mladosti. Prepričana sem, da večina nas ne bi izkoriščala milejšega režima. Drugače pa sem zadovoljna. Imam veliko možnosti za izvenšolsko, interesno delo. Prejemam 2110 dinarjev štipendije. Starši mi plačajo domsko oskrbo, štipendijo pa imam za druge potrebe.« VIOLETA CAHARIJAZ, 2. letnik Pedagoškega šolskega centra: »Pred dvema letoma sem prišla iz Kozjega. Štipendijo, 2120 dinarjev, prejemam od republiške izobraževalne skupnosti. Polovico štipendije dam za dom, druga polovica pa mi ostane za kakšne drobne želje in potrebe. Ostalo prispevajo starši. Tukaj je pravzaprav moj drugi dom, ki je lep in udoben, vendar preveč hladen. Vzgojitelji so nerazumevajoči, preveč strogi, premalo tovariški. Imamo sicer komisijo za medsebojne odnose, ki pa nima kaj dosti vpliva na odločitve. Vse je bolj napisano, kot pa je v praksi. Skoraj na glavo se moramo postaviti, da nam dovolijo organizirati plese, za katere smo se že enkrat lepo dogovorili.« Razkorak med teorijo in prakso? Učence smo med pogovorom opozorili na moralno odgovornost do njihovih izjav. Nismo jim postavljali provokativnih vprašanj, ampak smo jih preprosto vprašali: Kako živiš in se počutiš v domu? Najbrž ni bilo naključje, da smo dobili od vseh približno enake odgovore, ki pa nikakor niso optimistični. Človek bi ob vsem, kar vidi, sodil, da so učenci srečni in zadovoljni v novih prostorih doma. Pa vendarle niso, in povedali so, zakaj ne. Vse bolj poudarjamo odgovornost do našega dela, do lastnih napak. Napaka v materialni proizvodnji, pri slabem načrtovanju, pri zgrešeni investicijski naložbi, je lahko izmerljiva. Kaj pa napake, ki jih delamo v naših vsakdanjih, medsebojnih, medčloveških odnosih? Tudi te imajo svojo ceno. MARJELA AGREŽ V BESEDI IN SLIKI LETOS PRAVOČASNO Večina delovnih kolektivov ima razvito počitniško de javnost, ki razpolaga z tolikšnimi kapacitetami, da lahki svojim članom zagotovi letovanje. Mednje sodi tudi To varna nogavic na Polzeli. Delavci imajo na razpolago devet počitniških prikolic ter počitniška domova v Piranu in Bohinju. Letos so sen dopust pričeli pripravljati že zelo zgodaj. Med delavci si izvedli anketo, da so ugotovili, kje bi večina rada letovala Glede na rezultate, so pet prikolic že odpeljali v Baško n otoku Krku, ostale štiri pa bodo te dni namestili v Rabcu Člani kolektiva bodo za prenočišča plačali po 30 dinarjev zaposleni svojci po 70, za tuje goste bo ta cena znašala 15( dinarjev. Enake cene bodo veljale tudi v domu v Bohinju Dom ima zelo privlačno okolico, vendar ni polno zaseden zato ima tovarna sklenjeno pogodbo z tovarno Zlatorogi; Maribora za izkoriščanje 8 ležišč. T.TAVCAJ PRIPRAVE NA JADRALNO SEZONO Jadralna sekcija pri DSNV »NIVO« Celje precej časan dala rezultatov, ki jih je bilo pričakovati. Letos obljub Ijajo, da bo drugače, saj so si člani zastavili dokaj ambicio zen program dela. Tako naj bi na tekmovalnem področju sodelovali na nekaterih regatah, kjer so že dosegali dobre rezultate. Izgradili pa naj bi tudi dostop do SmartinskegJ jezera za jadrnice, tako da bodo lahko tekmovalci in re kreativci hitro in varno splovili svoje športne prip& močke. Cas, ki je še ostal do regat pa jadralci izkoriščajo za zadnja popravila in treninge. J. K CEUE: ZDAJ ŽE RUŠEVINE Vrsta hišic, v prvi je bila nekoč tudi Vulkanizacija, ri vogalu med Ljubljansko in Jurčičevo, oziroma Malgaje^^ ulico, se počasi spreminja v ruševine. Ljudje, ki opravljaj'; to delo, so krepko zavihali rokave in dobro opeko pa tu^ drugi material spravljajo na stran. Po vsej verjetnosti bodo še uporabili. MB PRISRČNO SREČANJE V DOMU POČITKA Kulturno društvo »Franc Vrunč« Dobje pri Planini je^ svoje delo vneslo tudi nastope v domovih počitka. TaK" so preteklo nedeljo obiskali Dom počitka v Šmarju P^' Jelšah. Okoli 80 varovancev tega doma je z velikim zan'" manjem in zadovoljstvom spremljalo program dorna"^ pesmi ansambla iz Dobja in njihove folklorne skupi*^^ Posebno smo bili ponosni, ker je to srečanje bilo že drul" po vrsti in torej že lahko govorimo o tradiciji. Naša sret^' nja postajajo tradicija. Še več. Postajamo prijatelji. , Dobjanom je uspelo osvojiti srca vseh prisotnih. Vo^' stvu doma se zahvaljujemo za tako prisrčen sprejeij| Slovo je bilo ganljivo. Nam pa ostane v premisle^ Kmečki človek je ponesel kulturni program našim Ijud®^ v njihov dom. Ali ni s tem izvršil veliko in plemeni^ kulturno poslanstvo? Pa tudi človeško poslanstvo! J. SALOBlP št. 15 - 16. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 zdrava prehrana ZDRAVJE IZ DODRE KUHINJE Tega se še premalo zavedamo v našem vsakodnevnem življenju se še vse premalo zavedamo, da je naše zdravje v veliki meri odvisno od prehrane, od dobre kuhinje torej. Vsi člani družine bi morali poznati osnovna načela zdrave prehrane, saj bi le potem lahko govorili o dobri, pravilni in zdravi prehrani. Vse preveč uporabljamo maščob, čistih sladkorjev in škrobnatih živil, ob tem pa pozabljamo tudi na ustrezen režim prehrane. Pravilna razporeditev obrokov čez dan pomembno vpliva na enakomerno prebavo, na dobro počutje in delovno storilnost. Pogosti skromni obroki - štiri do šest dnevno, obroki, ki vsebujejo vse hranilne snovi vkljuž-no z balastnimi (to so tista z veliko celuloze) zagotavljajo zdravo, varovalno prehrano. Dnevne potrebe po kilo joulih (KJ), oziroma po starem kilokalorijah, razdelimo po obrokih takole: zajtrk: 25-30 odstotkov celodnevnih potreb dopoldanska malica: 5-10 odstotkov kosilo: 20-25 odstotkov popoldanska malica: 5-10 odstotkov večerja: 20-25 odstotkov dnevnih potreb. Primeren način prehrane je odvisen še od nekaterih drugih stvari. Ločiti moramo živila z veliko na-sitljivostjo, kot so pusta beljakovinska živila, zelenjava, sadje, od živil z majhno nasitljivostjo, kot so sladkor, bonboni, čokolada, še zlasti pa so pomembne prehranjevalne navade, ki si jih pridobimo že v prvih mesecih in letih življenja. Prav zaradi tega moramo otroka že v predšolskem obdobju navaditi na zdrav, pameten način prehrane. S pestrostjo pri sestavi jedi, z videzom, vonjem in okusom hrane vplivamo na njegovo kasnejšo izbiro hrane. Pa še nekaj: ko smo za mizo, se zavedajmo, da moramo zaužiti biološko polnovredno hrano - količina sama ne pomeni veliko, razen da povzroči tiščanje v želodcu, pa še od mize potem komaj vstanemo. Po naši vse prej kot zdravi navadi si velike količine hrane običajno privoščimo celo zvečer. Pomislimo kdaj pa kdaj na dva pregovora: »Zajtrkuj s carjem, obeduj š kraljem in večerjaj z beračem!« »Najbolj zdrava telovadba je pravočasno vstajanje od jedilne mize.« POTREBE PO HRANI Povprečne dnevne energetske potrebe so za moškega v starosti 25 let in pri teži 65 kilogramov 11.340 KJ (2700 Kcal), pri ženski iste starosti in teže 55 kilogramov pa 8400 KJ (2000 Kcal). Povprečni dnevni obrok v Sloveniji pa je znatno večji, saj zaužijemo celo od 12.600 KJ (3000 Kcal) do 13.440 KJ (3200 Kcal). PREHRANO OBOGATITI Našo prehrano je treba bolj obogatiti z živili rastlinskega izvora zaradi vitaminov, rudninskih snovi in balastnih snovi, ki nam ne dajejo Joulov (kalorij, pač pa pospešujejo prebavljivost hrane, nas ščitijo pred boleznimi in omogočajo boljše počutje. Meso uživaj mo v zmernih količinah in to pusto, brez odvečnih maščob. Prednost dajemo tudi rastlinskim oljem: koruznemu, sončičnemu, sojinemu, olivnemu... Omejimo čisti sladkor in ga deloma nadomeščajmo z medom. Spomladi učivajmo čimveč surove zelenjave, sadja, surovih sadnih sokov, mineralne vode. Naša prehrana bo uravnotežena, če na dan užijemo živila iz vseh štirih skupin živil: - mleko in mlečni izdelki Pol litra na dan; nosečnice 1 liter, doječe matere 1,5 litra ali sir (30 gramov sira je približno kozarec mleka) - meso, ribe, perutnina ... Enkrat do dvakrat na dan. Nadomestimo ga lahko z jajci, sirom, stročnicami. - zelenjava in sadje Listnato zelenjavo uživaj mo vsaj enkrat dnevno, prav tako krompir. Sadje jejmo najmanj enkrat na dan. - žito, kruh Dva do štirikrat na dan pojejmo kos kruha, enkrat obrok mlevskih izdelkov, kot so kaše, riž, testenine ... Hrano moramo pripravljati previdno in skrbno. Ne puščajmo predolgo narezanih, sekljanih živil na zraku, toplotno živila hitro predelaj mo v jedi in ne puščajmo kuhanih in drugih jedi iz zelenjave in sadja, predolgo stati! Dodatki jedem ali sestavljanje posameznih živil nima samo določenega prehrambenega pomena, temveč tudi tehnološko-kulinaričnega in gastro-nomsko ali organoleptič-nega. Pravzaprav ni živila, ki ga ne bi mogli ustrezno dopolniti z drugim živilom in dobiti okusne jedi. Kombiniranje živil v določenih jedeh spada v kuharsko umetnost. TEDENSKO NAČRTUJMO! Za pravilno sestavljeno prehrano v družini je pomembno, da si gospodinja naredi načrt vsaj za en teden naprej. Pravimo, da je dober načrt pol opravljenega dela. Z načrtnim sestavljanjem jedUnikov se ne boste samo približali pravilni, zdravi prehrani, temveč boste lahko pravočasno nakupili živila, manj bo slabe volje (Joj, kaj bomo pa danes kuhali!), skrajšamo pa tudi čas priprave jedi, s tem pa porabimo manj elektrike, plina in ohranimo v živilih večjo biološko vrednost. ZELENJAVA V UUDSKI ZDRAVILNI PREHRANI Česen - o njegovi zdravilni moči vemo danes že veliko. Česen vpliva na črevesne bakterije - zavira črevesno vrenje in gnitje, zato ga priporočajo pri napenjanju in črevesnih infekcijah. Znižuje holesterol v krvi, preprečuje slabo počutje in glavobole ter bolezni dihal. Uporabljamo ga v nekaterih juhah, pri ribjih jedeh, mesnih jedeh, zelenjavnih prikuhah, solatah... Neprijeten vonj česna zatirajo svež peteršilj, kavina zrna, klinčki in mleko. Čebula ima podoben učinek kot česen: vzbuja tek, krepi, pospešuje prebavo. Surovo čebulo uži-vajmo v različnih solatah vsaj dvakrat na dan! Sicer pa jo uporabljamo v juhah, ribjih jedeh, mesnih jedeh, riževih jedeh, prilogah, prikuhah, solatah (za zagostitev omak je boljša od moke). * Hren uničuje bakterije koli. Priporočamo ga tudi pri revmatizmu, sladkorni bolezni in neješčnosti, uporabljamo za mesne jedi, hrenove omake (kisli, jajčni, jabolčni, smetanov hren), nastrgamo ga v solato iz rdeče pese. Hrenovo vino pripravimo takole: 100 g nastrganega hrena namakamo sedem dni v poldrugem litru vina. Regrat pospešuje izločanje iz telesa, krepi telo, boljša apetit. Uporabljamo ga v solati, z majonezo, za spomladanske juhe, priloge, regratovo priku-ho (kot špinačo). Regratovo vino: 5 litrov regrato-vih cvetov skuhamo v 5 1 vode z limonino in pomarančno lupino. Precedimo, dodamo 2 kg sladkorja, limonin sok po okusu, ohladimo in primešamo žličko kvasa. Vino naj vre 5 dni, nato ga precedimo, nalijemo v steklenice, zamašimo in privežemo za-maške z vrvico. Steklenice shranimo v hladnem prostoru z vratovi nazvdol do dva meseca. Koprive pospešujejo prebavo, krepijo (vsebujejo železo), preprečujejo pojave pomladanske utrujenosti. Priprava je enaka kot pri špinači. Solata iz kopriv: koprive poparimo, ohladimo in začinimo. Vrtna kreša je enoletna, raste zelo hitro, sejemo jo že marca. Dobra je proti glavobolu in izpadanju las, uporabljamo pa jo v solati, za skutin namaz, kot okras namesto peter-šilja. Por žene na vodo, preprečuje gnitje v črevesju. Uporabljamo ga za juhe, prikuhe, zapečenega z be-šamelom, v mesnih jedeh, solati. Zelena solata - sok vrtne solate je blago po-minevalno sredstvo. Solata je voluminozna hrana, zato je primerna pri shuj-ševalnih dietah in v prehrani sladkornih bolnikov. Uporabljamo jo v mešanih in sestavljenih solatah, vitaminskih ploščah. Začinimo jo z oljem, kisom ali limoninim sokom, s smetano ali jogurtom ali z majonezo. Vanjo lahko na kocke narežemo grenivko. Zelje vsebuje veliko kalija, železa, vitamina C in A, zlasti pa veliko celuloznih vlaken. Zmanjšuje holesterol v krvi in s tem preprečuje arteriosklerozo in prezgodnje staranje. Sveže zelje uporabljamo v solatah, juhah, prikuhah, za zeljno musako... Kislo zelje je prav tako dobro v solati, joti, kot Szekely... Mlečna kislina v kislem zelju zavira gnilobne procese v črevesju in krepi. V tem zgodnjem pomladanskem času bodimo še posebno skrbni pri izbiri naših jedi. Nikar pa ne pozabimo, da so prav tako ali pa še bolj zdrava številna cenena živila in nikar ne osiromašimo naših jedilnikov zaradi visokih cen. Skoraj vsa draga živila lahko enakovredno nadomestimo. J02ICA STRUK Zdrava, racionalna prehrana je pravica in dolžnost vsakega občana. Pravilna, družbeno organizirana prehrana je temelj za splošno ljudsko zdravje in moč vsakega naroda. V naši samoupravni socialistični družbi bi morali še bolj težiti za tem, da bi pripravljali čimbolj zdravo, ceneno in pestro hrano. v kuhinji Gostinskega šolskega centra pridobivajo učenci znanje, ki jim omogoča zdravo in dobro pripravo hrane. V ŠOLAH PROSTO, V KOLEKTIVIH DELO! Ker je več organizacij združenega dela v celjski občini želelo podaljšati prvomajske praznike tudi na 28. 29. in 30. aprila, sta Izvršni svet Skupščine občine in Občinski svet Zveze sindikatov izdali priporočilo, po katerem naj v kolek tivih, predvsem zaradi boljšega gospodarjenja, večje produktivnosti dela in boljše izkoriščenosti delovnega časa tudi v teh dneh organizirajo delo tako, da bo v čim večji meri zagotovljeno nemoteno izvajanje proizvodnega procesa. To pomeni, da morajo v vseh organizacijah združenega dela, razen v tistih, ki so te dni že na začetku leta določile za proste, zagotoviti redno delo. V skladu s tem mora biti tudi koriščenje rednih dopustov. Vse organizacije združenega dela, ki bi imele opravičljive razloge za odstop od tega priporočila, morajo najpozneje do 20. aprila predložiti ustrezno zahtevo izvršnemu svetu, ki bo za tem skupaj z občinskim svetom Zveze sindikatov ocenil njeno upravičenost. MB MOZIRJE: POVIŠANA STOPNJA NE PRIDE V POŠTEV! Zaradi preskromne udeležbe delegatov občinske interesne skupnosti socialnega varstva, je razprava o družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, v sredo, 8. aprila, potekala le med delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Mozirje, ki so v nadaljevanju razpravljali še o nekaterih drugih pomembnih vprašanjih. Ko je beseda tekla o gibanjih vseh oblik porabe Jani v občini, so se še posebej ustavili pri okoli štirimilijonski izgubi, ki jo je imela občinska skupnost za zdravstveno varstvo. Delegati so se strinjali s predlogom izvršnega sveta, da mora zdravstvo najprej samo poskrbeti za sanacijo in poiskati vsa pota za rešitev položaja, kajti misel, da bi s povišano prispevno stopnjo odstranili primanjkljaj, ne prihaja v poštev. Pa tudi sicer so menili, da bi moralo o viških sredstev, ki nastajajo v interesnih skupnostih, odločati edinole združeno delo! Na skupni seji delegatov dveh zborov so sprejeli še odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalcev občine. Akcija bo od 28. maja do 3. junija letos, zajela pa bo vse nad 39 let stare občane. M. BOZIČ CELJE: SREČANJE SLOVENSKIH DOMOV Mladi, ki bivajo v domovih za učence, se te dni mrzlično pripravljajo na svoje srečanje, na Domiado, ki bo od 17. do 19. aprila v Celju. Na njem bodo prikazali svoje delo na športnem in kulturnem področju, se spoznali in sprijateljili. Približno 400 mladih se bo zbralo v Celju. Stanovali bodo v domu Karel Destovnik-Kajuh. V petek se bodo predstavili s kulturnim programom, isti dan pa bodo pričeli tudi s športnimi tekmovanji. Tekmovanjem so letos priključili tudi poznavanje splošne ljudske obrambe. Še to - Celjani bodo branili lanskoletno prvo mesto, ki so ga osvojili v Kranju, zato se še toliko bolj pripravljajo, pri tem pa se srečujejo tudi s težavami. Za nekatere športne panoge so skupne priprave skoraj nemogoče. V času srečanja bo v Kajuhovem domu tiskovni informativni center, kjer bodo imeli zbrane vse podatke o dogodkih in rezultatih tekmovanja. URŠKA KOLENC ŠOLSKE NALOGE O OF Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij pri predsedstvu OK SZDL Žalec obljavlja v sodelovanju z občinskim odborom ZZB NOV, OK ZKS, OS ZSS in OK ZSMS nagradni razpis za najboljše šolske naloge ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda. V razpisu bodo sodelovali učenci četrtih in osmih razredov osnovnih šol ter dijaki Centra usmerjenega izobraževanja. Sedem najboljših nalog bodo nagradili, vsi ki se bodo poleg tega še izkazali s svojimi spisi, pa se bodo udeležili enodnevnega nagradnega izleta v bolnico Franjo. OČIŠČEVALNI AKCIJI V CELJU IN ŽALCU Akcije pod naslovom »Očistimo naše okolje za nas in za praznik« imajo v celjski občini tik pred dnevom OF in prvim majem že dolgoletno tradicijo. In vselej so lepo uspele. Tokratna, ki bo v vseh krajevnih skupnostih v občini, bo v soboto, 18. t.m. dopoldne, med sedmo in dvanajsto uro. Prostovoljci se bodo lotili predvsem podstrešij, kletnih in drugih prostorov ter iz njih odstranili vse, kar tjakaj ne spada. Prav zato bo komunalna delovna organizacija postavila na določena mesta v sleherni krajevni skupnosti tudi kontejnerje. Seveda pa bo akcija zajela tudi okolja hiš, zelene in druge površine! KK SZDL 2alec je prejšnji teden, 7. aprila organizirala razgovor za akcijo čiščenja okolja v KS Žalec. Odločili so se, da bo akcija v soboto, 18. aprila s pričetkom ob 8. uri dopoldan. Zbirališče za akcijo bo pred šolo Peter Šprajc-Jur, kjer se bodo člani društev v Žalcu, občani Žalca in šolska mladina opdravili po mestnih četrtih in na Lož-nico. Organiziran bo tudi odvoz zbranih odpadkov. Letos bo tako že druga akcija čiščenja našega okolja in upati je, da bo tudi udeležba boljša kot lani. Potrebno je samo nekaj ur dobre volje, kar bo poplačano s prijetnim občutkom: to smo storili, da bo naše okolje bolj čisto. S. M. 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 15 - 16. april 1981 \/. kozjanski kulturni teden SEDAJ POUDAREK MNOŽIČNOSTI Šmarska in šentjurska občina strnili prikaz kulturnega delovanja Posebnost letošnjega tradicionalnega kulturnega tedna na Kozjanskem, je v množičnosti prireditev in njihovih izvajalcev. Na odrih v krajih šentjurske in šmarske občine se bo kulturni utrip nadaljeval vse do 9. maja, ko bo v Virštajnu sklenjen V. kozjanski kulturni teden. V zaključni predstavi se bodo tedaj predstavili člani kulturnega društva iz Dobja pri Planini s Flo-rentinskim slamnikom. V tem času pa si je občinstvo, ki je te prireditve že sprejelo za svoje, ogledalo, ogledalo kar 15 predstavah koncertov. V Bistrici ob Sotli so zaploskali Jari meščanski v izvedbi KD Ilija Gre-gorič iz tega kraja. Moški pevski zbor iz Planine je imel koncert na Kalobju skupaj s tamburaši iz Dobjega. V Ko-strivnici so nastopili pevci iz Šmarja pri Jelšah. V Kozjem so mladi zaigrali Antona Pomperdona, predstavil pa se je tudi moški pevski zbor iz Stojnega sela. Kulturno društvo Virštajn je z Raztrganci gostovalo v Lesičnem, kjer so gledališčniki iz Smartnega ob Paki uprizorili tudi igro Bližina človeka. V Polju ob Sotli so mladinci iz Smarij zaigrali Dvojčici. Prireditve V. kulturnega tedna niso obšle Rogaške Slatine, kjer je bil jubilejni koncert ob 15-letnici moškega zbora in nekaj dni ka sneje še otvoritev razstave Franca Godca. Na skupnem koncertu v Rogatcu so nastopili pevci iz Stojnega sela in folkloristi iz Rogaške Slatine. V Šentvidu pri Planini je bil v novem kulturnem domu koncert ženskega pevskega zbora iz Šentjurja, v Šmarju so zapeli domači pevci in zaplesali folkloristi iz Dobjega. Na odru v Zibiki so se igralci iz Virštajna ponovno predstavili z Raztrganci. Prireditve široko zasnovanega in ra- zraščenega kozjanskega kulturnega tedna se nadaljujejo. S Pogumnim Tončkom bodo 18. aprila ob 18. uri v Bistrici ob Sotli nastopili člani mlade igralske skupine Zarja iz Šentvida pri Planini. Istega dne zvečer bodo v tem kraju otvorili razstavo Titovi kraji - naši kraji. Otvoritev iste razstave bo dva dni kasneje v Lesičnem, kjer bo ob tej priložnosti nastopila ritmična skupina Zvezdice iz Celja. 22. aprila bodo razstavo prenesli na Planino pri Sevnici. Tega dne bo v Lesičnem ob 17. uri pogovor o amaterski dramski dejavnosti. 25. 4. ob 17. uri pa tudi revija pevskih zborov iz občine Šmarje. Krajani iz Loke si bodo lahko ogledali Jaro meščanko. 26. aprila bodo Dobjani ob 15. uri v Virštajnu uprizorili igro Florentinski slamnik, v Zibiki pa bodo ob 15.30 gostovali Bistri-čani z Jaro meščanko. Naslednjega dne bo v Kozjem odprtje razstave o kozjanskih kulturnih spomenikih. Kulturni teden se bo nadaljeval še v maju. Tako bo 3. 5. ob 11,30 koncert pevskega zbora Kozje, ki ga bodo popestrili še recitatorji. S Florentinskim slamnikom ob 9. 5. sklenjen V. kozjanski kulturni teden. . M. PODJED KONCERT IZ GRUZIJE Nocoj ob 19.30 bo v Narodnem domu v Celju nastopila pevka romanc NANI BREGVADZE ob spremljavi instrumentalnega ansambla »Orero« iz Tbilisija. Pevka, ki žanje velike uspehe po Evropi, Aziji, Afriki in drugod. zvezno priznanje rtv NAGRAJENI GLASOVI MPZ OŠ I. celjske čete dobil najvišje priznanje Jugoslovanska radiotele-vizija podeljuje vsako leto posebna priznanja za dosežke na področju zborovskega petja. Radiotelevizijske hiše iz vseh republik in pokrajin pošljejo posnetke zborov, ki so razdeljeni v osem kategorij. Posebna komisija posluša in oceni te zbore, ne da bi vedela, kateri zbor poje posamezno pesem. Radiotele-vizija Ljubljana je za leto 1980 poslala v I. kategoriji posnetke Mladinskega pevskega zbora osnovne šole I. celjske čete Celje, ki je prejel tudi prvo nagrado. Zborovodja omenjenega zbora je že vrsto let Dragica Žvar, ki je z njim osvojila tudi zlato priznanje na Mladinskem pevskem festivalu leta 1979 v Celju. Na vprašanje, katero priznanje ima večji pomen, je odgovorila: »Glede na to, da na mladinskem pevskem festivalu podelijo več zlatih medalj, na tekmovanju RTV pa je samo eno prvo mesto v določeni kategoriji, bi lahko smatrali, da ima zadnje priznanje večjo veljavo. Prav gotovo pa je, da komisija na tekmovanju RTV posluša posnetke najboljših jugoslovanskih zborov po posameznih kategorijah.