del parnega cestnega valjarja, težkega %pgg| tSSEBATNIODDELEK LJUBLJANA TELEFON 38-98 POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV. 6-90601-1 OGLASI PO CENIKP MESEČNA NAROČNINA 45 DIN Inagiiiif na revija naše socialistične grsiiivt Zagrebški nas: Zagreb, 17. sept l>a&ea do|>oldae se je začel tretji povojni velesejem s slovesnostjo, ki so ji prisostvovali elan Politbiroja CK KPJ in podpredsednik zvezne vlade dr. Blagoje Neskovic, podpredsednika Pre-zidija Ljudske skupščine FLRJ Marko Vujačič in Mitra Mahov, nadalje ministri zvezne vlade jakov Blažević, Vlada Zečević in Milentije Popovič, predsedniki vlad LR Hrvatske, LR Bosne in Hercegovine, LR Makedonije, LR Čme gore ter podpredsednik viade LR Slovenije dr.Marijan Brecelj z ministrom za komunalne zadeve Mirkom Goršieem in ministrom za znanost in kulturodr. Potrčem, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavija Djuro Salaj in visoki zastopniki Jugoslovanske armade. Otvoritvi velesejma so prisostvovali tudi veleposlaniki in ostali diplomatski predstavniki v Jugoslaviji. VeL-ejem je odori predsednik mestnega ljudskega _ odbora Zagreba Miha Šiljak, za njim pa^ je govoril zvezni minister za zunanjo trgovino Milentije Popovič, ki je med drugim dejal: Govcs* ministra sstezne triade za zunanjo trgovino EVicscnkija Popoviča Letošnji yelesejem je prirejen vir, neodvisnost in da hi kdcrkoK vpli- - ’ - - ---- — val od zunaj nanjo. Prebrodili smo osnovne težave, ki jih je ustvarila blokada. Ohranili smo neodvisnost in samostojnost navzlic prizadevanju Sovjetske zveze ia drugih vzhodnoevropskih držav, da bi nas ekonomsko podredili in nas dovedli vsaj v položaj ekonomske odvisnosti od imperialistov in na ta način’s silo, če ne gre dmgaček dokazali znano laž o prehodu Jugoslavije v tabor imperialistov. Na letošnjem velesejmu razstavljajo mnogi tuji razstavljale;! Mi jih pozdravljamo. To bo koristilo nadaljnjemu razširjenja _ trgovinskih zvez s temi državami. Med raz-stavljalci pa ni tistih iz vzhodnoevropskih držav. Žal nam je, da je njihova težko razumljiva politika dovedla do tega. Želeli bi, da bi tudi oni sodelovali, da bi lahko primerjali tempo, vsebino in rezultate graditve socializma pri nas in pri njih. Odgovornost za to, kakor tudi za vse ostalo, kar se je dogodilo, pada na tiste, ki so preprečili njihovo udeležba Po končanem govoru ministra Milentije Popoviča so si vsi gostje ogledi !i velese jmsko prireditev Sesa, ko se borba za socializem razvija na najširši podlagi in ko j< kampanja Informbiroja proti državi zavzela fantastičen obseg. Vsa država je postala eno gradbišče in ena delavnica, kjer se bije borba za plan. V laboratorijih in institutih se strokovnjaki in znanstveniki vztrajno trudijo, da bi dali državi nove izume. Vsa država je postala en kolektiv, ki hoče čim prej uresničiti socializem in s tem ustvariti pogoje za boljše življenje. Ves ta ogromni kelektiv kerska iz zmage v zmago navzlic vsem težavam in oviram, pritisku diskriminacij, blokade itd. Navzlic klevetam in žalitvam, ki so v zadnjem času dobile fantastično vsebino, nerazumljivo normalnemu človeku, gredo naši narodi smelo in še bolj navdušeno v borbo za socializem in še bolj trdno obljubljajo sebi, Partiji in tovarišu Tita, da bodo žrtvovali še več naporov za izpolnitev nalog petletnega plana. Letošnja razstava kaže delo teh naporov in uspehov na ekonomskem polju ter mnogo novih proizvodov, id jih v naši državi še nismo proizvajali in so pled znanstvenikov, specialistov, tehnikov in delavcev naše država. Tu vidlrio okrog' atfß' popolnoma novih proizvodov, ki jih je naša industrija osvojila v enem letu. Prva in glavna naloga tega velesejma je, pokazati delovnim ljudem Jugoslavije in ljudem iz inozemstvi:, kaj lahko ustvarjajo majhni narodi, ki so pravilno vođeni in osvobojeni eksploatacije ter delajo zase in svojo bodočnost. Ta velesejem kaže, da 3a-ko tudi majhni naredi z lastne sila grade ecializem, ohranijo neodvisnost in si zagotove lepše življenje samo, če so trdno odločeni, enotni v borbi in imajo vodstvo, ki je tej nalogi doraslo. To je danes važno pokazati, ko se širijo razne »teorije«, ki hočejo dokazati nasprotno, da mali narodi ne morejo biti neodvisni in samostojni. Stolni pritisk držsv Informbiroja je na ekonomskem polju dovedel do tega, da je bil letos praktično prekinjen vsak gospodarski odnos s temi državami. To kaže tudi ta velesejem, M se ga države Informbiroja ne udeležujejo. Namen ukrepov Sovjetske zveze in drugih vzhodno-evrapsMh držav je bil med dragim Jugoslavijo ekonomsko blokirati in jo »1 rezati od ostalega sveta. S tem so beteli nasilno ustvariti notranjo krizo in dokazati svojo teorijo o naših nerealnih pianih, nemočnosti graditve socialisms v majhni državi z lastni mi močmi. Cer blokada Ei uspele, sredo poizkusi dalje. Strahovanje m propaganda imata med dragim tudi _ta s nisei, da bi preplašiš drage in jim dokazala, Izake nesigurno in nevarno je poslovati z Jugoslavijo ter sklepati z njo večje in dolgoročne prale. Razen tega se poslužujejo drugih, kapitalizmu lastnih ukrepov konkurence na s”- :ivnem trgu, ca bi onemogočili zunanjo trgovino Jugoslavije. Navzlic vsemu temu sklepa Jugosla-kratkoročne in dolgoročne, ve- • in majhne kupčije z vsemi držano, pri čemer pa ne dopušča, da ' I , omes' vri p:pro semratoino«4 Slavnostne otvoritve so se udeležili naši najvtšši državni predstavniki in tuli diplomati sejma pa so tisočere stvari, ki služijo našemu delovnemu človeku, ki kažejo skrb za ljudi. Prvič je letos v okviru velesejma prirejena zvezna razstava lokalnega gospodarstva, naše lokalne proizvodnje, ki je namenjena stalnemu dviganju življenjskega standarda. Sliko 'rastoče proizvodnje potrošnih predmetov še izpolnjuje razstava naše lahke industrije, ki nudi sto in 'sto novih vsakomur potrebnih predmetov, ki jih prej nismo izdelovali in čedalje večjo izbiro. V prizadevanju dvigniti življenjski standard, pa stoji lokalni industriji in obrti ob strani naše kmetijstvo s svojimi naglo napredujočimi kmečkimi obdelovalnimi zadrugimi, izmed katerih nam najboljše kažejo svoje uspehe in svoje najlepše pridelke. Vse, kar vidimo, so uspehi dve- in polletnega vestnega izpolnjevanja nalog našega petletnega plana. Skratka, letošnji tretji zagrebški velesejem je nazorna in zgovorna slika naših uspehov pri izpolnjevanju petletnega plana, ki teh uspehov ne kaže v abstraktnih številkah, odstotkih in primerjavah, marveč v stvarnih rezultatih, v otipljivih predmetih našega dela. Za vsakim novim strojem ln Izdelkom tičijo velikanski napori naših konstruktorjev, mojstrov in najboljših delavcev, ki so žrtvovali dneve in noči ne le v borbi za tehnično osvojitev novega stroja ali izdelka, marveč še bolj za premaganje težav, da ures* ničijo nalogo tudi brez tuje pomoči in z domačim materialom, ki nam ga drugi niso hoteli dati. Cse vse to upoštevamo, lahko mirno rečemo, da je letošnji zagrebški velesejem pravi triumf naših delovnih naporov, naše planske socialistične graditve. Od sfc-ojew veSikams« ek» isdeSkov piresizsas mehanike on stroju velikanu — mogočnem kanski zasun, s katerim se zapre do_ parnem bagru, ki ga je izdelal kolektiv tovarne Djuro Djakovič v Brodu, strmi prav vsak obiskovalec. Mnogo takih strojev velikanov potrebujemo zlasti v naših rudnikih, kjer kopljejo premog v dnevnih kopih. V 20. minutah nakoplje ta bager in natovori 1 vagon premoga. Vse to delo opravita dva moža: kurjač pri kotlu in bagerist. Ob tem primeru lahko prav nazorno spoznamo, kako važna je mehanizacija za dvig produktivnosti dela. Ta bager, ki je težak 55 ton, je v celoti delo domačega konstruktorja inž. Jovana Sela in izdelan iz domačega materiala. Svoj delež k uspehu je dala tudi guštanjska jeklarna, ki je vlila vse dele za goseničn! pogon in osišče, okrog katerega ss vrti bager. Kelektiv brodske tovarne nam pokaže tudi nov izpopolnjen mo- Rotacijski kopač z dvema rotorjema, izdelek tovarne »Zmaja v Zemunu Od našega posebnega dopisnika To, da je tretji zagrebški velesejem prirejen na znatno razširjenem prostoru, še ni najpomembnejša značilnost letošnje prireditve. Vsakega obiskovalca preseneti predvsem nekaj dru-gejp. Kamor ko !i se ozreš, strmiš in občuduješ. Na vsakem koraku ti povedeta Tega prej v Jugoslaviji nismo nikoli izdelovalia »To je prototip, po katerem se je že začela serijska proizvodnja.! Ali pa: »Najnovejši izdelek, čigar proizvodnjo smo osvojili navzlic iniormbirojskim oviram.« Od strojev velikanov do najpreciznejših aparatov in izdelkov, od novo odkritih rud in novih proizvodov kemične Industrije do drobnih predmetov vsakdanje potrebe te spremlja vedno ista misel: vse to Je rezultat vztrajnih naporov in skrajne požrtvovalnosti naših delavcev, inženirjev in tehnikov v prvi polovici naše petletke. Druga značilnost letošnjega vele- Sprednji del ladje v gradnji 18 ton in motorno gasilsko črpalko. Enako pozornost vzbujata dva velika stroja za kopanje kanalov, ki predstavljata edinstveno konstrukcijo znanega konstrukte rja prvega borbenega letala majorja Bešlina. Prvi tak rotacijski kopač z enim rotorjem je izdelal kolektiv tovarne »14. oktober« v Kruševcu, drugi še večji rotacijski kopač z dvema rotorjema, ki naenkrat skoplje 4 m širok kanal in nadomesti 500 ljudi, pa je izdelala tovarna kmetijskih strojev »Zmaja v Zemunu, ki hkrati razstavlja velik stroj za mešanje betona. Vmes med tema dvema strojema pa so razstavljeni najnovejši izdelki naših tovarn kmetijskih strojev. Z malimi izjemami so vse to stroji, ki smo jih prav kar začeii serijsko izdelovati, stroji najsodobnejše konstrukcije, ki nadomestijo sto in sto delovnih rok. Največji paviljon »F« zavzema v celoti naša težka industrija. V tej velikanski dvorani so skoraj samo izdelki, ki jih prej nikoli nismo izdelovali. Tu kraljuje stroj orjak — drugi generator za Mariborski otok za i8 tisoč kilovatov. Samo stator (stoječi del) tega generatorja so razpostavili in še ta je razdeljen na 1 dele — segmente, od katerih vsak tehta 30 ton, celotni generator skupaj z rotorjem (toda brez turbine) pa 130 ton. Razen generatorja za Mariborski otok nam tovarna »Raden Končar« pokaže rotor generatorja za hidrocentralo Mesiči in stator generatorja za hidrocentralo Vlasenica — obe v Bosni, poleg njih pa specialne električne motorje (n. pr. popolnoma zaprte za rudnike) in serijsko izdelane transformatorje do 1000 kilovoltamperjev. Delovni uspehi našega Litostroj? nič ne zaostajajo za uspehi Konča-revcev. Tu vidimo spiralno turbino tipa Francis z 2200 konjskimi močmi prav tako za hidrocentralo Mesiči in popolno turbinsko napravo za hidrocentralo Savica z regulatorjem: to sta dve na isto gred delujoči Peltonovl turbini s skupnim učinkom 2200 konjakih moči. Razen tega pa vidimo veti- tok vode do turbine in pa velikansko propelersko črpalko, ki črpa tri kubične metre vode v sekundi. Medtem ko je lani naša industrija motorjev lahko pokazala le prvi serijsko izdelan tovor, avtomobil znamke TAM (Tovarne avtomobilov Maribor) lahko letos vidimo poleg tega avtomobila še prototip novega motornega avtomobila domače konstrukcije, ki je dobil ime »Prvenac«, avtobus na šasiji iz mariborske tovarne in pa poslednji velik uspeh naše industrije motorjev — prvi doma izdelani traktorji, ki Jih bomo že drugo leto serijsko izdelovali. Razstavljeni so vsi trije tipi: »Zadrugar« z železnimi zadnjimi kolesi, »Udarnika z gumijastimi kolesi za kmečka dela in vlečenje po cestah in »Rslkovicaa s kabino za vozača, ki je namenjen pretežno prevozu tovorov (do 5 ton). Po obsegu največji razstavni pred-V tem paviljonu pa Je vodoravni parni kotel za 1.6 ton pare na uro s pregrejevalcem pare in predgrel-cem vode. To je doslej največji tip parnega kotla tovarne parnih kotlov v Zagrebu. Na drugem koncu paviljona se ponašati s svojimi najnovej- Mogočni parni bager, izdelek tovarne »Djuro Djakovič« širni konstrukcijami orodnih strojev kolektiva »Prvomajske« in tovarne »Ivo Lola Ribara. Prvi nam pokaže svoje največje stružnice, rezkalne in vrtalne stroje, drugi pa zračno kladivo in ekscentrske stiskalnice za 50 ton ter frhkcijsko stiskalnico s 153 tonami pritiska. Celo vrsto strojev razstavlja naša ladjedelniška industrija: ladijski parni kotel s trikratno ekspanzijo za 700 konjskih moči in velika ladijska vitla. Posebno pozornost pa zasluži podjetje »A. Rankovičo na Reki, ki je skoraj neopaženo začelo izdelovati Dieselove motorje. Serijsko izdeluje take motorje za 6 do 9 konjskih moči, razstavlja pa tudi prototip večjega Dieselovega motorja za 50 konjskih moči za pogon manjših ladij in kompresorje, | Docela novo delovno območje Je osvojil kolektiv tovarne avtomobilov v Mariboru, ko je začel izdelovati naprave za globinska vrtanja do 150 metrov, kakršne so potrebne za geološka raziskovanja in stroje za vbriz. gavanje cementnega mleka. Ze nekaj let pa izdeluje tudi pnevmatična kladiva za naše rudarje. Ob teh velikih strojih pa ne smemo pozabiti drobnih strojnih delov in naj-preciznejšega orodja, brez katerega ne bi bilo velikih strojev. Brez hrupa smo začeli izdelovati kroglične in valjaste ležaje v tovarni krogličnih ležajev v Beogradu. Skoraj na vseh področjih gradnje strojev so nam oo_ trebni kroglični ležaji, njih izdelava pa zahteva preciznost kakor malo-katera druga stvar v strojni tehniki. Naši kovinarji občudujejo precizno orodje iz najtršega jekla, ki ga izdelujeta Industrija motorjev v Rakovici in Tovarna fine mehanike v Beogra- du. Kranjska tovarna »Iskra« se ponaša s svojim slavnim kino projektorjem, s števci in merilnimi instrumenti za električni tok, serijsko izdelanimi telefonskimi aparati, dinamo» stroji in vžigalnimi tuljavami za avtomobile ter ročnimi vrtalnimi stroji. Guštanjska jeklarna pa že izdeluje industrijske nože visoke kakovosti za rezanje kovin, Jeklene spiralne vzmeti in krožne žage za rezanje kovin. "Težko je našteti vse najpomembnejše izdelke naše strojne industrije, ki vsak predstavlja novo veliko delovno Zmaga Tovarna mlinskih strojev v Zagrebu je izdelala prototip modernega mlinskega stroja na valje, tovarna Jelšingrad v Banjaluki velik stroj za izdelovanje opeke, ki drobi, meša, stiska in reže opeko in je lab. ko izdelala v 8 urah 40.090 kosov. Tovarna tekstilnih strojev je izdelala 6 m dolg stroj za navijanje preje; tovarna tekstilnih strojev v Čakovcu pa prvi stroj za pletenje finih nogavic po konstrukciji znanega izumitelja Franja Tota. Tudi tovarna »Potiš je« v Adi se je razvila v moderno podjetje, ki izdeluje radialne vrtalne In rezkalne stroje ter stružnice. Naše domače tovarne v Novem Sadu in Beogradu izdelujejo že velike naprave in najfinejše medicinsko ter zofco-tehnično orodje. Moderne računske stroja pa izdelujeta že dve tovarni v Zagrebu in Beogradu. Nešteti pa so še delovni uspehi drugih kolektivov strojne in kovinske industrije, ki niso nič manj pomembni, čeprav se skrivajo za drobnimi predmeti in izdelki. Kajti borba za osvojitev novih predmetov v proizvodnji je zajela vse naše delovne ljudi, zlasti odkar skušajo države Informbiroja ovirati našo socialistično graditev. VELIKE SLOVESNOSTI V LJUBLJANI Otvoritev razstave — Slavnostna akademija v Operi — Minil i> Vujasinovič o pomenu stoletnice naših železnic Minister FLRJ Ljubljana, 17. septembra. Danes opoldne so v Moderni galeriji odprli za proslavo stoletnice železnic v Jugoslaviji razstavo. Navzoči so bili minister za železnice v vladi FLRJ Todor Vujasinovič, predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko s člani vlade, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije Fran Bevk in sekretar France Lubej, predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije doktor Ferdo Kozak, predstavnik Jugoslovanske armade generalmajor Beško Dju-ričkovič, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Fran Kidrič, organizacijski sekretar CK KP Slovenije Lidija Sentjurc, predsednik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije Rudolf Janko ter drugi predstavniki množičnih organizacij. Razstavo je odprl s krajšim govorom minister za železnice Todor Vujasinovič, ki je dejal med drugim: Uspešne rezultate dela sodobne industrije in tehnike si je nemogoče zamisliti brez železnic. In glede na to se graditev socializma v kaki državi prav tako ne more zamisliti brez dobro organiziranega železniškega transporta. In še nekaj. Cim boljše poznanje železniškega transporta more samo prinesti koristi tudi onemu, ki ga uporablja, ter našim železnicam samim in jim pomagati, da bi mogle v skupnem naporu čim uspešneje izpolniti svoje planske naloge. Mnogi ljudje motre enostransko železniški transport. V glavnem vidijo njegovo potniško službo, ki pa je šele manjši del njegovega dela. In zato mora ta razstava pomagati in pripomoči k čim boljšemu spoznavanju. Nobena panoga gospodarskega dela ne daje tako preglednega splošnega vpogleda v pravilno in uspešno funkcioniranje gospodarskega življenja kakor železniški transport. On je nekakšen seizmograf, ki vsak dan kaže vse napake ali kolebanja. Po njem vidimo najbolj očitno izpolnjevanje ali prekašanje našega petletnega plana. Podatki in odstotki, ki Jih daje ta razstava, to precej dobro kažejo. Toda to se more še bolj jasno videti v živem delovanju našega življenjskega transporta. Zadostuje kreniti po naših progah, pogledati delo naših železniških postaj, pa more človek lahko preceniti uspešne rezultate graditve, socializma v naši državi. Na vse strani po naših progah se gibljejo dolge! pomenu in težke kompozicije, prihajajo druga za drugo, ran žira jo se in pripravljajo za nadaljnjo odpremo. Malokje more človek videti toliko močnih in prepričljivih slik obilja, bogastva in moči naše države, kakor more človek videti na naših železniških progah. Kaj pomeni številka, da smo v treh letih uspeli izvršiti 90% določenega plana v transportu? Ali ne pomeni, da smo v treh letih izvršiti po obsegu 99% našega petletnega plana sploh? In ko to vemo, prevzemata človeka navdušenje in ponos, ker se zaveda, da je vse to uspeh naših lastnih rok, našega dela, naše država Zvečer je bila v proslavo stoletnice železnic v Operi slavnostna akademija, na kateri je prav tako govoril minister za železnice v vladi FLRJ Todor Vujasinovič. V svojem slavnostnem govoru je zvezni minister tov, Todor Vujanovič jedrnato opisal stoletno zgodovino naših železnic. Pokazal je, kakšne težnje so vodile avstroogrsko monarhijo pri gradnji naših prvih železnic: kot železne verige bi naj ovekovečile suženjstvo naših narodov ter gospodarsko in kulturno zaostalost naših dežela. Teh pomanjkljivosti podedovanega omrežja tudi stara Jugoslavija, — vse prej kot neodvisna država — ni odpravila. Tako nas je zatekla druga svetovna vojna kot deželo, ki je bila po svojem železniškem prometu med najbolj zaostalimi v Evropi. Okupator je veliko pričakoval od izkoriščanja naših železnic. Toda vstaja naših narodov, organizirana im vodena od herojske Komunistične partije Jugoslavije, mu je te račune prekrižala. Prve in najuspešnejše diverzije ter sabotaže so bile naperjene na železnice in železniški promet. »V Evropi ni dežele,« je dejal tov. minister, »ki bi bila v tem pogledu prizadejala sovražniku toliko ovir in žrtev, kakor mu jih Je naša.« Tov. minister se je nato spomnil dragocenih žrtev, ki so jih prispevali naši železničarji za narodno osvoboditev. Spomnil se je slavnih narodnih herojev železničarjev, med katerimi Je naštel tudi Angela Besednjaka! Vojna škoda, ki je bila povzročena železniškemu prometu z vojno, znaša — brez izgubljenega narodnega dohodka — 25 milijard dinarjev, tirov Je bito uničenih ati poškodovanih 750/0, daljših mostov 61%, postoj 45%, kurilnic 53, kurilniških deiavnic 8C%! Toda z izredno zavednostjo in požrtvovalnostjo naše vojske, ljudskih množic smo vendar obnovo leta 1946 v glavnem končati. Tov. minister je nato popisal veliko pozornost, ki jo je posvetil petletni plan razvoju našega železniškega pro. meta. Prvi dve in pol leti so naši železničarji že prekoračiti z znatnim prekoračenjem zastavljene naloge. Se več! Z letošnjim letom bodo izpolnile naše železnice že 90% svoje planske naloge. S tem izrednim uspehom so se že dvignile po intenzivnosti blagovnega prometa v prve vrste evropskih dežel! V nobeni deželi ni znan doslej tako silen narastek blagovnega prometa v tako kratkem času. Tudi potnikov bodo prevozile naše železnice letos štirikrat več kot pred vojno. V planu graditve železnic smo od konca vojne do danes izročiti prometu že 825 km novih prog. Dograjenih pa bo letos še 227 km. To pomeni, da se je hitrost graditve v primeri s predvojno danes popetorila. Odkod tolikšni uspehi in taki zavidanja vredni rezultati? Vse to je plod novega življenja, novih teženj in visoke delovne zavesti naših delovnih ljudi, ki so spoznati, da bo edino zgraditev socializma odpravila za vselej bedo In nadloge preteklosti. Danes vidimo prve veličastne plodove tega dela, katerih prav nič na svetu ne more zasenčiti. Stoletnico naših železnic praznujemo v času nezaslišane in breznačelne gonje proti našemu državnemu Sn partijskemu vodstvu. Tudi našemu železniškemu prometu ni prizanesla. Z odpovedovanjem pogodb o raznih dobavah, z obmejnimi incidenti, kršitvami mednarodnih pogodb in obveznosti so skušali- tudi tu ovirati izpolnitev velikih in važnih nalog. Velike delovne zmage, ki jih žanjejo dan za dnevom delovni ljudje našega železniškega prometa, so najboljši odgovor na vse te psovke, obrekovanja in laži, »Obveza naših železniških delovnih kolektivov,« s to mislijo Je zaključil tov. minister svoj govor, »da bodo petletni plan v prometu Izpolniti v štirih letih, bodo najlepši izraz ljubezni za visoko priznanje, ki so nam ga dali naše vodštvo, naša Junaška Komunistična partija in naš ljubljeni tovariš Tito!« UREDNIŠTVO IN UPBAVAl LJUBLJANA. Poštnina plačana r gotovini ------, , as* ti. KNAFLJEVA ULICA 6TEY. ■ TELEFON 55-22 do 55-25 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA lova ministra vlade LIS Novi minister za gozdarstvo general-lajtnant Jaka Avšič se je rodil v Klečah pri Ljubljani 1896 leta. Kot funkcionar mladinske organizacije »Preporod« je bil kot gimnazijec obsojen od Minister Jaka Avšič deželnega sodišča In Izključen lz VII. razreda gimnazije v Ljubljani. Nato je bil do začetka prve svetovne vojne zaposlen pri kmečkem delu in v mehanični delavnici. K -> je prišel v prvi svetovni vojni s tirolskega bojišča v Galicijo, je bil tu zajet. V ruskem vojnem ujetništvu je Stopil v jugoslovanski dobrovoljski korpus v Odesi in se boril na romunskem bojišču. Po dolgi poti čez Sibirijo in oceane je prišel na solunsko fronto. Po končani vojni, ko je nekaj časa študiral na zagrebški pravni fakulteti, se je 1. 1920 posvetil stalni vojaški službi. V stari Jugoslaviji je dosegel čin polkovnika in služboval v raznih krajih Makedonije, Srbije, Bosne, Hrvatske in Vojvodine. Leta 1941 se je vključil v osvobodilno borbo slovenskega naroda. Bil je namestnik komandanta NOV Slovenije in do jeseni 1944 leta vodil mnogo borb na raznih bojiščih Slovenije. Spomladi L 1942 je vodil zgodovinski pohod Gradnikove in Gregorčičeve brigade v Brda, Slovensko Benečijo in Rezijo. Po svojem osebnem junaštvu in hrabrosti je bil zgled svojim borcem. Po 1944. letu je bil komandant zalednih ustanov Jugoslovanske armade v činu generallajtnanta. Leta 1946 in 1947 je bil vodja jugoslovanske vojne misije v Berlinu, 1948. in 1949. leta pa do svojega imenovanja za gozdarskega ministra v vladi LRS opolnomočeni minister — politični predstavnik vlade FLRJ v Avstriji. Za svoje zasluge je bil odlikovan z redi: Narodne osvoboditve I. stopnje, Bratstva in enotnosti I. stopnje, redom za hrabrost in z redom zaslug za narod I. stopnje in Partizanske zvezde L stopnje. • Novi minister za delo LR .Slovenije Martin Greif je doma iz Zgornjega Dupieka pri Mariboru, kjer se je ro- dil 8. novembra 1918 kot sin ubožne delavske družine. Učil se je kovino-strugarstva In je bil že kot vajenec brezobzirno izkoriščan ter je moral delati po 14 in že več ur na dan. Kmalu se je pridružil delavskemu strokovnemu in revolucionarnemu gibanju in 1. 1936. je bil sprejet v Partijo. Aktivno je delal sprva po mladinski liniji, ko je organiziral vajence v SMRJ (Zveza kovinarskih delavcev Jugoslavije) ter razširjal mladinsko glasilo »Mlada pota«. Potem je postal tajnik SMRJ v Mariboru. Med svojim delovanjem je bil večkrat preganjan in zaprt. Ob kapitulaciji Jugoslavije je biJ vojak. Ujeli so ga Nemci, a je kmalu pobegnil v Maribor, kjer je postal član rajonskega komiteja ter je skupaj z Milošem Zidanškom in Slavkom Slari-drom organiziral osvobodilno gibanje. Postal je član okrožnega komiteja in po nalogu Zidanška in Šlandra se je posvetil vojaškemu delu. Organiziral je sabotažne skupine in vojaški štab, kateremu je bil postavljen za komisarja. Po nalogu Partije je tovariš Greif avgusta 1941 odšel v partizane na Pohorje, kjer se je boril v I. štajerskem bataljonu pod komandantom Stanetom Rozmanom. Konec leta 1941. je na Pri- Minisier Martin Greif morskem pomagal formirati partizansko enoto, s katero se je priključil Brkinskemu bataljonu. Najprej je bil komandant bataljona, pozneje komandant Gradnikove brigade, od avgusta 1. 1944. do 1. maja 1945 pa komandant mesta Trsta. Po osvoboditvi je opravljal funkcije komandanta NM v Ljubljani, pozneje pa v mariborskem okrožju. Od januarja 1946 je bil član glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije, aprila 1946 je postal sekretar centralne uprave Zveze kemičnih delavcev in nameščencev, pozneje pa podpredsednik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije. — Pred imenovanjem za ministra je bil organizacijski sekretar oblastnega komiteja KPS za mariborsko oblast. Pred zborovanjem slovenske katoliške ljudske duhovščine Naše zavedno delovno ljudstvo je v narodnoosvobodilni borbi v svoji množični organizaciji Osvobodilne fronte premagalo in uničilo okupatorje in njihove pomagače. Slovenski delavec, kmet in delovni intelektualec so s pomočjo ostalih jugoslovanskih narodov osvobodili našo domovino. Po osvoboditvi pa naše delovno ljudstvo z isto vnemo in požrtvovalnostjo zavestno in nenehno gradi v svoji svobodni državi socializem, ki je edini porok za njegovo srečnejšo in boljšo bodočnost. Slovenski narod se je trdno oklenil svoje Osvobodilne fronte. Vse se je vključilo vanjo: od malega pionirčka preko mladine, moža, žene do sivolasega starčka. Delovno ljudstvo vseh poklicev in strok različnih pogledov na svet se je zgrnilo v to monolitno organizacijo. Naša slovenska katoliška duhovščina je dolgo časa in v veliki večini stala ob strani. Različni so bili vzroki te njene pasivnosti, nekateri duhovniki pa so bili celo sovražni temu množičnemu gibanju. Izguba nekdanjih političnih in tvarnih privilegijev in z njimi tudi časti in ugleda, ozka strankarska zagrizenost — vsaj pri nekaterih— jim je branila, da niso šli s slovenskim delovnim ljudstvom. Mnogi so stali 'ob strani zaradi enostranskega in napačnega gledanja na revolucionarni preobrat v najtežjih dneh domovinske vojne, ki je bila samoobramba naroda kot celote. Veliki večini duhovnikov pa je zastal korak, da niso vstopili v to mogočno stavbo, to je med ljudstvo samo, iz bojazni, kaj bo dejala njihova vest. Vsi ti so iskali ono, kar loči, pozabili pa so na to, kar druži. Ali lahko zapremo oči in tajimo svojo lastno zgodovino? Hekatombe človeških življenj, uničenih na najbolj rafiniran način, dolge vrste krematorijev, kri in tvarno razdejanje. Ali lahko prezremo dolge vrste grobov, v katerih počivajo borci za našo svobodo? Ali lahko zamolčimo ves patriotizem, ki je v zadnji imperialistični vojni kot plamenica zagorel v srcih jugoslovanskih narodov? Ne, ne moremo! Morda lahko gremo mimo vseh naporov našega delavnega človeka po vojni? Poizkusi, če moreš prevpili vihamo pesem naših delovnih brigad, izbrisati z naše zemlje vse obnovljene in novo zgrajene tovarne, pognati z naših zadružnih polj delovne brigade, izbrisati z ogromne table, ki so jo postavile naše udarne brigade, vse milijone prostovoljnih delovnih ur. A.li si moreš tako zamašiti ušesa, da ne bi slišal mogočnega in strumnega koraka naše ljudske vojske, ki skrbno varuje našo svobodo in pazi, da se v miru nemoteno gradi socialistična domovina? Kaj ne, da ni mogoče! Ce to storiš, potem izničiš samega sebe, se izločiš iz tega ustvarjalnega dela, postaneš sovražnik ljudstva. Vse to je spoznala zadnje čase velika večina naše slovenske katoliške' duhovščine in se je odločila, da ne bo več stala ob strani, da ne bo iška- m a. Ljudska duhovščina Je s tem napravila velik korak naprej. Potrdila je s tem dejstvo, da je naša slovenska zgodovina objektivno napisala marsikatero stran o naših nekdanjih narodno zaslužnih duhovnikih. Oddolžila se je s takim korakom vsaj delno svojemu ljudstvu za grehe svojih sobratov, ki so jih storili med narodnoosvobodilno borbo. Saj popolnoma se nikdar ne bo mogla oddolžiti. Tako mislijo tisti slovenski katoliški duhovniki, ki se bodo zbrali dne 20. in 21. septembra v Ljubljani, da se združijo v svojo lastno stanovsko organizacijo, ki bo kot ljudska organizacija slonela na temeljnih točkah frontnega programa, ki je danes last vsega slovenskega delovnega ljudstva. Te temeljne točke naj bi bile tista podlaga, na kateri bo lahko z našim delavcem, kmetom in delovnim inteli-gentom sodeloval v javnem življenju tudi slovenski katoliški duhovnik. Ljudski duhovniki bodo na svojem ustanovnem občnem zboru manifestirali za tako platformo sodelovanja. Iz ljubezni do svoje domovine, do svojega ljudstva in še bolj kot katoliški duhovniki bodo spoštovali zakonito ljudsko oblast, priznavali delovne uspehe In sami po svojih močeh podpirali delovne množice pri njihovem ustvarjalnem delu ter dvigali njihov delovni elan na polju socialistične ekonomike. S tem, da bodo skrbeli za gospodarski dvig svoje domovine, ki le na ta način lahko obdrži svojo neodvisnost in samostojnost, bodo hkrati podpirali idejo miru doma in v svetu. Vsepovsod bodo poudarjali stalnost in trdnost naše socialistične stvarnosti. Energično bodo zavračali vse napake in klevete, ki so se danes kot ogromna gora — toda brez svoje teže — zvalili na našo narodno telo in njegovo modro vodstvo. Borili se bodo proti vsaki zlorabi vere in verskih svetinj v reakcionarne politične namene. Tako bo slovenska katoliška ljudska duhovščina z ustanovvitvijo svoje stanovske organizacije eden izmed neštetih členov v dolgi verigi poklicev in strok, s katero bomo dokončno zvezali našega skupnega nasprotnika: gospodarsko zaostalost dežele, zadnje odtenke izkoriščanja človeka po človeku. Srbska duhovščina se zaveda svoje dolžnosti do ljudstva in države V Beogradu je bila skupščina Združenja pravoslavnih duhovnikov Srbije. Skupščine so se udeležili zvezni minister Vlada Zečevič, člani srbske vlade in predstavniki množičnih or-, ganizacij. Poročilo, ki ga je podal tajnik združenja, naglasa, da se srbska duhovščina zaveda svojih dolžnosti do naroda in države in da je zaradi tega tudi ustanovila svoje združenje, katero pa je sinod v svojih tajnih ratpisih označil kot neka-nonsko in brezbožno. To ravnanje je dokaz, da se del visoke duhovščine ne more vživeti v vlogo in dolžnost ljudskega duhovnika, ki ni samo član in organ cerkve, temveč tudi učitelj ljudstva in prosvetni delavec. Tako je sinöd tudi nasprotoval zahtevam makedonske duhovščine, ki hoče opravljati bogoslužje v svojem jeziku in zahteva, da bi v Makedoniji službovali predvsem makedonski duhovniki. Tajnik je nadalje poudarjal, da se je velika večina pravoslavnih duhovnikov Srbije odzvala svoji dolžnosti ter pomaga ljudskim oblastem. Ta duhovščina od sinoda nima nobene podpore in npbenega priznanja in sinod, ki ni niti enkrat obsodil tiste duhovščine, ki se je uvrstila med narodne izdajalce, je tudi javno nasprotoval ustanovitvi duhovniškega združenja. V združenju je zdaj vela njenih že nad 60 »/o pravoslavnih duhovnikov Srbije, dnevno pa prihajajo nove vpisne prijave. Skupščina je dala svojemu novemu odboru nalogo, da poglobi sodelovanje z ljudskimi oblastmi in množičnimi organizac: jami, da pomaga obvarovati pridobitve osvobodilne borbe ter da dela za izvedbo nalog naše socialistične graditve. V pismu, poslano maršalu Titu, je rečeno: Srbski pravoslavni duhovniki, zvesti tradicijam slavnih prednikov, obsojajo kot pravi sinovi in državljani svoje države vsa obrekovanja naše države in njenega vodstva. Kot priče in sodelavci graditve naše države zavračajo vsa krivična očitanja ter obljubljajo, da bodo to izkazali tudi s svojim delom v vzajemnosti z ljudsko oblastjo in množičnimi organizacijami. Svoje pozdrave je skupščina poslala tudi patriarhu, predsedniku srbske vlade in glavnemu odboru Ljudske fronte Srbije. üapredfil krogi v ZOA obsojajo politiko ZSSR do Jugoslavije New York, 17. sept. (Tanjug). Vplivni ameriški napredni javni delavci, med njimi tudi Henry Wallace, predsednik progresivne stranke ZDA, obsojajo politiko pritiska groženj in gospodarskega zapostavljanja, ki jo izvaja ZSSR proti Jugoslaviji. Henry Wallace je imel pred kratkim govor, o katerem pravi tisk, da je izjava proti antijugo-siovanski kampanji Sovjetke zveze. Pri tej priliki je Wallace med drugim rekel: »Smo proti temu, da kakšna država grozi drugi s poudarjanjem svoje sile, svoje mornarice ali z množičnim premikanjem svojih čet. To velja prav tako za ZSSR kot za Vel. Britanijo in ZDA.« Ta Wallaceov govor je dejansko na-ziranje tisočev naprednih Američanov, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da vodi ZSSR proti narodom neke države politiko groženj. Vplivni vodja ameriške napredne stranke John Roger je v svojem govoru na ameriškem kontinentalnem kongresu za mir obsodil sovražno ravnanje ZSSR do Jugoslavije. Ko je razkrinkaval imperialistične namere ZDA, je Roger poudaril, da se prav tako ne more strinjati s politiko ZSSR do Jugoslavije, rekoč, da ne vidi nobene< razlike med poskusi ameriških imperialistov, da bi obkrožili in osamili vzhodnoevropske države od Zapada, in med gospodarsko blokada, ki jo izvaja ZSSR proti Jugoslaviji. Proces proti »Primorskemu 'dnevniku verje :I, da je bil stanovanjski * poškodovan med vojno zs c ii 30*/.. S! edovi mnogih milijonov nrr.ov le’siskih bomb so izginili. Na ir inogih k: rajih, kjer so bile 1944. leta r azvaline, se dvigajo danes dosto jznstv ene več rmdstropnice. Tujca ne bo tu ničesar već spominjalo na sira- prahom? Zakaj in odkod ti prinaša veter drobce peska v oči? Ne, to ni zaradi umazanosti mesta. Poglej bolje! Tu je med bioskopoma »Beograda« in »Kozare« gradbišče. Do nedavnega so tu mladinske brigade kopale temelje. Sedaj slišiš vzklike betonircev. Dvigajo palačo »Jugoslovanske knjige«, ene izmed najbolj modernih stavb v središču Beograda. Za tem gradbiščem so še tri. Zato je tudi prepovedan prehod vozilom .toži Dečansko ulico. Nad enim izmed gradbišč prevladuje velikanski žerjav, ki je iztegnil orjaško jekleno roko nad četrto nadstropje kamnite palače. Tu grade še eno nadstropje na začasnem sedežu CK KP Jugoslavije. Kakih sto metrov dalje moreš občudovati delovni polet mladinskih brigad ,ki grade novo poslopje »Borbe«. Tam preko ceste, kjer so hribi raznega gradiva zastavili ulico, bo novo poslopje Enotnih sindikatov Jugoslavije... Povsod v središču mest* odmeva hrup graditve, — ropot gradbenih strojev se zliva z vzkliki sto in sto delavcev... Ako bi hotel našteti vse, kar se građi v središču mesta, bi moral napolniti stolpec v listu z imeni ulic in označbami namena posameznih slavb. Devet milijard dinarjev investicij, 40.000 mladincev, 25.000 plačanih delavcev in tisoči članov Ljudske fronte za izgraditev Beograda v letu 1949. Za izgraditev Beograda v tretjem ietu petletke je investirana bajna vsota 9 milijard dinarjev. Veličastno letošnjo graditev morejo samo približno ilustrirati naslednje številke: pri delu za izgraditev Beograda sodeluje letos okoli 40.000 članov Ljudske mladine, 25.000 rednih delavcev in mnogo tisoč članov Ljudske fronte. Samo v prvi polovici tega leta so izdali v Beogradu 878 gradbenih dovoljenj. Med temi je 362 dovoljenj za zgraditev stanovanjskih poslopij. Beograd bo dobil letos nad 8000 novih stanovanj, ki bodo ustrezala kulturnim in higijenskim potrebam stanovalcev. 