« Zakaj se je RTV Ljubljana odločila, da pošlje na to tekmovanje ravno posnetke vašega zbora? »2e vrsto let zelo dobro sodelujemo z našo republiško radijsko in televizijsko hišo in smo zanjo posneli tudi veliko pesmi. V zadnjem času pa je naš zbor dosegel tudi precej uspehov, tako doma kot na tujem. Verjetno je bilo to odločilno, da so na zvezno tekmovanje poslali posnetke našega zbora.« Kje je ključ do uspehov, ki jih je v zadnjih letih dosegel MPZ osnovne šole I. celjske čete: »Osnova za uspeh je vsekakor načrtno delo. Na naši šoli imamo dva zbora, otroškega in mladinskega. Tako v mladinskem zboru pojejo otroci, ki so osnovno pevsko izobrazbo dobili že v otroškem zboru. Drugi vzrok pa je verjetno sodoben repertoar pesmi. Nekateri dirigenti se branijo modernejših priredb, kar menim, da je narobe.« Mladinski pevski zbor osnovne šole I. celjske čete bo imel priložnost pokazati svoje znanje tudi na letošnjem Mladinskem pevskem festivalu v Celju, ki bo od 28. do 31. majo v dvorani Narodnega doma. F. P. XIV. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE, Od 28. DO 31. MAJA 1981 Mladinski zbor »Ščečinski slavčki* iz Ščečina na Poljskem je že sodeloval na celjskem festivalu leta 1977. Takratnim poslušalcem je gotovo ostal v spominu po značilnem zvoku, saj ga sestavljajo izključno dečki. Tekmovalni dan za mednarodne zbore bo v soboto, 30. maja. UMETNOSTNA VZGOJA V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU Svet za kulturo pri OK SZDL se je sestal v ponede. Ijek z namenom, da z večih stališč prouči, kako pote kajo priprave na usmerjeno izobraževanje, oziroma nj predmet umetnostne vzgoje v novem učno-vugojnerr procesu. Pogovarjali so se o učbenikih in se zavzeli, da naj b bili enotni in da jih ne bi bilo preveč. Predmet umet nostne vzgoje naj bi bil za učence doživetje, ne pj skupek golih informacij. V jeseni se bomo brez dvomj srečali tudi s kadrovskim problemom. Kadrov ni ve liko in tudi razpisni pogoji zanje so prezahtevni. Člani sveta za kulturo so videli rešitev v tesnejšen povezovanju med šolami in kulturnimi institucijami \ Celju in dali pobudo, da bi se čimprej sestala izvršn; odbora kulturne in izobraževalne skupnosti ter akti\ ravnateljev celjskih srednjih šol in še pred pričetkon počitnic razpravljali o tej problematiki. M. POD JEr NAGRADA PETRU BOŠTJANČIČU 13. april je dan jugoslovanskih gledališč. Tega dn( zvečer je bila v Ljubljani slovesnost, na kateri so tren slovenskim igralcem podelili nagrade ZDUS. Ena j( prispela tudi v Celje. Dobil jo je Peter Boštjančič zi uspešno odigrano vlogo Branka v Jovanovičevi igr Karamazovi ali Prevzgoja srca. MI ZAKLJUČENA »NAŠA BESEDA« V ŽALCU v žalski občini so od 4. do 12. aprila organizirali 6 srečanje Naša beseda in ga že po tradiciji razdelili nj posamezne skupine. Tako so letos v Preboldu gledal več ali manj recitale, na Gomilskem pa celovečern( gledališke uprizoritve. Posebnost Naše besede v žalsk občini je tudi v tem, da nastopajoče ne delijo na mlad( in stare ampak vse skupaj vodijo kot enotno gledališke gibanje. Posebnost letošnje Naše besede je bre; dvoma veliko število šolskih kulturnih društev (Vran sko, Petrovče, Prebold in Šempeter) ter osnovnih or ganizacij mladine (Vrbje, Braslovče, Žalec, Polzela Gomilsko), Grižani pa letos niso nastopili. Po vseh nastopih so bili z nastopajočimi tudi stro kovni pogovori o posameznih uprizoritvah. Trenutne je podoba v žalski občini takšna, da so izvedbe recita lov ostale več ali manj na ravni prejšnjih let, k slabš učinkovitosti pa so prispevale tudi organizacijske te žave (skupine do zadnjega niso vedele kje bodo nasto pale). Gledališke predstave razen Skupnega stanova nja iz Braslovč, slonijo na zastarelih tekstih s povzdig njenim pedagoškim prstom. Poudariti pa je treba, da ž^ski občini posebno v zadnjem času tudi amaterske gledališko gibanje ubira vztrajne korake k napredku. D. M POGLED NA PLATNO DRAGI OČKA Pozornost celjskega filmskega občinstva zasluži t< dni italijanski film Dragi očka, ki ga je 1979, leti posnel režiser Dino Risi, v glavnih vlogah pa so s( predstavili Vittorio Gassman, Stefano Madia, Au rore Clement in drugi. Film je bil prikazan tudi m Festu 1980. leta in se ponaša z več pomembnim: nagradami s tujih filmskih festivalov. Film Dragi očka je sodobna družbena drama, ki si zž cilj zastavlja razgaljenje odnosov v moralno skrhani ir dvolični meščanski družini na eni plati, z druge stran pa gleda za kulise terorizma v sosednji Italiji. Očka jt bogatin, nekdanji borec odporniškega gibanja, zda; zaziban v lagodno razkošje meščanskega življenja, kjei mu navidez ne manjka ničesar. Živi ločeno od žene, t katero ima tri otroke in med njimi sina, ki je svojska vase zaprta in nedoumljiva osebnost. Očetovo življenj« teče po utečenih tirih naslajanja z bogastvom in pre lepo ljubico in v zelo površnem zanimanju za okolje, še posebej za lastno družino. Toda, oglasi se vest. Oče naključno odkrije sinov dnevnik in prične skozenj razkrivati bolečino in obup, ki spremljata sina v njegovem življenju. Zgrožen spozna, da se je sin priključil tudi teroristični skupini, ki načrtuje umor skrivnostnega »T«. Kdo je ta T? In še bolj, kdo je osebnost, ki živi v tem tujcu, ki je sad lastnega telesa? Kako znova pridobiti zapravljeno zaupanje in ljubezen sina, kako ga rešiti pred nesmiselnostjo terorističnega nestrinja-nja s plehkostjo meščanskega življenja in bivanja? To so temeljna vprašanja, ki jih zastavlja film Dragi očka. Z odgovori pa postaja značilna italijanska dru; žinska drama, kronika dela italijanske sodobnosti, pri čemer je film mnogo močnejši, ko govori o odnosih v prosluli družini, kot v delu, kjer se loteva terorizma med mladimi, ki ga jemlje kot danost. V klasičnem slogu režiserja Dina Risija je svoji re snosti navkljub to film, ki je zelo gledljiv, posebej pa velja izpostaviti izredne igralske dosežke Vittoria Gas-smana v vlogi očeta in Štefana Maddia, v vlogi sina. BRANKO STAMEJCIC št. 15 - 16. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 /N/OV/0 /z galerije prekorje (NE)SLUTENE PROSTORNINE ČASA Kako dela in razmišlja kipar, ki je naši revoluciji postavil že mnogo spomenikov, toda brez vinetujev s puško v roki« Neopazno so minila tri leta ustvarjanja v galeriji na Prekorju, ki je tudi do-movoanje akademskega kiparja Vasilja Cetkoviča-Vaska. Neopazno za tiste, ki ga seveda ne poznajo in mislijo, da kipar dela samo tedaj, ko o njem pišejo tudi časopisi. Čeprav niso današnji časi v ničemer lažji ali boljši od tistih, ko je v majhnem ateljeju še v Zadobrovi, kjer so se zbirali tudi mladi literati ob tudi tedaj rojeni literarni reviji Obrazi, za svoje , znance in prijatelje, pa tu-j di za naključne (a vedno , dobrodošle prišleke), ku-, hal v oblicah krompir, pa I se je v kiparja iz domovine očeta Gorskega venca, I danes naselil ustvarjalni nemir, ki v sebi združuje I zrelostna spoznanja o življenju, človeku in njegovem upodabljanju. Zrelostna tudi v oblikovnem smislu, kajti njegovi zad-I nji ciklusi, zla^i pa Horti-; kultura 81 in najnovejši, ki pravkar nastaja (goto-I vih je že preko 50 skulp-' tur), pa kažejo na umirjeno sintezo doslej prehoje-: ne poti, ki ima v svoji bodočnosti trdno začrtan .. cilj. Zato bo nedvomno za i kiparja tudi zadoščenje junijska razstava v Beo-. gradu, kjer bo razstavljal s j5likarjem Jožo Horvatom -Jakijem in kjer si bodo J lahko na Terazijah Beo-Jgrajčani ogledovali dela . črnogorskega Celjana. -Nič manjše zadoščenje pa mu ne pomeni tudi letos apovedana razstava čr-)nogorske umetnosti od začetkov do danes, ki jo .organizira Muzej Cetinje in bo odprta junija mese-,ica v Moskvi, prepotovala pa bo še dobršen del Sov-^tske zveze in Evrope. Na ^ej mogočni razstavi sode-llujeta še dva v Sloveniji Iživeča črnogorska likov-inika in sicer slikar Rati-jmir Pušelja, ki živi in dela !v Celju in kipar Momo IVukovič iz Ljubljane. J V prvih mesecih letoš-> njega leta se je nekaj Cet-I kovičevih skulptur iz najnovejšega ciklusa znašlo tudi v eni od likovnih galerij v kalifornijskem mestu Carmel, 24. aprila pa bo otvoritev rastave njegove male skulpture v Sa-vinovem salonu v 2alcu, ki bo odprta do 15. maja. Po končanem ciklusu Hortikultura 81, kjer je Ustvaril preko 50 skulptur in jih tudi razstavil v Likovnem salonu v Celju, je kipar v enem zamahu prijel z novim ciklusom, ki pa je v bistvu nadaljevanje prejšnjega, vendar z lovega vidika. Čeprav podobno kot ostali njegovi kolegi (vsaj tisti, ki so svobodni ustvarjalci), prepuščen lastni iznajdljivosti 'n prodornosti, je v miru Svojega delovnega prostora snoval nove oblike in iskal nova razmerja v materialu, prostorskih odnosih, v življenju materije in Poduhovljenosti končnega sporočila vsake skulp-^Ure posebej. Kipar se vedno bolj zaveda dejstva, da pri ustvarjanju skulp-^Ure enemu kosu odvzela in drugemu dodaja in s tem ustvarja nova ravno-težja prostorske in obli-■^ovne narave. Nič čudnega pa seveda ni, če pri vsam tem naleti na mnoge težave, podobno kot vsi njegovi kolegi, ki se ukvarjajo s sodobno, moderno obliko. Izvirni greh za večino težav je treba še vedno iskati v počasnem prodoru umetnosti v našo zavest, moderni izrazi pa imajo pri tem še specifične probleme. Pojasnilu k temu stanju še vedno odlično daje misel Herberta Reada, ko pravi v eni od svojih knjig: »Očitno dejstvo je, da se umetnost kot tudi vsi drugi vidiki človeške zavesti razvijejo prej kot baje-slovje. To je eden do splošnih zakonov umetnostnega razvoja. Grških mitov ni bilo, dokler grški pašniki in umetniki niso izumili oblik, v katerih je bilo moč bajke opisati in obdelati. Slika zmerom prehiteva idejo. Zato moramo biti v zvezi s sedanjim zgodovinskim obdobjem pripavljeni na umetnost, ki si odkriva oblike, na katere družba še ni pripravljena, še manj pa navajena. Kakor se je na primer funkcionalna arhitektura pojavila, še preden so v družbi nastopile navade, ki bi bile za takšno arhitekuro primerne, tako sta tudi moderno slikrstvo in kiparstvo ustvarila vidne simbole, ki prehitevajo razumska pojmovanja ali družbeno uporabo teh simbolov.« Naše življenje je danes obloženo z množico likovnih informacij, tako skozi arhitekturo, ki sama po sebi vsebuje nešteto likovnih elementov (slikarske ali kiparske narave), kot skozi notranjo opremo naših bivalnih ali družabnih prostorov. Povsem nedvoumno je, da moramo kot sooblikovalci (pa seveda tudi kot porabniki - kakšna neotesana beseda!) ta prostor sooblikovati, vplivati na dejavnike, ki imajo izvršno nalogo. da svoje delo kar najbolje opravljajo. V to verigo prizadevanj bi morali biti vključeni vsi: od predšolske likovne vzgoje, pa šolske, da o nalogah v usmerjenem izobraževanju ne govorimo, pa v vlogi Zveze kulturnih organizacij kot predstavnice najbolj množične skupine kulturnikov vseh vrst in dejavnosti, pa preko poklicnih kulturnih ustanov, kjer nas o likovnem življenju informira tudi gledališka predstava, ne samo uradni likovni razstavni prostor ali muzejske zbirke, itd. Vse naše delovanje je marsikdaj podzavestno usmerjeno k tesni povezavi z likovnostjo, samo na različnih stopnjah dojemanja in zavedanja. Povsem jasno je, da v takšnem svetu in takšni »duhovni« organizaciji imajo izredno pomembno vlogo prav likovniki sami. Zato je zelo čudno, da v celjski občini prav likovna organizacija (mislim na društveno obliko delovanja) med najmanj delavnimi in kjer izključno izstopajo posamezniki na osnovi lastnih pobud, iznajdljivosti. Kmalu zrastejo v očeh javnosti kot privatniki, kot pridobitniki in od tega trenutka dalje družbo zanimajo samo še njihovi honorarji, premoženje in ugled. Nerazumljivo je, da se likovniki ne povežejo v enotno organizacijo (kot je že nekoč bila), kjer bi združevali svoje interese, enotneje nastopali na področju oblikovanja kulturne politike in se sploh znašli kot enakopravni dejavniki samoupravne prakse. Se med seboj dogovarjali, medsebojno in na organiziran način lažje reševali organizacijske, materialne, finančne in ne nazadnje tudi vsebinske probleme svojega dela. Svobodnim ustvarjalcem je sedanji čas nenaklonjen. Vse naložbe v ne produktivne zadeve so strogo omejene. 2e prej jim ni čas kdove kako cve-tel v smislu splošnega družbenega razumevanja, zdaj je še ostreje in znašli so se na čistini, kot temu pravimo. Nihče se z njimi ne ukvarja. Kiparji so še obremenjeni z visokimi materialnimi stroški, pa naj si gre za dela v betonu, lesu, železu ali kakšnem drugem materialu. Ko načrtujemo nova urbana okolja nihče ne misli nanje. Se manj, da bi vprašali krajevno skupnost, kaj krajani menijo o svojem socialnem okolju in če jim je vseeno, če živijo v getu kot ujetniki betona in brezdušnih prostorskih kombinacij. V Celju so propadli vsi natečaji. Ob lanski Hortikulturi je bil natečaj izveden na hitrico, kampanjsko, čeprav je pomenil morda lastovko, ki napoveduje pomlad na tem področju. Vse kulturne komisije in vsi družbeni organizmi bi se morali bolj boriti, zavestno in hote za lepše okolje tudi v smislu opremljanja z likovnimi izdelki.^ Odličen primer je gostišče Turška mačka, Kovinotehna in morda še kakšen objekt. Vse ostalo pa je plod naključnosti. V Celju je že pravilo, da povsod tam, kjer na novo stoji kakšna skulptura, v tisto zgradbo, ali tam, kjer prebiva investitor, zaide preiskovalec iz UNZ ali SDK. Pa je to vseeno, ali gre za kiparja Cetkoviča ali koga drugega. Redke so likovne ustanove, ki se ukvarjajo z razstavno dejavnostjo, da izdajo avtorju tudi razstavni katalog, čeprav ta predstavlja osnovni dokument o razstavi. Toda katalog je danes še vedno pojem luksuza, »ki si ga je izmislil tisti, ki razstavlja«. Še bi lahko našteval, pa bi zmanjkalo prostora. Stanje ni v drugih občinah ali kar v vsej Sloveniji nič boljše. Ce so kje kakšne svetle izjeme, so kvečjemu zato, da potrjujejo pravilo, kot temu radi rečemo. V Celju organizirano deluje Društvo likovnih amaterjev. Poklicni kolegi bi se lahko zgledovali po njih. Kipar Cetkovič s Prekorja, ima, to sem že ničkolikokrat napisal, vrata odprta za vsakogar. Tudi uvod v to pisanje namerno poudarja njegove sedanje načrte, to pa zato, da bi sleherni bralec lahko doumel, da prava ustvarjalna sila ne usahne v nobenih pogojih in razmerah. Da kljub temu, da če ni na razpolago ustreznega materiala ali pa od zunaj sogovornika, ki bi avtorju pomagal odpirati ventile notranjih stisk, ki so sestavni del vsakega ustvarjanja, lahko nadaljuje svoje delo. Nekoliko bolj razočaran, kot je bil včeraj zaradi vsega, kar opaža v sebi, saj iz tega lahko črpa zamisli, navdihe pa tudi delovne navade za svojo umetnost, v katero brezmejno verjame in zanjo živi, za njo stoji, zna zanjo udariti po mizi. BESEDILO DRAGO MEDVED SLIKE ROMAN FONDA JURČE VREZE 75-LETNIK Jurče Vreže je bil rojen 16. aprila 1906. leta v Šmarju pri Jelšah, na majhni kmetiji, ki je morala preživljati osmero ojrok. Vsi v hiši so veliko prepevali. Jurče pa se rad spominja, kako je prepeval zajcem in kravam in se tako pojoč z njimi pogovarjal. Domači so fanta po tedanjih navadah namenili za duhovnika in skrb za njegovo vzgojo je prevzel stric, ki je bil v Mariboru duhovnik. Tako je Vrežet^vodila pot na nižjo gimnazijo v Maribor. K prof. Druzoviču ga je stric vpisal k pouku violine, sam pa ga je poučeval igranja na harmonij. Gimnazija je stala nasproti učiteljišča, od koder se je mnogokrat slišalo prepevanje in to petje je Vre-žeta tako prevzemalo, da se je v srednjo šolo vpisal na učiteljišče. Tako mu je vse glasbeno znanje posredoval Prof. Druzovič. Že v tretjem letniku učiteljišča je dirigiral šolskemu zboru, ustanovil pa je tudi svoj študentski zbor. Prvo delovno mesto je bilo dodeljeno Vrežetu 1926. leta na osnovni šoli v Šoštanju. Poučevati je začel v petem razredu in kar pri razrednem petju za prvo šolsko proslavo v decembru istega leta na-študiral tri triglasne pesmice. Nastop in petje je bilo za takratni Šoštanj pravo odkritje, posledica pa, da so na šoli ustanovili mladinski zbor Zvonček, ki se je kmalu uvrstil med najkvalitetnejše zbore pred vojno. Vreže je v Šoštanju ustanovil tudi mešani zbor. Ker na številne nastope in koncerte nikoli ni upal vabiti skladateljev in novinarjev, nima iz predvojnega časa prav nobene dokumentacije. Ohranjen je le koncertni program koncerta ob 10-letnici Zvončka, na katerem je zbor izvajal skladbe skladateljev Pirnika, Cvetka, Tomca, Kogoja in Adamiča, ki nam kaže sodobno dirigentovo usmerjenost. Kot levo usmerjeni kulturni delavec je Vreže v Šoštanju organiziral znane Slovenske večere, polne slovenskih recitacij in slovenskega petja, ki jih je pripravljal s študenti. Razumljivo je, da so mu zaradi tega neprestano grozili s premestitvami in ga preganjali in ga 1940. leta tudi premestili na v tistem času najslabšo slovensko šolo Pečice na Bizeljskem, kjer ni bilo mogoče ustanoviti nobenega zbora, niti ni bilo mogoče kakšno drugo kulturno udejstvovanje. Tako je vojno Vreže dočakal na Pečicah, toda zaradi delovanja proti okupatorju, v katerega je vključeval tudi skupino študentov iz Šmarja, je bil že prvo leto vojne izgnan v Avstrijo, na Vzhodno Štajersko, kjer je do konca vojne delal kot bančni uradnik. Po osvoboditvi 1945. leta je Vreže postal upravitelj osnovne šole na sv. Emi nad Podčetrtkom, že naslednje leto pa je postal učitelj glasbe na takratni nižji gimnaziji v Celju. Ustanovil je mladinski zbor France Prešeren, ki je bil kmalu v kvalitetnem vrhu slovenskega petja, mešani zbor France Prešeren, nazadnje pa je vodil mladinski zbor III. osnovne šole, danes zbor osnovne šole I. celjske-^ete Celje. Na vprašanje, od kod je črpal znanje za vse te uspehe na zborovskem področju, je Vreže povedal, da je bil v glavnem prepuščen sam sebi. Leta 1937 je v Ljubljani na tečaju za folkloro pri F. Maroltu prvič slišal za načrtno glasovno izobrazbo. Sam je pevske vaje začenjal z venčkom narodnih pesmi, da so se pevci razpeli, potem pa je zbor učil le na principu melodičnega odmeva, saj je bil tudi sam odličen pevec. Drugi bogati vir znanja pa mu je bilo Društvo glasbenih pevovodij, ki so ga 1936. leta ustanovili v Slovenskih Konjicah. Predsednik Društva je bil Vreže, idejni vodja Društva pa je bil skladatelj Makso Pirnik. Namen Društva je bil širiti, poglabljati in posodabljati pevsko kulturo, torej vzpodbujanje, da bi prepevalo čim več zborov, da bi bilo petje kvalitetnejše (v ta namen je Društvo organiziralo tudi dva tečaja) in da bi zbori posegali po sodobnejši literaturi. Društvo je izdalo tri zbirke mladinskih zborov, ki so poleg sodobne vsebovale tudi socialno tematiko. Ideja o mladinskem pevskem festivalu v Celju je Vrežetova ideja. V njem je vzniknila že pred vojno, uresničil pa jo je po vojni, ko je 1946. in 1947. leta popolnoma sam organiziral prva dva festivala. Okrajni svet svobod mu je za idejo in organizacijo festivala podelil priznanje. Kasneje so k delu pri festivalu pristopili tudi novi sodelavci in pripeljali celjski festival do današnjega ugleda in veljave. Vreže je tudi prvi organizator zborovodskih seminarjev v Celju. Na prvem seminarju 1946. leta je predaval F.Ma-rolt, z leti pa se je krog predavateljev širil, prav tako se je spreminjal kraj seminarjev, med organizatorji pa še vedno srečujemo prizadevnega akterja teh seminarjev. Z upokojitvijo aktivnost za delo, ki služi zborovskemu delu petju, Vrežetu ni usahnila. Prav sedaj na festivalu v Celju ureja bogato knjižnico notnega in ostalega materiala, ki naj bi pomagal zborovodji pri delu z zborom. Vrežetova iskrena želja je, da bi jo slovenski zborovodje kar najbolj množično tudi uporabljali. Naša želja ob koncu tega zapisa pa je, da bi Jurče Vreže še vrsto let lahko delal kot doslej - za glasbo - ZA pftje DRAGICA ZVAR 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 15 - 16. april 1981 BEZINA NE VERJAMEMO! Odlagališča odpadkov zato zavračajo v konjiški občini že nekaj časa iščejo možne kraje za sanitarno odlagališče odpadkov, saj bo sedanje odlagališče odpadkov na Bregu možno le do leta 1983, ko nameravajo področje, kjer leži, meliorirati. Kljub vsem naporom, kljub poglobljenemu proučevanju, kljub številnim razgovorom, doslej še niso uspeli in so tudi v družbeni plan občine za srednjeročno obdobje 1981-85 zapisali, da se bodo odločili za tisto novo lokacijo za odlagališče odpadkov, ki bo najbolj ekonomična glede na pridobitev prostora, ureditev prostora in na tekoče stroške deponiranja odpadkov. Pa so takšen prostor že našli, vendar zaradi odpora krajanov, ki temelji na nezaupanju, z odlagališčem v Bezini zaenkrat nič ne bo. Štiri možne lokacije je proučila strokovna organizacija SMELT Ljubljana: v Bezini, Mlačah, kamnolomu Kongrad v Slovenskih Konjicah in že obstoječo na Bregu. Ugotovili so, da bi bilo odlagališče v Bezini najcenejše, da bi zadoščalo vsaj za 50 let in da bi zaradi središčne lege te krajevne skupnosti v občini bil tudi prevoz odpadkov zaradi kratkih razdalj najbolj smotrn. Ob tem pa so tudi zagotovili, da ure-leno odlagališče ne bi niti najmanj negativno vplivalo na življenje v tej krajevni skupnosti. Ravno temu pa Krajani kratko malo ne verjamejo. To so povedali tudi na skupnem sestanku s predstavniki občinske družbenopolitične skupnosti in orga-:iizacij. Krajani Bezine načelno odklanjajo pristanek za sanitarno deponijo v njihovi krajevni skupnosti, ker bi nekateri krajani izgubili del zemljišč, ker se boje okužbe pitne vode, ker se boje onesnaženja zraka zaradi slabega prezračevanja doline, ker se boje razvoja glodalcev in mrčesa in da bi upravljalec odlagal tudi kemična strupena sredstva, industrijske in fe-kalne odpadke. Do vsega tega seveda ne bi moglo priti, če bi bilo odlagališče urejeno po vseh predpisih. To pa je tisto, čemur ne verjamejo. Zal kar utemeljeno, saj se lahko vsak dan prepričajo, kako je urejeno sedanje odlagališče na Bregu. Kar predaleč je še od zglednega. Res je dosti boljše, odkar je ograjeno in varovano, pa vendar si ga ni mogoče želeti za soseda. Ob zadnjih dveh požarih na odlagališču je dimna zavesa prekrila celo dolino. Mimogrede - zakaj je do njiju prišlo, niso niti točno ugotovili, nihče pa tega tudi ni prijavil zaradi onesnaževanja okolja, čeprav so to obravnavali kot možen vzrok za prometne nesreče v času požara (nepotrj^). Krajani Bezine vse to seveda vidijo, slišijo, pa tudi vohajo lahko. Strokovna zagotovila, da bo pa pri njih drugače, pri istem upravljalcu odlagališča, pač ne zaležejo. Zelo preprosto. Ker pa je novo odlagališče odpadkov v konjiški občini nuja, so se odločili, da bodo iskali še druge možnosti. MILENA B. POKLIC VEČER LJUDSKIH PLESOV NA DOBRNI Minulo soboto je celjska folklorna skupina ZPD »France Prešeren« imela v gosteh folkloriste iz Ceričev pri Vinkovcih, ki so Celjanom vrnili obisk po lanskoletnem nastopu celjskih plesalcev na Vinkovačkih jesenih. Gostje so skupaj z gostitelji priredili celovečerni folklorni nastop v Dobrni v zdraviliški dvorani. Gostje so že s prihodom na oder navdušili s pesmijo »Gori lampa na srid Vinkovaca«. Predstavili so splet slavonskih kol, kot so: Momačko, Ciro, Logovac, Sokačko, kolo Mladost, Todore in Kra-stavci. Plesno skupino je spremljal tamburaški orkester. Domačini, se pravi Celjani, so predstavili splet kozjanskih plesov, staro-bosansko kolo iz okolice Glamoča ter pesmi s Po-savine. Na koncu sta obe skupini zaključili večer s pesmijo »Jugoslavijo«, saj je prireditev bila še ena od vezi, ki krepijo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. SLOVENSKI OKTET BO PEL V LAŠKEM V soboto zvečer ob 19. uri bo v laškem kulturnem domu spet ena od izredno kakovostnih pevskih prireditev. Na povabilo kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij občine Laško bodo nastopili pevci slovenskega okteta, po vseh celinah znanega vokalnega ansambla, ki bo brez dvoma privabil ljubitelje lepega petja. Ml IN AVTOMOBILI PA SE JE LE OBRNILO! Včasih so stali v vrsti kupci, danes pa avtomobili Ni bilo malo tistih, ki so še pred dnevi zatrjevali, da bodo nov avtomobil kupili kakšen mesec dni kasneje, ko se izboljšajo kreditni pogoji. Kajti, od lanskega oktobra naprej je znašal polog za avtomobile že kar petinsedemdeset odstotkov. Ko so izvedeli, da odslej ne bo mogoče dobiti za avtomobil niti dinarja kredita več, je marsikomu vzelo sapo. Napak bi bilo, če bi mislili, da le morebitnim kupcem. Še bolj kot nje, je ukrep Zveznega izvršnega sveta prizadel in navdal s paniko naše proizvajalce avtomobilov. Sicer pa proizvajalci avtomobilov in prodajalci pravijo, da je povpraševanje po avtomobilih občutno padlo že takrat, ko so sprejeli sklep o 75 odstotnem pologu. Vzrok za upadlo zanimanje je bil tudi v manjši kupni moči prebivalstva, ki je manjša kar za 12 odstotkov. Tako vsaj so izračunali statistiki. Ob zaostrenih kreditnih pogojih (ne le za avtomobile) se je na zvezni izvršni svet vsul kup kritik. Največ jih je bilo s strani avtomobilskih proizvajalcev. Nobena globokoumna filozofija namreč ni potrebna za to, da je nastal preplah v vrstah tistih, ki so se še pred meseci, resnici na ljubo, izredno sa-mopašno obnašali. Ogroženi so njihovi proizvodni plani. Kam prodati toliko avtomobilov? Prisiljeni bodo izvažati. To pa je spet lažje reči kot storiti, kajti naši avtomobili, denimo na primer Zastavo, na konvertibilnem področju že ne morejo biti zanimivi. Niti, če vzamemo njihovo ceno, pa čeprav je mnogo manjša kot je doma (to pomeni, da smo doma tujcem pomagali plačevat naše avtomobile), niti glede kakovosti. Pravzaprav že ne gre t61i-ko za slabo kakovost, kot za zelo površno opravljena dela. Takšne »malenkosti« pa vsaj v Zahodni Evropi, že ne vzbujajo posebnih simpatij. Kupci so seveda jezni, ker bo težko zbrati kakšnih osemnajst starih milijonč-kov za stoenko. Proizvajalci tudi in prodajalci, kot že zapisano tudi. Zakaj torej takšen ukrep Zveznega izvršnega sveta? Kratkoročno gledano in povrhu obremenjeno še z dosedanjim načinom našega življenja, je odločitev seveda neumestna. Tudi, če vemo, da je danes v avtomobilski industriji, vključno s kooperanti, ki delajo za tovarne avtomobilov, zaposleno kar kakšnih 100.000 jugoslovanskih delavcev. Dolgoročno gledano, pa je do tega slej ko prej moralo priti. Ce hočemo uskladiti denarne in blagovne sklade, kar pomeni tudi zmanjšati inflacijo. Zmanjšali jo bomo, če bomo prekinili staro navado, da več potrošimo kot ustvarimo. Navsezadnje je skoraj ni bilo več stvari, ki je ne bi kupovali na kredit, pa čeprav smo samo za avtomobile porabili skoraj tri četrtine vse kreditne mase. Kako bo torej v naprej z našo avtomobilsko industrijo? Nobenga dvoma ni, da bo morala sama mnogo bolj kot doslej, zavzeto in predvsem složno reševati svoje težav Manjši sestavljalci kdo i kakšnih znamk avtomobil, vse pri nas, bodo morali t sno razmisliti, ali so taks kot so, sploh še potrebi (Primer Cimosa) Skratka, j goslovanska avtomobilsl industrija se bo morala dr gače obnašati. Tudi glede k kovosti svojih izdelkov. Pt dajalci se bodo nemara na čili več vljudnosti do ku cev, vsi ostali pa enkrat d končno spoznati, da lahl trošimo le toliko kot imani V nasprotnem primeru 1 treba stare grehe še dalj ča plačevati kot sicer. In kako je s prodajo v C lju? V Avtu Celje so nam po\ dali, da v glavnem dobavi; jo kupcem avtomobile, vp čane po stari ceni in da pr zaradi tega prodaja še k gre. Novih naročil pa je ze malo. 2e od kar je začel \ Ijati sklep o 75 odstotne pologu, j^ povpraševar izredno padlo in od takrat ( danes so sprejeli le kakšn 50 naročil. Pri Slovenija av pa so nam povedali, da ima dnevno komaj po eno no' naročilo za avtomobil. Kje so torej tisti časi, kr bilo denarja s krediti vred liko, da kupec ni nič veljc pa še čakati je bilo treba m sece in mesece dolgo? C( noč se je vse obrnilo. JANEZ VEDENI RUDOLFJURČEC v majhni sobi je bilo tiho. Oči, ki so strmele vame, so bile motne, brez leska, odsotno utrujene. Mož na postelji je imel skoraj povsem bele lase, ki so padali na sence in čelo ter pokrivali bledo kožo perga-mentne barve. Ni dosti govoril. Morda je bil tako zelo bolan in utrujen, morda nezaupljiv, morda oboje. Obrnil je pogled in se zagledal v strop, nepremično in vztrajno, kot bi se hotel umakniti iz tega sveta, v katerem so bile samo štiri stene, kupček zdravil na stolu poleg mizice. To je bil majhen svet, dobra dva metra širok in poltretji meter dolg, pa še te razsežnosti je mož lahko obvladoval samo s pogledom, ne s telesom. Telo je imelo samo ozko posteljo. Na tej postelji ni bilo mogoče ničesar storiti in to so po svoje potrjevale tudi roke. Ležale so na odeji tihe in negibne, brez volje in gibanja, kot znamenje in priznanje vdaje. Tišina v sobi je bila dolga že minuto, dve in zdelo seje, da bi tako lahko ostalo do konca. Oči so se vrnile s stropa k meni, še vedno neizrekljivo prazne, brez sporočila. Te oči niso imele kaj povedati in usta, stisnjena in nema, prav tako. Zdelo se je, da so tudi ta. del preteklosti, ki se ne more več vrniti, in zdelo se je tudi, da se tega zavedajo. Potem je molk pretrgal- ženski glas za mojim hrbtom. »Bolje bo, če greste. Zelo je bolan.« Mož na postelji, ki je to slišal tako kot jaz, se ni premaknil niti za ped. Strmel je vame kot prej in ta negibnost je bila tiha pritrditev. Počasi sem pokimal in rekel: »Na svidenje«. Obrnil sem se in z njegovim pogledom na hrbtu odšel skozi vrata sobice. Ženska je šla za menoj skozi dnevno sobo in potem skozi kratek hodnik od izhodnih vrat iz stanovanja. Odprla jih je in me izročila stopnišču v prvem nadstropju. Stopil sem nanj. Obiska je bilo konec. Ko so se za menoj zaprla vrata, je ostal za njimi v svojem majhnem svetu bolni mož sivih las in blede kože, v katerem bi le malokdo spoznal še pred nekaj meseci sovražno aktivnega slovenskega političnega emigranta v Argentini. Mož in svet, katerega del je bil, svet politične emigracije, sta si bila enaka. Brez prihodnosti, samo s preteklostjo. Oči, ki so trideset sekund predtem tako trdovratno molčale na postelji majhne sobe, so bile oči Rudolfa Jurčeca, človeka, ki je v Argentini vodil peščico skrajno nepomirlji-vih emigrantskih klerikalcev, zbranih okoli štirinajstdnevnika zvenečega imena »Sij slovenske svobode«. »Kako to, da so vas sploh spustili ven,* je rekel počasi na začetku pogovora in me kdove katerič že premeril od nog do glave. »Zakaj?« sem vprašal. »Zato, ker se bojijo za vsakega, ki gre ven,« je rekel prepričevalno. »Ampak, saj ljudje lahko potujejo čez mejo, kadarkoli hočejo,« sem rekel. »Ce le niso hudodelci ali pa če niso pozabili plačati davkov.« Gledal me je in ocenjeval, ali se norčujem. »Meni ni treba nič govoriti, vse vem,« je rekel. »Pri vas je teror. Policija ima vse v rokah, nihče ne more nikamor brez njene vednosti in dovoljenja.« »O tem seveda ne vem kaj dosti,« sem rekel, »toda poznam precej ljudi, ki hodijo v Trst kupovati to ali ono in v Avstrijo smučati in bral sem, da so poleti jugoslovanski turisti skorajda preplavili Grčijo.« »To so samo posamezniki. Dobro vem, da večina ne sme nikamor brez dovoljenja.« »To je res. Ce hočete v tujino, morate imeti potni list. Ampak tako je povsod, tudi tukaj, mar...« Prekinil me je z rahlim zamahom roke. 3 »Pustite to. O'tem ni vredno govoriti. Komunistov ne boste spreobrnili. Rdeči so in taki bodo ostali do smrti. Jih predobro poznam - tudi tukaj jih je nekaj.« »Med ekonomskimi emigranti?« »Tudi med njimi.« »Nekatere sem spoznal, pa se mi zdijo kar v redu.« »Ko jih ne poznate dobro. Vsi so iz istega gnezda. Z njimi nimamo nobenih stikov. Držijo se zase, mi pa zase. Naš dan še ni prišel, ampak ne bomo več dolgo čakali. Boste videli, ko se bomo vrnili v Ljubljano.« Zadnje besede je izgovoril že zelo tiho in se zastrmel v strop, kot bi na njem iskal podobo svojih obledelih spominov na Ljubljano, kakršno je poznal. (Preden sem odšel k Jurčecu, so me moji novi znanci v Buenos Airesu - tako iz kroga ekonomske kot iz kroga politične emigracije - opozarjali, da se bom srečcil s človekom, v katerem plamti sovraštvo do vsega, kar je na oni strani njihovega političnega prepričanja. Niso se motili.) »Prišli boste v Ljubljano?« sem vprašal. »O tem ste lahko prepričani,« je dejal s šibkim glasoi strtim od bolezni. »Prišli bomo in pregnali to sodrgd.« Rekel je »sodrgo« s tako zelo sovražnim glasom, da česa takega nikoli ne mogel prisoditi človeku, priklenj nemu na bolniško posteljo, človeku, ki somu dnevi zara tega zelo verjetno šteti. »Kdaj?« sem vprašal, ker mi ni prišlo na misel nič di gega. »Boste že še videli,« je rekel po premoru. »In ljudje n bodo sprejeli s pesmijo.« To je bilo skoraj več, kot sem lahko sprejel, toda tii trenutek sem bil reporter, ki je prišel po novice, in ne sam navaden državljan dežele, ki posluša, kako nekdo tej deže obljublja propad ...in to nekdo, ki nemočno leži ob mizici kupom zdravil na njej. Kasneje, nekaj pogovorov z nekaterimi ljudmi kasneji sem se na take izjave že navadil, nič več se mi niso zde tako nemogoče nenavadne. Postale so sestavni del teg neresničnega ozračja, v katerem sem se gibal. Težko je t pravično in natančno opisati, toda zdi se, da je še najbolj reči, da je treba najprej prebiti neki nevidni zid, preskoči nedoumljivo časovno mejo, stopiti iz enega sveta v dn gega... in šele potem hoditi v njem z omotičnimi korak In vendar gre, počasi, toda gre. Privajaš se temu, oči sel več ne širijo, ko slišiš, da bo državo, iz katere si prišel pre nekaj dnevi, vzel hudič... in ko moraš to slišati iz ui nekoga, ki te države še svoj živi dan ni videl, ki sploh ne vf kakšna v resnici je, kakšni ljudje v njej živijo in kako Ju mislijo. Vsemu temu se je moč privaditi in zdržati tistih nekaj vs ki jih prebiješ v pogovoru s političnimi emigranti, izmd katerih nekateri vedo, kdo si, drugi pa ne in se moraš pM slednjimi pretvarjati, da si nedolžen popotnik, ki je iz nt kega hobija in s krvavo prihranjenim denarjem odšel ti ljubiteljsko pot po svetu. To gre, vsaj tistih nekaj ur, toda potem, ko sedimo O" kavici v enem izmed mnogih barov na neverjetno živaM Floridi, razposajeni ulici v srcu tega utripajočega mesti pridejo ti pogovori za menoj. In ne morem verjeti, da seli vse to slišal, kar mrzlično pišem v blok, da bi ohranil ^ kasneje, ko bo treba iz teh popisanih strani beležnice nap] sati zgodbo o politični emigraciji. Zdi se kratko malo, fl sanjam ali pa da sanjajo tisti, ki so mi vse to povedali. I In ker vem, da ne sanjam, ker sedim tu sredi Buend Airesa in pijem kavo, začne glava sama od sebe zmajevati točno tako, dobesedno tako. Ali je to mogoče, čisto zar& mogoče? Ali je mogoče, da nekateri ljudje, ljudje, kakršen je Jo^ čec na svoji zadnji postelji, resnično ne vedo, kako živimo Jugoslaviji? V tej deželi, kjer ljudje tudi bentijo zarač višjih cen (kot to delajo Angleži v Angliji in Italijani v Italij in kdove še kje) in se razburjajo zaradi neumnosti, ki včasih nekateri počnejo... toda kjer ti ljudje ne samo ^ nimajo bledega pojma, kdo je Rudolf Jurčec, marveč niti' najbolj temačnih sanjah niso nikoli pripravljeni pozdravi' njega in njemu podobne ob vrnitvi, ki je nikoli ne bo, kratko malo ni mogoče. št. 15 - 16. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 11 ZAHVALA IN PRIZNANJE Sprejmite prisrčne pozdrave otl izmed izvoljenk »100 kmečkih žensk na iTIGr-je«, katera je bila z vami na prekrasnem izletu, ki ga nikoli ne bom pozabila. Bila sem potnica v drugem avtobusu. 2e ob prihodu v Celje ste nas lepo sprejeli, nam na prsi pripeli nagelj čke ter znake. Nato smo se razdelili v dva avtobusa, ki sta nas s petjem in veseljem popeljala proti Žalcu in naprej. Kmalu ste nam ponudili šunkarice in po želji tudi pelinkovec. Najbolj sem bila vesela, da sem spoznala Toneta Vrabla, ki je med tolikimi ženami izbral prav moj priimek. (No, to je opravil žreb, opomba uredništva.) Ko sem bila obveščena, da potujem z vami na morje, sploh k sebi nisem prišla. Na poti je Valter skrbel, da se katera izmed nas ni izgubila. Zato je hodil po sobah in n2S spravljal ven, kakor petelin kokcŠL Potovanje je bilo prekrasno. Ko smo se pripeljali v Rovinj, so nas razmestili po sobah. Nato smo imele kosilo. Sledila je vožnja v Pulj in ogled arene. Bilo je zelo lepo. Spet smo se vrnile v hotel Eden, nakar je b*ila večerja z zabavo, na kateri je igral ansambel Vikija Ašiča. Igrali so tako lepo in prisrčno, da je bilo vsem lepo, vsaj meni. Drugi dan smo se z barko odpeljali na Crveni otok po pušeljce rožmarina in po lovor. Ko smo se zopet vrnile na suha tla, smo zasedle avtobusa in se odpeljale domov. Po daljšem postanku, kjer smo se odžejale, nas je celjski Poldek tako razveseljivo presenetil, ko se je spremenil v žensko, da tega ne bom nikoli pozabila. Nasmejala sfcJT^ se za deset let nazaj in za prav toJiko naprej. Ko smo se pripeljali v Celje, je Mitja Umnik večkrat ponovil: »Oglasite se nam kaj, veselilo na bo!« Se enkrat vsem najlepša hvala. Tudi lep pozdrav vsem iz drugega avtobusa, posebno Tonetu Vrablu, Mitji Umniku, Valterju Lebnu in Poldeku. Lep pozdrav z željo, da bi tudi izlet naslednje leto prav tako uspel kot je letošnji. MINKA FERLE2, Grobelno UREDNIŠTVO: Najbrž je premalo in preveč skopo, če zapišemo: hvala za pismo. In vendar drugače skoraj ne gre, toda v tej zahvali je tudi vsa tista toplina, ki ste je bili deležni na prijetni poti. In ne pozabite - oglasite se nam še kaj! ŠE ENKRAT »INDIVIDUALNA STABILIZACIJA,« Tudi v svetu krajevne skupnosti smo si edini in se strinjamo z navedbami podpisnikov v pismu »INDIVIDUALNA STABILIZACIJA«, ki je bilo objavljeno v 13. št. NT, da je rekonstrukcija ceste Beli potok-Lin-dek, zelo potrebna in nujna. Za uresničitev te naloge si svet KS, kakor tudi krajani Lindeka že več let kar najbolj prizadevamo, vendar za radi raznih okoliščin te naloge doslej še nismo uspeli uresničiti. Resnici na ljubo pa je potrebno tudi povedati, da je taka že precej daleč izpeljana akcija pred leti propadla ravno zaradi neenotnosti samih prizadetih prebivalcev Lindeka, ki se takrat niso mogli zadiniti niti s katerega konca naj bi se cesta začela graditi, mnogi pa se tudi niso strinjali s projektirano traso ceste. Ponovna prizadevanja za uresničitev omenjene rekonstrukcije so tudi v tem času zaradi stabilizacijskih ukrepov p>onovno obtičala, čeprav smo v krajevni skupnosti storili vse, da se to ne bi zgodilo. Tako smo to rekonstrukcijo predvideli tudi v programu komunalnih del za letošnje leto, predlagali pa smo jo tudi za izvedbo v okviru programa del za občinski praznik, ki bo letos v FVankolovem. Od vsega predlaganega pa je s strani merodajnih bila upoštevana le ureditev najbolj prometne cestne povezave Frankolo-vo-Crešnjice ter ureditev pešpoti skozi središče Fran-kolovega, ki bo služila vsem krajanom naše' krajevne skupnosti, posebno pa še našim šolarjem, ki so na napre-glednem cestišču v središču kraja ob taki zgoščenosti prometa, v nenehni življenjski nevarnosti. Rekonstrukcija ceste v Lindek ostaja še naprej v našem prioritetnem programu, vendar je zaradi zahtevnosti posega ter zdajšnjih predpisov, potrebno celotno investicijo predhodno finančno pokriti, kar pa naši KS, ki dobi le okoli 200.000 za vzdrževanje 40 km cest na leto, nikakor ni mogOČe in smo prav tako kakor krajani Lindeka tudi mi odvisni od naklonjenosti in finančnih možnosti drugih pristojnih samoupravnih organov v občini. Mi vsi smo pripravljeni z našimi prizadevanji nadaljevati, želimo in zanašamo pa se tudi na razumevanje in pripravljenost vseh prizadetih, da nam pri teh prizadevanjih še naprej pomagajo. Predsednik sveta KS Frankolovo MARJAN PELIN UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor in stališče, ki smo ga pričakovali in skoraj napovedali. »VAM NE MOREM IZPLAČATI,.,« Kar skraja naj povem, da ne gre za kritiko dela in ravnanja bančnega delavca ali bančnih delavcev, gre le za vprašanje, če je in koliko je uvedba najnovejšega bančnega evidenčnega sistema koristna tudi, recimo za vlagatelja. 2e nekaj časa so poslovne enote Ljubljanske banke Splošne banke Celje opremljene s tako imenovanimi terminali. Toda podatka na primer o stanju na hranilni knjižici, se pravi o stanju hranilne vloge, na katero se po trajnem nalogu stekajo dobropisi z žiro računa, ne morete dobiti vsak čas. Ponovno se mi je namreč primerilo dne 26. marca letos ob 14.15 uri, da sem predložil hranilno knjižico službujoči bančni delavki v Celjski mestni hranilnici s prošnjo, da mi ugotovi oziroma vpiše nakazilo, za katero vem, da sem ga bil deležen, a mi bančna delavka ni mogla ustreči, češ da so na terminalu »izven linije«. »Pa če bi predložil izpisek iz žiro računa?