1500 novih stanovanj je že dobilo svoje stanovalce... Sele, kadar priđete v Beograd in ga prehodite po dolgem in povprek, boste mogii razumeti, kaj govore te številke, to suho naštevanje. Stanovanjsko kolonijo na Severnem bulvaru e rszs-.jaioče vojne, pač pa bo v T eogrrdu priča nič manj srdite borbe • borbe za preobrazbo mesta. Beograd se gradi! Beograd raste in te razvija! Beograd je postal velikan-£ in gradbišče, največ je v naši državi. Mesto z 410.000 prebivalci, čigar stop-: - mehaničnega prirastka po osvobo-- 'vi je okoli 3'.: na leto, se širi z naglico, ki bi tila motrena s predvoj-t- a vidika več kakor vrtoglava. Nek-ć j puste poljane ob izlivu Save v L navo, ki so ločiie Beograd od Ze-r na, nekdanje vasi Železnik, Kijevo ir. Novi Kneževac so pritegnjene v mestno področje ... 160 novimi stanovanji in profesorsko kolonijo v Cvijičevi uiici, ki bo imela 24 paviljonov s 604 stanovanji, grade na kraju, kjeT je bila prej pusta ledina. Reportaža o graditvi Beograda more kvečjemu sporočiti, da so v ulicah: Moskovski, Ivana Milutinoviča, Avalski, Kneza Miloša in mnogih drugih veiiki stanovanjski bloki na koncili stopnji zgraditve. In šele, kadar pridete v Beograd, morete občutiti veličastni polet sedanjosti, pred 240 metrov dolgo in sedemnadstropno stanovanjsko stavbo na Senjsku, v Novem Beogradu, v Železniku sli v razgovoru z graditelji Beograda, ki so visoko prekosili norme, ki postavljajo vsak dan v socialističnem tekmovanju nove svetovne rekorde v naglem zidanju. Odlomek iz zgodovine Beograda Pazljiv opazovalec more, ko hodi po Beogradu, mnogo zvedeti o zgodovinskem razvoju mesta. Sledovi davne preteklosti so po večini izginili. Beograd je bil zaradi svojega položaja pozorišče mnogih vojn in večina spomenikov njegove preteklosti je uničena. Se stoji beograjska trdnjava, zgrajena v 17. in 18. stoletju, v času, ko so Habsburgovci premagali Turke in zavladaii nad Beogradom. Strokovnjak bo mogel v trdnjavi odkriti tudi sledove rimskih zidov in še mnoge podrobnosti, ki govore o razburljivi zgodovini tega mesta ob ustju dveh naših največjih rek. Tujec, ki hodi danes po Beogradu, bo mogel spoznati, da se je Beograd med dvema prestaiima vojnama gradil nenačrtno, da je bila zgraditev glavnega mesta Jugoslavije odvisna od malenkostnih interesov posameznikov, ki so špekulirali z zemljiščem, da je bil grajen na slepo in neracionalno, da je zavzel mnogo večjo površino, kakor je bilo potrebno, da pa so kljub temu njegove ulice ozke in nepravilne, da nima dovolj trgov, parkov in drugih objektov, ki niso prinašali samo dobička. V tem času so zgradili veliko število stanovanj, — tretjino skupnega števila, — ki ne ustrezajo osnovnim potrebam njihovih stanovalcev in ki bi jih biio treba porušiti. V sedanjih težkih stanovanjskih razmerah, — Beograd je utrpel med vojno težka poru-šenja, prebivalstvo pa se je povečalo za približno 300.000 v primeri z 1940. letom, — to za sedaj ni mogoče. Navedli bomo dvoje podrobnosti, ki moreta živo osvetliti, kako so Beograd gradili, kaščo »o posamezni kapitalisti zaslužili velikanske vsote na račun delovnega ljudstva Beograda: »Ko je bilo treba regulirati sedanjo Nemanjino ulico, je kralj Aleksander po svojem odvetniku Joči Todoroviču cokupil prej poceni skoro vsa stavbi-šča na tem ozemlju, jih po izvršeni regulaciji prodal za dvajsetkrat!» ceno in tak» vtaknil v žep na desetine milijonov. Beograjska občina je napravila nove ceste na pustih poljanah od novega pokopališča do klavnice ter jih na račun prebivalstva asfaltirala, da bi podesetorila vrednost tega zemljišča, čigar lastnik je bil industrijec Viada Ilič.« (»Borba« od 30. 12. 1947). Dve majhni podrobnosti iz nedavne zgodovine Beograda!.., Beograd postaja industrijske središče Zgodaj zjutraj na beograjski Železniški postaji! Prerinimo se skozi gnečo in stopimo v lokalni vlak, namenjen v Železnik. Večina potnikov so delavci tovarne težkih orodnih strojev »Ivo Lola Ribar«. Zelo radi vam bodo povedali mnogo zanimivosti iz življenja enega izmed največjih kombinatov naše težke industrije, ki ga je pričela graditi Ljudska mladina v prvem letu Titovega piana. V Železniku, — bi! je še nedavno vas, — se vzpnimo na hrib in poglejmo bele tovarniške zgradbe in njihove srebrikaste steklene strehe v dolini, ki je bila pred štirimi leti še močvirje. Pojdimo skozi pisano delavsko mestece, mimo svetlih novih hiš. Tu, v Železniku, bomo občutili silno zadovoljstvo in ponos, ker smo državljani te države, ker delamo občudovanje zbujajoča dela, ker gradimo socializem ... Mnogo časa bi nam bilo potrebnega, da bi vam povedali, kako se je gradila industrija motorjev v Rakovici in tovarniška kolonija na Kanarevem brdu, tovarna nogavic »Partizanka«, »Betonjerkasc, tovarna »Aleksander Rankovič« v Zemunu, tovarna papirja, tovarna zdravil, tovarna ... Beograd postaja industrijsko središče. Tisoči delovnih ljudi se bore v njem za izpolnitev plana, za čim skorajšnjo zgraditev socializma. Nove šole, kulturne ustanove, ulice, parki, fizkulturni objekti V Beogradu zahaja okoli 100.000 ljudi v fakultete, uče se v gimnazijah, raznih strokovnih šolah, osnovnih šolah in tečajih. V bolniškem središču so zgradili kliniko za zdravljenje raka in poslopje veterinarske fakultete. Novi Beograd bo dobil gozdarsko in ekonomsko - Gradbišča v centru Terarije! Tu je na kr-ndelabrih okoli nekdanjih nas« esil Hitlerjev poobla- ščenec za Srbijo 1941. leta. telesa mladih borcev za svobodo. Izginili so na-s ai s starinskimi kandelabri. Po z utirani cesti se pomikajo avtomo-7 : trolejbusi in avtobusi. Po deset • :-»v širokih pločnikih, okrašenih z r tim drevoredom, hiti sto in sto ličkaj je pločnik pokrit z drobnim Graditev palače Predsedstva vlade FLRJ v Novem Beogradu II. ed državnega posestva PoraeimUc, Dežno-Gorca, Dravinjski vrh in Zavrč so imena, ki jih Slovenija dobro pozna. Zlata kapljica iz teh hali ,ih predelov je ustvarila sloves teh imen. Državni posestvi (Podlehnik in zi tč) ter vinogradniški zadrugi (Dež-r Gorca in Dravinjski vrh) skrbijo to„ da raste ta sloves iz leta v i..: j. Vprašanja delovne sile, ki je vse-r-vsed primanjkuje in v čigar pravii-nera reševanju je ključ za izvedbo nase petletke, me je privedlo v Zavrč, da se prepričam o tem, kako se je tega vprašanja ictiio tamkajšnje državno posestvo. Haloze so vse leto iepe, še prav posebno pa jeseni pred trgatvijo. Toplo fonce ms je spremljalo na cesti od >3or!a do Zavrča. Ko sem že sedel z upravnikom posestva tov. Miho Einer* v pisarni in mi je razlagal njihovo borbo za norme ter večjo storilnost dela, se mi je z vzhoda in juga skozi okna še vedno smehlja:?, sončna pokrr; na in govorila o lepoti naše slovenske zemijc. Z ustanovitvijo brigad in desetin so prodrie tudi norme. »Norme smo začeli uvajaii že v letu itd" ;, pripoveduje upravnik. »Težki so bili ti začetki. Upirali so se delavci, upirale pa sia se (udi zemlja, ki jo zahtevala, da se oziramo nanjo, in vreme, ki to zemljo moči z dežjem, da Je voljna kot ljubeča žena, ali pa jo zakrkne z žgočim soncem, da je kakor kamen. Upoštevanje vseh teh različnih pogojev ni biia lahka stvar. Začeli smo s tem, da smo organizirali brigade in skupine. Iz vsake skupine smo vzeli po 3 deiavce in jih zaposlili pri klein đehi n. pr. pri kopi vinograda, e; c v raju trto. škropljenju in poet 'to ra i'!.rnc"i termo. S tem smo prišli do prvih izkustev Spoznali »mo, da moramo vpeljati za ista dela tazhčne norme pač v skladu s teren- Zavrž v Halozah skimi prilikami. Vzporedno s tem delom smo dvigali zavednost naših de-lavcey. Pri tem nam je pomagala sindikalna podružnica. Ustanovili smo jo že leia 1946. \ se leto 1S47 je trajala vztrajna borba: najprej naša z delavci, nato pa njihova in naša za doseganje norm, ki smo jih sporazumno ugotovili kot pravilne.« Sele leto 1948. Je prineslo vidne uspehe. »V 1948. letu smo se še kar naprej trudili za višjo storilnost dela. Brigadni način dela smo uveljavili v celoti, pri glavnih delih pa smo tudi že postali kos postavljenim normam. V tem letu smo dosegli prve uspehe pri preseganju norm. Te so bile vedno boij realne. Storilnost smo dvignili za okrog 20»/». Odstotek neupravičenih izostankov smo od 60n/o v letu 1947 znižali na 38»/». Pri istem številu delavstva smo dvignili stanje živinoreje za okrog 130»/». Poljedelske površine smo dokončno očistili pirnice in drugega pieveia, ki se je v letih zanemarjenega gospodarstva pod nemško okupacijo zagrize! v zemljo. Na naših 85 ha vinogradov smo pridelali za 77»/» več vins.a »Tega leia smo že začeli s tekmovanjem med brigadami in skupinami. Tekmovalna komisija naše sindikalne podružnice je začela svoje delo in ob koncu leta smo že proglasili prve udarnike.« Normirano delo se uveljavi v celoti. »Tudi v letu 1349 smo še naprej študirali naše norme in se trudili, da bi bile čim pravičnejše In da so se upo. šievale v polni meri vremen, razmere, ki ustvarjajo pri nas tako različne delovne pogok*. Začetni odpor delavstva do norm se le spremenil v navdušenja za norme. Danes ga ni med nami, ki bi hotel, če ni to nujno, delati za plačilo od ure. že v letu 1943 so delavci uvideli koristi, ki Jih imajo od normiranega dela. Njihove plače so se zvišale za XO«/o, nato za 20"/» in še več. Najboljši delavci presegajo danes postavljene norme za 45»/» in imajo v primeri z letom 1S47 za 25°/« do 50»/» večji zaslužek. V mesecu juliju letos so padli neupravičeni izostanki od dela na 3%>. Tekmovanje med brigadami, ki je lani veljalo predvsem še količini opravijriega dela, je letos zajelo tudi kakovost dela. Zaradi norm deio v svoji kakovosti ne sme trpeli. Na to pazimo prav posebno. Kvaliteta obdelave se posebej upošteva. Vsaka delovna operacija v okviru ene kmetijske panoge ima svojo normo in skupina tekmuje za preseganje norm v teh posameznih operacijah. V vinogradih imamo n. pr. kar 12 delovnih operacij. Po časovnem zaporedju so to gnojenje s hlevskim gnojem, gnojenje z umetnimi gnojili, kop, količenje, vez, vez šparonov, ple-tev, prva vez, druga vez, prvo škropljenje, drugo škropljenje in druga kop. Enako so delovne operacije ločene tudi v poljedelstvu, živinoreji in gradnjah. Kolikor boij smo razčlenili neko de.Io v posamezne delovne operacije, to.mo boij smo se približan normam, kt so pravične in zadovolje delavce m upravo. Našim delavcem ni več vseeno, koliko bo ta ali ona njiva da-ia žita ali ovsa, kakšna je proizvodnja mleka, koliko zlate kapljice bodo dali naši vinogradi. Zanje je donos važen, ker pomeni oceno njihovega dela in njihovih naporov.« Številke govore. »Vsi naši delavci so danes organizirani v 7 brigadah. Od teh je 6 vinogradniških, ena pa kmeti joka Brigade se d ali jo v dve do tri desetine z 13 do 13 delavci. Brez take organizacije bi naše deio bilo obsojeno na neuspeh, saj sega naše razbito posestvo, ki ga bo treba za nadaljnje dviganje produktivnosti dela slej ko prej arondi-rali, prav do hrvatske meje. V primeri z 1. 1948, smo letos dosegli sledeči dvig: v poljedelstvu £9 odstotno izboljšanje tal, v živinoreji lOOVo, povečanje števila glav, v vinogradništvu pa računamo, da bo donos za 15»/» večji od lanskega. V povprečju smo letos pridelali 18 in pol stotov žita na ha. To je samo odlično semensko blago. Donosi naših vinogradov so dobri, na posameznih parcelah celo odlični. Na en ha vinograda bomo letos dosegli povprečno dobrih 26 hi pridelka. Ta številka ne pove mnogo, ker imamo 13 vrst trte in so vinogradi prilično iztrošeni. Imamo pa parcele, ki obrode čisto drugače. Na 50 arov bou-virja bomo letos pridelali 32 bi. To bi dalo 64 hl na ha.« Brez norm bi vse to ne biio mogoče. »Vse to smo dosegli samo z normami in brigadnim načinom dela, ne da bi prav za prav povečali število naših delavcev. V letu 1947 smo za obdelavo 1 ha vinograda porabili še 400 delovnih dni na leto, danes pa opravimo isto delo v 290 do 300 dneh. Storilnost dela pri škropljenju vinogradov smo dvignili z normami za 750/0 do 150 »/o, medlem ko Je še leta 1947 en delavce oškropil na dan (19 ur) do 800 komadov trt, jih oškropi danes v istem času 1400 do 2000. Z večjo storilnostjo dela smo v naših vinogradih prihranili 25 delavcev na leto in s tem pridobili novo delovno silo za našo povečano živinorejo, za naše intenzivnejše kmetijstvo in za kapitalno izgradnjo. Normam se imamo zahvaliti, da v celoti izpolnjujemo predpisano obvezno oddajo. Oddajo mleka smo izooinili v letošnjem prvem polletju z SO»/», do koncem leta jo bomo prekoračili za 50»V Oddajo goveje živine smo doslej izpolnili in upamo, da Jo bomo prekoračili za 10 do 20»/». Isto Je pri prašičih. Pi- V aven novin poslopjih v Njeguševi ulici se bodo y kratkem nastati stanovalci pravno fakulteto. Dvigajo se nove gimnazije, osnovne šole in dijaški internati. Gradijo klinike,’ bolnišnice, sanatorije. Dokončujejo poslopja znanstvenih ustanov... Beograd je dobil v četrtem rajonu novo mestno gledališče. Poletni gledališki oder na Topčideru, kjer je nedavno gostovala zagrebška opera, je eden izmed najlepših objektov, zgrajenih v Beogradu. Grade se domovi kulture, odpirajo knjižnice in biosko-pi. V gozdovih Košutnjaka raste filmsko mesto. Cim dalje večje množice ljudi obiskujejo fizkulturne prireditve. Beograd je dobil najmodernejši in največji stadion na Balkanu. 60 tisoč gledalcev more v elipsastem amfiteatru, zgrajenem iz železobetona, udobno spremljati največje fizkulturne manifestacije. V kratkem bo dobil Beograd še nekaj fizkulturnih prostorov, fizkulturni dom za tekmovanja pozimi in več manjših športnih objektov. Beograjski trgi in ulice menjajo svoj videz, presnavlja se promet, urejajo parki. Cb zvezciarni se nadaljujejo dela za bodoči »Park kulture in oddiha«, kjer bodo mogli dobiti tisoči Beograjčanov prijetno zabavo. Najmiajši so dobili svoje pionirsko mesto in pionirsko železnico... Petletka teče! Na levem bregu Save Zamislite si gradbišče, na katerem so do L julija letos porabili 55.376 pTOStominskih metrov železobetona, 16.570 kubikov malte, 3,250.000 kilogramov betonskega železa, 16.500.000 kilogramov cementa, 2,145.000 kilogramov apna, 20,000.000 kosov opeke! Težko si je predstavljati, kaj prav za prav pomenijo te številke! Zato pojdite na levi breg Save, na gradbišče Novega Beograda! Ono velikansko zgradbo, ki je zrast- tance hranimo strogo ločeno cd mršav-cev, tako da nam plan oddaje ne dela preglavic. Z letošnjo proizvodnjo vina bomo dosegli rekord vseh let od osvoboditve do danes.« Tako se vzgajajo udarniki in borci za večji donos v kmetijstvu, vinogradništvu in živinoreji »Vse to naše prizadevanje ni ostalo brez vpliva na naše delavce. Storilnost prav vseh se je dvignila, nekaj r»a je takih, da zaslužijo vso pohvalo. Poglejte našega Ivana Novoselca. Ta skrbi cb šibki pomoči enega starega pomočnika tako rekoč sam za 37 glav živine. Celo vso molžo opravi sam. Letos je bil na dopustu in kaj se je zgodilo? Mlečnost krav je v tem času padla za 9% in živina je zgubila po komadu povprečno 7 kg na svoji teži. Kljub temu pa smo porabili več krme. Takšen je naš Novoseiec. Podoben mu je brigadir Martin Zebec iz brigade »Goričjak«, udarnik iz leta 1948. Pri škropljenju vinograda presega normo za 45%. Udarniški naslov bo zaslužil tudi letos. Iz iste brigade so tovariši Franc Kočevar, Ivan Bratuša in Jožef Majcenovič; zaradi povprečnega 40% oziroma 30% preseganja norm bomo delavce letos predlagali za udarnike. Udarne pa so tudi cele brigade. Te ocenjujemo kot kolektiv. Ce vzamemo brigado Hrastovec, ki Je kljub temu, da ima v svojih vrstah 2 agronoma, relativno naj-slabša, za osnovo 100, potem ji sleGe kot boljše brigade Goričjak s 130%, Gorenjski vrh s 150%, Korenjak s 170% in Barbara kot najboljša s 180%.« Pomagamo, če le moremo »Napačno bi bilo trditi, da Je na našem posestvu preveč delovne sile. Res je. da pride na enega našega delavca samo dober ha obdelovalne površine, vendar je stvar precej drugačna ,če vemo, da odpade od tega 34% na vinograde. In vsa dela v vi- la Iz peska, ste videl! že s Kaiemeg* dana. To ]e Predsedništvo vlade. Tu prej ni biio peska. Nasule so ga krepke roke naše mladine. Zopet fantastična številka: na gradbišča Novega Beograda so nasuli 756.000 kubikov gramoza. Pojdimo dalje! Od gradbišča do gradbišča. To je velikansko bojišče. Namesto s krvjo je napojeno z znojem mladincev in brigadnikov Ljudske fronte. Tu grade Novi Beograd! Ob Tošinem bunaru so zgradili naselje. Nad 2000 graditeljev stanuje v njem. V bližini grade delavsko naselje — celo mesto. Na površini 40 hektarjev, v 40 večnadstropnicah bo stanovalo skoro 40.000 ijudi. V naselju bodo odprli prodajainice. zgradili bodo upravno središče, fizkulturni dom, Dom kulture, bioskop ... Nedaleč od tega naselja se dviga študentsko mesto. Se v tem šoiskern letu bo moglo sprejeti okoli 4000 dijakov. Graditelji petncdstropmc v Študentskem naselju so prejeli prehodno zastavico zvezne vlade kot r.zš najboljši kolektiv za visoke gradnje ... Ali naj še naštevamo? Ali naj navedemo nove vrste številk? • • • Tovariš iz Slovenije! Tu ti aisans govorili o tem, kakšen bo Beograd. Skušali smo ti pokazati, kakšen je danes. Poslužili smo se suhega jezika in številk. Nismo imeli niti časa niti prostora, da ti opišemo ijudi, ki ga grade. O njih ti bodo mogli govoriti mladinci-brigadniki udarnih slovenskih brigad, ki so ga gradili... Pridi v- Beograd in prehodi ga po dolgem in povprek. Videl boš stvari in prizore, ki presegajo 'domišljijo. Videl boš, kako raste orjaška metropola naših narodov v veličastni dobi velikega ustvarjanja, ki jo bodo zgodovina in ljudje imenovali — Titova doba! A. R. nogradih opravljamo z roko. Z dciota res nismo v zaostanku, zato pomagamo drugim, če se !e da. Fred štirimi tedni smo dali i7 člansko mladinsko brigado n a gradnje v Strnišče. S. septembra smo poslali 6 ijudi ra državno posestvo v Marenberg za izkop krompirja. Ko konča mladinska brigada svoje delo v Sirnišeu, bo prav tako šla na pomoč Marenbergu. Po možnosti bomo dali tudi na državno posestvo v Slovenskih Konjicah za tri dni 60 ljudi, da bodo pomagali pri obiranju sadja. Dajanje take pomoč! je začetek, ki ga bomo razširili in tako ustvarili tesno sodelovanje za pravočasno izpolnjevanje nalog na vseh področjih naše socialistične graditve.« »Jasno Je, da nismo dosegli yrhunca v našem prizadevanju za večjo storilnost deia. To storiinost deia moramo dvigati še naprej, pa ne samo z normami .temveč tudi s scCcbniml agrotehničnimi ukrepi in vedno večjim uporabljanjem strojev. Vse to še pride in s smotrno kombinacijo teh treh pripomočkov — norm, agrotehnike in strojev — bomo prav gotovo tudi pri nas, v vinogradništvu in kmetijstvu, dosegli storilnost deia, ki me bo zaostajala za storilnostjo v gigantski že ustvarjeni in še vedno r.a novo nastajajoči industriji naše Titove petletke.« »Pa pridite k nam na trgatev,« ml reče upravnik v slovo. »Ne bo vam žal!« Prisrčno sva se poslovila. Stala sva na križnem hodniku gradu in gledala v pozno popoldansko sonce, ki naju je toplo božalo s poznimi žarki. Ob zahajajočem soncu so Haloze še lepše kot v bleščavi opoldanski luči. Kakor da se težko poslavlja od ljudi, ki se trudilo na tej zemlji, vesla počasi proti zahodu in prinaša v srca Haložanov tajne slutnje noči. To sonce me je spremljalo vso pot na povratku. Fr. Ob imenovanju prvih državnih ©brinih mojstrov Kako so se pripraviti nekateri okrasi za odkup oi§esme Ustanova državnih obrtnih mojstrov, M jo prinaša novi splošni zakon o obrtništvu, je pri nas doslej še vse premalo popularizirana. Zato je potrebno, da se široka javnost, zlasti pa naše obrtništvo, podrobneje seznani s ta noro obliko obrtniškega uđej-rivovanja. Po splošnem zakonu o obrtništvu lahko postane državni obrtni mojster tisti obrtnik, in se odlikuje z veliko strokovno sposobnostjo, izkazano izkušenostjo pri opravljanju obrti in z visoko kakovostjo svojega dela. Takemu obrtniku država na njegov predlog podeli naslov državnega obrtnega mojstra in mu zaupa v upravo drž. obrtni obrat Državni obrtni mojstri lahko postanejo obrtniki iz državnih, zadružnih in privatnih obrtnih obratov. Zlasti so važna določbe novega splošnega zakona o obrtništvu za zasebne obrtne mojstre. Njim se lahko podeli naslov državnega obrtnega mojstra, če so pripravljeni prostovoljno oddati svoj obrtni obrat državi v last Eg oddani obrat pa dobi zasebni obrtnik bodisi cenilno vrednost obrata, ki se mu' izplača v mesečnih obrokih po največ 5680din ali pa se mu, češe «fcstve odškodnini za svoj obrat, pri-Enajo službena leta, prebita v obrti. ¥ pokojninsko zavarovanje, čim tak mojster dela v državni službi najmanj S let. Ce umrje pred potekom teh 5 Set se njegovi vdovi ln družini priznal test podlaga za pridobitev rodbinske ] pokojnine tisto najmanjša število let, Ü je potrebno, da si po veljavnih predpisih lahko pridobe pravico do rodbinske pokojnine. Kandidati za državne obrtne mojstre potem takem lahko izbirajo: lahko se odločijo za to, da bodo v mesečnih obrokih do največ 5053 din prejeli cenilno vrednost državi oddanega obrata, ali pa se odločijo za to, da sa odpovedo plačilu za obrat in si zagotove S tem preskrbo za starost ali smrt v obliki osebne ozir. rodbinske pokojnine. Na ta način je torej vsaj za državne obrtne mojstre rešeno tudi vprašanja starostnega zavarovanja ozir. rodbinske pokojnine za vdovo in nepreskrbljene otroke s štetjem vseh let, Id jih je kandidat prebil pri obrtnem delu kot pomočnik in mc-jster. Tisti obrtniki pa, ki bodo postali državni obrtni mojstri, pa ss bedo odločili za prejemanje odškodnine za oddani obrat, bodo socialno in starostno zavarovani šele od dneva, ko bodo imenovani za državne obrtne mojstre. Razumljivo je, da se bodo najboljši cfeztelk! potegovali za naslov državnega obrtnega mojstra. Zato bi bilo pope-inema nepravilno, če bi se kje pokazala tendenca, da se zasebni obrt-Bja 3 kakršnimi koli administrativnimi ukrepi ali drugim pritiskom silijo, da postanejo državni obrtni moj-st:’. Ustanova državnega obrtnega Eojrtra jc zgrajena na zavesti in za-vrdaosrl obrtnika, koliko je pripravljen sod-Kovati v zgraditvi socializma v naši deželi in koliko se je pripravljen iskreno vključiti v petletni plan. Seveda se zahteva za to, da država odlikuje obrtnega mojstra z naslovom državnega obrtnega mojstra, veliko strokovno znanje in izkazana kvaliteta njegovega čela, zahtevajo pa se tudi dobre moralne kvalitete. Sele mojster, ki ima oboje, se bo upravičeno potegoval za ta naslov. S tem je preprečeno, da bi se ta visoki naslov kompromitira!, da bi mogel postati državni obrtni mojster tudi tisti obrtnik,. - M nima strokovnih in moralnih kvalitet. Državni obrtni mojster je nt.jvlžja stopnja obrtniške kvalifikacije. * KsndiCule za državne obrtne mojstra predloga ministra za komunalne zadeve posebna komisija, ki jo na zahtevo obrtnega mcjslra sestavi izvršilni odbor oblasmega ljudskega odbora, minister za komunalne zadeve pa izda odločbo o tem, da-!l predlog sprejme ali odklon:. S tem je poudarjena važnost postavljanja in Imenovanja državnih obrtnih mojstrov In je zagotovljeno tuđi to, đa bodo ta naslov dobili res Is vsestransko preverjeni in zaslužni obrtniki. O tem, da je minister za komunalne zadeve sprejel predlog oblastne komisije, se izda obrtniku mojstru tudi posebna diploma, ki upravičuje obrtnika, da javno nosi naslov državnega obrtnega mojstra. Z naslovom državnega obrtnega mojstra so združene velike prednosti in ugodnosti. To je razumljivo, ker gre pri tem za najbolj kvalitetne in najbolj sposobne obrtniške delavce. Državni obrtni mojster prejme za svoje delo ne samo stalno mesečno plačo, ki se bo gibala od prilike med 6800 do 12.C39 din, temveč bo tudi z določenim odstotkom udeležen pri dobičku obrata, ki ga bo vodil. Ta odstotek bo določen s pogodbo, v kateri bedo vsebovani tudi estali pogoji, pod katerimi dobi državni obrtni moj-sier v upravo obrtni ebrat. Udeležba pri dobičku bo odvisna od prometa v obrtnem obratu in od mojstrove osebne sposobnosti, kajti kolikor bolj racionalno ia kvalitetno ho delo, toliko večji bo dobiček in potem talcem tudi udeležba na tem dobičku državnega obrtnega mojstra. S tem bo drž. obrtni mojster primerno stimuliran po socialističnem principu: vsakemu po njegovem delu, vsakemu po njegovi sposobnosti. Poteg udeležbe na dobičku pa bo državni obrtni mojster lahko prejemal tudi še posebne nagrade za uspeh pri vodstva obrata. Te nagrade be odbor okrajnega ozir. «ics.: ega ljudskega odbora. Toda stvar ni samo v denarnih prejemkih. Državni obrtni mojsier je flž. uslužbenec in zanj veljajo isti predpisi kot za državne uslužbence. Za- radi tega bo tudi socialno zavarovan, Imel bo vse pravice na socialne dajatve ter na pokojnino. Razen tega bo imel državni obrtni mojster redni letni plačani dopust, ki si ga je doslej lahko privoščil le redek privatni delovni obrtnik. Pri državnih obrtnih mojstrih odpade tako torej vsa skrb za bolezen, starost in smrt ter za letni dopust, ki se je doslej često pojavljala in očitovala skoraj na vseh obrtniških zborovanjih, konferencah in diskusijah. Državni obrtni mojstri bodo izenačeni tudi glede drugih ugodnosti (na dopustu, živilskih nakaznicah) s člani sindikatov. Državni obrtni mojster bo upravljal zaupani obrat in vodil delo v državnem obratu osebno. Ne bo se smel več ukvarjati z zasebnim opravljanjem obrti in tudi ne bo smel imeti svojega lastnega osebnega obrtnega obrata. Pač pa bo njegove osebno ime lahko vsebovano v firmi obrata, ki ga bo vodil. S tem bo poudarjen obrtnikov osebni ponos in čast njegovega obrtniškega imena, po drugi strani pa bo poudarjena tudi odgovornost pred naročnikom. Ena najpomembnejših nalog državnih obrtnih mojstrov bo vzgoja novega kvalitetnega obrtniškega kadra, učencev, pomočnikov, pa tudi mojstrov. Državni obrtni mojster bo prenesel na te kadre svoje bogate izkušnje in svojo strokovno sposobnost in čim bolj bo skrbel za vzgojo tega kadra, toliko več pravice bo imel tudi na posebne nagrade za uspeh pri vodstvu obrata. Brez osnove je pomislek, da bodo državni obrtni mojstri izpostavljeni samovolji ljudskih odborov, ki bi neupravičeno prekinjali pogodbe. Zakonita ureditev v splošnem zakonu o obrtništvu je popolna garancija za to, da se bedo njegovi pTed-pisi pravilno in zakonito izvajali. Ne glede na vse to pa je največje zagotovilo delovnim obrtnikom tuđi jasna In popolnoma nedvoumna ter stalna linija naše Partije in vlade v izvajanj^ obrtniške politike, na podlagi katere se bo delovno obrtništvo podpiralo in se razvijalo v taki meri kot še nikoli. Naslednji pomislek, ki Je bil Izražen, je bil ta, da bo poslovanje v državnem obrtnem obratu pod vodstvom državnega obrtnega mojstra — ker se bo vršilo načeloma po predpisih temeljnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih — nujno zvezano z večjo in bolj kompliciraiio^ađ-ministracijo, kar vse bi vzelo državnemu obrtnemu mojstru veliko čish, tako da vsega svojega znanja in časa ne bi mogel posvetiti strokovnemu obrtnemu delu. Ta bojazen je neupravičena. Administracija in knjigovodstvo ter delo po planu bo vsekakor potrebno, vendar pa bodo knjigovodstvo in evidenca ter administracija čim bolj enostavni in preprosti, čim manj birokratski. Kjer pa bodo razmere to zahtevale, bo vedno mogoče imeti v obratu posebno administrativno moč, ki bo vodila administracijo, medtem ko se to državni obrtni mojster lahko v celoti posvetil svojemu strokovnemu delu. Ali naj si vžSEO administrativno moč, to bo presadil državni obrtni mojster sam, ker bo preračunal, ali se mu bo izplačalo imeti tako administrativno moč ali pa bo morda rajši opravil pcieg svojega strokovnega, še nekaj pisarniškega dela, pri čemer bo prihranil na izdatkih. p, Nadaljnji pomislek oziroma skrb, ki so jo izrazili nekateri obrtniki, je bil ta, da bi kdaj v bodočnosti kak samo-voljnež na ljudskem odboru lahko iž neupravičenega razloga prekinil pogodbo z državnim obrtnim mojstrom, zaradi česar bi tak obrtni mojster lahko prišel v težak položaj. Ta bojazen je popolnoma neutemeljena in lahko izvira samo iz nepoučenosti ali iz nezaupljivosti do poštenih namehov ljudske obiasii, za kar ni hiti nžj-manjše osnove. Načeloma bo Slöibä državnega obrtnega mojstra starta, dosmrtna. Prekiniti jb bo mogoče samt» v smislu splošnega zžkona o obrtništvu takrat, ko preneha pravica obrtniku opravljati obrt v smislu § 64. zakona, takrat, kadar državni obrtni mojster po lastni krivdi ne bo pokazal uspeha pri strokovni vzgoji kadrov, takrat, "kadar izdelki oziroma storitve po njegovi krivdi na bodo dosegli potrebne kakovosti ali takrat, kadar _bl se pogodba, sklenjena med obrtnim mojstrom in izvršilnim odborom okrajnega ozir. mestnega ljudskega odbora, po določilih pogodbe same razdrla. Prenehanje naslova državnega obrtnega mojstra je potem takem vezano na strogo in ozko določene zakonite pogoje, ki jih ne more ukiniti nobena samovolja. Zagotovljena je potem takem državnemu obrtnemu mojstru stalnost, dokler opravlja svoj posel v redu. To zagotovilo je še toliko bolj krepko, ker odločbe o odvzemu naslova državnega obrtnega mojstra izdaja sam minister za komunalne zadeve ljudske republike po predlogu izvršilnega odbora okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora, ki je sklenil pogodbo z obrtnim mojstrom. Pa še takrat, kadar bo minister za komunalne zadeve tako odločbo o odvzemu naslova državnega obrtnega mojstra izdal, ima državni obrtni mojster pravico pritožbe prav na vlado ljudske republike. Iz vsega tega sledi, da so kakršni koli pomisleki in bojazni brez sleherne osnove. Važni so še predpisi novega zakona o obrtništvu glede pravic in obvez državnih obrtnih mojstrov. Državni obrtni mojster ima vse pravice poslovodje državnega obrtnega obrata: sprejema naročila, sklepa pogodbe, podpisuje firmo ter sprejema v službo učence, pomočnike in mojstre. Za obveze, kt izhajajo iz sklenjenih pogodb z naročniki in odjemalci, odgovarja država z vsem premoženjem, ki ga je dala v upravo državnemu obftnčffiu mojstru. Za te normalne obveze potem talcem državni obrtni mojster materialno ne odgovarja s svojim premoženjem. Samo v primerih, ko bi nastala pri pogodbah ali poslovanju škoda pö krivdi mojstra, ima država pravico zahtevati povračilo od njega. Tako krivdo pa bo v vsakem primeru seveda treba na običajni način dokazati. Ni nobenega dvoma, da bo država s posebno skrbjo gledala na razvoj obrtnih obratov pod vodstvom državnih obrtnih mojstrov. Prav gotovo je, da bo prav za te obrata dajaiä na razpolago zadosten in najboljši ifiäte-rial, da bo slkrfcela za žždoštSe IflVfi-stjcije, na podlagi katerih se bo o&fat lahko razvijal, Izpopolnjeval in moderniziral. Taki obrati bddo zb ir Bfiž1 njem Čašu nameščeni v primernih dh» lavničah in bedo Opfemljeni z potrebnimi stroj'i ih orodjem ter dftt® girni napravami, tako da bodo fes vzor socialističnega obrtniškega pčd-Jetja. Pošteni delovni obrtniki pridejo že na podlagi podanžga säini do Zaključka, da je ustanova državnega čtfmžla mojstrž, ta nova oblika obrinišfeSSa deia v socialistični JugošiSviji, v £STi3t najboljših delovnih dhftfiSčdV SSSuh, prav tako pa bo ta ustanova tudi vzpodbujala vse ostale obrtnike, da se bedo izpopolnili v svojem strokovnem znanju do take višine, da bodo vredni časti in naslova državnega obrtnega mojstra. Zato ni čudih, da med našimi obrtniki vlada veliko Zanimanje za naslov državnega obrtnega mojstra, ker ši> prvi obrtniki ze biii V Jeseniški železarni Je saiQfela nova Sienaens-^artiiiova peč V torek, 13. L m., so jeseniški kovinarji spet praznovali pomembno delovno zmago. V obrat so postavili novo elektropeč, ki bo proizvajala samo specialna In visoko legirana jekla. Sestavne dele peči In elektrotehnični material je dobavila tvrdka Tagliaferri iz Milana, ki pa je za montažo peči postavila take pogoje in zahteve* da Jih uprava železarne ni mogla sprejeti. Navzlic temu, da ni bilo na razpolago montažnih načrtov, so se domači tehniki in inženirji odločili, da bodo peč montirali sami in S tem pospešili Izpolnjevanje plana, prihranili državi devize, hkrati pa še usposobili domačo delovno silo, da bomo poslej lahko sami opravljali take montaže in instalacije Nova elektropeč je prvič zagorela pred nekaj tedni. Fri prvin poizkusih pa so se pojavile okvare na transformatorju in relejih, ki jih je dobavila omenjena tvrdka. Fopraviia transformatorja in relejčv so izvršili domači strokovnjaki. Peč se Je sedaj odlično obnesla. Uspeh jeseniških delavcev, tehnikov in inženirjev je tem večji, ker je ta elektro peč prva te vrste, ki Je bila montirana z lastnimi silami. Montaža je bila izvršena pod vodstvom tehničnega csehja oddelka za kapitalne gradnje. Elektro-mOniažo je vodil tov. Valentin Kragelj, instalacijska dela pa tov. Jože SiVec, oba iz dhergijskega oddelka jeseniške zeiežarhe. Balinovad DobBarii-Uaibliana b© pgsftaBljen pfei reltöRs Pred nekaj dnevi s'ö Bili postavljeni železobetonski nOšflči daljnovoda, ki bo povSžSVai soške elektrarne z Ljubljano. Pripravljalna dčla, predvsem iž-Sčkdvanje gozda, so SO pričela v ješeni pretBiöega reta, medtem kč> so letos špfffhladi pričsli z betoniranjem temeljev a đrognv. PoŠtaVitSV želdzobetonskih nosilcev je zahtevala Ogromno naporov, saj poteka tri četrtine daljnovoda po hribovitem ÖZdffiljö. ČfajvišjS ležeči nosilec je bfl. zgrajen v visini S20 metrov v bližim Cerknega. Železobetonske nosilce so gradili na samem terenu. Betoniranje nosilca je trajalo povprečno <5?em trr. Prt tem SO prihranili precej-sBjO količino rafkrega ■ pomožnega gradiva. ßSläVci jJElSMroSTeaosaa, ki gradijo daljnovod, so morali premostiti žtevPne terenske prepreke. Na mnogih mestih so gsratfi težko pristopnega te-, rena postavili fa dovoz materiala začasne primitivne žičnice. S pomočjo-teh zičsie je Bflo mogoče dostaviti v, mnogih primerih na gradbeno tnesto faradi velike strmine naenkrat ie do što kilogfamov materiala. ßäkö obsežna so Bila ta dela, je fsžvidno iž ogromne količine föäteriäia, ki SO ga morali dostaviti ha meštb grädnje: zä vsak že-iezobetOhski nosilec je bilo potrebna pripraviti poleg pomožnega materiala 35 kubičnih metrov gramoza, 12 ton cementa ia tri tone železa. Vse to velikansko delo je bilo ižVfšenO po bri-gadnem delovnem sistema. Zaradi pomena, ki ga Ima odkup sončnic letošnjega pridelka, se postavlja ta naloga pri izvajanju tekočih gospodarskih nalog na prvo mesto. Medtem ko. smo lani in še prej odkupo-vall oljarice brez operativnih odkupnih planov, bomo letos Izvršili to nalogo v določenih 40 dneh. Zato bo treba odpraviti dosedanjo navado pridelovalcev, ki so oddajali semena večkrat in v manjših količinah, ter odkupiti od njih ves pridelek v času od 15. sept. do 26. okt. t 1. To nam narekuje preskrba potrošnikov z maščobami, kajti v prihodnjih mesecih bomo krili te potrebe Iz doma pridelanega olja. Važnost te naloge je razvidna tudi iz tega, da so bili ustanovljeni po nalogu gospodarskega sveta zvezni, republiški oblastni in okrajni operativni štabi za' odkup industrijskih rastlin. V teh štabih so zastopani predstavniki državne uprave ter gospodarskih in političnih organizacij, ki so zadolženi za pripravo terena in za izpolnitev Odkupnih planov. Odkup sončnic se je začel 15. t. m. Da bi ugotovili, kako so se okraji pripravili na ta odkup, so zastopniki republiškega operativnega štaba obiskali ćekatere okraje v mariBOtskl oblasti. Ugotovili so, da se je tako politično kot tehnično najbolje pripravil ljutomerski okraj. Njegov okrajni štab je đosieđno izvršil vsa navodila, ki jih je prejel od oblastnega štaba. Vsak drugi dan ima reden sestanek. Po krajevnih ljudskih odborih so množični sestanki, ki jih vodijo v večini primerov člani okrajnega izvršnega odbora. Na teh sestankih tolmačijo kmetom, zakaj Je važno, da oddajo pravočasno in v največjih možnih količinah oljna semena. Veliko ražUmevanja ih saftolnlčiative je pokazal Okräjfti štab fhdi s tem, da je skrajšal odkuphi ča$ v svojem okraju od 40 na 28 dni Prepričani so, da bodo svojo nalogo V! teh štirih tednih Da bi dosegli hiter odkup letošnjega pridelka sončnic, ki so‘zelo važne za preskrbo delovnega ljudstva z oljeni, napoveduje okrajna zveza kmetijskih Zadrug Krško tekmovanje vsem okrajnim kmetijskim zvezam ljubljanske oblasti pri odkupu sončnic letošnjega pridelka, ih kohtrahaže letine 1950 v sledečih točkah’: 1. Katera^ OŽKŽ bo zajela pri odkupu itajVec pfostih presežkov in presegla plan odkupa letošnjih sončrić. 2. Katera OZKZ bo dosegla planiran odkup v najkrajšem času. 8. Katera OZKZ bo vodila najbolj točno evidenco odkupa in zamenjave ter bo točno in pravočasno poročala. 