«, bi mi nakazila tudi ne mogla vpisati, je dejala. Dejansko izpiska tudi nisem mogel predložiti, ker leti potrebujejo po sedem do osem dni, da pridejo do uporabnika. Citiram po enem zadnjih izpiskov: knjiženo 16. marca, datum izpiska 17. marca, frankirano oziroma oddano na pošto 24. marca. Ce je torej terminal »izven linije«, vpis ni mogoč, in kar v hranilni knjižici ni vpisano, razumljivo tudi ni mogoče izplačati. Je torej res, da je hranilna vloga vsak čas iz-plačljiva? Se strinjate, da neka modernizacija ne bi smela biti koristna le za njenega upravljalca, tepiveč v našem primeru tudi za bančno klientelo? Hvala za kakršnokoli pojasnilo! GG UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno, toda, ker ne gre v njem za kritiko dela bančnega delavca, marveč za vprašanje, ki ima širši pomen, sme strinjali, da ostane podpisano le z iHi-cialkama. Sicer pa, vprašanje je tu in prosimo vodstvo Celjske mestne hranilnice, da pojasni, kako je s primerom, ki ga opisuje avtor tega pisma. Že v naprej hvala za odgovor in sodelovanje. POJASNILO K TRSOM IN FRESKAM z velikim zanimanjem sem prebrala reportažo iz krajevne skupnosti Sladka gora z naslovom »Novo življenje med trsi in freskami«, ki je bila objavljena v 13. številki Novega tednika. Poznam te kraje, saj sem 40 let zahajala v Beli potok in tam preživljala tudi najtežje čase med NOB. Naš dom je žal prodan, a na hiši je ostala vzidana spominska plošča, ki je priča aktivnega dela in pomeni za kraj in ljudi zelo veliko. Škoda, da reportaža vsaj i^i zajela takrat ne dobe, tudi ?]ošče, ki je vzidana na hiši sedanjegS gostišča in nato odmeva v članku. Kurirska postojanka se je v letih 1944-1945 večkrat selila v razne hiše na Dolgi gori, ker pa je bilo nevarno, da jo okupator odkrije, se je morala leta 1945 zateči v težko dostopen gozd. Veliko je torej hiš in ljudi, ki so sodelovali s kurirji, tudi partizanske brigade so prihajale na Goro in se ustavljale pri hišah - največ pri Tratenško-vih in okoli cerkvice Mihaela. Vsega tega članek, žal, ni zajel. Več razgovorov je imel tedanji komandant stanice Anton Lah - Zmago o tem, kje bi vzidali ploščo, da bi obiskovalce opozarjala na žrtve med kurirji. Izbrana je bila hiša, na kateri je to vidno mnogim obiskovalcem. Prav pa bi bilo, da bi kdo od domačinov opisal zgodovinska dejstva. Na ozemlju krajevne skupnosti Sladka gora se je marsikaj dogajalo! Bilo je povezano z delom aktivistov, prvih prihodov ilegalcev, kurirjev, bataljonov, brigad, bili so pravi mitingi, bili plenarni sestanki OF, AF2, kurirji so si uredili poti na Ru-dnico, Boč in proti Pohorju, ustanovljeni so bili OF odbori, izgnani nemški učitelji iz šol. Tako je bila šola od pomladi 1944. leta prazna in v njej je bil prostor za mitinge brigad. T^di obveščevalni center OC III. je bil ustanovljen, obveščevalna služba je pripomogla, da ni bilo nobenih izdaj kljub javnemu protifašističnemu delu domači nov. Razne pasti in nakane okupatorjev so bile pravočasno odkrite. Lahko trdim, da je bil na tem koščku zemlje majhen center ilegalnega dela za šmarsko področje, vsaj za severni del od proge Rogaška Slatina-Grobelno. Da pri tem ne omenjam vojaške »prihvatnice«, oglašali so se številni mobiliziranci in pro-. stovoljci, begunci. Kolikšnega pomena je bilo vračanje ameriških in angleških padalcev po kurirski poti skozi te kraje, pa piše Edi Šelhaus v svoji knjigi »Trenutki življenja«. Zavedam se, da ni bilo mogoče za vse to vedeti. Vendar pa je važno - če članek izide - ali je napisan popolno ali pa izpušča zgodovinska dejstva. Vsaj v manjšem delu bi jih moral zajeti, če že ni mo-zajeti vsa. Menim, da sem štCnlS ?vo-jo dolžnost in vas opozorila na nekatere pomanjkljivosti v reportaži iz krajevne skupnosti Sladka gora. LOJZKA JANCIC Ul. V. prekomorske brigade 5, Celje UREDNIŠTVO: Hvala za dopolnilno gradivo, čeprav ste v pismu že sami ugotovili, da v eni reportaži ne moremo zajeti vsega. Zato nam je vsak odmev naših bralcev dobrodošel in potrdilo, da Novi tednik tudi berejo. IMATE ČAS? NAPIŠITE KAJ ZA NOVI TEDNIK ALI RADIO CELJE! ROJSTVA CELJE: Rodilo se je 62 dečkov in 65 deklic. ŽALEC: rojstev ni bilo. ŠMARJE PRI JELŠAH: rodili sta se 2 deklici in 1 deček. SLOVENSKE KONJICE: rodili sta se 2 deklici in 2 dečka. POROKE CELJE: poročilo se je 5 parov. ŽALEC: zakonsko zvezo sta sklenila Branko REŽEK iz Vira in Cecilija LEKSE iz Žalca. ŠMARJE PRI JELŠAH: poro čili so se 4 pari. SLOVENSKE KONJICE: Po^ ročila sta se Slavko HREN iz Loške gore in Angela ZALOŽNIK iz Slovenskih Konjic. SMRTI CELJE: Umrli so: Genovefa GUBENSEK, 67, iz Imena, Va lentin HRIBERNIK, 74, iz Koble, Marija SLAPNIK, 67, iz Smart-nega ob Paki, Elizabeta TEPES, 79, iz Pregrade, Frančiška KRI-TER, 90, iz Škofje vasi, Jurij ZALOŽNIK, 85, iz Klanca, Cecilija ŽABERL, 77, iz Vinskega vrha, Štefan STEINBERGER, 68, iz Šmarja pri Jelšah, Jožefa PLAHUTA, 78, iz Zagreba, Predrag IVANOVIČ, 63, iz Zagreba, Ana ZUPANC, 55, iz Celja, Cecilija GILCVERT, 70, iz Slovenskih Konjic, Elizabeta BOBEK, 68, iz Prevarja, Ivan ŽNIDAR, 48, iz Loč, Neža KOLARiC, 83, iz Pristave, Marija KOREN, 79, iz Žalca, Kari CEROVSEK, 76, iz Bistrice ob Sotli, Ivan TOLMA-JER, 86, iz Celja. Ivanka GRIL, 55, iz Celja, Franca PIRC, 87, iz Boštanja, Antonija KLADNIK, 82, iz Tratne, Martin KOSTA-NJEVEC, 40, iz Celja, Igancij SOTLAR, 73, iz Celja. Alojz SEN-TOCNIK, 66. iz Zlateč. Lucija FERME, 59, iz Celja, Mirko POBOLJŠAJ, 38, iz Celja. Leopold SKUTNIK, 54, iz Celja, Angela BUDNA, 76 iz Mozirja, Ivan PA-HOLE. 72, iz Šentjurja, Franc PODVORNIK. 38, iz Celja, Mitja OVTAR, 19, iz Celja, Alojz BREŽNIK, 54, iz Celja. ŽALEC: Umrli so: Dragotin LAZAR, 56, iz Ojstriške vasi, Ana PRISLAN, 81, iz Polzele. Anton KARO, 84, iz Vranskega, Jožefa KAPITLER, 75, iz Galicije, Kari ZUPANC. 76, iz Žalca, Peter ZAGORICNIK, 46, iz Zaloga pri Šempetru. ŠMARJE PRI JELŠAH: Un.rli so: Frančiška VALENCAK, 94, iz Sel, Agnes KAMENSEK, 81 Iz Donačne gore, Anton BALIS 7 iz Predence, Marija KUNEJ, iz Osredka pri Podčetrt-u, Edvard PETEK, 44, iz Nimneea, Alojzij KIDRIČ. 42. iz Cerovca. Ana KRIŽANEC, 93, iz Rogaška, Marija LESJAK, 78, iz Zg. -o-strivnice, Henrik Ladii«'av DVORSAK, 74, iz Lesičn. Franc DROBNE, 74, iz Bistr-e. Rudolf SPOLJAR, 72, iz Buč, Jože ZOBEC, 79, iz Nimnega. SLOVENSKE KONJICE: Umrli so: Marjeta HLASTEC ?9, iz Vitanja, Anton LEVOVNIK. 73. iz Brezna. Jožefa KLOKO-COVNIK, 76, iz St. Sležnena, 'a-vla GORJUP, 73, iz SlovensK;h Konjic, Pec KONRAD, 75, .z Skomarij. PRIREDITVE muzej revolucije Muzej revolucije je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno zbirko. pokrajinski muzej Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, v sredo pa tudi od 14. do 16. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno arheološko razstavo, rimski lapidarij in stalno razstavo, ki prikazuje kulturno zgodovinsko zbirko. likovni salon v Likovnem salonu je od 3. aprila odprta razstava slikarskih del akademskega slikarja Zdenka Huzjana. Razstava bo odprta do 19. aprila vsak CiC.". cd do 11. ure in od 16. do 19. ure. klub kulturnih delavcev Zgodovinsko društvo in Klub kulturnih delavcev v Celju prirejata v četrtek, 16. aprila ob 17. uri predavanje dr. Irme Cremošni-kove z naslovom »Prvi nalazi ra-noslavenskih naselja u Bosni i Hercegovini«. Predavanje bo v prostorih društva kulturnih delavcev na Tomšičevem trgu 7, spremljano pa bo z diapozitivi. slovensko uudsko gledališče v času od 16. do 23. aprila ne bo predstav zaradi bolezni v ansamblu. * prodaja rabljene opreme za rekreacijo Zavod SRC Golovec v Celju prireja veliko prodajo rabljene opreme za letno rekreacijo in oddih. V prostorih zavoda je omogočeno, da lahko občani prodajo svojC odvečne rekreacijske rekvizite kot »0 šotori, nautika, športna oprema, pio'.'}la. motorji za plovila, deske za jadraii;" i" ostalo opremo za rekreacijo. Tu bo strokovna komisija za ocenitev, prodaja pa bo komisijska. Prodaja rabljene opreme je odprta do 19. aprila. disco 69 Zavod Src Golovec je preuredil vse prostore namenjene za družabne prireditve, predvsem pa prostore disca. Disco 69 je prijetno urejen in bo tako omogočil mladim in starejšim občanom prijetno zabavo vsak petek in soboto starejšim občanom, ob sobotah in nedeljah popoldne pa mladini. razstavni salon rogaška slatina Delavska univerza Rogaška Slatina prireja v sodelovanju s kulturno skupnostjo iz ZKO občine Šmarje razstavo likovnih del akademskega slikarja Franceta Godca. Razstava bo odprta v času Kozjanskega kulturnega tedna od 11. aprila do 8. maja in je posvečena obletnici smrti dr. Franceta in Borisa Kidriča. komenda na polzeli v razstavnem salonu Komende na Polzeli bodo 23. aprila odprli razstavo dr. Franceta Cefj-nCr^S ~ Partizanske domačije. Odprta bo do 30. aprila od 9. do 11. in od 15. do 17. ure, posvečena pa bo 40. letnici ustanovitve OF. narodni dom v dvorani Narodnega doma bo 16. aprila ob 19.30 uri koncert gruzijske pevke romanc Nane Bregvadze iz Tbilisija. 22. aprila pa bo ob 19.30 uri abonmajski koncert in izven Komornega moškega zbora iz Celja. DEŽURSTVA zdravstveni dom Dežurstva med tednom: pomožni zdravnik od 14. do 20. ure. glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob sobotah dežurni zdravnik od 15. do 1.;. ure naslednjega dne, ob nedeljaii od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa ^ dežurstvo od 7. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. ceuske lekarne Do sobote, 18. aprila do 12. ure dežura Nova lekarna na Tomt .-čevem trgu. nato prične z dežiii -stvom lekarna Center v Stanelc vi ulici. veterinarska postaja Neprekinjeno dežurstvo. trgovine V tednu od 13. do 18. apr.la dežura samopostrežba CENTER v Cankarjevi ulici vsak dan do 20. ure, od 20. do 25. aprila pa je dežurna samopostrežba RIMSKI DVOR v Zi-danškovi ulici. MOZAIČNA SESTAVLJENKA IZ VAŠKE SKUP Podoba treh vasi se spreminja, osfaj Ena izmed petih vaških skupnosti, ki tvorijo krajevno skupnost Sentjur-okoh-ca, je Kameno. V treh vaseh: Kamenu, Botričnici, Brezju ob Slomu in delno še v Primožu, živi 528 krajanov, za katere je treba kar v uvodu zapisati, da so s svojo voljo, prizadevnostjo in vztrajnostjo te vasi v mnogočem približali hitrejšemu napredku. Tod so, v večini kmetovalci ali pol kmetovalci, že davno spoznali skrivno formulo do uspeha. Na lastno pest, na lastno pobudo in seveda tudi s podporo krajevne skupnosti, se lotevajo vsemogočih del in akcij. Treba je reči, da uspešno in posnemanja vredno poprimejo za delo mladi in stari in družno se potem vesele nove pridobitve. Kot prvo in najpomembnejšo nalogo so si zadali ureditev vaških cest, ki jih bodo med seboj še bolj povezale in stkale rned njimi še pristnej-še prijateljske vezi. Veliko nalog in del je začrtanih tudi v njihovem srednjeročnem planu razvoja in če se jih bodo lotevali tako, kot se zdajšnjih, uspeh gotovo ne ob izostal. Pomlad pod slemeni Bo-tričnice je še posebno lepa. Zrak diši po zorani zemlji in drevju, ki se odeva v cvetje. Kmetje hitijo s poljskimi deli. V veliki večini jim zdaj že pomagajo sodobni kmetijski stroji. Živina se oglaša le še v hlevih. Zim več zemJje je treba obdelati in jeseni bo trud poplačan! Tako razmišljajo vaščani teh vasi in še pride-nejo očitek tistim brezbriž-nežem, ki zdaj, v času bitke za hrano, puščajo vnemar plodne površine. KAMENO JE SRCE SKUPNOSTI Iz ostalih vasi in zaselkov se zlivajo poti v Kameno, kjer se prevzaprav odvija vaška samoupravna in druga dejavnost. Mnogi krajani rr.Orajo peš prehoditi kar dobršen del poti, da se zberejo na kakšnem sestanku ali pri kakšni skupni akciji, vendar to zaenkrat še nikomur ni bil prehud problem. Odkar so vzeli v najem prostor v precej veliki zgradbi, delo še bolj teče. Soba v kleti je ravno toliko velika, da se v njej lahko sestajajo krajani, mladinci in gasilci, če se le pravočasno zmenijo za urnik. Prostor je seveda samo eden, brez ometov in sanitarij, a je tisti, ki jih povezuje. Po svojih močeh so si ga uredili in zadovoljni so, da ga imajo. V 50 m^ velikem prostoru se velikokrat rodijo nove ideje in zamisli o delu in delovanju vaške skupnosti. Predsednik vaške skupnosti je Jože Štraus predsednik vaške organizacije SZDL Janez Rožanc (ml) predsednica OO ZSMS Silva Pinter član lO gasilskega društva Šentjur in vodja enote Kameno Darko Kovačevič Desetar gasilske enote Jožko Čoki predsednik gradbenega odbora za ceste Franc Ce-hner Anton Uršič je sedaj sicer predsednik KK SZDL Sent-jur-okolica, predtem pa je vestno opravljal funkcijo pres socialistične zveze v vaški skupnosti. Tokrat pa je priskočil na pomoč še nam kot vodič po vaški skupnosti Kameno. Društev in drugih organizacij ta vaška skupnost nima, ali pa ima samo posamezne člane, ki delujejo pri društvih in organizacijah v okviru krajevne skupnosti. cesta BOTRIČNICA-PRIMOŽ Rekli smo že, da so prvo pozornost namenili krajani cestam, zavedajoč se, da jih prav te vodijo k hitrejšemu napredku. Toda rekonstrukcija vaških cest je draga reč. Kljub temu, da tudi krajevna skupnost in občina nista brez posluha za probleme vaščanov, je bilo treba primakniti še prenekateri dinar iz lastnega žepa. V vaški skupnosti je zdaj z asfaltom pokritih že 2500 m cest. Do 1. maja pa naj bi končali še zadnja dela na 1340 m dolgem odseku ceste, ki vodi iz Botričnice proti Primožu. Glede na to, da so dela pričeli šele v marcu, bo končanje del do praznika spet nova delovna zmaga vseh. Kajti tudi to pot so krajani poprijeli za krampe in lopate, poleg tega pa je vsako gospodinjstvo prispevalo milijon ali milijon in pol starih dinarjev. O ZBIRALNICI MLEKA Zbiralnica mleka v Kamenem vaščane že dolgo žuli, saj zanjo še malo ne bi mogli reči, da je urejena. Zlasti s higienskega vidika bo treba čimprej kaj ukreniti. O tem razmišljajo skupaj s Kmetijskim kombinatom Šentjur, od koder naj bi dobili nekaj kreditnih sredstev, kakšen dinar (simbolično povedano bodo primaknili še sami, da bi spravili problem »pod streho«. Ni malo 300 litrov mleka dnevno, kolikor se vsak dan zbere v posodah za mleko na dvorišču kmetije Kaj bo vih. Vsakodnevno skrb za mleko je prevzel mladi kmet Marjan Kajba, ki mora mleko spraviti do Primoža. Tudi on in njegova mati, ki skrbi za čiste posode, si želita, da bi čimprej uredili zbiralnico. NA ČOKLOVI KME Na 10 ha velikem pos družno gospodarijo od ton, m.ati Jerčka in sin V veliko pomoč so jim da še kmetijski stroji, katerih si ni več moč i Ijati kmetovanja. Pred kim so s pomočjo kn pri Kmetijskem komi zgradili nov hlev, pred rim smo družino ujeli jektiv fotografskega ap 40 glav telet muka v n 14 odraslih govedi. P kip vih so zadovoljni s jo. Zadovoljni so tudi lom in pomočjo posp« ne službe pri KK S( Dela pa jim, kajpa zmanjka od jutra do v Toda s polno mero o zma, ki vlada v tej druž celo težave odrinjen stranski tir. Kot mnog tovalci, tudi oče Antc sno razmišlja o tem, ( tem času treba izk vsako ped obdelovaln Ije. Akcija za večji pi ne sme biti le parola, ti je je lotiti družno. Ra Ijenost ne vodi nikamo bolj jih tarejo težave z dukcijskim materiale se je tako podražil, da i vzpostavljeno sorazn^ povišanimi odkupnim mi pridelkov. Krnet Cokl, na tej doi gospodari že 43 let. NJEN PROSTI ČAS| Pepca Podkrižnik 12 Kameno je tudi ena tist je pokazala veliko voi pripravljenosti, da bi ( ceste lepšo podobo. J« predsednica gradbene] bora in tudi udarniško ni neznanka. Nasproti svetila mu je celo vel njih je opisala doživ« složnost icrajanov od I ka do konca skupne ob gradnji ceste. Njen prosti čas, zdaj gospodari v prijetni hii gozdu, so tudi lesene mnite plastike. Vse pol je v njeni hiši, na vi stranski lopi, kjer jih luje. V VASI BREZJE Srečali smo ju pri d' Francem in Albino ' šek smo pokramljali o danjih stvareh, pa o K vanju na 12 ha velikeifl stvu. 6 ha obdelovalne Ije ima kmetija, ki za« še ni usmerjena. V hl^ Kužno znamenje tz vasi Brezje nosi pod plastmi ometa letnico 1700. Slomškova razmišljata o novi nakladalki Čokinova družina pred novozgrajenim hlevom V spodnji sobi te hiše se sestajajo vžsčahi Pepca Podkrižnik na domačem vrtu r/ KAMENO t pristne veii Cestam so v tej vaški skupnosti namenili prvo skrb staro hišo v vasi Brezje obdajajo modeme kmetije [O glav živine, kar pomeni, (a tudi njima ne zmanjka de-f od jutra od večera. Hčerka biskuje Kmetijsko šolo v kntjurju in km^u bo še bolj I pomoč pri domačih opravili. »Marsikaj bi še radi ure dili«, pravita, »a ne gre vse kar čez noč. Stroji so dragi, s krediti pa je težko. V prvi vrsti moramo priti do nakla-dalke. Če bo zdravje pri hiši, bo že kako«, nasmejana pristavita ob slovesu. VAŠKA IDILIKA Franca Mlinarja in njegove hčerke ni bilo doma, ko smo iskali znamenitosti in utrip slikovite vasice Brezje. Bržčas ju je klicalo dele ha polju in lepega Vremena res ne gre Zamujati. Na fotografiji je zato samo stara, tipična hiša, ki morda izstopa še bolj zato, ker jo obkrožajo sodobne kmetije. Kljub temu, da bi bila potrebna popravila, daje vasi svojstven pečat. NA DOBRI ZEMUl Se v vas Botričnica smo pokukali in se ob tej priložnosti srečali z Ano Gobec. Sadila je krompir na majhnem koščku zemlje, na katerega pa je vendarle ponosna. Kar težko je bilo verjeti da bo ta drobna ženička slavila sredi julija 91 rojstni dan. V majhni hišici živi sama svoje skromno življenje. Z 218.000 starih dinarjev socialne podpore kako drugače tudi ne bi mogla živeti. A je kljub vsemu zadovoljna s tem kar ima. »Saj ne potrebujem veliko«, je tiho dejala. »Nikoli v življenju se mi ni kdo ve kako dobro godilo. Veste, včasih si bolj kot kaj drugega zaželim lepe, prijazne besede. To je več vredno kot denar.« V bližnji cerkvi je odbilo poldne, ko se je Ana odpravila domov iz njive, v katero je zasadila krompir. »VČASIH JE LUŠNO BLO« Vas Botričnica je prav gotovo ponosna na svojega godca Antona Klanjška. Po poklicu je sicer krojač, a veliko let je posvetil tamburi-cam. Svoje znanje je prenašal tudi na mlajši rod in mnogi mladi še vedno radi pridejo k njemu in ga zaprosijo za pomoč, ko v svojem okolju pripravljajo kakšen kulturni program. Dolga leta se je An ton ukvarjal z režiranjem in igranjem po vaških odrih in danes, kljub 73 letom, še vedno rad prime tan\t»urice v roko. Take si krajša čas, ka-•iSr ga ne kliče delo na majhni kmetiji, kjer gospodari skupaj s svojo ženo. Nam je zabrenkal tisto: na oknu glej obrazek bled... REKLI SO Anton Uršič, predsednik KK SZDL Šentj-ur-okolica: »Prijetno je Živeti in delati v naši vaški skupnosti. Med nami vladajo tovariški odnosi in prav njim gre pripisati, da smo že marsikaj naredili resnično z združenimi močmi.« Franc Cehner, predsednik gradbenega odbora: »Dolgo časa so bile slabo prevozne ceste v naših vaseh na videz nerešljiv problem. Zdaj je vse drugače. Videli smo, da veliko zmoremo narediti sa mi. Veliko sredstev in prostovoljnih ur je vloženih v ceste.« Anton Kukovič, upokojenec: »Pred leti sem dal pobudo, da bi se kolovozne poti spremenile v vozne ceste. Začel sem zbirati denar za prevoz in tudi veliko svojih sredstev sem vložil prav za ceste. Ve-'sel sem, da tudi mladi radi poprimejo za delo.« Silva Pinter, predsednica OO ZSMS:»Res je, da smo tudi mladi dokazali, da nam ni vseeno, kje in kako živimo. Pomagamo po svojih močeh in tudi v prihodnje ne bomo stali ob strani. Da bi bilo pri nas še bolj prijetno, se tudi letos pripravljamo na kresovanje pred prazničnimi dnevi.« Jože Čoki, desetar gasilske enote: »Imamo moško in žensko tekmovalno skupino, ki se lahko ponaša s svojo aktivnostjo. Obe smo ustanovili pred dobrim letom in pol. Dobili smo nekaj opreme in vsi napravili tudi izpit za izprašanega gasilca. Za uspehe se bomo trudili še naprej. Marjan Kajba; kmet: »Na kmetiji je vselej veliko dela, pa tudi veliko skrbi. Zelo sem zadovoljen, da smo vključeni v strojno skupnost. Tako gre laže. Skrb za umetna gnojila za letos sicer odpade, ker ga imamo še od lani, vendar pa je to resen problem.« Je treba ob koncu še kaj več povedati? Skoraj da ne. Kajti iz vsega, kar so nam pripovedovali vaščani in kar smo v enem dnevu videli in doživeli, je v resnici odblesk skupnih naprezanj in dela z roko v roki. Tako je torej v vaški skupnosti Kameno. MATEJA PODJED 'tiprej je treba urediti novo zbiralnico mleka Ana Godec iz Botričniceje pri 91 še rada na njivi Anton Klanjšek si za kratek čas rad zabren-ka na tamburice 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 15 - 16. april 1981 starostno zavarovanje kmetov BO KONČNO KMET ENAK DELAVCU? Rok za uskladitev zakona z ustavo SRS so podaljšali Ustavno sodišče Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 17. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov novembra lani ugotovilo, da ta dva odstavka nista v sklaciu z ustavo SRS. Pobudo za ta postopek so dali kmetje sredi lanskega julija. Omenjena odstavka nista v skladu z ustavo, ker iz obveznega starostnega zavarovanja izključita kmeta, kakor hitro ima član njegove družine ali njegovega gospodinjstva pravico do pokojninskega m invalidskega zavarovanja iz drugega naslova. Ustava namreč pravi, da imajo kmetje, na podlagi svojega dela enake pravice kot delavci v združenem delu. Po 215. členu ustave si namreč lahko vsak delovni človek na podlagi prispevka iz osebnega dohodka in dohodka organizacije, v kateri dela, zagotovi tudi pravico do socialnega zavarovanja, torej pravico za starost in za primer zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, članom svoje družine pa pravico do družinske pokojnine. Ustavna podlaga sta torej delo in dohodek. Toda tako, kot je bilo to doslej napisano v zakonu o starostnem zava rovanju kmetov, pa ta pravica ni bila odvisna od dela in dohodka, pač pa od drugih okoliščin. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov bo treba torej po devetih letih veljavnosti ponovno spremeniti in dopolniti, število upravičencev do starostnega zavarovanja kmetov pa razširiti. Po oceni skupnosti pokcjnlnskega in invalidskega zavarovanja bo za izplačilo pokojnin novim upravičencem potrebnih 18 milijonov dinarjev, ki pa še niso zbrani in jih bo mogoče izplačati samo s pomočjo posojil, kasneje pa seveda ta problem urediti drugače. Z.S. MOZIRJE: VEČ OVC NA PAŠNIKIH Četudi ima govedoreja v kmetijskem načrtu mozirske občine v novem srednjeročnem obdobju prvo mesto, na ovčerejo, ki je zlasti pred vojno pomenila pomembno dejavnost, niso pozabili. Nasprotno, posvečajo ji veliko pozornost. »Zdaj imamo v občini okoli 1100 ovac, ob koncu tega srednjeročnega obdobja pa bi jih naj imeli okoli 1500 in več. To sicer ni veilko in pomeni, da bomo imeli ob koncu 1985. leta le dobrih deset odstotkov tistega stanja, ki je veljalo pred vojno. Toda, če upoštevamo, da smo imeli pred štirimi leti v občini le okoli 700 ovac, je na dlani, da startna osnova ni takšna, ki bi zagotavljala večji skok. In še to, zdaj se z ovčerejo ukvarja okoli 50 kmečkih gospodarstev, od tega jih je le 27 takšnih, ki imajo trope večje od 15 glav in imajo z našo zadrugo tudi kooperacijsko pogodbo. Ob koncu srednjeročnega obdobja pa bi naj imeli vsaj 50 organiziranih ov-čerejcev s povprečno po 30 glav,« je poudaril direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge, dipl. inž. Alojz Plaznik. Pospeševanje ovčereje je v mozirski občini vezano na obnovo in poživitev planinskih in visokogorskih pašnikov, predvsem na območjih Ljubnega, Luč in Solčave. »Storili bomo vse, da bomo tem kmetom po-magal.i po strokovni plati, zlasti p"ri nabavi pleme-njakov in na drugih področjih. Sicer pa se za ovčerejo zavzemamo predvsem, da bi z boljšo izkoriščenostjo planinskih in visokogorskih pašnikov dali svoj delež tudi turizmu na našem območju. Nadalje bi s tem radi opo zorili, da je prireja ovčjega mesa, zlasti mlade jag-njetine, ekonomsko zanimiva in bi bila, če bi je imeli dovolj, pomembna tudi za izvoz. In ne nazadnje gre za volno, ki bi lahko postala iskana surovina za domačo tekstilno industrijo. Seveda pa gre tudi za domačo predelavo in izdelavo izredno iskanih domačih volnenih izdelkov. To bi lahko bil pomeinben vir zaslužka, zlasti v zimskem Č35u.