4. Katera OZKZ bo v času odkupa Radgona, 15. septembra. Do danes smo odkupili,.v našem okraju okrog 70% planiranih količin žita. Odkup žita bi morali po planu zaključiti 20. t. m., videti pa je, da se bo zaradi nepričakovanih okolnosti za nekaj dni zavlekel. Nekaj dni za tem, ko se je odkup začel, je nastal zastoj, ker je bil prvotni plan obremenitve postavljen prenizko. Pri pregledu teh planov so šli zopet v nasprotno skrajnost s tem, da So Vzeli previsoke obremenitve. Zato je moralo okrajno poverjeništvo za nabavke obremenitve kmetovalcev ponovno pregledati. Zaradi vsega tega se je odkup šele 5. septembra zopet nadaljeval in sicer na zbirnih središčih pri Jurju in v Radencih. V primeri z odkupi prejšnjih dni je bilo tu opaziti veliko večjo živahnost. Kmetje so pokazali visoko zavednost pri izpolnjevanju obvezne oddaje. Veliko jih je oddalo vso predpisano količino v določenem roku, kar dokazuje, da so ti predpisi sedaj končno pravilni. V odkupnih središčih Benedikt, Cerkvenjak, Apače ln Ivanjci, kjer se je odkup začel, je šlo zaradi pregledov obremenitev z Izgubo deset dni, ki jih bo seveda sedaj težko nadoknaditi. -=- V teh krajih kakor tudi povsod tam, kjer odkup še ni dosežen 100%, bo podjetje ponovno odkupovalo. Dosiej so najbolje oddajali kmetje v središčih Radenci, Jurij in Zgornja Ščavnica. Trenutno odkupuje podjetje v mlinu Trate, na področju odkupnega središča Cmurek. Spričo dobrega poteka odkupa odpremijo dnevno 5 do 6 vagonov žita. Odkupljena je tudi večja količina semenskega žita. Po kakovosti semena prednjačijo pridelovalci krajevnih ljudskih odborov Hrastje-Mota, Slati-na-Radenci, Rihtarovci, Sratovci, Bonačevo in Jurij. Nekoliko zavira odkup šibka odkupna mreža, pomanjkanje skladišč in embalaže ter neredno dostavljanje vagonov. Zato pa se trudijo toliko bolj odkupno osebje in delavci na odkupnih središčih, da bi bil končni uspeh zadovoljiv in odkup žita v radgonskem okraju 100% dosežen. S šoferji vred skrbijo za tb, da gre žito pravočasno iz skladišč. Po potrebi delajo Celo ponoči, kakor na primer v Radencih, kjer so poleg tega odkupovali tudi v nedeljo. — Svoj del doprinašajo tudi množične organizacije, ki pri odkupu pomagajo in vplivajo na pridelovalce, da Izpolnijo svojo obvezno oddajo. Nekatere članice krajevne organizacije Alj2 Slatiue-Radenci sp požrtvoyal- izvršili, če le ne bo kakšna druga ovl* ra (neredna dostava olja za zamenjavo, neredno odpošiljanje semena v tovarno in slično) brez njihove krivde to preprečila. Ljutomerski okraj bo s tem v napovedanem tekmovanju resen tekmec drugim okrajem za dosego ene Izmed nagrad, ki jih Je razpisal republiški štab za najboljši uspeh pri odkupu oljaric. Prvi dan odkupa oljaric v okraju Maribor-okoiica je pokazal, da so se tudi v tem okraju dobro pripravili. Vseh devet članov okrajnega štaba je osebno zadolženih za pripravo terena. Kmetovalcem tolmačijo pomen odkupa na množičnih sestankih, na katerih določijo v vsakem ljudskem odboru po enega odbornika, ki bo odgovarjal za pravilen potek odkupa in Izpolnitev krajevnega odkupa plana. Precej slabše so priprave v ptujskem okraju. Okrajni štab je sicer sestavljen, vendar ni do sedaj na terena ničesar štorih Okrajni poverjenik za državne nabave, ki je obenem predsednik okrajnega štaba, se osebno zelo trudi, da bi se tudi njihov okraj uspe-šon pripravil na ta odkup, vendar pa ni za to pravega razumevanja pri ostalih članih štaba. Na skupni konferenci s predstavnikom republiškega in oblastnega štaba je okrajni štab sprejel več važnih sklepov, katerih izvedba jamči za odstranitev dosedanjih pomanjkljivosti. Veliko zanimanje in delavnost pri odkupu letošnjih sončnic ja pokazal tudi okraj Krško; tamkajšnja okrajna zveza kmetijskih zadrug Je napovedala tekmovanje vsem ostalim okrajnim zvezam kmetijskih zadrug v ljubljanski oblasti. Način, kako so se lotili dela okraji Ljutomer, Krško in Maribor-okoiica, naj bo za vzgled vsem drugim okrajem, kako se je treba pripraviti na postavljene haloge, če hočemo, da jih uspešno izpolnimo. imčhovani Za dfž. drsjšire, pRUfitje fibVegä täzyojä^ v čBfimstvd m fffva borce ža_ zavestno vkljucevaBjč oK3» _ „ _ __________ ne obrtniške blagovne proižVtfcfiTjS v j vöda V celoti izvršil do 10. oktobra, Socializem. Dr. Miha P^tSčhik t j. pet dni pred fökörh. üaskSadaSrse S^ig-ađa celjske cinkarne tekmujejo v pravočasnem Päsfciadaüjai vagonov el usposobili za neprimerno višjo de-lovflb StSfilflbšt, Bö 2§lFd(l Slavnega ftfflarja SifBtSSbfiža so sa nekateri ražKlSdalhl delavci zavezali, da bodo dosegli pri svojem delu rekorde, ki jih pri tem dela dostej nismo poznali, v avgirem so uspovedsli tekmovanje v fiocSšlilep StölStmce 2Siezwc in dosegli V tem tekmovanju odlične uspehe. Druga brigada, ki jo vođi tov. Tratnik, Je 3, i. m. razložila v šestih urah ton rude ln tako prekoračila normo ra 64.2V&. Bled posameinlml člani Brigade sta desegta najbolja tisjreh mladima Ivan KonrerKM la Bfijo Bračun, M Sta rastužila v testih urah vsak po 42A ton rasa a presegla sortno za Š0.P/S- ßfigsfia tov, PnCa jb prav tako ddSČjlS ičt» dčloVJfi uspeh in prekoračim Cfrraio za 301%, kar se pred tem tekmovanjem nikoli m zgodilo. Po izjavi sekretarja celjske postaje je cinkarna dosegla v avgustu v prvi dekadi septembra prvo mesto v Sloveniji pri pravočasnem razkladanju vagonov. V celjski cinkarni so y stari Jugoslaviji izkoriščidi*delmmo Silo Za fffilö* ga dela, ki so V sodobnih 6Bf5Jih že zdavnaj mehanizirana. Y P5vi JTfetsla-viji šo bila izvršena ze Velfkh ÖSveSi* čijska dela, vehdär Pä v fSfiiB ĆrSČkf dobi še ni bilo mogoče < refill vseh Perečih vprašanj. V zveži z fažširitvijd obrata je postalo pereče zlasti vpfäsä* nje razkladanja, Surovin, ki prihajajo v veiikih kolicihah ter jih jh ffgbä razkiädäÜ 2 lopato. TSliiU še gfidftižtt1 jejo še druge nevšečnosti, kakor n, pr. tranzitni tir za drage tdvsrhfe, kat vse moti rszkladama dela ftfl, Te okolnosti so bile v zadnjih mesecih krivč, da je v podjetju-rasla leža-rinä in slabila finančni efekt, na drugi strani pa je Zadrževanje vagonov povzročalo gospodarsko škodo Vsemü našemu profnetü. Ko so razkladalne brigade uvedle medsebojno tekmovanje, se je položaj znatno zboljšal, hkrati pa so še delav- M J ;V*- K-'* ŠS5&« ST&RA m NOVA GIMNAZIJA V. PAZINU Prejšnji teden so v Pazinu, kakor smo že poročali, slavili 50 letnico gimnazije, ki je bila prva in dolgo dobo tudi edina hrvatska srednja šola v Istri, ter izročili svojemu namenu novo moderno poslopje, ki nam ga kaže slika. Stara pazinska gimnazija je igrala veliko vlogo ne šaino v kulturnem in prosvetnem, temveč tudi v nacionalnem življenju in razvoju Istre. Na njej so* fcalČcr p$k5jni f^nik ViüttfiTftii* Näzor^ delovali požrtvo- ' ---- -------* — ~ ft s «teSa dSTKh tpftäTi v žgodavmo tfi sofiatm revdltrdcnar dioSar Rer- valni hrvatski rodoljubi ih V njej šo dobili ižSbrSžfeb lštfifflt, Ri d nBktfenjiml dijaki (SSzinSSfe gim8S5!iJ& Je 6ii bo zdaj nosila nova gimnazija. Važno je fH& to, da je.-pSžinska gimnazija dala prvo generacijo hrvatskega življa Isffe. Mčd šovani, čigar bo zdaj noj _ hrvatskih učiteljic v Istri. Pred prvo svetovno vojno so si Hrvati v Istri sicer pridobili pravico ustanavljanja hrvatskih ljudskih šol, ni pa bilo za te šole učnih moči, dokler ni začela delovati učiteljska šola v Kasivu in v Kopru. Hrvatice v Istri pa sploh niso imele dostopa v srednje šole. Prve dijakinje so bile sprejete v nižje razrede hrvatske gimnazije v Pazinu šele v šolskem letu 1SGC-1SG7, izpite pa so smele polagati samo kot priva-tistke. V prvem šolskem letu je položila izpit samo ena dijakinja, v naslednjih letih pa jih je bilo čedalje yti in vse so ce posvetile učiteljskemu poklicu. Ta težka borba za izobrazbo nam kaže, koliko Je Istra pridobila z osvoboditvijo. V novem gimnazijskem poslopiji bo okrog 409 dijakov in bo tako nova pazinska gimnazija žarišče ia središče kaltvreega in ^cipjjalnega ži^ijgnjj, |i si gaje narod %>#,.odkar seje ?avedai svßjih Pjay.i£- BRUSA NAP©¥H> H3&IOVANM V mKUBU OLJARIC Mavi v fi#aä»n e&ajs no pomagale šivati vreče, samo da bi šlo delo hitreje od rok. Neredno dostavljanje vagonov ivira tudi odkup krompirja. Ce bi bili vagoni na razpolago, bi podjetje j hko naložilo dnevr.o 3 do 4 vagone. Pri dosedanji oddaji krompirja so se posebno odlikovale kmečke obdelovalne zadruge Podgorje, Lutverci, Apače. 2e-povci in Stogovci v Apaški kotlini. V splošnem imajo v teh krajih letos zelo dober krompir. Pridelek je mnogo boljši od lanskega, ko so pridelali na ha povprečno komaj 12 do 15 ton. Letošnji povprečni hektarski donos je 13 do 25 ton na hektar. V odkupu sadja bomo letos zaradi izredno slabe letine (jabolk) zadostili komaj domačim potrebam, za izvoz to ostalo le nekaj sliv in hrušk. Zelo dobro kažejo orehi. Zaradi odkupa žita je v zadnjem času nekoliko zaostal odkup sena, vendar bi ga lahko sedaj odkupili še večje količine, če ne bi bilo premalo primernih skladišč in delovne sile. Prav bi bilo, da bi z delovno silo za stiskanje sena priskočili na pomoč krajevni ljudski odbori in frontne organizacije. Sisi*e|’S8S4 t? jsSonig^skttisa mestu v ESessgradu V petek je bil prirejen v pionirskem mestu v Beogradu slovesen sprejem za najboljše učence beograjskih osnovnih šol. Pri sprejemu so bili navzočni oficirji centralnega doma JA z generalnim majorjem Raikorn Vujovičem na čelu, starši dijakov ter predstavniki prosvetnih oblasti in mladinskih organizacij. Pri vhodu v mesto je goste pozdravila z dobrodošlico pionirka, nakar je imel generalni major Vujovič krajši govor, v katerem je med drugim dejal: Prišli smo kot predstavniki naše slavne revolucionarne armade, ki se je med vojno borila za svobodo svoje domovine, sedaj pa je varuh naših meja in srečnega življenja vas, pionirjev. 2eleli bi, da se vi, naši najmlajši, vzgajate po svetlih tradicijah naše armade, da se učite in razvijate v dobre delavce ter graditelje socializma. Zlasti vam priporočamo, da obvladate ljudsko tehniko in se pripravite za službo v vojski, da postanete izkušeni in zvesti čuvarji pridobitev naše ljudske republike. V pionirskem domu kulture so učene ce pozdravili predstavniki prosvetnih oblasti Ljudske mladine in JA; člani opere ln baleta beograjskega narobnega gledališča so izvedli kratek piSS grapi za pionirje in goste, dosegla najboljši odstotek kentra-haže oljaric pridelka 1950. Pobuda Za tekmovanje od strani OZKZ Krško je tembolj razveseljiva, ker prihaja od okraja, ki ima najvišji plan odkupa sončnic ne samo v ljubljanski oblasti, temveč sploh v Sloveniji, Zbiralci oljaric na področju OZKZ Krško pravijo, da se zavedajo važnosti naloge, ki jim je poverjena pri odkupu oljaric. Izvesti jo hočejo dosledno, saj jim to narekuje dolžnost do preskrbe naših delovnih ljudi, da bodo lahko kos vsem nalogam, ki se pred njih postavljajo pri izvajanju petletnega plana. Pozivamo vse OZKZ ljubljanske oblasti, da se odzovejo temu pozivu na tekmovanje. Republiški operativni štab za odkup industrijskih rastlin. fcT. TW / NEDELJA, 58. SEPTEMBRA STRAW * Pred proslavo tridesetletnice slovenske univerze Letos mineva trideset let, odkar je stopila v življenje slovenska univerza. Trda je bila borba za njeno ustanovitev, saj jo je slovenski narod bil vse od revolucionarnega leta 1848, ko je zahtevo po slovenskem vseučilišču postavil kot bistveni sestavni del svojega nacionalnega programa. Zavedal se je, da bo zgradba njegove nacionalne kulture dograjena šele tedaj, ko dobi svoj vrh v najvišji znanstveni in pedagoški ustanovi, v univerzi, ki je glasnica najvišjih narodovih duhovnih teženj in zmogljivosti. Seveda borba za slovensko univerzo v političnih razmerah stare Avstrije ni mogla biti uspešna, saj bi ustanovitev slovenske univerze pomenila priznanje istovrednosti maloštevilnega in zaničevanega slovenskega ljudstva, ki mu je nemškoavstrijski buržoazni nacio-nalšovinlzem namenil le vlogo »gnoja«, ta čim bohotnejši razcvet njegove raznarodovalne »kulture«. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da je bilo Slovencem vseučilišče podarjeno v novem državnem položaju, ki je za nas nastal 1918 po razpadu Avstro-Ogrske. Zopet je bilo treba neizprosne, nepopustljive borbe In odločne zahteve slovenskega naroda, nadvse nesebičnega, požrtvovalnega dela Vseučiliške komisije in drugih činiteljev, ki so s svojo samoiniciativo dokazali našo sposobnost za uspešno opravljanje funkcij visokega šolstva {začetek tehničnih visokošolskih tečajev dne 19. maja 1919), da je bila končno, vendar Izsiljena ustanovitev univerze v Ljubljani. Tako je bil 23. julija 1919 podpisan. Sakon o ustanovitvi univerze, 31. avgusta so nato bili imenovani prvi redni profesorji. Sešli so se 18. septembra 1919 in se konstituirali kot univerzitetni svet. V tej lastnosti so ta seji dne 12. novembra 1919 izvolili «talne univerzitetne funkcionarje, namreč prvega rektorja slovenskega vseučilišča in prve dekane posameznih fakultet. S tem je bila organizacija Univerze dovršena, začelo se je njeno redno delo. Vpis v zimski semester 1319/20 je trajal od 13. novembra do 1. decembra za vse ustanovljene fakultete (filozofsko, medicinsko, tehniško in teološko) razen za juridično, ki je pričela s predavanji šele v letnem semestru 1920. Kot organično telo, predstavljajoče skupnost učečega kadra ln slušateljev, je torej slovenska univerza zaživela prvič v novembru 1919. Zato si je tudi izbrala isti mesec letošnjega leta za proslavo svoje tridesetletnice. Ko se pripravlja slovenska univerza na ta svoj jubilej, se zaveda temeljno spremenjenih razmer, v katerih poteka njeno življenje po osvoboditvi. Naša ljudska oblast, naša ljudska demokracija ji je odmerila tisto važno mesto v našem znanstvenem in kulturnem življenju, ki ji sodi v naši družbi. Tu je poklicana razvijati napredno znanost, ki pojde v prid delovnim ljudem, dvigajoč jim njihovo gmotno in duhovno kulturo, ter vzgajati svoji domovini zvesto predane visoko kvalificirane kadre, ki bodo zavestno gradili in dogradili socializem. Zaveda se velike pazljivosti, ki je je vsak dan deležna in ki jo ji izkazujejo v vsakem pogledu predstavniki naše ljudske oblasti, tako da ji je za vselej odvzeta skrb za nemoteno opravljanje njenih nalog. Univerza od osvoboditve naprej nenehno raste. Starim fakultetam sta se pridružili dve novi, gospodarska in agronomsko-gozdarska. Svoje materialne osnove, namreč potrebne zgradbe, laboratorijsko in institutsko opremo univerza šele sedaj oblikuje, osebni sestav njenega učečega kadra se spopoinjuje, da more zadostiti povečanim zahtevam pouka. Slušateljem pa tudi nudi ljudska oblast gmotne pogoje, da lahko svoje sposobnosti razvijejo skupnosti in sebi v korist, tako da ni čudno, da se je njihovo število nasproti predvojnemu podvojilo. Zato ni nikakršno naključje temveč je prav simbolična okolnost, da bo te dni, in sicer 24. sept., torej še pred uradno proslavo tridesetletnice naše univerze, odprta in izročena svojemu namenu nova stavba rudarsko-meta-lurškega oddelka tehniške fakultete. Ta stavba in druge, ki bodo skoraj začele služiti svojim nalogam, so najbolj viden in otipljiv dokaz, da gradimo socializem tudi na znanstvenem in pedagoškem področju, in to ne morda z besedami, temveč tako, da ustvarjamo materialne pogoje za njegov razvoj in razmah. Tako bo proslava tridesetletnice slovenske univerze hkrati obračun dela in potrditev pravilnosti ter uspešnosti naše poti v socializem, vsem nenačelnim inform-birojskim klevetam in gnusnim podtikanjem nakljub. Spranem Bevk: »Otroška leta« V Pionirski knjižnici založbe Mladinska knjiga v Ljubljani so pravkar v 5000 izvodih izšle avtobiografske črtice Franceta Bevka z naslovom »Otroška leta«. Zbirka obsega 12 črtic, ki jih je prijetno ilustriral Marij Pregelj; njegova je tudi oprema knjige in avtorjev portret. Na 93 straneh pripoveduje pisatelj našim najmlajšim spomine iz svojega detinstva, ki ga je preživljal na Tolminskem pred petdesetimi leti. Avtor se v uvodu obrača na pionirje in jim obljublja, da jim bo povedal, kako so nekoč živeli otroci. »Prav taki smo bili kot vi, a vendar nam je bilo precej drugače kot je vam, ki za vas skrbi domovina«, pravi pisatelj. Avtor, ki je po svojih delih dobro znan našim najmlajšim, nikdar ne izgubi izpred oči, da pripoveduje najmlajšim. Odtod njegova šegavost, jasnost in toplina. Iz vsake zgodbice veje vedrina, ki je prepletala pisateljevo mladost kljub raznim drobnim in velikim nevšečnostim vsakdanjega življenja. Za vsako pisanje velja, da mora biti pristno, nepotvorjeno, iskreno in prepričljivo, če hoče uspeti. Za Bevkove avtobiografske črtice je v celoti mogoče reči, da imajo vse te lastnosti, zato pa so tudi žive, r.eretu-širana slika mladih dni. 2e v prvi črtici »Mlečni zob« nas pisatelj seznani s svojimi domačimi, ki jih potem srečujemo skozi vse ostale, vesele in žalostne zgodbe. Kateri pionir ne bo vzljubil deda, ki je šel svojemu vnuku natresat poslednje hruške, deda, ki je bil osem let vojak In je znal toliko pripovedovati? Ni čuda, da je bilo pisatelju komaj dvanajst let, ko je že spisal in ilustriral svojo prvo knjigo, kakor pripoveduje v posebni črtici. Za dedom se seznanimo z babico, z materjo, bratci in sestricami in živalmi, ki so otroka zaposlovale. Tako si sledijo druga za drugo črtice, od katerih bi zlasti omenil »Dediščino«, »Ranjeno srce«, »Sinico« in »Merico«. Od vseh se bosta morda najbolj vtisnili v spomin črtici »Sinica« in »Merica«. Sinica je učila pisatelja ljubezni do svobode, v »Merici« pa beremo o mlinarju Jaki, ki mu, zapuščenemu od vseh, otrok stori dobroto. Zadnja zgodba pripoveduje o »našem učitelju« in razodeva izredno ljubezen in spoštovanje do tistega človeka, ki je pisatelju prvi odkrival šolsko učenost. Tako vsa knjižica izzveni v priznanje vzgojiteljem mladih rodov, ki vodijo otroke čez šolski most na obale življenja in naporov. Prepričan sem, da bodo te Bevkove črtice našle obilo zlasti najmlajših či-tateljev. F. N. Narodna in univerzitetna knjižnica po osvoboditvi Lojze Per ko: V oddelku tovarne »Titan« v Kamnika (krate) OB TEDNU NAPREDNE KNJIGE 18.—23. SEPTEMBRA r nxhsJSi »tirih letih se_ je Narod- nejšim študijskim knjižnicam v Slo- 91.107 bralcev; če dodamo še obisko veniji. Seveda prihaja tudi v Naredno valce razstav in ekskurzije, dobimo in univerzitetno knjižnico vsaka knji- ki univerzitetna knjižnica, naša največ ja ustanova te vrste, močno razvila, tako da bi v njej komaj spoznali predvojno »licejko«, kakor so jo nekoč imenovali. V zvezi s splošnim aeslutenim razvojem na vseh področjih javnega življenja, ki ga je prinesla osvoboditev in nova stvarnost, *o nastale tuđi za Narodno in univerzitetno knjižnico nove naloge. Zato je bilo treba poleg obnove v pravem pomenu besede — saj nam je tudi tu Ckttpetor zapustil ruševine — poskrbeti za reorganizacijo in razširitev vsega obrata. Najprej se je dozidal» velika čitalnica, ki je leta 1944. docela pogorela in % njo 50.000 knjig. Odprta je bila te 8. februarja 1947 v lepši obliki ln opremljena z novimi knjigami in katalogi. Konec istega leta je tudi časopisna čitalnica začela delovati v novem velikem prostoru. Reorganiziral se je katalogni oddelek in uvedel so- ga, ki izide v ostalih ljudskih republikah, kot obvezni primerek v dveh izvodih. Poleg domačih knjig iz FLRJ pa skrbi Narodna in univerzitetna knjižnica tudi za tuje znanstvene knjige in revije z vseh področij znanosti. Dasi so z nabavljanjem iz tujine težave, se je knjižni fond vendarle pomnožil z marsikatero novejšo znanstveno publikacijo. Vsekakor gre nabavna politika danes za tem, da se zamašijo vrzeli, ki so posledica predvojnega pomanjkljivega ali enostranskega nabavljanja. Pomanjkljivo je bilo, ker je bilo prej vedno premalo kreditov, enostransko, ker so se nekatere panoge, da omenim le napredno filozofijo, tehniko in medicino, premalo upoštevale. Zato imajo danes pri nabavah knjige naštetih panog prednost. Tudi zamenjave s tujimi knjižnicami in dobnejši način katalogiziranja. Stvar- znanstvenimi ustanovami ni katalog, ki je bil pogorel, se je obnovil, a uvedel se je sistematični katalog po decimalni klasifikaciji. Delo rokopisnega oddelka se je razširilo. Poleg starih pa je nastala cela vrsta novih oddelkov. Najprej je tu oddelek za narodno osvobodilni tisk, ki je skoraj dokončno urejen. Zbral je lepo »tevilo knjig, brošur in letakov iz narodno osvobodilne borbe, med njimi tudi take, ki so že danes prave redkosti. Nov je tudi bibliografski oddelek, ki izdeluje ne le knjižno bibliografijo, temveč tudi podrobno bibliografijo člankov iz vsega slovenskega periodičnega tiska. Grafični in kartografski oddelek pa je kakor glasbeni najmlajši. Oba sta v stadiju urejevanja. Posebej deluje tudi francoski oddelek. Važna pridobitev je lastna knjigoveznica, ki je opremljena z najpotrebnejšimi stroji; opravlja vsa knji-goveška dela, a restavrira tudi rokopise in stare knjige. Važna naloga, ki Jo ima Narodna ln univerzitetna knjižnica od osvoboditve sem, je tudi. da zbira obvezne primerke iz Slovenije ter jih redno pošilja centralnim knjižnicam posameznih ljudskih republik in najvaž- zadnjih treh letih kažejo lepe uspehe. Posebno pozornost posveča Narodna in univ. knjižnica zbiranju gradiva za kulturno in literarno preteklost Slovencev. Knjige, časopisi in časniki, zgoreli leta 1944., so po večini že nadomeščeni. Sistematično se zbirajo knjižne redkosti in unikati, ki jih še ni v knjižnici. Ce izvirnik ni dosegljiv, se je treba potrudili vsaj za fotografski posnetek. Isto velja tudi za rokopise. Tako so v zadnjih dveh, treh letih, da navedemo samo najvažnejše, prišle v knjižnico tele stvari: Prešerniana (tiskarsko-cenzurni rokopis Poezij, pisma in dr.), rokopisni dijaški list Vaje iz 1. 1855., literarne zapuščine Ivana Cankarja, E. H. Coste, A. Aškerca, J. Šketa, J. Trdine, Fr. Maslja-Podlimbarskega, Ivana Prijatelja, Toma Zupana, Slavka Osterca, Dragotina Ketteja, Frana Gerbiča, Fr. Govekarja, nekaj pisem Simona Gregorčiča itd. Nedvomno se je moral ves notranji razvoj pokazati tudi na zunaj — namreč v obisku knjižnice. Medtem ko so se pred .vojno obiskovalci v mesecu šteli na stotine, se zdaj štejejo na tisoče. V koledarskem letu 1948. je bilo 98.903 ali okroglo 100.000 obiskovalcev. Kot centralna biblioteka izdeluje Narodna in univ. knjižnica bibliografijo in jo tudi objavlja. Tako izhaja mesečna bibliografija (prej v dnevnikih, zdaj v Slovenskem knjižnem trgu) in letna bibliografija kot samostojna publikacija v knjižni obliki. Doslej je izšla 1. knjiga: »Slovenska bibliografija 1945—1947», ki obsega dobo od osvoboditve do konca leta 1947. Druga knjiga za 1948 je v tisku. Posebna naloga, ki jo tudi ima Nar. in univ. knjižnica, je skrb za enotno katalogizacijo v znanstvenih in strokovnih knjižnicah. V ta namen je izdala »Pravila za katalogizacijo v znanstvenih knjižnicah I: Abecedni imenski katalog« (Ljubljana 1947). Čeprav so ta »Pravila« prvi tak poskus pri nas, so se brž uveljavila in jih je kritika lepo sprejela; prim. Bibliotekar I (Beograd 1949), 185. V izdelavi so pravila za stvarni in sistematični katalog po decimalni klasifikaciji, za katalogizacijo geografskih kart, muzikalij itd. Narodna in univerzitetna knjižnica skrbi tudi za vzgojo bibliotekarskih kadrov. Doslej sta bila dva tečaja za knjižničarje znanstvenih in strokovnih knjižnic, prvi petmesečni v letu 1947, drugi štirimesečni letos. Mnogi slušatelji so tudi prakticirali v knjižnici. Tudi v času, ko ni bilo tečajev, so prihajali nameščenci drugih knjižnic semkaj na prakso, a bibliotekarji Nar. in univ. knjižnice so pomagali pri tečajih za ljudske knjižničarje bodisi v Ljubljani, bodisi na progi Samac— Sarajevo in na Cesti bratstva in enotnosti. Narodna in univerzitetna knjižnica prireja tudi razstave. Prva je bila razstava slovenskega tiska, odprta na Prešernov dan 1948 leta. Obsegala je po bibliografskih načelih razvrščen tisk od osvoboditve do konca 1947. Druga, odprta 11. decembra 1948, je bila Cankarjeva. Prikazala je zlasti Cankarjeve rokopise in njegove knjige. Tretja ob stoletnici Prešernove smrti (1949) je bila doslej najpopol-nejsi prikaz Prešernovih rokopisov; videl si lahko tudi vse, kar je izšlo v tisku izpod pesnikovega peresa za njegovega življenja. Vse tri razstave so imele lep obisk ter so pritegnile pozornost tako strokovnjakov kakor širših množic, Omeniti je treba še pomoč, ki jo nudi Narodna in univerzitetna knjižnica prirediteljem drugih razstav bodisi s knjigami, z narodno osvobodilnim tiskom ali rokopisi. Prav tako je večkrat sodelovala pri izdelavi reportažnih ali dokumentarnih filmov bodisi z gradivom, bodisi s strokovnimi nasveti. Narodna in univerzitetna knjižnica pomaga drugim knjižnicam tudi s knjigami. Zlasti študijskim knjižnicam LRS odstopa iz svojih odvečnih zalog knjige in revije, ki jih te knjižnice še pogrešajo, Ta pomoč se bo stopnjevala, ko bodo urejene vse stare zaloge. Delovni kolektiv Narodne in univerzitetne knjižnice šteje 50 uslužbencev, od tega 21 strokovnega osebja bibliotekarske stroke. Dobro se zaveda svojih nalog; od maja do danes je opravil 2600 ur prostovoljnega dela, od tega v knjižnici 1560 ur. Tako je Narodna in univerzitetna knjižnica s svojim velikim bogastvom zlasti pa z znanstveno knjigo vedno pripravljena pomagati znanstvenim kadrom in vsem, ki jim je potrebna znanstvena literatura, ter se s tem postavlja v vrste borcev za uresničenje našega petletnega plana. M. Rupel Bred I. kongresom bibliotekarjev Jugoslavije Ko je letos poleti sklicalo zvezno ministrstvo za znanost in kulturo iz vsake ljudske republike po 2—3 bibliotekarje na posvetovanje o najbolj perečih vprašanjih v bibliotekarstvu, so se po končanih sejah zbrali zastopniki naših bibliotekarskih društev, da bi razpravljali o skupni organizaciji bibliotekarjev, ki bi obsegala vso Jugoslavijo. Doslej smo imeli bibliotekarska društva po posameznih republikah, povezava pa je bila precej šibka. Zato so vsi zastopniki republiških društev z veseljem sprejeli predlog, da se osnuje zveza teh društev; tako bi se strokovna vprašanja reševala skupno in kar se da za celo FLRJ. Iniciativni odbor je izdelal pravila Zveze ter sklenil, da bodi ustanovni kongres v Sloveniji. Kongresa, ki bo od 23. do 25. septembra v Ljubljani, se bo udeležilo okoli 100 bibliotekarjev iz vseh ljudskih republik. Gre za bibliotekarje znanstvenih, strokovnih in ljudskih knjižnic. Kongres ne bo imel samo značaja usta-.novnega, temveč tudi delovnega zborovanja, saj bodo na njem izčrpni referati o problemih tako znanstvenih kakor tudi ljudskih knjižnic. Naše mlado bibliotekarstvo, ki ga čakajo še velike naloge, zre danes v bodočnost s čisto drugimi perspektivami kakor v nekdanjih starih razmerah. Naša javnost, zlasti pa ljudska oblast, ne gleda več v knjižnicah neke brezplodne ustanove, temveč je priznala njih pomen in potrebo z izpopolnitvijo starih in ustanavljanjem novih znanstvenih, strokovnih in ljudskih knjižnic. Jasno je, da še ni bilo mogoče vse te mreže organizirati, kakor bi bilo treba, da bi najbolje ustrezala nalogam, ki jih novi čas terja od nje. Ker nam manjka bibliotekarskih kadrov, bo treba sodelovanja vseh, da bomo dosegli moderno in našim razmeram ustrezno raven knjižničarstva. Tu bo za bibliotekarska društva prostrano in hvaležno področje. Zveza pa bo dajala pobude in usmerjala delo, pomagala, kjer bi delo zaostalo, ter tako podprla odločujoče činitelje pri izgradnji našega knjižničarstva. Drobna kulturna kronika Teden tiska v jugoslovanski coni STO. V jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja se je 15. septembra začel »Teden tiska«, ki ima namen približati prebivalstvu velike naloge literature in tiska. Množične organizacije, posebno mladinske, so prevzele razpečevanje tiska po vaseh. Skupine mladincev odhajajo v okoliške vasi in pojasnjujejo ljudstvu vsebino časopisov in knjig. Odbor za organizacijo »Tedna tiska« je organiziral potujoče razstave, ki bedo šle v mesta jugoslovanske cone STO. V Izoli so odprli 5 novih prodajaln knjig in časopisov. Umrl Je stari beograjski igralec Jovan Antonijevič-Djeda. Dne 12. septembra le umrl v 67. letu starosti eden najstarejših članov Narodnega gledališča v Beogradu Jovan Antonijevič-Djeda. Jovan Antonijevič je znan beograjskemu občinstvu še iz starih del s petjem, v katerih je imel glavne vloge. Pozneje je igral večinoma karakterne vloge Iz našega nacionalnega repertoarja in bil eden tistih igralcev, ki čutijo in znajo izraziti lepoto našega jezika. Z redkim uspehom jo znal na odru ustvariti like srbskih kmetov. Danski film „Sirota Stina“ V naših kinematografih smo gledali že vrsto filmov, ki so bili izdelani po romanih ali dramskih delih znanih pisateljev (tako n. pr. »Velika pričakovanja«, »Hamlet«, »Oliver Twist« itd.). Ob vsaki taki priliki smo primerjali film z literarnim delom. Dokaj redko je ta primerjava v prid filmu, dokaj redko uspe scenaristu, režiserju in igralcem ponazoriti avtorjevo misel tako dobro, da bi bilo filmsko delo enakovredno romanu. Mnogo več je takih filmov, ki so od literarne predloge ohranili zgolj skelet, vse drugo pa prikrojili po svoje. Primerjaš tudi ob filmu »Sirota Stina«, ki ga je izdelala danska filmska družba Nordisk Films-Kompagni po prvem delu romana danskega pisatelja Martina Andersena Ne- xöja. Sprva se ti zdi, da sta roman in film različna, da je film nemara boljši od romana, toda dalj ko premišljaš, dalj ko se ti ustavljajo misli ob posameznih prizorih na platnu, dalj ko jih primerjaš s tistimi v knjigi, bolj opažaš, da je film docela verna ponazoritev romana, tako se ujemata. Ta ugotovitev je obenem tudi že priznanje scenariju in režiji zakoncev Bjame Henning Jensen. Nexöjev roman »Sirota Stina«, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu, spada med tista dela, v katerih so opisani celo najbolj tragični prizori docela realistično, s skopimi besedami, brez patosa in posebnega hrupa. V tem delu tudi ne zaslediš satire in ironije Zgodba, kakor ljudje, so preprosti, njihovi govorici in vedenju so tuje in neznane velike besede in kretnje, njihovo življenje je skoraj monotono, brez pustolovščin in izrednih doživljajev, skratka — vse je skromno, navadno, bledo in vsakdanje. Toda za to bledo vsakdanjostjo se skriva smeh in jok, veselje in žalost, veličina in beda človeških bitij, ganljivih, pretresljivih in poetičnih hkratu v njih pogumnem prizadevanju, v njih trdem boju za obstanek. Režiserja filma »Sirota Stina« se nista le poglobila v Nexöjevo delo, se vživela v njegov stil, doumela vse njegove posebnosti, marveč sta tudi spoznala največjo odliko tega dela: njegovo človečnost, toploto, preprostost, prizanesljivost in ljubezen do vseh tistih brezimnih ljudi, ki jih opisuje. Se več. Vse njuno delo v tem filmu kaže, da poznata okolje in ljudi prav tako dobro kakor Nexö sam, da so jima ti ljudje prav tako blizu in pri srcu kakor njemu. Kar sta sama občutila tako globoko, sta lahko preliia v svoje delo, L zato jima je uspelo, da sta vzdušje in posebnosti romana z varno roko prenesla na filmsko platno. S pozornostjo In prizadevnostjo sta iz posameznih prizorov Izoblikovala film, ki po svoji iskrenosti, človeški toplini in prepričevalnosti prav nič ne zaostaja za romanom. Čeprav se zaradi posebnih zakonov filmskega izražanja nista vselej držala docela strogo literarne predloge, nista potvorila s svojimi dramaturškimi posegi ničesar, niti se ni pri tem izgubilo nič bistvenega iz zgodbe. Prizore, ki zahtevajo v romanu več strani dolg« opise in psihološke razlage, sta spretno skrčila in ponazorila na platnu z nekaj slikami (Stinino rojstvo, smrt starega Soerena, Stinino življenje z babico, dražba in selitev v drug kraj, Stinin odnos do Karla itd.), prizorom pa, ki bi jim v knjigi vsak bralec ne posvetil posebne pozornosti in bi morda spregledal njihovo prisrčnost in vedrost, sta s spretno režijo pomagala do polne veljave. To velja predvsem za prizore z otroki, zlasti pa še za tistega, v katerem tekata Stinina bratec in sestrica konju med nogami in pri tem pojeta. Igra otrok je tako naravna, da bi jo najbolje označili, če bi rekli, da ti otroci živijo ne pa igrajo. (Ob tei priliki naj omenimo, da si želimo videti tudi drugi film istih režiserjev »Ti čudoviti otroci«, ki se kakor prvi odlikuje po izredno dobri igri otrok). Prav tako živo in jasno kakor liki otrok so oblikovani v filmu tudi drugi značaji. Z Larsom Petrom, dobričino, ki vse, kar ga doleti, sprejme za dobro in mu zlepa kakšna stvar ne more do živega, babico Mareno, starim Soerenom, bohotno kmečko gospodinjo Kareno v »norih letih« in z neodločno, ustrahovano, medlo prikaznijo njenega sina, mladega starca Karla, so igralci ustvarili prepričevalne igralske podobe. Lik »oštirja« se bo zdel morda komu preveč karikiran, toda če ga primerjamo z Nexöjevim opisom v romanu: »Saj, velikanu je podoben in palčku, oboje hkrati je. Spredaj in zadaj ima grbo, obraz pa ima tako velik, kakor kakšna krava... ta drži nad vsem svojo roko,« vidimo, da se ta opis povsem sklada z njegovo filmsko podobo. Ob Stinini materi Soerini bi se ustavili toliko, da bi povedali, da njena mržnja do Stine ne more biti docela razumljiva gledalcu, ki ni bral romana. Soerini se je izjalovil njen up, da bi postala gospodinja spodobne kmetije. Kakor vsak človek, ki ima v življenju več smole kakor sreče, je tudi ona iskala vir svojega neuspeha. Poiskala si ga je v najbližji okolici, v svojem nezakonskem otroku Stini, ki ji nikakor ni mogla odpustiti, da se je proti njeni volji prikljubovala na svet in jo spravila v zadrego. Ta preprosta, od garanja in bede utrujena ženska, ni vedela, da bi morala iskati krivca za svojo stisko pri ljudeh, v družbi, o kateri pravi Nexö, da »ume stehtati sonce do zadnjega funta, ne more pa stehtati koščka kruha za lačna usta « Zato Soerini, pa naj bodo njena dejanja taka ali drugačna, ni kaj očitati in odpuščati, zato je ne moremo soditi kot zločinko, saj je vsemu kriva beda, in ta je zločin. In Stina sama? Avtor jo je naslikal z največjo toploto. To toploto odseva tudi podoba Stine v filmu. Igralka jo je podala tako, da ji zlahka verjameš. Njena Stina, to drobno, slabotno, krliko dekletce ima v sebi čudovito moč — premaga te in razoroži s svojim smehljajem, s svojim krotkim vedenjem, s svojo požrtvovalnostjo in pogumom, s svojimi sanjami o veliki skledi sladkorja in o nečem velikem in nezaslišanem, kar jo čaka v življenju. In kje je tisto veliko, nezaslišano? V njej sami. To je njeno srce, njena večna pripravljenost pomagati, ona sama je tisto čudovito nezaslišano bitje, o katerem pravi Nexö: »Bila je samo ena tistih neštetih neznanih brezimnih bitij — bitje človeško, čigar znamenje so njegove zmerom raskave roke.« Blanka Janc , Zapiski 23 let bo minilo 12. oktobra od smrti Anatola Francea. Nacionalni komita Gibanja francoskih intelektualcev je sklenil, da to obletnico svečano proslavi V Toursu bo predavanje »Ana-tole France in mir«, proslava pa bo tudi v mestu blizu Toursa, kjer je France umrl (1924). Chopinovi 100 letnici v čast (17. oktobra) bo prirejena mednarodna tekma reproduktivnih umetnikov iz 20 dežel Evrope in Amerike v Varšavi. «rsÄS i SLOVENSKI POROČEVALEC n. bo / mrožu a, » brptzmbha ^ ATLETSKI DVOBOJ JUGOSLAVIJA : ŠVICA V ZAGEEBU Odlični uspehi naših tekmovalcev Stadion Maksimir v Zagrebu Je bil danes žarišče eue največjih atletskih prireditev pri nas po osvoboditvi. Srečanje moških in ženskih reprezentanc Sviej in Jugoslavije, ki sodita med najmočnejši ekipi v Evropi, je privabilo na stadon 10.890 gledalcev, ki so toplo pozdravili skupni pribod reprezentanc na igrišče. Po odigranju himen in dvigu državnih zastav je goste pozdravil podpredsednik Atletske zveze Jugoslavijo Milan Kovačevič. Za prisrčen sprejem se je v imenu gostov zahvalil predsednik Atletske zveze Švice, Edvard Bode. Po prvem dnevu dvoboja vodi Jugoslavija v moškem in ženskem tekmovanja, in sicer moški 67:41, ženske 31:13 točk. Ob zaključku najuspešnejše jugoslovanske Atletske sezone je bilo doseženih 5 državnih rekordov. Kadosavlje-vičevu J® vrgla kroglo 13.2? m. Alma Butja je 188 ra pretekla v 12.5 seknnd; boljši čas od starega rekorda je beležila tudi Sumatera 12.7 sek. Eoledinova js skočila v daljino 5.6’ m. Mihalič je 18.663 m pretekel v 31:17.4 min. Moška štafeta 4 X IGO m (Jovančič, Brigad, Sabolovič, Pecelj) je izboljšala rekord na 417 sek. Sabclovič je izenačil jugoslovanski rekord v teku na 400 m — 48j sek. Polog tega pa so bili doseženi ozir. izenačeni še trije najboljši letošnji rezultati. Podrobni rezulta-tt so naslednji: 100 m čez zapreke: 1. Bernard (Švica) 15.1 sek.. 2. Zurkovič (Jugoslavija) 15.5. 