« V mozirski občini so se tudi odločili, da bodo še naprej gojili domačo je-zersko-solčavsko pasmo. Zaradi boljših gospodarskih učinkov jo bodo križali z rusko, romanovsko, ki daje boljšo rasnost in bistveno izboljšuje plodnost. Tako je odstotek dvojčkov vsaj za okoli 50% večji kot pri domači pasmi. Sicer pa je treba dodati, da je čista solčavska ovca danes že redka. Merinizacija pred približno dvajsetimi leti ji je sicer izboljšala kakovost volne, poslabšala pa odpornost, pa tudi plodnost. Pospešena GV^ereja v mozirski občini ima svOjo gospodarsko utemeljitev, pomembna pa je tudi za turizem, za privlačnost okolja, in še za marsikaj. M. BOZiC Dipl. inž. Alojz Plaznik, direktor Zgornjesavinjske kmetijske zidru^*^ je splošni interes! \l MLEKARNE NAJ NE SMRDI Razborškovi zahtevajo svoje^ Kaj pa Hmessd? Na eni izmed svojih prihodnjih sej naj bi zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela žalske občinske skupščine sprejela odločbo o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo kanalizacije za regijsko mlekarno v Rušah. Ce se bo to res zgodilo, potem gre za razlastitev in prisilni prenos nepremičnin v družbeni lastnini Ivana Razborška in Marije Razboršek iz Arje vasi 16. Gradnja mlekarne je v splošnem interesu. Za izgradnjo tega regij.skega objekta je investitor (SOZD rimezad DO Mlekarna Celje) pridobil VS3 potrebna zamljišča, zataknilo pa se je pri zemljiščih za gradnjo kanalizacije, brez katere si seveda mlekarne ni mogoče predstavljati. Gre pravzaprav za del zemljišča Ivana in Marije Razboršek. V glavnem so io travniki. Investitor je lastnikoma pcnudil v zamenjavo druge travniške površine, ki pa niso v enem kompleksu, med tem ko so po površini večje in tudi bližje Razborškovemu domu. Hmezad je bil pripravljen tudi na to, da Razborškove travnike odkupi, vendar se ni strinjal niti s prvo niti z drugo možnostjo. Ivan Razboršek nas je pred dnevi obiskal v uredništvu ter povedal, da je res bilo tako, vendar ne zahiteva drugega kot to, da dobi USTREZNO zamenjavo, kajti obdelovanje dveh manjših površin je veliko težje in manj smotrno kot površine, ki je v enem kompleksu. Povedal je tudi to, da gradnji kanalizacije ne nasprotuje in da je prepričan v to, da je gradnja mlekarne v splošnem interesu. Tako kot je v splošnem, interesu tudi to, da mladi ljudje kot je on, ostajajo na kmetijah, si prizadevajo za proizvodnjo čim več hrane, vendar bi jim bilo tre ba pr-i tem pomagati, ne pa da jim drobe še tisto zemljo, ki jo imajo. Možnost je, da bi Ivan Razboršek dobil na voljo zemljišče blizu Lesjaka, vendar predstavniki Hmezada zatrjujejo, da tega ni mogoče storiti, saj so te površine namenjene za preksrbo farme Podlog. Pogovorov in prepričevanj tako na eni kot na drugi strani je bilo precej. Do soglasja ni prišlo. Ce bosta zbora občinske skupščine na naslednji seji sprejela sklep o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin, če bo torej ugotovljen splošni interes za izgradnjo kanalizacije, potem bo niogoča trajna omejitev lastninske pravice. Kot vemo pa so Ra-zboršku obljubljali omejeno lastninsko pravico. Skoda, da dogovora ni bi-mo mogoče doseči v obojestransko korist. Kot kaže, se bo Razboršek pritožil na Vrhovno sodišče SR Slovenije. JANEZ VEDENIK DOLINA SE SPREMINJA Tako živo, kot je te dni v hmeljiščih, je samo še ob obiranju hmelja. Hmeljarji namreč hitijo z odoravanjem, obrezovanjem in nekateri Že vežejo vodila. Hmelj je zaradi toplote zacC] .^elo bujno odganjati in zato se mudi. VeuCti namreč moramo, da hmelj, če ima dovolj toplote in vlage, zraste tudi po nekaj centimetrov na dan. V soboto smo lahko videli v številnih hmeljiščih stolpe, na vrhu pa tiste, ki so vezali vodila. Težje delo so imeli tisti, ki so bili spodaj, saj jim je veter, kot vidimo na Sliki, močno nagajal. TONE TAVČAR št. 15 - 16. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 15 pOBRNA VSE VEČ PRENOČIŠČ prizadevanja za privlačno izletniško točko Kolektiv zdravilišča Dobr-fia je stopil v novo srednjeročno obdobje z novimi na-logami in velikimi načrti. La-jii so imeli v zdravilišču za okoli 13% več nočitev kot leto dni prej, vsega skupaj okoli 118.000. Letos in vsa fiaslednja leta naj bi to številko presegli, zlasti pa si zagotovili več tujih gostov. V načrtu je, da naj bi tuji gostje v prihodnje dosegli od 20 do 30% vseh nočitev. To pa je naloga, ki bo terjala tudi oživitev starih vezi na tujem. Današnja ponudba Dobrne je povsem drugačna od tiste, ki je veljala pred leti. Z novim hotelom so znatno izboljšali ne samo nočitvene zmogljivosti, marveč tudi zdravstvene. Tu je zdaj središče zdravstvene službe, tu so zdaj mnoge prednosti, ki jih prej niso imeli. Tudi naprave, boljše in povečane usluge itd. Ne nazadnje večji zaprti plavalni bazen, številni kabineti in še in še. Dobrna teži, da bi postala tudi privlačna izletniška točka za 'svoje široko zaledje. Možnosti za razvedrilo je dovolj. Ne nudi jih samo lepo naravno okolje, temveč tudi zdravilišče z vsemi svojimi številnimi uslugami. Dobrna ima vse pogoje tudi za uveljavitev na preven tivnem področju. To prednost bi morali v večji men kot doslej izkoriščati organizacije združenega dela in pošiljati svoje zveste, da ne zapišemo dolgoletne člane, na oddih, na sistematične zdravstvene preglede, na vse tisto, kar preprečuje bolezen in zato dosti večji in dražji izostanek z dela. Dobrna je tudi za ta čas pripravila več zanimivih ponudb za bivanje gostov. To so znani tedenski in daljši »paketi«, ki povezujejo ne samo hotelske, marveč tudi nekatere zdravstvene usluge, razvedrilo in podobno. M. BOŽIČ Detajl novega hotela Dobrna IZLETNIK: PESTRA PONUDBA Zdaj je tudi Izletnikova ponudba za letošnjo sezono popolna. Popravljeni in natiskani so tudi vsi prospekti. Kolikšna izbira! Sicer pa turistična agencija Izletnika opozarja zlasti na izlete za prvi maj, na izlete sploh, na letni oddih in ne nazadnje na tako imenovani receptivni turizem. Da, kot pomembno nalogo so sprejeli tudi obisk izletnikov in turistov z drugih območij v Celju in na celjskem območju. Kot vse kaže, za prvi maj res ne more biti zadreg. Izletnik ponuja Čateške in Dolenjske Toplice, Otočec, Golte, Roglo in Bohinj, seveda tudi morje in zato Izolo, Portorož, Umag, Poreč, Vrsar, Rovinj, Pulj, Medulin itd. Tridnevni polni penzioni ob morju bodo veljali od 750 din v vili Rubin v Rovinju do 1600 dinarjev v Portorožu (hotel Palače) in v Poreču v aparthotelu Marina. Cene za toplice in druge kraje na našem območju pa so dokaj različne. Čeprav je do letnih dopustov razmeroma še dosti časa, pa tega ni za premišljevanje - kam. Izletnik predlaga: Novi-grad, Umag, Vrsar, Rovinj, Pulj, Crikvenico, Omišalj na Krku, Privlako pri Zadru, Novaljo in Dinjiško na Pagu. Skoraj bi lahko zapisali: za vsak žep, sicer pa, kot običajno, ceneje v pred in po sezoni kot v času največje vročine. Tudi jesen je na morju lepa. CELJSKI GOBARJI rUDI SKRB ZA OKOUE Za predsednika so ponovno izvolili Amadea Dolenca z dobrim delom v preteklem letu se lahko pohvalijo celjski gobarji. Pripravili so kar šest razstav: v okviru prireditev Hortikultura 80, v okviru obrtnega sejma v Celju, v zdravilišču Dobrna, na Vranskem, v Preboldu in v Velenju; ob ponedeljkih so na seminarskih večerih spoznavali gobe, sodelovali so pri akciji »Skrb za starejšega občana«, pomagali pri kontroli prodaje gob na celjski tržnici, pripravili pa so tudi gobarski piknik ob koncu sezone. Ko so gobarji na svojem občnem zboru ocenjevali preteklo delo, so izrekli tudi priznanje požrtvovalnemu delu mentorice Bertosijeve, saj se njeno delo po šolah odraža tudi v vse večjem številu mladih ljubiteljev narave. V letošnjem letu nameravajo posvetiti največ pozornosti varstvu okolja, zato bodo tudi predavanja o gobah popestrili še s konkretnimi predlogi, kako očuvati naravo vsaj takšno, kakršna je. Potem bo morda tudi manj tistih, ki svoje gobarsko neznanje izražajo z uničevanjem gob. V program, ki so ga sprejeli, so vključili tudi izobraževanje učiteljev četrtih razredov, da bodo lahko ti gobarska znanja razširili. med mladimi. Poleg tega bodo pripravili še republiško tekmovanje v nabiranju in spoznavanju vrst gob za zvezo upokojencev Slovenije. Še naprej bodo pripravljali seminarske večere in organizirali razstave v krajih, kjer bodo to želeli. Na volilnem občnem zbo-rii so se zahvalili za zares marljivo delo tajnici Zvonki Ludvik, blagajničarki Faniki Verčnik in predsedniku Amadeu Dolencu. Za dobo dveh let pa so izvolili tajnico Tejo Štok, blagajničarko Marijo Štumberger in za predsednika ponovno Amadea Dolenca. »Dobra bera v sezoni, ki je pred nami...!« AMADEO DOLENC LJUBNO: NAŠLI SO FRESKE Pri obnavljanju zunanj-ščine stare župnijske cerkve sv. Elizabete v Ljubnem, ki izvira še iz gotske dobe, je prišlo od zanimivega odkritja. Tam, kjer je bila nekdaj pozidana manjša čumna-ta, so se pod oprnikom pokazali ostanki starih gotskih fresk. V spodnjem pasu, ki ga delno še zakriva belež, gre za prizor pomora betlehemskih otrok, v zgornjem pasu pa za prizor s svetniki in pre-stolujočim Kristusom. Ta prizor, ki je izjemno kvaliteten in izvira iz druge polovice 15. stoletja, pa je žal le fragmetarno ohranjen. Oba svetnika, eden med njima je škof, drugi z baretko pokriti plemič, sta ohranjena do pasu in predstavljata izjemen primer tako imenovanejga poznogotskega realizma. Za enkrat se še niso odločili, ali bodo freske sneli ali samo ustrezno zavarovali in ohranili na mestu. Z. S. USPEŠNO TEKMOVANJE LETALCEV Z ZMAJI NA GOLTEH V soboto, 21. marca, je klub zmajarjev Maribor v sodelovanju z Rdečo dvorano iz Velenja, priredil tekmovanje v letenju z zmaji na Golteh. Teren je bil odkritje za večino letalcev, saj je bil do sedaj znan le nekaterim posameznikom. Bil je lep, sončen dan, prav primeren za letenje. Po prevozu zmajev in letalcev z gondolo, se je pri planinski koči zbralo trideset letalcev. Za start so izbrali skalnat vrh nad kočo. Startali so od 12-15 ure. Za maksimalno število točk je bilo treba ostati v zraku eno uro in nato točno pristati v središče 50 meterskega kroga pri Rečici ob Savinji. Na prijetno presenečenje tekmovalcev je bilo dviganje tolikšno, da se je večina dvignila nad start, najboljši tudi do 600 m visoko. Mnogi letalci so uspeli jadrati od ene do dveh ur in uživali v prelepem razgledu nad Mozirskimi planinami in okolico. Pri pristanku je občasno ponagajal spremeljiv veter tako, da nekateri niso mogli pristati v krogu. Med tekmovalci je bilo tudi dekle, ki je jadralo 40 minut. Zmagal je Kos Martin. V nedeljo tekmovanja ni bilo zaradi premočnega zaho-dnika. Poizkusne starte so naredili le štirje letalci, eden pa se je odločil za prelet proti vzhodu. Ko se je dvignil 500 m nad Medvednjak, je poletel proti Gori Oljki, kjer je po dveh urah jadranja v vznožju pristal. Klubi zmajarjev in Rdeča dvorana se dogovarajo o izgradnji ramp za start. Golte imajo vse možnosti, da se razvijejo tudi v letalski center za jadranje z zmaji, saj je teren izredno primeren, ima pa tudi sorazmerno središčno lego v Sloveniji. HERMAN ČATER ŽALEC: VELIKA POBUDA Pred dnevi so se na drugi seji sestali člani Turističnega društva Žalec, na kateri so med drugim potrdili program aktivnosti v tem letu in imenovali tudi komisije za propagando in obveščanje, za izlete in predavanja ter za ocenjevanje urejenosti okolja in ugotavljanje nepravilnosti. Seji je prisostvoval tudi predsednik domačega horti-kulturnega društva, ki je obrazložil pobudo za uresničitev novih parkovnih površin v Žalcu- Gre za mestni park ob Žuževi parceli, za park ob cestni obvoznici ter za spominski nasad 88 dreves v spomin na predsednika Tita. Ugotovili so, da bo uresničitev te zamisli ugodno vplivala na uveljavitev Žalca v turističnem gospodarstvu. Ni dovolj samo novi hotel, ljudje se morajo nadi-hati tudi svežega zraka ter se sprostiti v parku, med drevjem in cvetjem. Le tako bodo v Žalcu zaustavili odtekajočo reko turistov mimo mesta. Pričakujejo, da bo pobuda turističnega in hortikul-turnega društva naletela na polno razumevanje in da bo Žalec kmalu dobil nove parkovne površine. SREČKO MEH MARATON TREH SRC Ne gre samo za športno, marveč tudi za rekreativno prireditev. Ideja za maratone Treh src se je porodila lani na Pomurskem kolesarskem maratonu v Gornji Radgoni, sicer pa je prišla iz odbora za teke pri Smučarski zvezi Slovence, podprli pa so jo Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije, Atletska zveza Slovenije in poleg drugih organizacij združenega dela zlasti Radenska v Radencih.^ Gre za množične tekaške prireditve zunaj zimske sezone. Letos bodo maratoni Treh src v Radencih (30. maja), v Bovcu (26. septembra) in v Kranju (24. oktobra). Proge bodo dolge: 42,195 km, mali maraton 21 km in trim tek 10 km. BANKA BO POSPEŠEVALA EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO Obljuba dela dolg, in tako smo danes znova pri nekaterih podatkih, ki govorijo o programu dela Ljubljanske banke Splošne banke Celje v letošnjem letu. Ta načrt so namreč sprejeli na nedavnem petem zboru Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Med drugim velja za bančno poslovanje v tem letu tudi to, da bo pri usmerjanju razpoložljivih sredstev upoštevala razvojne usmeritve, opredeljene v že sprejetih planskih dokumentih za novo srednjeročno obdobje. Iz teh tudi izhaja, da so lahko pri financiranju razširjene reprodukcije sredstva bank le dopolnilni vir financiranja, osnovni vir pa naj bi bilo, poleg lastnih sredstev, združevanje dela in sredstev na dohodkovnih odnosih. Zato bodo sredstva banke v predračunski vrednosti znašala 30%; v primerih, ko bo prisotno tudi kreditiranje sovlagateljev, pa je v načrtu predvidena 10% večja udeležba. Pri prednostnih naložbah, kot so inovacije, primarno kmetijstvo, inozemski turizem, malo gospodarstvo, pospeševanje razvoja manj razvitih območij, modernizacije in novogradnje, ki povečujejo izvoz in podobno pa bo udeležba banke večja. Za dolgoročne naložbe je predvideno 1,7 milijarde dinarjev ali 53% vseh razpoložljivih sredstev. Sorazmerno velik delež teh sredstev je namenjen za pokritje že^prejetih obveznosti v preteklih letih, ki znašajo 908 milijonov dinarjev. Za nove dinarske naložbe bo moč v tem letu odobriti dopolnilna sredstva v višini 451 milijonov dinarjev. Pri vlaganjih v negospodarstvo bo banka sodelovala samo s premostitvenimi posojili do enega leta. Kot eno od osrednjih nalog v tem letu sprejema banka pospeševanje razvoja ekonomskih odnosov s tujino in dolgoročno vključevanje v mednarodno delitev dela. Pri tem si bo prizadevala za oblikovanje ekonomskih odnosov s tujino, ki bodo temeljili na samoupravnem sporazumevanju med članicami, ki devizna sredstva ustvarjajo, in članicami, ki jih uporabljajo. Na področju urejanja ekonomskih odnosov s tujino bo poudarek predvsem na uresničevanju nalog, kot so: - dajanje ugodnejših pogojev pri kreditiranju izvoza in njegove priprave; - zagotavljanje sredstev za naložbe, ki bodo dajale visok izvoz in trajni pozitivni plačilno-bilančni učinek; - dajanje ugodnejših pogojev pri kreditiranju naložb v zmogljivosti, namenjene inozemskemu turizmu; - v okviru svoje devizne likvidnosti bo vršila »terminsko prodajo deviz« in s tem premoščala neskladja med deviznimi prilivi in odlivi članic. V skladu s plačilno bilančno projekcijo bo LB Splošna banka Celje predvidoma zagotovila za realizacijo prednostnih razvojnih programov članic 190 milijonov dinarjev deviznih sredstev. Seveda pa letošnji načrt Ljubljanske banke Splošne banke Celje sega še na vsa druga delovna področja. Posebna skrb je posvečena denarnemu varčevanju, prav tako področju stanovanjsko - komunalnega gospodarstva in še in še. Tudi to je obveznost, ki še velja, in znova bomo lahko rekli in zapisali: obljuba dela dolg. 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 15 - 16. april 1981 premagovanje arhitektonskih ovir HIŠA BREZ STOPNIC Invalid Martin Bohorč je gradil sebi primerno Zakon o premagovanju arhitektonskih ovir, ki že nekaj let zavezuje graditelje javnih stavb ali primernih stanovanj, da bi ga pri gradnjah upoštevali, še ni povsod naletel na razumevanje. Pomagal naj bi invalidom, da bi se lažje vključili v življenje, primerno živeli in bili vsaj včasih osvobojeni pečata invalidnosti. V Mariboru, Velenju in Kranju so že prisluhnili takim željam, v Celju pa je doslej za invalide prirejeno samo eno stanovanje. Kljub temu, da pri socialistični zvezi deluje koordinacijski odbor, ki je že večkrat dal pobudo za gradnjo stanovanj ali javnih prostorov, ki bi bila dostopna tudi invalidom, s svojimi željami še ni uspel. Načrtovalci v Celju so gluhi za tako pobudo, češ, to vsako gradnjo podraži. Redki so tudi posamezniki - invalidi, ki so stanovanjsko gradnjo usmerili tako, kot jim je narekovalo življenje in njihove potrebe. Kljub temu pa smo srečali belo vrano, ki si je edina v celjski občini in najbrž še kateri, zgradila hišo tako, da se po njej premika kakor ona hoče. Beseda teče o MARTINU BOHORCU iz Košnice pri Celju. Je invalid prve kategorije, sedaj upokojenec. Prej je bil železničar, v tej službi je služil polnih 45 let. Ko mu je odtrgalo nogo se je zaposlil tudi pri železnici kot telefonist. Hišo na Košnici je začel graditi pred šestimi leti. Na leta, ko je stanoval v Celju v bloku, se nerad spominja. Stanovanje je bilo grajeno tako, da se je v njem težko gibal. In še stopnice je imel, po katerih je izredno težko hodil. Kljub trem otrokom, je zbral toliko poguma, da je začel z gradnjo. Pa se je takoj zataknilo in sicer pri načrtih. Vso Slovenijo je obredel, da bi našel ustrezni načrt, a povsod so mu odkimavali z glavo: nak, takšnega načrta nimamo. A Mohorč ne bi bil Mohorč, če ne bi vztrajal pri svojih načrtih. Končno jih je dobil v Dravogradu ter jih še malo prikrojil. »Jaz bi rad hišo brez stopnic«, je dejal in željo je počasi začel uresničevati. Z ženo Slavko sta veliko postorila sama in če si kdo zdaj ogleda njegovo hišo na Košnici bo najprej ugotovil, da ni nič drugačne kot so druge (na zunaj) in da ima dobrega gospodarja in gospodinjo. Tudi znotraj se na prvi pogled razporeditev prostorov ne razlikuje od siceršnjih normalnih sob. Le vsa vrata so širša in prilagojena za invalidski voziček. Tudi klet je vsa podkletena. Iz garaže se pride v klet, iz kleti pa v zgornje nadstropje in sicer brez stopnic. Martin Boharč se lahko povsod neomejeno giblje, prihaja na vrt, v garažo, se iz nje zapelje, če bo kdaj potreba tudi v kuhinjo (zdaj hodi še ob palici) in v vse sobe. Pri tem razmišlja, kako pa je nemočen, če mora po opravkih v mesto in mu vse javne zgradbe niso dosegljive. Takoj doda, da v Ljubljani ni nič bolje, čeprav bi se tam dale nekatere trgovine primerno predelati, da jih bi napravili dostopne tudi za invalide. Pri tem misli na Namo in še katero veleblagovnico. S tem, ko si je Martin Bohorč pred leti zgradil hišo tako, da v njej lahko brez težav prebiva, je okrepil svojo samozavest in je dale0 od tega, da bi tarnal nad svojo invalidnostjo. Pa to skoraj velja za vse invalide, ki so si življenje primerno osmislili, še več, lahko zapišemo, da živijo polnejše in bogatejše od zdravih oseb. ZDENKA STOPAR XVII. FRENKOV MEMORIAL bo v nedeljo, 19. aprila od 8. do 15. ure v dvorani Posebne šole »Ivanke Uranjekove« v Celju. Nastopili bodo mlajši in starejši člani ter veterani in mlajše ter starejše članice. Pravico nastopa imajo vsi neaktivni tekmovalci v namiznem tenisu. Organizator je Partizan Gaberje, pokrovitelj OK ZSMS Celje, otvoritev pa bo ob 10. uri. V ŽALSKI OBČINI DVE KS ŠE BREZ IGRIŠČ Največ športno rekreacijskih objektov je v večjih občinskih centrih, kjer prednjačijo Žalec, Braslovče, Prebold, Polzela, Šempeter, Vransko, Griže in Andraž. Med drugim imajo dva bazena (Prebold, Vransko) in kar osem smučarskih skakalnic (po štiri v Braslovčah pod Dobrovljami in v Andražu). V občini je velika sodobna telovadnica (Žalec) in dvanajst majhnih telovadnic (po dve na Polzeli in v Braslovčah ter po ena v Žalcu, Preboldu, Šempetru, Vranskem, Grižah, Gomilskem in Petrovčah), imajo pa tudi tri trim steze (Polzela, Prebold in Šempeter). Pri TKS Žalec so že pripravili program nadaljnega pridobivanja novih objektov v žalski občini. Vtem srednjeročnem obdobju zaenkrat novogradenj ne bo, tako da bo vse usmerjeno v obnavljanje in dopolnjevanje. Tako naj bi do leta 1985 obnovili in dopolnili športno rekreacijske površine v trinajstih krajevnih skupnostih. Med pomembnejšimi so prva igrišča v Galiciji in Ponikvi, ki so zaenkrat še brez vsega. Na Polzeli (ali Braslovčah) predvidevajo taborniški center in rekreacijski center s telovadnico, v Žalcu otroški poligon in adaptacijo atletskega stadiona, v Vinski gori dokončno ureditev igrišč pri šoli, v Libojah telovadnico itd. Pri osemnajstih objektih bodo sredstva za 9 objektov zagotovljena iz samoprispevka, pri ostalih pa 50 odstotkov iz TKS, ostalo pa iz KS, kjer se bodo določeni objekti urejevali. Finančni program: TKS naj bi do leta 1985 prispevala za objekte dva milijona 200 tisoč din in toliko tudi krajevne skupnosti, ki bodo objekte dobile, iz samoprispevka pa se bo za objekte zbralo osem milijonov 500 tisoč din ali skupaj 12 milijonov 900 tisoč din. Med pomembnejše verjetne pridobitve pa gre šteti zimsko športni center pod Goz-dnikom, ki naj bi začel z obratovanjem že prihodnjo zimo. Prvi razgovori so že opravljeni, režijski odbor pa vodi Cveto Udovč. Ce bo |lo vse po sreči (in zakaj ne bi?) bodo že septembra postavili dve vlečnici v dolžini 450 in 200 metrov, proge pa bodo dolge od 300 do 500 metrov. Gre za smučišče, kjer po sedanjih nekajletnih podatkih pade sneg že zelo zgodaj in zdrži do prvih spomladanskih dni. Pod domačijo Petrove bodo uredili plato za parkiranje, nad njo pa čajnico. Cesta je večinoma že dobro urejena. V žalski občini naj bi tako pod Gozdnikom (10 km iz Žalca) nastal nov zimsko športni center, do katerega bo vozil tudi ski avtobus. Tam bodo lahko med drugim izvedli tudi vsa občinska tekmovanja (v žalski občini je registriranih okoli 4000 smučarjev, pot do Golt pa je draga), razne tečaje in podobno. TONE VRABL PRI AMD ŠLANDER SKRBIJO ZA PREVENTIVO Iz poročila komisije za preventivno dejavnost in šolstvo pri AMD Slander v Celju za leto 1980. je razvidno, da je bilo delo komisije v začetku leta pravilno zastavljeno in uspešno. V štiridesetih akcijah je sodelovalo okoli trideset strokovnjakov iz vrst AMD. Ti so s predavanji in seminarji po krajevnih skupnostih, osnovnih in srednjih šolah, organizacijah združenega dela celjske regije in med brigadirji zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko - 80«. opravili okoli 900 ur. Za predavanja s področja preventivne dejavnosti je vladalo največ zanimanja na Kozjanskem, tako v šmarski kot šentjurski občini. Po krajevnih skupnostih teh dveh občin pa je vladalo pri krajanih tudi veliko zanimanje za predavanja za voznike traktorjev. Kmetje so se seznanili z uporabo traktorja in raznih traktorskih priključkov, upoštevanju cest- noprometnih predpisov, raznih manjših servisnih opravil na traktorju. Po šolah so pripravili predavanja za učence, kakor tudi za njihove mentorje in starše učencev. Omeniti pa velja, da za tovrstno dejavnost komisije za preventivo in šolstvo pri AMD Slander ni večjega zanimanja v žalski in mozirski občini. Ena od glavnih nalog komisije za letos bo poudarek na vse večji štednji z gorivom. Seznanjali bodo motorizirane občane, kako se da čim bolj varčno voziti z avtomobilom. Pripravili bodo več akcij o pravilni nastavitvi vžiga in vsega drugega, skratka z vsem kar pripomore k varčevanju goriva. Pripravili bodo predavanja o uporabi in pomenu gasilnih aparatov v motornem vozilu. Pri vsesplošni štednji in visoki ceni benzina se vse več ljudi preusmerja med drugim tudi za vožnjo v službo s dvokolesom. Vendar pa vsi niso dovolj seznanjeni s cestno-promet-nimi predpisi, ki jih mora poznati vsak kolesar. Zato bodo pripravili v sklopu AMD Slander vrsto predavanj o pravilnem ponašanju kolesarjev na cesti, oziroma v cestnem prometu. Ob novem zakonu o cestnopro-metnih predpisih, ki bo pričel veljati v mesecu maju, bodo pripravili vrsto predavanj po krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, šolah in na sedežu društva za člane in vse ostale, ki se bodo želeli seznaniti s spremembami v novem zakonu. F. GABER LETOS TUDI OCENA Preteklo nedeljo je imela OGZ Celje letno konferenco, na kateri so ugotovili, kako so bile opravljene naloge, ki so si jih zadali lani, ob enem pa so sprejeli nove. Bili so enotnega mišljenja, da je potrebno veliko skrb posvetiti preventivi, ki če je uspešna, zelo pomaga operativi. Preventiva mora postati last vsakega občana. V letošnjem letu mora biti izdelana požarno-var-nostna ocena področja OGZ Celje. Potrebno bo še naprej skrbeti za vključevanje novega kadra v gasilske vrste, za sodelovanje z enotami CZ itd. M. MARGUC Tovarna konfekcijskih in športnih izdelkov TOPER - CELJE Delavski svet TOZD Lahka konfekcija razpisuje in vabi k sodelovanju nosilce za opravljanje del in nalog: 1. DIREKTORAJ TOZD LAHKA KONFEKCIJA 2. VODJO KOMERCIALNEGA SEKTORJA 3. VODJO TEHNIČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: AD 1 - visoka ali višja izobrazba tekstilne, ekonomske ali organizacijske smeri; - 5 let delovnih izkušenj; - izdelan predlog o načinu realizacije razvojnega programa TOZD in opredelitev svoje vloge pri realizaciji programa; - aktivno znanje tujega jezika; - organizacijske in vodstvene sposobnosti; ter sposobnosti za delo z ljudmi; - uveljavljanje načela samoupravljanja in socialistične morale; - širša družbenopolitična aktivnost. AD 2 - visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost ter 3 oz. 5 let delovnih izkušenj; - aktivno znanje tujega jezija; - izdelava predloga o načinu realizacije razvojnega programa in opredelitev svoje vloge pri realizaciji programa; - organizacijske in vodstvene sposobnosti ter smisel za delo z ljudmi; - uveljavljanje načel samoupravljanja in socialistične morale; - širša družbenopolitična aktivnost. AD 3 - visoka ali višja izobrazba tekstilne ali organizacijske smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost ter 3 oz. 5 let delovnih izkušenj; - pasivno znanje tujega jezika; izdelava predloga o načinu realizacije razvojnega programa in opredelitev svoje vloge pri realizaciji programa; - organizacijske in vodstvene sposobnosti ter smisel za delo z ljudmi; - uveljavljanje načel samoupravljanja in socialistične morale; - širša družbenopolitična aktivnost. Delavski svet TOZD Športna konfekcija razpisuje in vabi k sodelovanju nosilce za opravljanje del in nalog: 1. DIREKTORJA TOZD ŠPORTNA KONFEKCIJA 2. VODJO KOMERCIALNEGA SEKTORJA 3. VODJO TEHNIČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: AD 1 - visoka ali višja izobrazba tekstilne, ekonomske ali organizacijske smeri; - 5 let delovnih izkušenj; - izdelan predlog o načinu realizacije razvojnega programa TOZD z opredelitvijo svoje vloge pri realizaciji programa; - aktivno znanje tujega jezika; - organizacijske in vodstvene sposobnosti ter sposobnosti za delo z ljudmi; - uveljavljanje načela samoupravjanja in socialistične morale; - širša družbeno politična aktivnost. AD 2 - visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne oz. tekstilne smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost ter 3 oz. 5 let delovnih izkušenj; - aktivno znanje tujega jezika; - izdelava predloga o načinu realizacije razvojnega programa in opredelitev svoje vloge pri realizaciji programa; - organizacijske in vodstvene sposobnosti ter sposobnosti za delo z ljudmi; - uveljavljanje načel samoupravljanja in socialistične morale; - širša družbenopolitična aktivnost. AD 3 - višja izobrazba tekstilne ali organizacijske smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost ter 5 delovnih izkušenj; - pasivno znanje tujega jezika; - izdelava predloga o načinu realizacije razvojnega programa in opredelitev svoje vloge pri realizaciji programa; - organizacijske in vodstvene sposobnosti; ter sposobnosti za delo z ljudmi; - uveljavljanje načel samoupravljanja in socialistične morale; - širša družbenopolitična aktivnost. Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: »Tovarna konfekcijskih in športnih izdelkov TOPER, Teharska c. 4", z oznako »Razpisna komisija TOZD Lahka konfekcija« oziroma »Razpisna komisija TOZD Športna konfekcija«, najkasneje v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. št. 15 - 16. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 PLANINSKA SEKCIJA PRI DOMU JLA 8. aprila so pri domu JLA v Celju ustanovili planinsko sekcijo v okviru Planinskega društva Železničar Celje. Predsednik sekcije je Živko Bi-kolov. Sreten Džesnič, načelnik doma JLA je povedal, da je z ustanovitvijo te sekcije izredno zadovoljen in da od nje pričakuje tudi tako prizadevno delo kot ostalih sekcij kot so: likovna, šahovska, smučarska, strelska in fo-toamaterska. NIJAZ MACAK PD ZABUKOVICA -USPEŠNO! Prejšnji mesec so opravili pregled dela v lanskem letu tudi zabukov-ški planinci. Ko so lani praznovali 30-letnico obstoja, so organizirali tudi pohod spominov Igriše-Hom, organizirali osrednjo proslavo na Homu ter podelili transverzalne značke. Lani so člani PD Zabukovica opravili 166 transverzal. Značilno za njihovo delo so tudi prostovoljne delovne akcije. Tako so lani opravili več kot 1000 ur, pri napeljavi telefona na Hom pa so jim poma gali tudi pripadniki TO. Pri njihovem delu so jim pomagale OZD in TKS Žalec. Tako so skupaj prejeli več kot 100.000 dinarjev pomoči. Člani sami pa so za različne izlete prispevali 34.000 dinarjev. y veliko pomoč so jim mladinski in planinski vodniki, ki vodijo posamezne skupine. Še zlasti velja to za pionirske skupine. Lani je bilo kar devetnajst pionirskih izletov. Letošnji program dela sloni predvsem na obujanju tradicij NOB. FRANCI JEŽOVNIK POT XIV. DIVIZIJE Odbor za ureditev te poti mora prevzeti PD Celje. Treba bo pogledati traso, jo markirati, izdati dnevnik, vodič in določiti kontrolne točke. Značko bo izdal RO ZZB NOV. Razmišljajo, da bi poho-dnik, ki bo prehodil pot, dobil poseben naziv. Udeleženec Igmanskega marša na primer dobi ime planinec proletarec. Upamo, da bo transverzala XIV. divizije letos urejena. F. J. ČEZ GORO OUKO Zadnjo soboto v marcu je bilo orientacijsko tekmovanje iz Šmartna ob Paki na Goro Oljko in do Juga. Tekmovanja se je udeležilo 30 pionirskih ekip. Zmagala je ekipa PD Polzela pred OS Griže. Med šestimi mladinskimi ekipami so imele največ sreče tekmovalke PD Polzela, med štirimi članskimi pa jamarji iz Prebolda. F. J. POHOD DOBROVLJE-ŽOVNEK Pred desetimi dnevi je bil že drugi pohod na Do-brovlje. Cilj pohoda je bil spoznati del Dobrovelj-ske planote in spomenike NOB. Letos so udeleženci pohoda obiskali spomenik pod Grmado, ki stoji ob partizanski cesti med Brezovnikom in Destov-nikom. Pohod se je pričel na Zovheku. Pri spomeniku je bila komemoracija, vsi pohodniki pa so se poklonili padlim z enominut-nim molkom. Nazaj grede so šli pohodniki mimo lovske koče pod Grmado, ker so žigosali izkaznice s posebnim žigom. Med letošnjimi udeleženci pohoda je bila kar tretjina lanskih udeležencev. Že letos pa naj opozorimo, naj dosedanji pohodniki svoje izkaznice prihranijo za prihodnje in naslednja leta. To velja tudi za pohode, ki jih organizira PD Zabukovica. Gorski stražarji so dolžni opozarjati na odmetavanje plastične embalaže. Tudi steklenic se je pri lovski koči nabralo preveč. Ne onesnažujmo narave! Na svidenje na pohodu na TRAVNIK! BOŽO JORDAN Prodajamo na obveznice posojila za ceste kupon štev. 1, 2, 3 na 16. oddelkih Veleblagovnice T ter v prodajalnah: SALONIT, NOVOST in DOM. 55 Kot jezero široki Min se vije od predgorja do predgorja, postaja vedno širši in s toplim očetovskim ponosom nosi na svoji gladini neskončno veliko jader. Čez široke krošnje borovcev letijo sokoli, v blatu se valjajo bivoli - tu je že jug, ki kliče... Po večurni, izredno lepi vožnji v novi svet, se ti odpre, ko prideš okoli zavoja, širok razgled na Sharp Peak, ki ima stožcu sladkorja podoben vrh, na katerega se pred poletno vročino zatekajo Foochowčani. Foochov/ (izg. Fučou) pomeni »srečna dežela« in leži na težko dostopnem zemeljskem jeziku. Od tod naprej težki parniki ne morejo več voziti, zato pa stopijo tu v akcijo džunke in sampani. Sampani so majhne ladjice, z bambusovimi strehami, ki je pod njimi sobi podoben prostor. Na stenah vise čedne podobe bogov, klop ob njih pa včasih pokriva odeja, poslikana z vzorci, ki predstavljajo zmaje. V tej sobi prebiva brodar s svojo družino. V njej jedo, živijo in umirajo. Kuhinjo s štedilnikom na premog, z nekaj zaboji in lonci imajo zadaj. Psa in najmlajšega otroka privežejo na Vrv, da ju, če padeta v reko, lahko hitro potegnejo iz nje. Navadno veslajo moški, toda naši ladji so se približale samo ženske. Kako so vpile druga na drugi, kako so si nekatere skočile celo v lase, noge potnikov in če je hotela katera drugi prevzeti potnika! Kako so pograbile noge potnikov in jih vlekle sem in tja kot kos krpe! Mislijonarji so me povabili, naj grem z njimi in z veseljem sem skočila v hitro barko na paro. Uro zatem smo pristali na otoku Nantai, kjer je most »deset tisoč let«. Most je bil videti že nekoliko majav, je pa kljub temu veliki promet še kar dobro zdržal, in čezenj smo prišli naravnost v Foochow. Najprej smo obiskali bolnišnico, kjer smo videli bolnike. kako ležijo na preprostih klopeh, pregrnjenih z rogoznico. Taka ležišča imajo samo zato, ker Kitajci preprosto nočejo ležati na mehkih posteljah. Kitajci neverjetno dobro prenašajo bolečine in izredno dobro prebolijo operacije. Ali zato, ker imajo boljše živce kot mi ali zato, ker užijejo toliko opija? Videla sem fotografije (ne risbe!) mož, ki so jim strgali prsi iz telesa (kazen za očeto-morilce), pa so bili videti tako mirni, kot bi jim odstranili samo bradavico. Najtežje prenašajo, tako je bilo vsaj videti, dolgo bolehanje. Tujci jih s tem, da jim pomagajo iz telesnih težav, dobe v oblast. Ko jih imajo v oblasti, pa tujce vprašajo, zakaj jim pravzaprav pomagajo... Po zelo dobri malici smo odšli v mesto, si ogledali mračne templje, ki na njih vratih stoje v dvogovoru bogovi z dolgimi nohti, smuknili smo skozi nenavadno okrogla vrata, narejena iz kamenja, brali na pol zabrisane napise iz kitajskih knjig modrosti in seveda občudovali tihe, skrite vrtičke s krvavo rdečimi grmiči poincett in evgenij. Foochov/ je tak, kot o njem lahko sanja samo pisatelj grotesk. Ulice so tako ozke, da se z iztegnjenimi rokami skoraj lahko dotakneš zidov nasproti si stoječih hiš; kuliji nosijo slamnate, sladkornim stožcem podobne klobuke, in so bolj temni kot Kitajci na severu; iz zatemnjenega gornjega dela hiš kukajo na ulico dekleta z rožami v laseh; po cesti s težavo krevsajo na pohabljenih nogah stare ženske v čednih, z zlatimi lilijami okrašenih copatkah, ki z njimi morda še vzemirijo kako moško srce, nosači nosilnic s svojim bremenom, rikše, ki glasno zvončkljajo, povsod vzhodne vonjave, privlačne trgovine, viseči izveski z napisi, odprte kuhinje z lonci, ponvami in skledami in na tleh čepeči ljudje, ki s paličicami mečejo v usta dvomljivo hrano. Vse je bolj južnjaško, bolj golo, tuje, barvno bolj pisano kot v Pekingu, vse preveva močnejši vonj po sanda-lovini in kadilu, vse je bolj nedotaknjeno, starinsko. Tu sede možje na nizkih stolcih in strgajo lak in izdelujejo skodelice in vaze; na oni strani pilijo in oblikujejo prelepe filigranske izdelke; tu izdelujejo pohištvo iz neznanih, tuje dišečih vrst lesa in izrezujejo bogove z grozljivo spačenimi obrazi. Trgovina z zdravili, kjer prodajajo pasje in tigrove kosti, pa ginseng, morsko travo in drugo nepogrešljivo blago, je polna ljudi; v mračni prodajalni pripovedujejo poklicni pripovedoval svoje nenavadne zgodbe o duhovih, nasproti trgovine na drugi strani ulice pa star moški z brado (z njo vzbuja spoštovanje) nekomu prerokuje iz paličic, ki jih meče na tla. Kamorkoli pogledaš - zlata znamenja na rdeči pdlagi, zlato se blešče gledališke lutke v izložbenih oknih, ki so prenatrpana s svilo, po izložbe s klobasami iz mačjega mesa, s sploščenimi prekajenimi gosmi, z živo rdečimi slaščicami, ki imajo obliko paličic, nad vsem tem pa kričanje! V Foochovvu vidiš tudi poljske delavke z juga, ki jih gledajo postrani, ker morajo tako težko telesno delati. zavzemajo pa poseben položaj, so bolj svobodne in tudi svojemu možu manj ponižno vdane. Las na temenu nimajo tako trdo spetih kot druge Kitajke, v njih pa nosijo lepe, dolge srebrne igle, da je vozel videti kot pajek v srebrni mreži. Odlična večerja v misijonu, zatem mirna vožnja mimo tihih džunk čez široki Min, ki si je v njem mesec umival svoj šlep - in spet na Kohoko maru. OTOK SANJ "Formoza« - prelepa - so imenovali Portugalci otok, ki ga Japonci zdaj imenujejo Taivvan. Vihar, ki nas je gnal proti njemu, je bil strašen. Redko sem doživela podobnega. Dobri maru je imel krov visoko naložen s težkimi drevesnimi debli in vendar sem videla - moje okno je bilo obrnjeno na krov - kako so se valovi poganjali ne le čez ta nasip, ampak tudi, kako so poskušali štirideset metrov dolga debla premakniti. Nekajkrat sem se zbala, da se bodo zarili skozi ladijsko okno v mojo kabino. Kitajci, ki so noč za nočjo brezobzirno navijali gramofon in hrupno igrali svoj mahjong, so nepremično ležali v kabini, in veselje, da so moji hrupni sovražniki tako lepo pokošeni, mi je pomagalo premagovati morsko bolezen. Vedno znova sem stopila k oknu in gledala od meseca razsvetljeno, biserno sivo noč, ki so se v njej za gmoto lesa dvig ali peneči se grebeni kot srebrni loki. Kohoko maru je škripal, stokal in sopihal proti vetru, kot bi bil znorel... Ko se je zdanilo, so se prikazali nazobčani, z gostim gozdom porasli hribi, in obšel me je dotlej neznan občutek sreče. Tu bom doživela nekaj lepega! Veselo sem stekla na krov. Tudi misijonarji so tu izstopili, da bi se z vlakom peljali naprej v južno glavno mesto Formoze, v Tainan. Jaz bi morala potovati naprej v Taihoku (Japonsko ime za Taipel - op. ur.), kjer je sedež vlade in pravzaprav središče Formoze, k prijatelju gospoda A., mojega japonskega učenca, ki je zdaj že plul proti Evropi. Vse, kar sem vedela o tem prijatelju, je bilo, da je »neke vrste kristjan«, kar sem si razlagala tako, da je pač pristaš neke sekte in da je zapadel verski blaznosti. Toda tega mi še malo ni bilo mar, kajti mnenja sem, da bi morali ljudem prepustiti, v kakšni veroizpovedi se hočejo zveličati. Zveličati seje že tako in tako na tem in onem svetu vražje težka zadeva... Na peronu, ki teče vzdolž pristaniškega nasipa, me je nekdo ogovoril in mi kratko rekel: »Jaz sem gospod L« Bil je tako prijazen in me je prišel celo čakat. S prtljago je bilo hitro vse urejeno, ne pa tudi z mano, kajti policija je hotela vedeti vse: »Odkod? Kam? Zakaj? Za kako dolgo? Iz kakšnih razlogov? Za katere časopise. 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 15 - 16. april 1981 tudi to je brazilija NIKOGARŠNJI OTROCI Kuštroglavec z velikimi rjavimi očmi, star 15 let, velik 1,46 metra, tehta komaj 40 kilogramov. Ime mu je Luis Sergio in sedi v sobi na policijskem komisariatu v Riu de Janeiru in kramlja s policijskim reporterjem. »Dva sem res pospravil, ampak štirje umori, ki so mi jih še naprtili, niso moje delo.« Pripoveduje, kako se že od svojega dvanajstega leta preživlja z ropi. Ne spominja se več, kolikokrat je že ropal, saj pravi, da takšno delo niti ni naporno: zagrozi s pištolo, napadeni se prestraši in odda kar pač fant zahteva, če pa misli, da je to šala, pa konča z nekaj streli v trebuh. Sicer pa ni 15-letni morilec in ropar v velikem brazilskem mestu noben izjemen primer. Brazilski časniki so polni poročil o zločinih, ki so jih zagrešili otroci. Direktorji luksuznih hotelov ob brazilski obali protestirajo proti »razm.eram, podobnim divjemu zahodu«. Cesto se zgodi, da njihove petične tuje goste oropajo mladoletni smrkavci. Gostje se ne počutijo več varne in odjavljajo rezervacije. Tudi mnogi trgovci in poslovneži so iz protesta zaprli svoje lokale v središču Sao Paula. Saj so bili skoraj dnevno oropani ali okradeni. V Sao Paulu je okoli dva milijona mladoletnikov, ki žive brez družinskih vezi, so podhranjeni in skoraj niso videli šole od znotraj. Okrog 400.000 od teh dveh milijonov jih živi v skrajni bedi. Ti otroci imajo okrog 1200 band, so oboroženi, nekateri tudi z najnevarnejšim orožjem. Ta nova družba se imenuje »otroško podzemlje«. Njihov stil je zločin, korupcija, nasilje, revščina. Govorijo svoj lasten jezik in odobravajo le svojo ganstersko moralo. Otroci so bili lani krivi za 80 odstotkov roparskih napadov, za polovico deliktov z mamili in 20 odstotkov v primerih umorov in ubojev. Vse to se dogaja v vseh večjih brazilskih mestih. Mi lijoni otrok rastejo brez čustvenih družinskih vezi, živijo po pločnikih, na plažah, pod viadukti, čez dan pa postopajo po mestnih središčih in predmestjih in vedno iščejo kaj za pod zob ali denar. Nekateri so občasni čistilci čevljev, deklice pa se prodajajo od svojega desetega leta dalje. Za vse pa velja, enotni moto: »Napadi, da ne boš umrl, da boš preživel za vsako ceno!« Ti »nikogaršnji otroci« so rezultat brazilskega »gospodarskega čudeža«. V zadnjih 15 letih je Brazilija doživela gospodarski razcvet in se je iz agrarne dežele v veliki meri prelevila v industrijsko. Vendar se polovica prebivalstva temu razmerju ni priključila, še manj prilagodila. Milijone ljudi so zvabila bogata mesta, zapuščajo podeželje in se naseljujejo na obrobju mest, kjer rastejo revne četrti in se na tak način pogrezajo v še večjo bedo. To je svet lakote, bolezni in socialnega kaosa. Otroci se rojevajo en za drugim, kajti strogo katoliška Brazilija noče nič slišati o načrtovanju družine in kontracepciji. 