3. Wahli (S) 15.6, 4. Srp (J) 15.6; krogla, ženske: 1. Radosavljevič (J) I, 3.27 m (nov jugoslovanski rekord in šesti rezultat letos na svetu) 2 Bol liger (š) 10.96, 3. Sekulič (j) 10.SG, 4. Navoni (š) 10.04; 60 m ženske: 1. Koledin (J) 8 sek.. 2. Šumak (J) (obe sta izenačili jugoslovanski rekord) ,3. Mihlhaupt S 1. 4. Jakob (Š) 8.2; 100 m moški: 1. Bmad (J) 10.8 sek.. 2. Jovančič (J) 11, 3. Bürgisser (Š) II. 1, 4. Deubelbeiss (š) 11.2; troskok: 1. Scheuer (š) 14.31 m 2 Zagorc (J) 14.29. 3. Raič (J) 13.S2, 4. Gilgen 13.17; 4x100 m: 1. Jugoslavija (Jovančič, Bmad, Sabolovič, Pecelj) 41.7. Nov državni rekord prejšnji 42 sekund), 2. Švica (Gut. Dell’ Olivo. Bürgisser, Deubelbeiss) 43.1; disk moški: 1. Žerjal (J) 48.96, 2. Krnjaič (J) 42.83. 3 Hirsch (š) 41.62, 4. Bachman (Š) 41.24; 100 m ženske: 1. Butia (J) 12.5 sek. (nov državni rekord, prejšnji 12.8), 2 Šumak (J) 12.7. 3. Mühlhaupt (š) 12.8, 4. Gygax (Š) 13A; 13G8 m: 1. Ceraj (J) 3.57 min. 2 Hanc (J) 3:58.2. 3. Imfeld (Š) 3:59.2, 4. Waldvogel (S) 4:07.2. Obema Jugoslovanoma je uspelo prehiteti izvrstnega Imfelda. Rezultat je nekoliko slabši, ker so začeli tek v počasnem tempu; višina moški: 1. Wahl! (š) 188 cm. 2. Dimitrijevič (J) 185, 3. Vukovič ISO 4 Seheurer (š) 180. 400 m moški: 1. Sabolovič 48.5 sek., 2. Račič (J) 49, 3. Schmid (š) 50 1. 4. Weil (š) 52; skok v daljino ženske: 1. Koledin (J) 5.67 m (nov državni rekord, prejšnji 5.65 m). 2. Majcen (J) 5.29, 3 Gygax (š) 50.3 4. Jakob (š) 4.91; kopje moški: 1. Vujačič (J) 66.43, 2. Dangubio (J) 59.96. 3. Büthy (Š) 55.66. 4. Müller (š) 53.30; 10.000 m: 1. Mihalič (J) 31:17.4 min. (nov državni rekord prejšnji 31:20.8) 2. Cetinič (J) 33 :02.6, 3. Wyss (S) 33:30.4, 4. Hagmann (š) 33 :40 min. Tekmovanje se danes nadaljuje. Oglasni oddelek »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« se je preselil v Selenburgovo ulico št. S v prostore uprave »Tovariša« Nova telefonska številka 38-96 O« «««-o*-'>'*«:»• »"»»o*«« -'K O N C E R T l * Državno prvenstvo v plavanju v Splitu ¥ wkmä m 400 m m žensk® SPLIT, 16. sept. Banes zvečer se je v Splitu nadaljevalo državno prvenstvo poedineev v plavanju. Največje presenečenje je bilo v tekmovanja na 480 m prosto za ženske. Na tej progi je veljala za favoritinjo Suša-čanka Grkiničeva in hi jo mogla ovirati pri zmagi ceiito Loparičeva. Popolnoma nepričakovano pa je zmagala Draganja (Hajduk), ki je obenem postavila na tej progi nc-v državni rekerd. Odlično se je plasirala tudi Pelanova, ki je osvojila tretje mesto pred Loparičevo. Rezultati RO tile: 1. Draganja (Hajduk) 5:4S.2, 2. Grkiničeva (pr) 5:51.6, 3. Pelan (E) 6:84,2, 4. Leparič (Pr) 6:04.4, 5. Juvančič (E) 6:06,8, 6. Ligorio (Jug) 6:16.9. 188 m klasično - moški: Ta točka ni zadovoljila in so bili rezultati precej slabi. Mnogi plavalci niso izpolnili predpisanega minimum.'!. Rezultati: 1. Kova. i'ič (Pr) 1:28.9, 2. Udovič (Dinamo) 1:22.2, 3. Fingerman (Ml) 1:22.7, 4. Pandur (Mor) 1:24.6, 5. Kvadranti (Pr) 1:27.7, 6. Plavšjč (Beograd) 1:27.9. ICO m butterfly . ženske: Na tej progi je bila Korpesova brez konkurence ia je zmagala pred drugoplasirano Lcpari-čevo z veliko prednostjo. 1. Korpes (M!) 1:27.7, 2. Loparič (Pr) 1:33.9, 3. Pelan (E) 1:35.8, 4. Jamnik (E) 1:37.7, 5. Draganja (H) 1:37.9, 6. Lavrenčič (Pr) 1:39.9. V zadnji točki današnjega programa, na progi 200 m prosto za moške se je razvila ostra borba za prvo mesto med bratoma Stipetičema ter Iličem. Šele v zadnjih metrih je uspelo Stipetičn Marjanu v ostrem finišn prepričevalno osvojiti prvo mesto, dočim je moral Stipetič Mislav kloniti na cilju za udarec roke pred Dičem. 1. Stipetič Marjan (Ml) 2:13.1). 2. Ilič (H) 2:14.6. 3. Stipetič Mislav (Ml) 2:14.6. 4. Vidovič (Ml) 7:18.1, 5. Kvine (311! 2:19.8, 6. Puhar (H) 2:21.5. 9. Cerer (E) 2:22.6. 11. ing. Pelhan (E) 2:23.3, 21. Hafner (E) 2:29.2. DANES OB 10. DOPOLDNE na igrišču Železničarja v Šiški kvalifikacijska nogometna tekma SD MILIČNIK ; SD PREŠEREN (Ljubljana) (Lesce) DANES OB 15.30 na Rakovniku nogometna tekma FD KLANA : SSK JADRAN (Klana) (Ljubljana) ob 14. predtekma: V. T. P. : SSK JADRAN II (Ljubljana) (Ljubljana) ŠPORTNE TEKME OB STOLETNICI JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC mm slovesen zaključek tekmovanja Tekmovanja železničarskih športnih dru štev- v okviru proslave stoletnice jugoslovanskih železnic so pred zaključkom. Kazen ijnalnih tekem v košarki iu nogometu so bile končane borbe v vseh osta-iik športnih panogah. Največ uspeha sta inieia na tekmovanju Spartak iz Subotice in Železničar iz Beograda, ki sta zasedla prva mesta tudi v odbojki, boksu in te. lovadhi. Podrobni rezultati tekmovanj so naslednji: BOKS Prvo mesto v boksu so osvojili tekmovalci Spartaia, ki so dosegli 44 točk. Na drugem mestu je Železničar iz Beograda s -53 točkami, na tretjem Lokomotiva s 40, na četrtem Železničar Ljubljana z 19, na petem Železničar iz Sarajeva S 1= in na šestem Eabotnički iz Skoplja z 9 točkami. Zmagovalci v posameznih kategorijah so naslednji tekmovalci: mušja: Puljič S. (Zel. Bgd), bantam: Paljič D. (Žel. Bgd), peresnoiabka: Tot (Sp), lahka: Peič (Sp), weiter: Roinek (Sp), srednja: Ivankovič (Ž. liga), poltežka: Tičič (Lok), težka: Bifeu (L-ök) - Tombas (Sp). Zaključne herbe so se končale takole: mušja kategorija: Petrovič (Sp) : Podravec (Lok) 2.0. K« (Lj) : Puljič S. (Bgd) 0:2; ban-V ’ Stefanovič (Sp) : Kadič (Sar) 2:0, Jakopovie (Lok) : Mjič D. (Bgd) 0:2_; peresnoiabka: Veljkovič (Bgd) : Jožic (Lik) 2:9, Zc-čevič (Rab) : Tot (Sp) 0:2; lahka: RaduSki (Bgd) : Polič (Sar) 2:0, Bal urin (Lok) : Peič (Sp) 1:1: welter: Tender (Rab.):Rada (Lok) 0:2, Živanovič iB'nl) : Romeh (Sp) 1:1; srednja: Benda. (Lak) : Draksler (Lj) 2:0, Ivankovič iBza) : Kuiundžič (Sp) 1:1; poltežka: Tičiš“ (Lak) Bajič 2:0; težka: Biščan (Lok); Tamaro (Sp) 1:1. TELOVADBA Na sporeda fizkulturnih tekmovanj železničarjev so bile tudi tekme v športni telovadbi: Člani so tekmovali v poljub-nih sestavah v prosti vaji, na drogu, bradi !i. konju, preskoku čez konja in krogih. Pi vo mesto so osvojili tekmovalci iz Subotice s 517.85 točke pred Železničarjem iz Beograda s 582.93 in Lnkomo-tivo iz Zagreba s 32S.05 točke. Najboljši tekmovalec med moškimi je bil član Spartake Kujundžič s 115.20 točke. Zmagal je ua vseh orodjih. Drugo mesto je zasedel KLančič (Spartak) s 199.40, tretje pa Drslatovič (2. Bgd) z 98.65 točke. Med ženskimi vrstami so si priborile prvo mesto tekmovalke Železničarja iz Beograda s 411.57 točkami pred Sparta-3 407.11 in Železničarjem iz Maribora s 388.19 točkami. Najboljša tekmovalka je J* o d o b n internacionalizma komin fortnovcev V Pragi je te dni zasedal mednarodni kongres ra odbojko, češkoslovaška pristojna oblastva niso hotela dati jugoslovanskemu delegatu potnega dovoljenje ter je jugoslovanska delegacija za odbojko brzojavno pooblastila tajnika veleposlaništva FLRJ v Pragi Dragotina Tovorita, naj jo zastopa na kongresu. Pred pričetkom kongresa je komisija za polnomočje začela reševati vprašanje polnomočja jugoslovanskega delegata, čeprav je kongres pravočasno dobil izvirno brzojavko s katero je določen jugoslovanski delegat, jo komisija prenesla to vprašanje na plenarno zasedanje. Sovjetski delegat je zahteval, da se polnomočje jugoslovanskega delegata ne sprejme, čeprav so sovjetskega delegata opozorili, da je dan poprej dobil brazilski delegat polnomočje. Nato je jugoslovanski delegat Todorič obrazložil celotno razlikovalno ravnanje z Jugoslavijo in med drugim dejal: »Jugoslovanska delegacija meni, da le ravnan |e češkoslovaških oblasti, c roti kateremu najodločneje protestira, resna nevarnost za mednarodno športno sodelovanje v prihodnosti ter škoduje mednarodni federaciji za odbojko. Poleg tega ie to razlikovalno ravnanje z jugoslovanskimi narodi, ki ni bilo doslej v navadi na mednarodnem športnem Dodročiu. Zavračanje potnega do-voljenia sodi med tiste protidemokratične in protisocialistične ukrepe, ki jih skušalo izvaiati proti sedanji Juso-siaviii. To dejanje, ki ga je obsodila ne le mednarodna športna javnost, marveč tudi celotno demokratično javno mnenie. je neoosreden napad.na jugoslovansko fizkulturo, ki je dajala in še vedno daje svoj velik delež v mednarodnem športnem sodelovanju. Jugoslovanska federacija ugotavlja, da odklanjanje potnega dovoljenja in zapostavi janje kakršne koli" vrste ne bosta mogla izbrisati resnice o socialistični Jugoslaviji in o njenem prispevku k borbi za mednarodno športno sodelovanje, za okrepitev miru in za napredek socializraa.a ZateirJ*(Örengres s 6 proti 5 glasovom zavrnu sprejem jugoslovanskega, deterrata s pravico odločanja. Pri glasovanju o udeležbi jugoslovanskega delegata s posvetovalno pravico glasovanja je bilo doseženo soglasje. bila članica Železničarja iz Beograda Djinalovičeva z 89.36 točke, drago mesto je zasedla Ivandekičeva (Sp) z 88.70, tretje pa Djordjevičeva (ž. Bgd) z 88.10 točke. Na posameznih orodjih so zmagale: Černetova (Ž. Mrb) v preskoku čez konja in na krogih, Ivandekičeva (Sp) na gredi, Djordjevičeva (2. Bgd) na brad. Iji in šarčevičeva (Sp) v prosti vaji. Predsnočnim je bila v nabito polni unionski dvorani telovadna akademija v počastitev stoletnice jugoslovanskih železnic. Spored so izvajali člani društev Spartak iz Subotice, TD Beograd I, TĐ Maribor II in železničarska šola Maribor. Prireditev so otvorile pionirke iz Beograda, ki so lepo in skladno izvedle svojo točko. Za njimi so nastopile čla. nice na gredi. Na konju z ročaji s;a se predvsem odlikovala mednarodna telovadca Kujundžič in Vadr.ov. V četrti točki so nastopile rnladfnke iz Subotice s težko prosto vajo. Izvedba ie bila zaradi akrobatskih elementov deloma nesigurna, pa tudi sestava vaje same ni preveč v skladu z melodiozno spremljavo. Zatem so članiee lepo izvedle valčkov ples. V poljubnih prostih vajah sta se med članicami zlasti odlikovali Gerfcčeva in Ivandekičeva, med člani pa Kujundžič in Katančič. Mladinci so s svojimi drznimi preskoki čez mizo osvojili občinstvo in dvignili vihamo navdušenje. Po proglasitvi zmagovalcev in podelitvi daril so nastopile članice na dvovjšinski bradlji, nato pa člani na bradlji, kjer se je posebno izkazal olimpijec Sabelj, pa tudi Kujundžič je bil dober. V 12. točki so članice iz Maribora nastopile v prosti vaji na Dvorakovo »Humoresko«, nato pa so pokazali člani svoje znanje na drogu. Ta sta bila spet za razred boljša od ostalih Kujundžič in Šubeij. Zlasti Eu-jundžič je s svojo vajo dokazal, da še dolgo ne bo imel resnega tekmeca. V predzadnji točki je nastopilo 16 mladincev in 9 mladink z lepo izvedenimi prostinft vajami, ob zaključku pa so prišli na oder mladinci in mladinke v železničarskih uniformah, telovadnih krojih in narodnih nošah ter formirali učinkovito zaključno sliko. Prireditev ,1e dokazala, da se tudi ta panoga fizkulture prav lepo razvija med našimi železničarji. ODBOJKA Včeraj so bile zaključene tekme v odbojki. Vrsti Spart,'tka sta se uveljavili tako v moški kakor v ženski konkurenci. Ljubljanski Železničar je med moškimi zasedel tretje mesto, m Al ženskami pa drugo mesto. Končno stanje udeležencev je naslednjo: L Spartak 10 točk, 2. Železničar (B) 8, Železničar (Lj) 6, 4, železničar (Sar) 4, 5. Lokomotiva 2, 6. Ra-botnički 0 točke. Zadnje tri tekme članov so se končalo s temile izidi: Železničar (Bgd) : Rabotnički 3:0 p. f.. Železničar (Sar) : Lokomotiva 3:2, Spartak : Železničar (Lj) 3:1. Med članicami je končni vrstni red tale: 1. Spartak 8 točk. 2. Železničar (Lj) 6, 3. Železničar (Bgd) 4, 4. Železničar (Sar) 2, 5. Lokomotiva fl točk. Želez, ničar (Mrb), ki je tekmoval izven konkurence, bi dosegel tretje mesto. Zaključno tekme so se končalo s temile rezultati: Železničar (Lj) : Lokomotiva 2:0 p. f., Spartak : Železničar (Sar) 2:8, Železničar (M) : Železničar (Bgd) 2:0. KOŠARKA Predsncenim in včeraj Je bilo odigranih tudi več tekem v košarki. V tekmovanju članov je Rabotnički izgubil s Spartakom 39:43 (37:37, 22:19) po podaljšku. Rabotnički : Železničar (Sar) 20:0 p. f. Rezultati tekem članic so tile: železničar (Sombor) : Spartak 14:22 (4:10), železničar (Sombor) : Dinamo (Niš) 23:t8 (18:17), Spartak železničar (Bgd) 11:34 (4:25). NOGOMET Včeraj so bile polfinalne tekme mladinskih in prvih moštev. Oho tekmi sta se končali s tesnima izidoma. V konku-renvi mladinskih moštev je Lokomotiva iz Zagreba premagala Spartaka iz Subotice z 2:1 (1:6) in se plasirala na tretje mesto, medlem ko je Spartak zasedel če. trto mesto. Med člani je odločila borbo za tretje mesto tekma med Železničarjem iz Ljubljane in Železničarjem iz Sarajeva. Zmagalo je moštvo ljubljanskega Železničarja z rezultatom 2:1 (1:1) in s tem osvojilo tretje mesto, medtem ko je Železničar iz Sarajeva ostal na četrtem mestu. Poziv avtorjem prostih vaj za III. republiški zlet. Telovadna zveza Slovenije opozarja vse predlagatelje prostih vaj za III. republiški t'izkultuxni zlet, da bo pregled prostih vaj v soboto 24. t. m. ob 16 v Ljubljani v telovadnici na Taboru. Vsi avtorji se morajo na določenem mestu zglasiti osebno ter pripeljati s seboj ustrezajočo skupino telovadcev, s katero bodo predvajali svoje vaje. Sabljači! V ponedeljek 19. t. m. ob 19 obvezen sestanek na učiteljišču za vse aktivno sabljače. Vabljeni so tudi tisti, ki se za sabljanje zanimajo. Ureditev treningov in osebne opreta®- iii(imiiii(itiiziiixi(iiiiiM»i*»it»iiiii»«ui«i«u*iuininuuin«i Kakšno bo------------------ mEME orihodnji teden Padavine se pričakujejo okoli 21. septembra, v ostalih dneh bo lepo vreme. Proučitev pojava singularitet kaže, da bo vreme v prihodnjem tednu pod vplivom antipasatne cirkulacije, ki jo bo pozneje zamenjala Hergesellova cirkulacija. Ob izmenjavi cirkulacijskih sistemov bo prešla preko našega ozemlja .hladna fronta (okoli 21. sept.), ki bo povzročila kratkotrajne padavine in ohladitev, sicer pa bo lepo vreme trajalo dalje. Ljubljana, 16. septembra 1949. Dr. Vital Manohin KOLEDAR Nedelja," 18. septembra: Miroslav*, ponedeljek, 19. septembra: Vitodrag. Torek, 20. septembra: Brane. SPOMINSKI DNEVI 18. IX. 1869. — Umrl Anton Janežič v Celovcu. _ . IS. IX. 1942. — V Suhi Krajini so partizanske čete izvedle obširno razorožitve-no akcijo po vaseh, da bi pobrali orožje, ki ga je okupator razdelil civilnemu prebivalstvu, da bi zanetil državljansko vojno. 19. IX. 1943. — Zavzeta belogardistična * postojanka Turjak, zajetih 700 belogardistov. . , „ 19. IX. 1944. — Podpi3 premirja med Sovjetsko zvezo in Finsko. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromostje, Trg Francem Prešerna 5. NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubljana: dr. Rus Mavricij, Prešernova cesta 15/1.. telefon 21-35. do ponedeljka do 8. zjutraj. Celje: dr. C v r t i 1 a Marjan, Stanetova ul. 21/11., do ponedeljka do 8. zjutraj. • Antiskabiena ambulanta, ustanova za zdravljenje garij in razmrčesenje, posluje od 19. sept. dalje v Delavskem domu, Prešernova ul. 42 vsak ponedeljek, sredo in soboto od 8—10 za žene in male otroke, od 10—12 za moške. ■ 2318-n Urar Frane Bazelj, se ja preselil iz Tjrševe "0, v Ribjo ulico 8. 2324-n Gospodarska šola za trgovske vajence ua Jesenicah javlja, da se vrši vpisovanje v ponedeljek 19. sept. od 13—15 v prostoru lanskega I. razreda. — Učenci I. razreda naj prineso s seboj učno pogodbo, rojstni list in zadnje spričevalo. Poverjeništvo za kulturo ln umetnost pri IO glavnega mesta Ljubljane je priredilo v pasaži Nebotičnika razstavo Napredne knjige. — Oglejte si jo. 2395-n V okviru Tedna napredne knjige bo 21. septembra ob 20. v Mali Filharmonični dvorani otvoritev Centralno ljudske univerze v Ljubljani. Predaval bo tov. Tone Seliškar: O vlogi napredne knjige v delavskem gibanju. Vabimo. — Odbor CLU. 2397-n Komite za zunanjo trgovino vlade LRS sprejema stranke izključno od 10. do 12. ure. 2282-n Planinsko društvo Domžale priredi od 19. do 24. septembra plezalni tečaj za začetnike. Člani interesenti naj 6e prijavijo na gimnaziji v Domžalah. 2299-n Radioamaterji! V torek 20. septembra bo ob 19.30 v prostorih dmštva, množični sestanek vseh radioamaterjev. Na dnevnem redu bo delitev spričeval in legitimacij. Poleg tega bo objavljen spored novih A, B in C tečajev. Pridite točno in polnoštevilno! — Uprava radioamaterskega društva Ljubljana. 2323-n Prihod zdravstvene kolonije iz Sv. Ane nad Tržičem bo 21. septembra ob 12.35. 2326-n Obveščamo vse prostovoljne delavce na regulaciji Pšate, da -prične voziti s ponedeljkom 19. septembra posebni vlak z odhod-om iz Ljubljane ob 14 in odhodom iz Jarš.Mengša ob 19.15. — Mestni odbor OF. Danes finalni tekmi v nogometu ob proslavi 100 letnice železnic FLRJ. 3 Igrišče »Odreda«. — Začetek ob 14. uri: mladinci: ŽELEZNIČAR - Ljubljana : ŽELEZNIČAR - Sarajevo Ob 15. uri tekma prvih moštev: LOKOMOTIVA - Zagreb : SPARTAK . Subotica Ob 16.40 uastop gojencev mladinskega tizkulturnega aktiva »Komunist«, Pula, ob 17. uri delile, razdelitev nagrad ln slovesen zaključek tekmovanja. Opozarjamo na nocojšnjo sklepno akademijo oh lOOlctniei železnic, ki bo cb 20 v veliki Unionski dvorani. Nastopili bodo skupni zbori naših železničarskih kulturno umetniških društev iz vse države, njihovi orkestri in pestre folklorno skupine. Vstopnice od 19. dalje pri blagajni pred unionsko dvorano. 2325-n SKUD Kovinar Jesenice in Fr. Mencinger Javornik, izvajata v Tednu na. predne knjige sledeči program: Nedelja 18. septembra ob 15.: P. Golja: Sneguljčica. Režija ln scena Riko Poženel. Predstava v Titovem domu. — Izvaja Sindikalno gledališče Jesenice. K Ponedeljek 19. In torek 20. sept. ob 20. Bralna večera v mali dvorani Titovega doma. Četrtek 22. septembra ob 19.: Trideseti literarni večer v Titovem domu. Petek 23. septembra ob 19.: 30 literarni glasbeni večer. Sodeluje Državna glasbena šola Jesenice. Sobota, 24. septembra ob 19.: 30 literarno glasbeni pevski večer. Izvaja SKUD F. Mencinger Javornik. Razstava Napredne knjige je odprta od 18. do 25. septembra v osnovni šoli na Jesenicah. Vstopnina gledališka. Za bralni ln literarni večer prosta. — Pripravljalni odbor 2306-n Poverjeništvo za kulturo ln umetnost pri IO glavnega mesta Ljubljane bo priredilo 19. septembra ob 20. url v Filharmonični dvorani Literarni večer v okviru Tedna napredne knjige. Sodelujejo člani Drame ln Opere. — Vstop prost. 