2e majhni otroci so tako pognani v svet brezobzirnega boja za golo življenje. Država sicer ima zavode, ki naj bi te otroke spravili na pravo pot. Toda to so takšni zavodi, da otroci pridejo iz njih še večji »strokovnjaki«. Razmere v teh domovih so strahotne. Osebje jih muči, izrablja v svoje namene, ki tudi niso najbolj čisti sdi pa jih celo ubija. Stšmovalci hiš, ki so v soseščini, neke take institucije, so se pritožili oblastem, da ponoči slišijo brezupne krike otrok in vidijo prizore, da se jim obrača želodec. Otroci se nagi podijo po dvorišču in posiljujejo drug drugega. Sicer pa o tem dovolj zgovorno priča tudi naš posnetek ob katerem se lahko vprašamo samo to, če jih bo sedanja družba res spravila na pravo pot? MLADI PIŠEJO Z ZBOROM IZ GRADCA Na našo šolo je prišel dekliški pevski zbor iz Gradca. Pevke našega zbora so vzele dekleta iz Avstrije na prenočišče. Jaz sem dobila pevko, ki ji je bilo ime Margot. Z mano se je pogovarjala po angleško, z mamico pa po nemško. Raz-kazala sem ji znamenitosti Celja ter ji kupila nekaj za spomin. Zvečer smo imeli skupaj koncert v Narodnem domu. Poslušalci v dvorani so navdušeno ploskali našemu in avstrijskemu zboru. Naslednji dan smo skupaj odšli v narodni in pokrajinski muzej. Nato so odšli na kosilo, potem pa nazaj v Gradec. Cez teden dni smo odšle me k njim v goste. Margot me je zelo lepo sprejela in mi razkazala Gradec. Tudi pri njih smo imeli koncert v Minoritski dvorani. Poslovilno kosilo smo imeli na Schlossbergu v restavraciji, iz katere smo imeli lep razgled na ves Gradec. Ko smo se poslavljali, nam je bilo vsem težko pri srcu, saj smo skupaj preživeli nekaj lepih dni in postali pravi prijatelji. Z Margot Brunner sva se domenili, da si bova dopisovali. Povabila sem jo tudi, da bi prišla s svojo družino v Celje in je privolila. Postali bova dobri prijateljici. JANICA HRASTNIK, 7.a OS I. celjske čete, Celje KAKO SMO POČASTILI DAN BOJA PROTI RASNI DISKRIMINACIJI 21. marec. Dan boja proti rasni diskriminaciji smo tudi na naši šoli proslavili. Člani kluba OZN smo po zvočniku povabili vse učence in predavatelje na proslavo, ki smo jo pripravili v razredu. Za uvod smo poslušali glas bo iz filma Korenine in vsi smo se spomnili črncev iz tega filma, njihovega trpljenja, ponižanja in brezpravnosti. Potem sem vstala in povedala pesem o črnski materi, katero sprašujejo njeni otroci, kaj so zakrivili, kakšen greh je to, da so črne polti. Govorila sem počasi..., mati moja, zakaj?... in ko sem končala, mi je bilo težko pri srcu, občutila sem žalost in nek bes, v meni je nekaj tlelo in za hip sem zaželela, da bi začelo tleti v vseh nas. Med posameznimi točkami smo slišali tekst naše mentorice prof. Vouškove. Slišali smo, kako se Organizacija Združenih narodov bori proti rasni diskriminaciji in rasizmu, kaj pomeni apart-heid, in kako samo dobra dva milijona belcev še vedno zatira več kot 20 milijonov črncev v Južni Afriki. Najbolj mi je ostal v spominu sestavek sošolca o organizaciji Ku-klux-klan. To je organizacija, ki terorizira črnce v ZDA in ki nima nobenega usmiljenja do ljudi črne polti. Na koncu sestavka je sošolec dejal: »Zakaj dopustimo takšno rasno razlikovanje. Saj smo vendar vsi ljudje!« Da, vsi smo ljudje, le s to razliko, da smo nekateri bele, drugi črne ali rumene polti. Med proslavo sem ves čas čutila žalost, da sem tudi jaz belka in vendar ne morem pomagati ljudem, ki jih zatirajo belci. Proslavo je poživela dekoracija - zemljividi in originalne maske ter črnska glasba. Navzoči so nas nagradili s ploskanjem. Ob koncu smo spregovorili o naši želji, da bi bilo vsakršno razlikovanje ljudi kmalu odpravljeno. Predsednica kluba je zaključila proslavo s pozdravom: Za mir in enakopravnost med narodi!« Razšli smo se z iskreno željo, da bi se te besede kmalu uresničile. MELITA SENDLINGER, 7. C Prva osnovna šola Celje SPOMINSKI POHOD NA DOBROVLJE Dobrovlje so zelo znane iz časa II. svetovne vojne in jih zelo radi imenujemo tudi partizanske Dobrovlje. Da počastimo spomin na padle na Do-brovljah, smo se učenci višjih razredov udeležili pohoda na to partizansko središče NOB v Savinjski dolini. V soboto, 4. aprila, smo se zjutraj zbrali na šolskem igrišču. Eni so imeli na ramah nahrbtnike, drugi torbe, tretji pa kar vrečke. Obuti in oblečeni v planinsko ali neplaninsko obutev in oblačila smo bili zares pisana druščina. Najprej smo se razvrstili v kolone po razredih, nato pa za slovensko zastavo in zastavo polzelske-ga planinskega društva veseli krenili na pot. Naš prvi postanek je bil pri graščini Zolnek. Tam nam je tovariš ravnatelj orisal kratko zgodovino te graščine, nato pa smo pod vodstvom starejših vodičev polzelskega plamnskega društva krenili proti vrhu. Pot je bila naporna in je utrudila marsikoga, vendar omagal ni nihče. Vsi potni, a nasmejanih obrazov, smo pripešačili na vrh, kjer stoji spomenik padlim na Dobrovljah. Tam smo si malo odpočili in pomalicali, nato pa izvedli kratek kulturni program, s katerim smo počastili padle v hudih bojih, zlasti na Creti. Poklonili smo se jim z enominutnim molkom. Kmalu smo krenili proti planinskemu domu pod Grmado, kjer nas je čakal čaj. Pot do planinskega doma ni bila dolga. Tam smo se najprej okrepčali, potem pa smo se lovili, skrivali in še in še. Ko je bilo veselje na višku, smo krenili v dolino. Pri graščini Zolnek je bil spet krajši postanek, nato pa smo polni novih vtisov, zlasti pa obujenih spominov na teške dni, odšli proti domu. Res, da smo bili utrujeni od šesturne hoje, a je bilo glavno to, da smo se imeli lepo. NEVENKA JELEN, 8. a OŠ Polzela NOVO ŽIVUENJE Doma sem na kmetiji. Imamo razne domače živali. Zelo rada gledam mlade pujske, ki jih je skotila svinja. Zelo so lepi. So čisto beli in debeli. Ko sesajo, se vležejo v vrsto. Zdaj, ko so malo večji, gredo v korito, iz katerega je svinja. Rada grem zraven mamice v svinjak. Pomagam ji nakrmiti prašiče. Zelo sem zadovoljna, ko nehajo kruliti in so siti. SLAVICA BORNSEK, 4. r. OS Stranice POMLAD videl sem danes - zunaj pomlad, ki v naročju je svojem nosila darove, trosila na polja jih je in v gozdove, rožam cvetove odprla, metuljem krila razpela, prebudila žuželke in ptice, meni pa sončni žarek spustila na lice, gledal sem in poslušal. Tako sem se čudil, da sem obstal. STANKO ROMIH, 6. c OS Polzela št. 15 - 16. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 19 kovinar štore prvak PRIČAKUJEMO POMOČ Kadri, visoki igralci in dvorana Končalo se je republiško prvenstvo v II. ligi vzhod, lijer so s celjskega območja nastopile tri ekipe: KOVI-jJAR Store je postal prvak, ŽlATOROG iz Laškega si je razdelil drugo do četrto mesto, medtem ko je bil ŠENTJUR sedmi do osmi med desetimi ekipami. Najbolj je brez dvoma presenetil Kovinar, ki se je s to lepo zmago uvrstil v enotno, prvo republiško ligo, torej tja, kjer že nastopata Comet iz Slovenskih Konjic in Elektra iz Šoštanja. RUDI STANTE, predsednik košarkarske sekcije pri TVD Partizan Store in tehnični vodja ekipe: »Voljo do bitke za najvišji naslov sta nam dali zmagi v prvih dveh kolih, ko smo uvideli, da zmoremo več, kot smo na črtovali in predvidevali. Končna zmaga je delo prav vseh, ki so nastopali, ne pa samo nekaterih posameznikov. Da smo uspeli gre zahvala tudi društvu Partizan, ki sicer skrbi bolj za rekreativni in množični šport. V naši sekciji imamo poleg članske ekipe še kadetsko pa mladinsko in pionirsko, skrbimo pa tudi za naraščaj na štorski osnovni šoli. Trenutno največji problem pa predstavlja telovadnica, saj štorska ne ustreza tekmovalnim normativom in moramo tako trenirati ter igrati v bližnjem Šentjurju. Upamo, da se bomo dobro pripravili za republiško ligo in tam tudi po enem letu ostali. Pričakujemo tudi pomoč celjske Libe-le oz. tega košarkarskega kluba, zlasti v strokovnem kadru, za katerega poskušamo skrbeti tudi sami.« DUSAN ERJAVEC, igralec ekipe, ki je osvojila prvo mesto: »Kljub temu. da smo med prvenstvom imeli nekaj »črnih« točk smo na koncu zaradi naše skupne prizadevnosti uspeli. Ce bomo v pripravah do nastopa v enotni republiški ligi rešili vprašanje strokovnih kadrov, najmanj dveh visokih igralcev in treningov ter dvorane bomo prav gotovo v »novi« ligi tudi ostali. Seveda pa pričakujemo tudi pomoč celjske Libele, zlasti pri kadrih.« V letošnji sezoni, ko so košarkarji Kovinarja postali ta-korekoč prvi -športniki Stor, predmestja Celja, so dali največ koševr Džuričič 352, Erjavec 334, Planko 256, Kita-novski 248, Slatau 226, B.Mackovšek 216 itd. TONE VRABL NAJBOLJŠI CELJSKI ŠAHISTI To je šahovska ekipa Celja, ki se v naši republiki uvršča med najboljše, na turnirju slovenskih mest v Velenju pa je osvojila za Mariborom odlično drugo mesto. Na posnetku Lojzeta Ojsterška so od leve proti desni: Milan Ojstrež, Zvone Draksler, Robert Ceglar, Jano Brvar (na turnirju ob Dnevu Železničarjev v Celju je bil tretji do četrti), Edvard Planine in Franc Pešec (v Celju drugi za Meštrovičem). ROK KOPITAR: »POPOLNOMA ZADOVOLJEN!« z dvomesečnih priprav v Mehiki za letošnjo in prihodnje sezone se je ob Zivotiču, Zdravkoviču, Petroviču in Kocuvanu vrnil tudi najboljši celjski atlet ter eden najboljših y JugCSlaviji Rok term pripravami sem popoln^^,^ zadovoljen, saj sem prvič v svoji K^r.tri Imel resnično maksimalne pogoje za dober trening, poleg tega pa so bili tudi odlični vremenski pogoji. Trenircili smo v sodobnem športnem centru na višini več kot 2000 metrov, občasno pa smo se povzpeli tudi višje, recimo do višine več kot 4000 metrov.« Ostali vtisi iz mehiških priprav? Rok Kopitar: »V taboru so bili nrmogi poznani športniki z vsega sveta, ne samo atleti, ampak tudi drugi. Zadnje dni so prišli tudi odlični zahodno nemški atleti in med njimi tudi evropski rekorder na 400 m ovire Schmidt. Zdaj pričakujejo tudi odličnega zaprekaša na 3000 m ovire Poljaka Medinovskega. Dvakrat smo bili tudi na obisku v naši ambasadi, enkrat nas je povabil Andrej Marine, ki je v Mehiki predaval. Opravili smo tudi več krajših izletov.« Letošnja sezona? Rok Kopitar: »Prevladovali bodo mednarodni mitingi z močno udeležbo, doma pa bosta v ospredju dve močni tekmovanji: evropski finale v Zagrebu in Balkansko prvenstvo v Sarajevu.« Začetna tekmovanja? Rok Kopitar: -Začel sem v soboto v Celju s tekom na 1000 m, nadaljeval bom v nedeljo v Novi Gorici na 800 m, kjer sem lani izboljšjil republiški rekord. Sledilo bo še nekaj tekov na 400 metrov in 200 metrov, šele potem moja specialnost 400 m ovire.« Kako ocenjuješ mehiške priprave? Rok Kopitar: »Priprave so bile doslej najboljše, zato tudi letos in v prihodnjih sezonah pričakujem dobre rezultate.« T. VRABL NOV PODVIG MOŠKIH v 5. kolu so celjski kegljači dosegli nov uspeh, kajti v Mariboru so premagali Konstruktorja za 55 kegljev! Zmago 5400:5345 so Celjani dosegli po izvrstni igri Naraksa in Kačiča, ki sta s svojima rezultatoma 963 in 965 postavila ene najboljših rezultatov na tem kegljišču, ki ima rekord 988 kegljev. Tako so Celjani ostali na lestvici med vodečimi. V soboto pa se bodo pomerili v Trbovljah proti Rudarju. Manj uspeha so zabeležile kegljavke Celja, ki so i/g-acile proti Konstruktorju 2358:2484. Zadovoljili sta le prvi dve tekmovalki Magda Urh in Metka Lesjak, ki sta porušili. 422 in 406 kegljev. Ostale tekmovalke pa so imele slabši dan. Tako so sedaj celjske kegljavke na lestvici druge in imajo šest točk ter še neodigrano srečanje proti Testilni iz Ajdovščine. Ob morebitni zmagi lahko prevzamejo vodstvo. V soboto igrajo proti Kamniku. Ob koncu pa naj še zabeležimo, da je Lidija Požgajner tudi po nastopih v Trbovljah obdržala prvo mesto in postala nova republiška mladinska prvakinja. Čestitamo. J. KUZMA MLADINKE CELJA PRVAKINJE SLOVENIJE! v Novi Gorici je bilo prvenstvo Slovenije-z zračno puško serijske izdelave za vse kategorije, razen za pionirke in pionirje, ki bo pozneje v Slovenskih Konjicah. Tekmovanja v Novi Gorici se je udeležilo tudi 18 strelk in strelcev iz Celja. Najuspešnejše od našega zastopstva so bile mladinke, ki so postale prvakinje Slovenije s 1052 krogi. V ekipi Celja so nastopile Ingrid VREČEK 345, Barbara JAGER 353 in Alenka JAGER 354 krogov. Zelo uspešen je bil tudi Branko MALEC iz SD »KOVINAR« - Store, ki se je med mladinci z rezultatom 367 krogov uvrstil na odlično 2. mesto. Zadovoljil je tudi njegov klubski kolega mladi Jože CESNIK, ki se je z rezultatom 356 krogov uvrstil med najboljših deset in tudi izpolnil normo za nastop na prvenstvu Jugoslavije, ki bo letos v Kragujevcu. Članska ekipa SD »CELJE«, ki je branila naslov republiških prvakov, se je to pot morala zadovoljiti le s 4. mestom, saj so morali priznati premoč odličnik ekip Hrastnika, Postojne in Kranja. Celjani so nastopili v standardni postavi: Marjan Dobovičnik 358, Tone Jager 360, Ervin Seršen 361 in Jože Jeram 368 krogov. Postaja očitno, da naši stari prekaljeni strelski veterani slej ko prej ne bodo več kos ■mlajšim konkurentom. No, čeravno celjski seniorji niso blesteli, so kljub temu izpolnili predpisano normo za nastop na državnem prvenstvu. Močno so razočarali člani SD »KOVINAR« -Store, saj ni '^iti eden od njih dosegel dobrega rezultata. Prijetno pa je presenetil ^eljko Lamut iz SD »FRANC STEKLIC« - Skofja vas, ki je nastreljal Solidnih 357 krogov, kar je zelo lep uspeh, če upoštevamo, da je bil to Njegov prvi nastop na tako velikem tekmovanju. TJ. NA KRATKO TEKMOVANJE m^VALIDOV V PREBOLDU V počastitev mednarodnega dneva invalidov so v Preboldu pripravili tekmovanje, kjer je nastopilo preko 150 športnikov invalidov iz vse Slovenije. Zma-i:ala je ekipa Raven na Koroškem, ki je podrla 511 kegljev pred Društvom invalidom Ravne na Koroškem in Društvom invalidov Maribor. Društvo invalidov Žalec je bilo osmo, ekipa pa je podrla 436 kegljev. PARTIZAN ŽALEC PREMAGAL ŠOŠTANJ v I. spomladanskem kolu nogometne lige v celjski podzvezi za kadete je ekipa Partizana Žalec v Šoštanju premagala sovrstnike 3:1. Strelca za 2alec sta bila Jelen 2 in Kuzman 1, za Šoštanj pa Vipotnik. JOŽE GROBELNIK JOŽE TANKO SE PRI PRAVU A ZA NOV REKORD Znani celjski plavalec JOŽE TANKO, ki se vse bolj posveča maratonskemu plavanju, je lani dosegel republiški rekord progi Umag-Koper v dolžini več kot 30 kilo^,iirov. To progo je prep'.;ival v enem »zamahu«, tCTej v enem dnevu in v eni skupni etapi. Letos namerava preplavati progo iz Rovinja do Umaga v skupni dolžini kar 42 kilometrov, kar bi bil seveda nov rekord za slovenske razmere. Za poskus se bo odločil v enem izmed poletnih mesecev. Jože Tanko upa, da bo letos ta podvig lažje izpolnil, saj bo imel ob sebi skupino organizacijskega odbora, ki bo poskrbel za tiste stvari, ki sicer niso čisto »plavalske«, sodijo pa vseeno k dobri organizaciji. Glavni nosilec bo pač DO KOVINOTEHNA, kjer je Jože Tanko tudi zaposlen. T. VRABL IGRALKE ANDRAŽA SLABO ZAČELE Odigrali so prvo spomladansko kolo v drugi republiški rokometni ženski ligi vzhod. Igralke Andraža nad Polzelo, jesenske prvakinje, so gostovale na Ravnah na Koroškem in izgubile s Fužinarjem 17:15. Strelke za Andraž: Plaskan 6, Blagotinšek 4, Blatnik 2, po enega pa Marjana Bršek, Pirtovšek in Jelen. Dobro je branila Zabukovnikova. Igralke Andraža so igrale oslabljene, saj je več igralk poškodovanih, s tem pa so tudi izgubile' prvo mesto, kjer jih je zamenjal za eno točko prav F\ižinar. V prihodnjem spomladanskem kolu bo Andraž igral doma s Lisco iz Sevnice. ZOFKA BLAGOTINŠEK NOGOMETNE VESTI n. zvezna liga: v 21. kolu je bil republiški derbi v Velenju, kjer je pred 4000 gledalci domači Ru- -!ir premagal Maribor 2:1. Strelca sta bila Prelogar in Ki-kič. Rudar je z 19. točkami na 13. mestu, v prihodnjem kolu pa bo gostoval v Dubrovniku pri GOŠK Jug, ki je na 14. mestu. Republiška liga: Šmartno je z golom Prašnikarja iz 11-metrov-ke doma v 14. kolu premagala poprečno Izolo in s tem obdržala vodeče mesto, medtem ko je celjski Kladivar visoko izgubil v Murski Soboti proti Muri 4:0 in je še vedno na zadnjem mestu. Kladivar bo v prihodnjem kolu igral doma z mariborskim Železničarjem, ki je na lestvici drugi, Šmartno pa bo gostovalo v Kopru, ki je deveti. Republiška liga VZHOD: El-kroj iz Mozirja je dobil srečanje na Ravnah proti Fužinarju 1:0 (strelec Žuntar), selekcija Savinjske je izgubila v Rogaški proti Steklarju 5:0 (strelci Kajba, Bevc, Valek, Koron avtogol in Halužan), Unior iz Slovenskih Konjic pa je doživel pravo katastrofo pri vodečem Ptuju 7:1 (edini zadetek je dosegel Pe-nič). Na lestvici je Elkroj tretji, Unior peti. Steklar šesti in Savinjska osma med prav tolikimi ekipami. Pari, 17. kolo: ELKROJ - Pragersko, Kovinar _ STEKLAR, SAVINJSKA _ ptuj (zadnji in prvi 7,« lestvici) in UNIOR JK-TV NOVICE V KOŠARKI Republiška enotna liga: odigrali so zadnje, 18. kolo. Comet iz Slov. Konjic je gostoval pri novem republiškem prvaku Kraškem zidarju in izgubil 103:94 (najboljši strelec za Comet Smid 38), Elektra pa je v Kopru premagal istoimensko zadnjeuvrščeno ekipo v tej ligi 82 proti 76 (najboljši strelec Breznik 27). Na lestvici je Comet osvojil četrto me-sco (18 tekem, 10 zmag, 8 porazov, koš razlika 1569:1550) in 20 točk, Elektra pa šesto (18, 9, 9, 1432:1457, 18). Obe ekipi s celjskega območja bi bili lahko boljši, če ne bi v prvenstvu poleg odličnih imeli tudi (preveč) slabih trenutkov. Za njuno kvaliteto vrstni red ni realen, moral bi biti boljši. T. VRABL OTVORITVENI ATLETSKI MITING Ta je bil v Celju, kjer je nastopilo preko 200 atletov in atletinj iz desetih slovenskih klubov, doseženi pa so bili med drugimi dobrimi rezultati tudi trije republiški rekordi. Enega je postavil tudi mladi celjski tekmovalec Kolar v hoji na 5 km, kjer je izboljšal mladinski republiški rekord - 20:23,4. Ostali pomembnejši dosežki: Cop je zmagal v skoku v višino (210 cm). Kopitar st. je slavil v metu kopja (ena izmed številnih vetera-novih pomladi, ki se ne da mladim!), Mijač je poleg drugega mesta dosegel tudi lepo daljavo preko 50 metrov v disku itd. Rok Kopitar je nastopil na 1000 m in osvojil drugo mesto. Bil je vse skupaj lep uvod v novo atletsko sezono, od katere mnogo pričakujemo. Upajmo, da ne brez vzroka. TV NAMIZNI TENIS Partizan je v sklopu XVII. Frenkovega memoriala in v počastitev sprejema zvezne ŠTAFETE MLADOSTI v Celju organiziral občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za ekipe celjskih osnovnih šol. Na prvenstvu, v katerem je sodelovalo 23 ekip (12 moških in 11 ženskih), so bili doseženi naslednji rezultati: pri pionirjih je zmagla ekipa OS Vel j ko Vlahovič pred OS Slavko Slander, Storami in 1. celjsko četo pri pionirkah pa OS Slavko Slander pred OS Veljko Vlahovič, Hudinjo in OS Fran Roš. Vse ekipe so bile na tekmovanje dobro pripravljene, finalni dvoboji pa so bili na že kar zavidljivi višini. Pokrovitelj prvenstva je bila OK ZSMS Celje. Priznanja za dosežene rezultate in udeležbo na prvenstvu pa bodo ekipe prejele 24. aprila zvečer v Narodnem domu na prireditvi ob sprejemu zvezne ŠTAFETE MLADOSTI. METOD TREBICNIK MEŠTROVIČ ZNOVA NAJBOLJŠI Prizadevni športni organizatorji pri celjsk^ železnici so tudi letos oH praznovanju »Dneva železničarjev« priredili tradicionalni hitropotezni turnir na katerem so nastopili najboljši železničarji šahisti Slovenije. Na prvenstvu železničarjev je sodelovalo 42 ša-histov. Najboljši so bili Franc Pešec, Novak in Janez Pešec, vsi iz Celja. Zanimiv je bil medrepubliški hitropotezni turnir, kjer so nastopili tudi gostje iz Sarajeva, Ljubljane in Maribora. 2e tretjič zapored je zmagal mednarodni mojster Zvonko Meštrovič iz Sarajeva in to največ po zaslugi »napake« Fr^ca Pešca, ki bi lahko tokrat slavil veliko zmago. Končni vrstni red: Meštrovič 15, F. Pešec 14,5, Supančič in Bervar 14, Stud in Novak 11, Bo-gadi 9 in pol, Pertinač 9, Tavčar in Janez Pešec 8 in pol točke itd. Med šahistinjami je bila najboljša Tršinski iz Zaboka pred Uršičevo iz Ljubljane in Punger-škovo ter Grahkovo iz Celja. POVEDLI ŠAHISTI ŠENTJURJA Na medobčinskem šahovskem moštvenem prvenstvu so v prvih kolih imeli največ uspeha šahisti Šentjurja, ki vodijo z 12 in pol točkami. Sledijo Griže 10, Slov. Konjice 7,5, Šempeter, Laško in Nazarje 2 točki. PIONIRJI IKE NAJBOLJŠI Tekmovanje v občinski šahovski ligi so končali tudi pionirji celjskih osnovnih šol. V dveh skupinah so nastopili najboljši. V finklu je ekipa osnovne šole Ivan Kovačič - Efenko premagala OS Veliko Vlahovič 3:1, za tretje mesto Store - I. OS 3:1, za peto mesto Strmec - Vojnik 3:1, za sedmo mesto Šmartno - Slavko Slandra 2,5:1,5 in za deveto mesto Golovec - I. celjsko četo 4:0. Ljubečna je bila enajsta. J. KUZMA RAZBURLJIVI nukometni DOGODKI Rokometaši Aera Celje so »odbili« prvi napad zasledovalcev na vodečo pozicijo na lestvici II. zvezne lige sever. Ekipa Rovinja, ki je zaostajala le za točko, bo za kratek čas na »odstojanju« treh točk. Toda prišli so novi zasledovalci. Tu je sedaj Mehanika. Pozneje pa bodo prišli še ostali. Vsak bi želel »skalp« vodečega in zato nas ne čudi, da smo tudi v soboto v športni dvorani videli precej grobo igro gostov. Takšno igro pa v srečanjih proti Celjanom sodniki, žal, dovoljujejo. Se dobro, da so mladi celjski igralci tokrat pokazali dobro igro in gg v prvem no^.casu popol-riorr.d nadigrali goste. To so lepo pozdravili številni gledalci, ki se ponovno zbirajo, na rokometnih tekmah. To je tudi potrebno, če želimo, da bodo celjski rokometaši letos uspeli v prvenstvu in v kvalifikacijah. Namesto Božiča je tokrat uspešno nastopil na njegovem mestu Manček, ki je bil poleg izrednega Kalina v prvem polčasu in Anderluha v drugem polčasu najboljši igralec srečanja. Za sobotno tekmo na Reki, ko se bodo Celjani pomerili proti Zametu, pa bo potrebno pokazati v obrambi boljšo igro, zlasti na desnem delu, kjer smo tokrat videli preveč napak. V republiški ligi vodeča ekipa Šoštanja nadaljuje z uspehi. Tokrat so igralci trenerja Bojana Levstika premagali v Mariboru Branik 39:18. S tem so obdržali prvo mesto. Nič slabša ni bila Minerva, ki je na neprijetnem igrišču Veliki Nedelji uspela premagati domačine z rezultatom 31:25. Niso uspeli le mladi igralci Aera, ki proti Lipi niso mogli doseči prav nič in je poraz 23:36 realen. Na lestvici je Šoštanj prvi, Minerva tretja in Ae-ro enajsti. V prihodnjem kolu bo v Celju derbi med Šoštanjem in Aerom, medtem ko bo Minerva igrala doma proti Rudarju. V ženski republiški ligi je Šmartno izgubilo v Škofijah proti Burji 18:19. Na lestvici so ostale igralke Smartnega pete in igrajo v nedeljo doma proti Polani. J. Kuzma 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 15 - 16. april 1981 praznik ferralita VABUENI STE V FERRALIT Jutri bodo za obiskovalce lepe nagrade Ferralit iz Žalca je ena tistih organizacij združenega dela pri nas,ki se ima s čim pohvaliti. Ne le tradicija, tudi potrebam prilagojen proizvodni program ter delovna storilnost in kakovost izdelkov, so porok za socialno varnost Ferralitovih delavcev in nemoten razvoj. Da uvod ni pretiran, govori tudi pOdstek. da so proizvodni plan v prvem četrtletju prcsegli kar za 25 odstotkov. Sicer pa letos načrtujejo V Ferralitu proizvodnjo • 2500 ton ulitkov iz sive litine • 3300 ton kontinuirano vlečene sive litine • 210 ton aluminijevih zlitin • 80 ton bakrovih zlitin • 1000 centrifugalnih črpalk • 2500 zračnih črpalk • 1100 ton obdelanih ulitkov • VTStS rnodelov za lastne potrebe ter usluge za zunanje kupce V strojnem obratu montirajo vakuum črpalke Posnetek iz modelarne. Pred lakiranjem je treba model pokitati in izbrusiti. Posnetek iz livarne, kjer vidimo dvožilno vlečenje kontinuirane sive litine. Na oblikovalnem stroju izdelujejo peščene oblike. Tudi delo v strufUTii sahteva celega človeka. Moderni stroji pa znanje. NALOŽBE - NA ENEM PROSTORU V Ferralitu hočejo proizvodnjo še {Kjvečati. Ob uspehih in ob načrtih, ki so realni, načrtujejo naložbe v livarno, kjer gre za pripravo peska, nakup formarskega avtomata, elektro peči, čistilnice in jedrarne. Strojni obrat se bo preselil na novo lokacijo, tako da bo Ferralit končno lociran na enem mestu. JUTRI SE DOBIMO V FERRALITU V teh dneh v Ferralitu praznujejo dan tega kolektiva. 22. aprila 1947 so namreč ustanovili takratno okrajno kovinsko podjetje Žalec, iz katerega je kasneje nastal Ferralit. V počastitev praznika kolektiva in da bi čim več ljudi videlo, kako poteka delo v tej tovarni, si bodo lahko vsi občani jutri, v petek, 17. aprila ogledali proizvodne prostore Ferrsdi-ta. Za obiskovalce pripravljajo tudi vrsto prijetnih presenečenj. Zakaj torej ne bi kakšno urico namenili ogledu. Morda bo med vami tudi kakšen bodoči delavec Ferralita? Razmisliti velja. Že sedaj pa lahko zapišemo, da odločitev ne bi bila slaba! Komisija za prodajo kmetijskih zemljišč Kmetijske zemljiške skupnosti občine Celje razpisuje na podlagi čl. 60 zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS št. 1/79, 19/76) in čl. 3 - Pravilnika o postopku in pogojih za prodajo kmetijskih zemljišč občanom, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete po sklepu skupšči.ne KZS z dne 19. 3. 1981 in sklepa delavskega sveta OZD - Žična Celje z dne 20. 3. 1981. javni natečaj za prodajo kmetijskih zemljišč, ki bo: 6. maja 1981 s pričetkom ob 8. uri v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti, Kocbekova 5, Celje. Predmet prodaje so naslednja zemljišča: KO Lisca paro. št. 379/2 - travnik v izmeri 402 m^, izklicna cena 6432 din pare. št. 167/1 - sadovnjak v izmeri 4177 m^, izklicna cena skupaj s sadnim drevjem 75.005 din par. št. 169/3 - travnik v izmeri 347 m^, izklicna cena 5205 din KO Zagrad paro. št. 921/5-travnik v izmeri 1865 m® izklicna cena 33.570 din pare. št. 921/6 - travnik v izmeri 250 m^ izklicna cena 4500 din pare. št. 734 - stavbišče v izmeri 34 m^ izklicna cena 78,625 din KO Vojnlk, trg pare. št. 29/3 - pašnik v izmeri 1645 m^ izklicna cena 51.825 din, ki je nastala po novi odmeri pare. 29 pare. št. 30 njiva v izmeri 1475 m^ izklicna cena 88.440 din Vsak ponudnik mora varščino vviširii 10% od izklicne cene vplačati tri dni pred javno dražbo na žiro račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Celje štev. 50700-661-16 in potrdilo o tem na dan dražbe predložiti komisiji. Pismene ponudbe morajo biti vložene najpozneje do 30. 4. do 8. ure in naslovljene na Kmetijsko zemljiško skupnost, Kocbekova 5 Celje. Nepremičnine bodo oddane najboljšemu ponudniku. O izidu dražbe bodo ponudniki obveščeni na dan dražbe, z izdražbovalci, najugodnejšimi ponudniki pa bodo sklenjene kupne pogodbe v 20 dneh po dražbi. Zdražitelj je dolžan celotno kupnino plačati ob sklenitvi pogodbe, v katero se vračuna tudi varščina. Varščina ostalih ponudnikov bodo po održani dražbi vrnjena na njihov naslov. Ponudbe je poslati v zapečateni ovojnici na naslov Kmetijska zemljiška skupnost obč. Celje, Kocbekova 5, Celje Natečaja se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Pravočasno prispele pismene pjonudbe bo komisija za izvedbo javnega natečaja pregledala dne................................................................................... Ce ponudnik v natečaju uspe, kasneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist Kmetijske zemljiške skupnosti obč. Celje in nosi v.?e stroške pravnega razpisa. V izklicni ceni ni vključen prometni davek in eventualne druge dajatve s prodajo, ki jih bo moral plačati kupec sam (stroške javne dražbe, stroške cenitve, prometni davek in vse ostale obveze prenosa zerrUjišča na kupca). Glede pare. št. 734 KO 2iagrad mora zdražitelj plačati celotno kupnino takoj po domiku stavbe. Na ovojnici je treba označiti: »Javni natečaj la kmetijska lemljišča« Vse ostale informacije o teh zemljiščih in druge pogoje dobe interesenti vsak ponedeljek in sredo od 8. do 14, ure pri Kmetijski zemljiški skupnosti, Kocbekova 5, Celje. št. 15 - 16. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ČASTNO SODIŠČE LJUBLJANA štev.: 732-37/80 Datum: 5/3-1981 SKLEP častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali dr. Ivo Frelih kot predsednik, Janez Rozman In Ljudmila Kavčič kot člana senata, v obravnavanju obtožnega predloga tožilca pri tem sodišču z dne 23.1.1981 proti Merx Celje - TOZD Grosist Celje, zaradi kršitve 415. čl. zakona o združenem delu, 9. čl. zakona o blagovnem prometu (Ur. I. SRS, št 21/77) ter 5. uzance Posebnih uzanc v prometu blaga na drobno (Ur. I. SRFJ, št 12/78), po opravljeni obravnavi dne 5. 3.1981, na kateri je obtožni predlog zastopal dr. Jakob Otrin, obtoženo organizacijo pa Ladislav Cmer, dipl. iur., po zaključenem dokaznem postopku, posvetovanju in glasovanju sklenilo: 1. MERX CELJE - TOZD GROSIST CELJE je odgovorna, da se je v času od decembra 1979 do avgusta 1980 ukvarjala s prodajo pralnega praška na drobno, čeprav zato ni bila registrirana, s tem kršila določbe čl. 415 zakona o združenem delu in 9. čl. zakona o blagovnem prometu ter v nasprotju s 5. uzanco Posebnih uzanc v prometu blaga na drobno dajala prednost posameznim kupcem s tem, da je v tem času prodala 23.330,80 kg pralnega praška delavcem delovne organizacije Merx. Kršitve zakonskih predpisov in uzanc se po čl. 124 statuta Gospodarske zbornice Slovenije štejejo kot dejanja, ki so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in socialistično moralo. Zato se ji v smislu 126. čl. statuta Gospodarske zbornice Slovenije izreka ukrep družbene discipline javni opomin z objavo v »Novem tedniku« v Celju. 2. Obtožena organizacija je dolžna plačati stroške postopka v znesku din 8.320 v roku 15 dni po prejemu tega sklepa na žiro račun 50101-637-58127 Gospodarska zbornica Slovenije - Častno sodišče, Ljubljana, Titova 19. Obrazložitev v obtožnem predlogu z dne 23.1.1981 in na obravnavi dne 5. 3.1981 je tožilec navedel, da je tožena stranka kršila dobre poslovne običaje tako kot je to navedeno v izreku tega sklepa. V dokaz za svoje navedbe je predložil prijavo Tržne inšpekcije občinskega inšpektorata občine Celje z dne 10. 11. 1980 št. 334-222/80-9 ter zapisnik o kontrolnem pregledu Tržne inšpekcije občinskega inšpektorata občine Celje z dne 29. 8. 1980 s prilogami. V odgovoru na obtožni predlog je obtožena organizacija navajala, da od količine, navedene v obtožnem predlogu odpade 4.536 kg na prodajo porabnikom v poslovalnicah, ne pa na prodajo delavcem Merxa ter da so prodane količine pralnega praška delavcem, proizvodne organizacije dobavile kot dodatne količine, poslane v ta namen. Do prodaje pralnega praška delavcem je prišlo zaradi izredno povečanega obsega dela, saj so morali delavci v skladišču delati ves dan, če so lahko v popoldanskem času prevzemali pralni prašek in ga hkrati razvozili v poslovalnice. Zato pa niso imeli prilike, da bi kot ostali potrošniki kupili pralni prašek v trgovini. Na obravnavi je predstavnik obtožene organizacije pojasnil, da se je prodaja pralnega praška vršila tako, da je določena oseba v TOZD zbrala potrebe in pa kasiraia denar za pralni prašek, blago pa so delavci prevzemali neposredno v skladišču obtožene organizacije. Kasirani denar je bil sicer odvajan v prodajalnice na drobno, ki je tako prodajo finančno knjižila, ne pa tudi dejansko vršila. Predstavnik obtožene organizacije na obravnavi ni mogel dokazati trditve, da 4.536 kg pralnega praška niso dobili njihovi delavci, kot tudi ne, koliko so dejansko dobivali posamezni delavci pralnega praška glede na to, da so izjave zaslišanih v tržnoinšpekcijskem pregledu bile zelo različne. Častno sodišče je smatralo kot dokazano, da je obtožena organizacija meseca decembra 1979 prodajala pralni prašek skladiščnim delavcem TOZD Grosist, meseca januarja 1980 delavcem DSSS, pozneje pa tudi delavcem TOZD Transport in TOZD Mlin. Nesporno je, da se je prodaja vršila na drobno v organizacijah, ki za to niso pooblaščene in pa v skladiščih, ki niso opremljena za tako prodajo. Častno sodišče smatra kot dokazano, da je bilo v tem času prodano delavcem Merx 23.330,80 kg tako kot to navaja obtožni predlog, ker trditev obtožene stranke, da je bila gotova količina od tega prodana drugim uporabnikom, ni dokumentirana in je zato častno sodišče ni moglo upoštevati. Dalje častno sodišče tudi ni moglo upoštevati izgovora obtožene organizacije, da so prodajali pralni prašek svojim delavcem zato, ker so skladiščni delavci imeli v popoldanskem času ogromno dela pri pripravljanju blaga za poslovalnice na drobno. Ta izgovor bi lahko veljal samo za mesec december 1979, ne pa za poznejši čas, ker je nesporno dokazano, da so dobili pralni prašek na ta način tudi delavci DSSS in pa delavci drugih TOZD. Trditev, da so proizvodne organizacije dobivale to količino v ta namen, častno sodišče ni moglo upoštevati, ker obtožena organizacija glede na pomanjkanje tega predmeta teh količin v ta namen ne bi smele sprejeti, ne glede na to, da je listina, ki naj bi to dokazovala, formalno pomanjkljiva. Odgovornost obtožene organizacije je s tem dokazana, izrečen ukrep pa primeren stopnji odgovornosti. Pri izreku ukrepa je častno sodišče kot obtežilno smatralo, da je bila kršitev storjena v času najhujšega pomanjkanja pralnih praškov in da je taka prodaja vzbujala pri porabnikih upravičeno kritiko in nezaupanje v poštenost poslovanja trgovinske organizacije. Sklep častnega sodišča o stroških temelji na sklepu Izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije z dne 16. 9. 1980 ter 1. odst. 53. člena pravilnika o organizaciji in postopku pred častnim sodiščem pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ker je obtožena stranka spoznana za odgovorno, je dolžna trpeti stroške postopka, ki jih je povzročila. Proti temu sklepu lahko nezadovoljna stranka vloži pritožbo v roku 15 dni po prejemu pismenega odpravka na Izvršilni odbor Gospodarske zbornice Slovenije. Pritožba se vloži pri častnem sodišču. Predsednik senata: Dr. Ivo Frelih I. r. Za točnost odpravka: sekretar častnega sodišča Vavpetič-Žagar Neda, dipl. iur. ZGODILO SE JE PROMETNE NESREČE VOŽNJA PO PLOČNIKU Po pločniku po Fiotovi cesti v Velenju se je vozil s kolesom na pomožni motor 16-letni B. S. iz Velenja. Pri stanovanjskem bloku št. 4 je na pločnik prišla 8-letna deklica, ki jo je kolesar zadel in sta oba padla, deklica pa se je pri tem težje poškodovala. PREHITEVANJE V ŠKARJE Skozi Štore je vozila z osebnim avtomobilom Marjana fendre, 34, iz Bezovja in prehitevala avtomobil pred seboj. Takrat pa je nasproti pripeljal motorist STANISLAV LENART, 33, iz Prožinske vasi in voznica ga je zbila s sprednjim levim delom vozila. Motorista je vrglo po cestišču, pri čemer se je težje ranil, na motorju je škode za 4000 dinarjev. MED PREHITEVANJEM ZBIL KOLESARJA Iz smeri Ljubljane je pripeljal v Sentrupert na ravni del cestišča pred bencinsko črpalko voznik tovornjaka s priklopnikom ALOJZ KOJ-SKERC, 56, iz Ljubljane in pričel prehitevati kolesarja DRAGA LAZARJA, 56, iz Ojstriške vasi. Prehiteval pa ga je tako tesno, da ga je zadel s sprednjim desnim delom in ga odbil na travnik, kjer je kolesar obležal mrtev. TRČENJE V KRIŽIŠČU V križišču Kidričeve in Titove ulice v Laškem se je zaletel v osebni avtomobil mopedist JOZE KRANJC, 42, iz Strmce, ko je zavijal v levo na ne-prednostno Kidričevo ulico, po tej pa je v križišče pripeljala ANICA KOKOVNIK, 57, iz Mozirja in ustavila šele v križišču. Mopedist se je težje poškodoval. OTROK NA CESTI Na ravnem delu ceste v Vojniku je voznik osebnega avtomobila STANISLAV SOLINC, 36, iz Ljubečne opazil na levi strani cestišča žensko z dvema otrokoma, ki so prihajali nasproti. Tik pred srečanjem, pa je 4-letni deček stekel čez cesto in voznik Soline ga je kljub temu, da je močno zaviral in zavil v levo, zbil po vozišču. Težje ranjenega dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico. 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 15 - 16. april 1981 št. 15 - 16. april 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 23 helsinki BELA HČI BALTIKA Kljub temu, da je površina Finske za tretjino večja od naše države, ne šteje niti 5 milijonov prebivalcev. Temu ustrezna je tudi velikost glavnega mesta Helsinkov, v katerem živi približno desetina Fincev, to je pol milijona ljudi. Prijetno nočno plovbo iz Stockholma s trajektno ladjo Welamo smo po petnajstih urah končali v Helsinkih, ki leže nekako na sredi Finskega zaliva. Baltiško morje, po katerem smo pripluli iz Švedske, se na svojem gornjem koncu razveji na Baltiški in Finski zaliv. Oba zaliva pozimi zamrzneta. Helsinki so druga najsevernejša prestolnica Evrope, takoj za Reykjavikom na Islandiji. Mesto, ki sicer ni staro, je v pričetku 19. stoletja do tal upepelil požar, ker je bila velika večina hiš lesenih. Nemški arhitekt Karel Ludvik Engel je po tej katastrofi pričel z velikopotezno izgradnjo novega mesta, čigar središče je bil in je še danes Senatni trg. Vse univerzitetne stavbe in vladne palače, nad katerimi se dviga mogočna stolnica so bele, prav zato je dobilo mesto vzdevek »Bela hči Baltika«. Poleg že omenjenih stavb zapolnjujejo Senatni trg še druge stavbe zgrajene v klasicističnem slogu, ki ustvarjajo harmonično celoto trga, kakršnih je malo v evrop skih mestih. Sredi trga je re-prezentačni spomenik ruskega carja Aleksandra II., ki je bil prijatelj in zaščitnik Fincev. Drugi spomenik nekdanje ruske navzočnosti na Finskem je prelepa pravoslavna katedrala Uspenskega s pozlačenimi čebulastimi kupolami in bogato opremljeno notranjostjo; katedrala je v neposredni bližini pristanišča. Stavba finskega parlamenta z mogočnim stebrovjem na pročelju in nekoliko dvignjena nad ostalimi stavbami vpliva nekam hladno. Na visokem kvadrastem podstavku je pred parlamentom spomenik njihovega vojskovodje in predsednika maršala Mannerheima. Svojemu največjemu skladatelju Jeanu Sibeliusu so v manjšem parku postavili svojstven spomenik v obliki orgelskih piščali. Desno od spomenika je v živo skalo vklesana posmrtna maska velikega skladatelja, čigar veličina je bila v tem, da je v svoja velika glasbena dela znal vcepiti finski ljudski značaj. Največ vzpodbud za svoje glasbeno delo je črpal iz finskega junaškega epa Kalevala. Svojstven pečat daje mestu še živeči, svetovno znani arhitekt Alvar Aalto, ki je med drugim projektiral znamenito dvorano finlandijo v kateri je bil pred leti važen sestanek vseh predsednikov vlad Evrope in Amerike in kjer je bil zelo v čislih naš pokojni predsednik Tito. Pred drugo svetovno vojno so Finci zgradili lep in ve lik olimpijski stadion in to že leta 1938. Morali so pa čakati polnih 14 let, to je do 1952. leta, ko so se tam zbrali in tekmovali vrhunski športniki iz vsega sveta. Ogledali smo si stadion, ki ga odlično vzdržujejo in so nanj še sedaj ponosni. Pred vhodom je spomenik njihovega najboljšega športnika, svetovno znanega dolgoprogaša Nur-mija. Seveda smo si ogledali še vrsto kulturno-zgodovin-skih znamenitosti, med katerimi naj naštejem le gledališče, Atenejum, kjer so zbrana dela finskih vrhunskih slikarjev in kiparjev, opero itd. Nazadnje nas je pot pripeljala na glavno železniško postajo, kj je mogočna stavba, odkoder smo se odpeljali proti severu v Laponsko. PIŠE: 4 ERNEST REČNIK FRIŠKOVEC ( Frischkowitsch), dvor Natančna lokacija ni znana. Nekje pod sv. Kunigundo v bližini dvorca Prešnik. Občina Celje. Prvič se omenja 1676. 1695 je bil lastnik Simon Miiller. 1713 ga je dal krški škof v zajem vdovi Mariji Robida in njenim otrokom. 1765 je Jo-, žef Novak združil imenje s Prešni-kom. O dvoru potem ni več glasu niti ni znano, kdaj je propadel. Imenje je imelo samo dve podložni kmetiji, 1756 pa pet. Zato domnevamo, da je bila stavba zelo majhna. GORNJI GRAD (Oborburg), graščina, dvorec v zahodnem delu istoimenskega trga, na ravnici pred katedralo. Občina Mozirje. 6. decembra 1461 je cesar Friderik izstavil v Gradcu ustanovitveno listino za ljubljansko škofijo in obenem izrazil željo, da bi bil novi škofiji utelešen tudi stari gornjegrajski benediktinski samostan. 1463 je samostan zares postal škofijska posest, škofija pa si je tu v naslednjih desetletjih uredila svojo residenco, v kateri so škofje zelo radi prebivali, samostan pa je bil 1473 suprimiran. Ves kompleks s cerkvijo, samostanskimi poslopji in najbrž tudi že novo škofijsko graščino je škof Krištof Ravbar (1493-1536) o. 1517 obdal z obzidjem, stolpi in jarkom. Mogočni severni vhodni stolp, ki ga domačini imenujejo Stekl in ki še vedno stoji, je pozidal škof Konrad Glušič (1571-1578), škof Tomaž Hren (1578-1630) pa je, kot sklepamo po vzidanem grbu, pozidal južni trakt graščine. Posebno temeljito je nekdanjo graščino predelal knezo-škof Ernest grof Attems (1743-1757), ki je dal prezidati tudi katedralo in ki je graščini dal podobo baročnega dvorca, v katerem je bila tudi kapela. Ko se je morala ljubljanska škofija 1786 omejiti na Kranjsko, je država sekvestir^a gospoščino v korist verskega sklada. 1807 je škof dobil gospoščino nazaj, med leti 1809-1814 je bila spet v posesti države, nato spet škofije, ki je posedovala dvorec vse do konca zadnje vojne. 1944 so partizani v bojih za Zgornjo Savinjsko dolino dvorec požgali, po vojni pa so ruševine odstranili. Od nekdaj mogočne stavbe se je ohranil samo skromen fragment na jugozahodni strani, na mestu nekdanjega severozahodnega vogala pa so pozidali zadružni dom. Preostali del dvorca je nekaj časa po vojni rabil za šolo. Podobo renesančne graščine nam najnazorneje predstavi Vischerjev bakrorez iz o. 1681. K samostanskemu kompleksu s cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata se prislanja četvero-kotno zasnovana dvonadstropna stavba z velikim notranjim dvoriščem, opremljenim z vodnjakom. Južni trakt ima očitno gosposki, stanovanjsko reprezentativni značaj. medtem ko severni rabi za gospodarske namene. Kompleks graščine in samostana obdaja obzidje, na vogalih in v južni fronti okrepljeno z okroglimi stolpiči. Na severni strani je vpet v obzidje dvonadstropni vhodni stolpič »Stekl«. Krog obzidja so speljani široki, z vodo napolnjeni obrambni jarki. Skop opis Attemsovega škofijskega dvorca nam posreduje Janisch: »Sedanji dvorec... oblikuje nesklenjen in neenakostran peterokotnik. Vsa krila so dvonadstropna. Severno, zahodno in jugozahodno krilo uporabljajo za škofovo stanovanje in za cesarskokraljeve urade, južno in vzhodno krilo pa za župnijsko duhovščino.« Zdi se, da je dal Attems ob prezidavi graščine v dvorec odstraniti tudi večino obzidja in obrambnih stolpov ter zasuti jarek, da bi prenovljena stavba učinkovala čimbolj sodobno in reprezentančno. Od renesančnega utrdbenega sistema se je poleg dela vzhodnega obzidja ohranil vhodni stolp »Stekl«, ki je bil 1970 restavriran. Ob rusticiranih vhodnih vratih s posnetim robom, prirejenih za zapiranjem z vzdižnim mostičem, sta ob straneh strelnici, v nadstropjih pa je stolpič predelan. Ob času prezidav v 19. stol. so ga proti zahodu razširili, na južni zunanjščini pa uredili zaprto stopnišče. Ohranjen je tudi eden od šalasto koncipiranih južnih obrambnih stolpičev, ki je pokrit s stožčasto kapo, ter pravokotna stavba, ki se na Vischerjevem bakrorezu s severne strani prislanja k obzidju. Stavbo je sedanji zasebni lastnik pred dobrim desetletjem povsem prezidal in pri tem odstranil številne gotske arhitekturne elemente. Gornji grad. Samostan z graščino na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1681 NA PROGI Tako kot ceste je treba tudi železniške proge redno vzdrževati. To je potrebno predvsem zaradi varnosti prometa po njih, da ne pride do nesreč, ki so vedno hude. Železničarji morajo preverjati tračnice, pragove, vijake, ki držijo tračnice in še mnogo drugega. Na sliki vidimo, kako železničarji pritrjujejo vijake na pragovih Savinjske proge. T. TAVČAR 15 'NOVI TEDNJK - Glasilo občinskih brganizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalec -•Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar. Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.