2396-n SLOVENSKU NARODNO GLEDALIŠČE Drama Ljubljana Sobota, 24. septembra, ob 20: Gow-D’Us-6eau: Globoko eo korenine. Izven. Gostovanje v Bovcu. Nedelja, 25. septembra, ob 15: Gow-D’Us-seau: Globoko so korenine. Izven. Gostovanje v Tolminu. Isto ob 20. OPOZORILO UPRAVE SNG. Ekonomat pri SNG v Ljubljani je izročil vse kostume, ki so v 'SNG ne uporabljajo več, Ljudski prosveti za Slovenijo. Zato opozarja Uprava SNG vse ustanove, vse organizacije, vse gledališke skupine itd., da se v bodoče iz Ekono-mata SNG ne bodo izposojali več noben! kostumi in so vse zadevne prošnje brepredmetne. Ekonomat SNG mora spričo težkega nabavljanja materiala skrbno paziti na gledališke kostume, to se pravi na gledališki fundus in inventar. Ker se je dogajalo, da so so posojeni kostumi vračali v takem stanju, da so bili potrebni ali popolne obnove, ali jih je moralo gledališče zaradi pokvarjenosti celo zavreči, naj upoštevajo vse organizacije to opozorilo. Obenem opozarja Uprava SNG, da se bo v bodoče samo v izrednih primerih dovoljevala uporaba bodisi dramskega kakor opernega poslopja oziroma odra za izvengledališke prireditve. Vse organizacije naj blagohotno upoštevajo, da so pod temi izrednimi primeri mišljeni samo najvažnejši kongresi ali prireditve republiškega značaja. Zaradi številnih tujih prireditev, za katere sta bila operni in dramski oder doslej oddana, je trpel potek gledališkega dela, kar se v bodoče ne more več dogajati. LJUBLJANA UNION: danski film »Sirota St-ina«. Predstavi ob 14.40 in 16.30, zadnji dve predstavi odpadeta. — MOSKVA: češki film »Slutnja«. Pregled 2. — SLOGA: švedski film »Ko cvetijo livade« — V lak 51. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — TIVOLI: angl. film »Veliko pričakovanje« — Obzornik 24. Predstava ob 20. — TRIGLAV: avstr, film »Proces« — F. N. 178. Predstavi ob 18 in 20. — ŠIŠKA: ameriški film »Mr. Smith v senatu« — F. N. 184. Predstavi ob 18 iu 20. MARIBOR PARTIZAN: sovjetski film »Skrivnosti narave« — Športni pregled 9. — UDARNIK: ameriški film »Straža na Renu« - Obzornik 35. — LETNI: češki film »Možje brez kril« — Obzor, nik 24. — POBREŽJE: sovjetski film »Glasbena komedija — Pregled 4. CELJE METROPOL: sovjetski film »Sodišče časti« — F. N. 180. — DOM: ameriški film »Plinska luč« — Obzornik 36. KAMNIK: poljski film »Obmejna nlica« — Gozdne brigade. KRANJ STORŽIČ: slov. film »Na svoji zemlji« — F. N. 179. — SVOBODA: sovj. film »Nasrcdinove prigode« — Mes. JA 8. JESENICE MESTNI: danski film »Si- rota Stina«, predstavi ob 18 in 20. NOVO MESTO: angleški film »Hamlet«. Predstave ob 15, 18 in 21. PTUJ: sovjetski film »Povest o pravem človeku« — F. N. ISO. SPORED ZA NEDELJO Poročila ob: 8.30, 12.30 14.30, 19.30 in ob 22.00. — 8.00 Veder jutranji spored; 9.00 Iz naših delovnih kolektivov; 9.30 Koncert pevskega zbora žKUD »Bratstvo — Jedinstvo« iz Subotice; 9.45 Opoldanski koncert. Na sporedu: Bedrih Smetana; Moja domovina; 11.00 Zlata so vredni naši borci za plan; 11.30 Igra orkester mariborske radijske postaje pod vodstvom Draga Lorbeka (prenos iz Maribora); 12.45 Zabavna glasba; 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane — Iz Levstikovih pesmi; 13.30 Za vsakogar nekaj; 14.45 Maurice Ravel: Couperi-nov grob; 15,00 Oddaja za naše podeželje. Predavanja: Politični pregled; Napredna zadružna ekonomija v Topolovcih; Silos Velikan; O cepljenju z BS3; Kitajska danes in jutri; Ko je pred 100 leti v Sloveniji stekla železnica; Ferdo Kozak: Tončka; vmes pester glasbeni spored; 19.00 Pojo in igrajo slavni umetniki; 19.45 Zabavna glasba; 20.00 Politični komentar iz Beograda; 20.15 Vedre melodije; 20.50 Najnovejša fizkulturna poročila; 21.00 Operni koncert; 22.30 Plesna glasba. SPORED ZA PONEDELJEK Poročila ob: 5.15. 6.20, 12.30. 14.30, 19.30 ln ob 22.00 — 5.00 Pozdrav delovnim ljudem; 6.00 Jutranji koncert; 12.00 Roy Harris: Simfonija štev. 3; 12.45 Zabavna glasba; 13.00 Oddaja za pionirje; 13.20 Pesmi ln plesi raznih narodov: 14.00 Slovenska lahka glasba; 14.30 Napoved časa, poročila ln objava večernega sporeda; 14.45 Samospeve poje Ivica Bric pri klavirju Marjan Vodopivec; 15.00 Kulturni pregled; 15.10 Pisan spored izvaja na harmoniko Avgust Stanko; 18.30 Slovenski umetniki pred mikrofonom (prenos v Zagreb); 19.00 Igra Stojan Stenovlo s svojo kapelo; 19.45 Zabavna glasba; 20.00 Simfonični koncert Državnega simfoničnega orkestra lz Zagreba, dirigent živojin Zdravko-vič (prenos iz Zagreba); 22.30 Lahek nočni spored. šolstvo INDUSTRIJSKA SOLA KEMIČNE STROKE RUŠE, RUŠE pri MARIBORU razpisnj« za kemični odsek NATEČAJ za sprejem 20 učencev v prvi razred, komični odsek, za šolsko leto 1949/50. Šolanje traja 3 leta. Po končanem pouku v _ praksi in teoriji, delajo učenci kemične stroke izpit iz kemično-tehuične stroko. Učenci kemične stroke v Rušah se izobražujejo v toku svoje šolanja za ßtro-kovne, kemične, kvalificirane delavce. Po končanem šolanju ter primerni praksi imajo možnost za napredovanje v sred-nje-tehnični kader ter nadaljevanje študija na višjih strokovnih šolah. Kot taki lahko napredujejo v visokokvalificirane preddelavce, poslovodje oddelkov ter naprej v srednje-telmične poklice v kemični stroki. Učenci se Šolajo v teoretičnih in praktičnih predmetih, s čemer se vsestransko izobražujejo in usposobijo jo za nadaljnje delovanje v zgoraj omenjenem poklica. Učenci stanujejo v internatu. Za časa šolanja sprejemajo brezplačno prehrano, stanovanje, obleko in obutev, šolsko potrebščine itd. Sprejemamo kandidate v starosti od 14—17 let, predvsem svojce padlih borcev, invalidov, revno, socialno nepreskrbljeno mladino, deoo malih kmetov, delavcev in nameščencev. Šolska izobrazba — sed earle tka ali do 2 razreda gimnazije. Pogoj je, da je kandidat telesno in duševno zdrav, da je discipli. niran in da ima veselje do svojega bodočega poklica. Prošnja za vpis, lastnoročno pisano, kol kovane z 10 din, se mora vložiti pri Upravi ind. šole v Rušah pri Mariboru najkasneje do 30. septembra s sledečimi prilogami: potrdilo o državljanstvu — rojstni list — zadnje šolsko spričevalo — zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju kandidata — 'potrdilo o imovinskem stanju (izda pristojni LO) — priporočilo merodajne sindikalne, mladinske ali OF organizacij© o discipliniranosti in vedenju — kraiek življenjepis — potrdilo staršev, s katerim izjavljajo, da se strinjajo s triletno zaposlitvijo kandidata po končanem šolanju v obratu, ki ga bo odredila nadrejena direkcija. Gojenec mora biti najkasneje do 30. septembra v zavodu — ter prinesti s seboj odjavnieo KLO ter točke za tekstil. Iz vrst kandidatov bo Uprava šole določila učence za opravljanje sprejemnih izpitov —pred sprejemno komisijo. Uprava šole. SS16-I Pomorski tehnikum — Piran. Razredni popravni izpiti pričnejo 26. septembra po urniku, ki je razviden na oglasni deski v šoli. Od 1. oktobra dalje bo redni šolski pouk. — Ravnateljstvo. 2320-n Pomorska šola — Piran. 1. oktobra prL čet*k šolskega pouka — Ravnateljstvo. Drž. glasbena šola rajona I., Vegova ulica, sprejema prijave za naknadne izpite (za violino, čelo, kontrabas, klavir, solopetje, pihala in trobila) ter prošnje za vpis (starih učencev) do 21. septembra. Izpiti bodo 22. in 23., vpisovanje pa 26., 27. in 28. septembra. Vse podrobnosti na oglasni deski in v pisarni. 2322-n Obvestila DELITEV INDUSTRIJSKIH NAKAZNIC za II. tromesečje (reklamacijo in zamudniki) Narodna banka podr. Ljubljana mesto, bo delila v torek, dne 20. septembra gornje nakaznice za podjetja in ulične poverjenike. Razpored registerskih številk, ki prejmejo nakaznice ta dan in ča^ izdaje za posamezne številke, bo na vpogled v ponedeljek 19. sept. in sicer dopoldne v avli Narodne banke, popoldne •pa pri vratarju. O kateri od onih, ki bodo na razporedu, ne bodo dvignili ob določenem času nakaznic, bodo mogli iste dobiti šele po redni izdaji živilskih nakaznic za oktober. — Narodna banka FLRJ, centrala za LR Slovenijo, podr. Ljubljana mesto. 8824-1 POZIV LASTNIKOM NAJDENIH KOLES Pozivamo vse lastnike spodaj navedenih dvokoles, da jih dvignejo pri Poverjeništvu za notranje zadeve, Ljubljana mesto, Prešernova ul. 22/III, &oba 33, vsak ponedeljek in torek o-d 8—10. S seboj prinesite vse dokaze o lastništvu. Brez znamke, moško — zeleno, 42830. italijanski; Bismark, moško — črno, 9761, Vesta, moško — črno, 77474; Hondina, moško — sivo, 405; Kosmos, moško — črno, 233332; NSU, moško — rdeče, 1344254 brez znamke, moško — črno, 151302; brez znamke, ženski — drap, NM-025099; brez znamke, moško — zeleno, 293605; Iris, moško — črno, 362631; Prior, moško — črno, 533171; brez znamk©, moško — črno. 162183; brez znamke, moško — sivo, 234007; Kosmos, moško — rdeče. 152932; Viktorija, moško — rdeče, 1353620; Tri-umpf, žensko — modro, 800604; Junior, moško — črno, 66100; Polj© — Zajc, moško — rdeče, 723567; Wanderer, moško — črno, 1162188; brez znamke, meško — rumeno, brez številke, športno; brez znamke, moško — modro, 7340; Puch, moško — črno, 753406; J&grad, moško — črno, 123892; brez znamke, moško — črno, 1542S20; brez znamke, moško — črno, 203581; Miffa, moško — modro, 4793; brez znamke, moško — črno, 313(005; brez znamke, žensko — črno, 41062; Diirkopp, moško — zeleno, 1412150; Pigo-t-Papis, moško — modro. 445326; brez znamke, moško — rjavo, 24302; Wanderer, žensko — sivo, 1123978; Brandenburg, moško — črno, D-225. 3S14-I OBJAVA Izvršni odbor Ljudske prosvete sporoča vsem ljudsko-prosvetnim aktivom, da je prevzel od ekonomata Narodnega gledališča v Ljubljani obleke za izpo-sojevanje igralskim in folklornim skupinam. Opozarjamo vso interesente, da se ne bodo izposojevale nobene obleke, dokler ne bo izposojevalnica urejena — kar bomo objavili v dnevnem časopisju. — Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije. DRUGO JUGOSLOVANSKO TEKMOVANJE REPRODUKTIVNIH GLASBENIH UMETNIKOV od 20. do 27. novembra 1949 v Ljubljani. Organizacijski odbor ponovno opozarja vse kandidate, da se prijave za drugo jugoslovansko glasbeno tekmovanje zaključujejo dne 20. septembra. Pristopnice, poslane po 20. septembru, se ne bodo Več upoštevale. Kandidate za solistično petje obveščamo, da bodo mogli izvajati svoj repertoar po lastni želji v originalnem jeziku ali v prevodu. Formularji za pristopnice so na razpolago pri važnejših glasbenih ustanovah in društvih vseh ljudskih republik, kakor tudi na sekretariatu organizacijskega odbora. Izpolnjene pristopnice pošiljajte z dvema fotografijama novejšega datuma direktno na Sekretariat organizacijskega odbora IL jugoslovanskega glasbenega tekmovanja, Ljubljana. Ministrstvo za prosveto, organizacijski odbor. 3780-u Umrli so a Vsem sorodnikom, prijateljem la znancem, naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri, mož. oče, stari oče, brat In tast Matevž Prevec iz Loža. Pokopali smo ga v soboto 16. septembra na pokopali* fiče v Ložu. žalujoči: Jožefa, žena) hčeri Anica por. Glažar, Jožica por. Kovač In ostalo sorodstvo. 3S1S-I Umrl nam je dne 16. septembra naj dragi oče Franc Jančar, uslužbenec Narodne banke Jesenice. Pogreb umrlega bo v nedeljo ob 16 na Breznlci. žalujoča sinova: Milan. Frano ter ostalo sorodstvo. Brezni ca 16 septembra 1949. 3S17-I Zapustil nas je nas dragi mož, brat Stanko Dermastja. Pogreb dragega pokojnika bo 18. septembra ob 5. popoldne z Zal, na pokopališke Stepanja vas. — Ljubljana. 16. septembra 1949. žalujoči: žena Anica, bratje, sestra in ostalo sorodstvo. 3815-1 Umrl mi je moj dragi mož Ivo Smrekar, poslovodja »Lux«, kemičnih izdelkov. Pogreb bo v ponedeljek, 19. septembra ob 15.30 Iz kapelice sv. Nikolaja na Zalah. Globoko žalujoča žena Glta. rodbine Smrekar Torkar, Noč, Arhar, Leninger ln ostalo sorodstvo Ljubljana, Jesenice, 17. septembra 1949. 381S-I V globoki Žalosti naznanjamo, da je 15. septembra preminul naš ljub. ljent mož. oče, brat. strlo Miroslav Brajer, klepar ln posestnik na Ježici št. 22. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 18. septembra ob 16 iz hiše žalosti. Ježica št. 22. na farno pokopališče k sv. Juriju v Stožieali. žalujoči : žena Jerica, hčerka Marica ln ostalo sorodstvo. 381S-I Sporočamo žalostno vest, da je preminul naš dobri oče. stari oče. brat in mož Jakob Hudomalj, rudar v pok, v 64 letu starosti. K počitku ga bomo spremili v ponedeljek 19. septembra ob 16 na pokopališče v Zagorje. Zagorje, Ljubljana. Jesenice. IS. septembra 1949 žalujoči: žena Francka, družine Hudomalj. Križaj, Hudrič, Smole. 3S22-I Umrla je naša draga žena, hčerka, sestra Angela Dermastja. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 19. septembra ob pol 3 popoldne na Žalah, Žalujoči: mož, mama, sestre in ostalo sorodstvo. Gameljne, Ljubljana, Maribor. Milano, dne 17. septembra 1949. 3823-1 Danes 17. septembra nam Je umrla naša najboljša hčerka, sestra, teta ln svakinja Mici Žnidar roj. Viđali. — Pokopali jo bomo v torek 20. septembra ob 9. dopoldne na farnem pokopališču Mengeš. — Mengeš. Domža!6 Ljubljana. 17. septembra 1919. žalujoči: mania, Ivan, Franc, brata; Zinka. Mihela, Ana. por. "Vavken, sestre; Ivanček. Primož, Ljubo, Evgen. Vido, nečaki ln ostalo sorodstvo. Zahvale Ob izgubi naše drage mame Marija Božič se vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. ji darovali vc-nce ln cvetje iskreno zahvaljujemo. 3812 I Ob nenadomestljivi Izgubi naše drage hčerke in sestre Tince Posavec, se najiskreneje zahvaljujemo vsem. ki ste našo nepozabno pokojnico tako obilo obsuli s cvetjem ln jo spremili na njeni zadnji poti k svojemu ljubih-nemu očetu, žalujoči ostali. S820-I VREMENSKA NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 17. sept. Azorski anticiklon, ki polagoma raste od zahoda je zajel v svoje območje že tso Španijo, srednjo Francijo in del Švice. V vzhodni Evropi pa imamo še vedno močan ruski anticiklon, ki gospoduje od Urala do Karpatov. Med tema dvema področjima visokega zračnega tlaka pa je močna dolina, ki poteka od Gronlanda do Balkana In po. vzroča v vsej srednji in južni Evropi nestalno, deževno vreme. VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 18. septembra: V Jutranjih urah megla. Pozneje sončno s spremenljivo oblačnostjo. Rahle krajevne plohe zlasti v Alpah. Temperatura do 24* C. Prevladoval bo slab vzhodnik. ZAMENJA.M dvosobno stanovanje v Zaječaru, za dvosobno v Ljubljani. Poizve se pri Komac Drago. Rimska cesta 2-II. 17671-10 ZAMENJAM suho in zračno sobo na Ježici, za enako v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. 17672-10 UPRAVNICO za rajonsko pralnico Išče Poverjeništvo za komunalno gospodarjenje II- rajona. Ljutite Celovška 34. 17671—4 PROSIM doti enega, ki je v nebotlč;. -ku 16. sept. pomotoma vzel žensko torbico, naj odda vsaj dokumente !n ključe na ogl. odd. 17666-14 PSICA ptičarka 6—8 mes. stara, se je zatekla. Naslov v ogl. odd. 17663-14 DVOSOBNO STANOVANJE v Ljui -Ijani, zamenjam za enako ali enosobno v Splitu. Ponudbe na ogl. odd. pod Solit. 17660-10 IZGUBIL SEM tri ključe, na poti od Pogačarjevega trga do Tivoli. Poštenega najditelja prosim., da ista vrne pri »Jugoreklain«, Tyr'tva 11. 17 657-14 OSEBA, ki si je dne 16. sept. ob 17-30 na paketni pošti št. 1 izposodila polnilno pero. se naproša, da ga vrne rta naslov: Rotar Ivanka. Obrtniška 14 ali sporoči na št. telefona 27-21 na isto ime. 1765 -14 DVOSOBNO STANOVANJE v LeO-- gradu, zamenjam za enako ali večje enosobno v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. pod Takoj. 1767 ;--9 PRODAMO KNJIGE — umetniške — znanstvene in antične. Ogled vsak dan v Jakopičevem paviljonu od 9. do 12. in 14. do 17- 17568-5 PROSIMO krajevni ljudski odbor, da obvesti Gradišar Katarino. Pristava 25, naj se zglasi na postaji Vižmar-je. radi prevzema iz Avstrije vrnjenega šivalnega stroja. 17546-14 DVOSOBNO komfortno stanovanje v Mariboru, zamenjam za stanovanje v Ljublajni. Ponudbe na ogl. odd. pod Manjše. 17608-10 PRODAMO: Puhara preprogo večjo, zastore, klavir, kristalne in porcelan servise. KUPIMO : Narodno m — šo. kompletno ali delno rezljane okvirje, starinske slike. »Umetnina« Djubljana, Vegova 10. 17632-5 KROJNI TEČAJ za vso žensko in otroško garderobo, ter moško perilo nudi salon Kuclar. Knafljeva št. 4. 17629-4 KOLESARJI 1 Kolesne plašče sprejema v popravilo Vulkanizaclja, obrt. pod. raj. IV. Kersnikova H (dve-rišče). 17637-14 AVTOMOBILISTI 1 Avtoplašče in zračnice sprejema v popravilo Vuika-nizacija, obrt. podi. raj. IV., Kersnikova 11 (dvorišče). 17636-14 IZGUBIL SEM na vlaku Iz novega mesta do Ljubljane denarnico z do. kumenti, točkami in denarjem, na ime Ferenac Josip. Poštenega najditelja prosim, da ml vrne dokumente. denar naj obdrži za nagrado. 17644-14 MED ŽALCEM In Petrovčami je bila izgubljena usnjena aktovka. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne v trafiki v Petrovčah. 17648-14 ENOSOBNO stanovanje v podpritličju Tržaška cesta 10 zamenjam kjer koli na Gorenjskem ali okolici Ljubljane. Ivan Vrbošek. soboslikar in pleskar. 17649-10 IZGUBILA SEM pleteno Jopico dne 16. zvečer na Tyrgevi cesti, pri vojašnici. Pošten najditelj naj javi na naslov Repovž. Mala vas 48. Ježica •! 17651-14 TRISOBNO stanovanje s kabinetom v Ljubljani zamenjam za dvosobno stanovanje s kabinetom v Beogradu. Ponudbe na ogl. oddelek pod Zame-njava. 17652-10 SVARIM vsakega pred nakupom 2 poročnih prstanov, graviranih z da« tumom 3 II. 1947. z imenom Ivan ln Mimika, ter zla :e verižice s križcem gravirane »svoji Mimiki Ivan«. Izslediteija prosim, da javi proti nagradi v podružnici SP Celje. 17654-14 ENOSOBNO STANOVANJE s kopalnico v Celju zamenjam za enako ali slično v Ljubljani. Ponudbe na SP Celje pod Takoj. 17620-10 KNJIGE: Izdaje Modre ptice. Hrama ln Novp založbe kupuje v vsaki količini Knjigarna ln antikvariat Mladinske knjige — Ljubljana. Frančiškanska ulica fit. 3. SP 4-M Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev, 5/U, e Telefon uredništva ln uprave štev. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike štev, 38-23, a Tiskarna »Slovenskega poročevalca«, a Odgovorni urednik Cene Krapjj