Iz Jugoslavije. — Seja širjega sosveta UJU poverjeništva Ljubljana se je vršila v torek 17. t. m. v raagistratai dvoraai v Ljubljaai po daevaem redu, ki &mo ga priobčili v predzadnji številki aašega glasila. Razea dveh so se seje udeležili vsi predsedniki okrajaih učiteljskih društev. Obširnejše poročilo priobčimo v prib. številki. — Komisija za izdelavo načrta enotnega šolskega zakona za vso našo državo, ki 7boruje že od 8. t. m. v Beogradu. ie sprejela aačelo štirirazredne meščanske šole. ki naj usposablja aašo mladiao za ipraktično življeaje in za vstop v razae strokovne šole. Ravnotako se razširijo na vso državo otroški vrtci. Vse stalne učiteliske skžbe se bodo oddajale s skupnim razpisom. Imeaovanja izvrši imlnlstrstvo za prosveto na podlagi ternopredlogov okrajne komisije, ki ga prouči centralaa komisija. v kateri ima tudi Udružeaje jugoslovanskih učiteljev svoje zastopstvo. Učiteljstvo je popolnoma eaakopravao ostalim državnim uradnikom. — Za zidanje in vzdrževanje šol skfbi §olska občina iz svojega proračuna. Slromašnim občinam pomaga država. Država garantira za zidaaje ia vzdrževanje šol aa ta način, da izplačaje vsak mesec dvaaajstine po proračuau onim občiaam, ki aaj bi dajale šolam, kar jim pripade po proračunu. — Dopusti. V zadnjem času se je pojavila med učiteljstvom ostra krilika proti »dopustaikom«. to je onim učiteljem, ki se nahajajo na bolezeaskem dopustu. Njihovo število je precej visoko. Od začetka tekočega leta do 30. aprila je bilo aa dopustu 84 učiteljev ia 246 učiteljic. Akoravao nikdo ne dvomi, da ie ogromna večiaa teh dopustov opravičeaa, so jih vendar gotovi ljudje zlorabili za brezvestno protišolsko agitacijo. Da se izvede stvar na čisto, je Višji šolski svet skleail. da se boido dopustaiki v bodoče klicali k nadpregledu pri Višjem šolskem svetu. Sklenil je tudi. da se v bodoče dovoljujejo učiteljicam porodni dopusti le za osem tednov. Dopasti Lzven aaše države so dovoljeni le. če se odpustnik pred odhodom javi. Potae troške za aadpreglede učiteIjev nosi šolska uprava le. če se izkaže, da je učiteljska moč v resaici bolna, v negativaem slučajii pregleda trpi potne troške tičitelj sam. — Zdravstvena preiskava učiteljiščnikov. Višji šolski svet je sklenil. da Ima vse kandidate, ki so prestali sprejemnl lzpit za učiteljišče. preiskati šolski zdravnik. Zdravstveai odsek izda predjpis, kaiere bolezni izključujejo kandidata za ugifeljski stan. — Ureditev nagrad. Na seji višjega šolskega sveta dne 7. t. m. je bilo skleajeao, da se urede prejemki (nagrade) za veroučitelje-dušae pastirje in učiteljice žeaskih ročaih del aa aesistemiziranih mestih, dalje prejemki začasnih učiteljic ženskih ročaih del na sistemizlraaih mestih ter učiteljev za proučevanje na eksknreadaih šolah in se določijo za tovrstao učiteljstvo potaine in obedniae sedaajim razmeram primerno. — Petje in telovadba obvezna predmeta. Višji šolski svet je skleail. da sta petje ia telovadba pri usposobljenostaih izpitih na učiteljiščih obvezna predmeta za tiste, ki so posečali petje ia telovadibo kot učiteljiščniki. Tudi abiturijeati srednjih šol bodo kot učitelji morali polagati izpite iz telovadbe, petja in glasbe. Us,posobljene moči iz telovadbe in petja iroajo pot kompetenti prednost pred drugimi. — Usposobljenostni izpiti na državnem moškein učiteljišču v Mariboru. Na državaem aioškem učiteljišču v Mariboru so prestali v letošajem ipomladaaskem roku sledeči kandidatje in kaadidatiaje usposobljeaostai izpit: a) za meščaas k e š o 1 e: Debelak Zofija, Vanda Milan, Miklavec Pavla, Fajdiga Palmira, Kameašek Ana, Koser Julija, Fink Koarad. Ferjančič Fraac, Rode Viktor. Rozman Marija (z odliko) in Pečjak Rudolf, b) zaljudske šole: Lešaik Jože, Jošt Darinka, Pečaik Cirila (z odliko), Jaašovec Franc, Močevar Ciril. Šabec Angela. Kostanjšek Aagela, Piaao Mara, Novak Mara, Črako Draže, Kotaik Josip, Kosi Ema (z odliko), Šumljak Ivaa (z odliko). Domiakaš Makso, S. Fraageš Evfroziaa, Haberman Fr. Gačaik Jaako (z odliko). Specijalni izpit iz petja ia goslanja je napravil Šušteršič Viljem. c) S p c cijalni izpit iztelovadbe za Ijudske in meščaaske šole je napravil Lavrenčič Ivan. Razen tega je položilo 7 kaa- didatov(iaj) dopolailai usposobljeaostai izpit za sloveaski ačni jezik aa meščaaskih. 10 kaadidatov(iaj) pa na ljudskih šolah'. — »Šlovenski učitelj«, glasilo Slomskarjjev ni več strokovno glasilo učiteljstva, Tako je odločil višji šolski svet v svoji zadaji seji, ko je podaljšal rok vlaganja prošenj za mesto Maribor. češ, da razpis ai bil objavljen v kakšn&m strokovaem glasilu. Raztpis teh mest slcer res ni bil objavljen v »Tovarišu« ia tacii ne v »Popotaiku«, pač pa je bil objavljen v četrti številki »Sloveaskega ačitelja«. ki je izšla koacem aprila. Iz tega torej sledi, da se »Sloveaski učitelj« ae smatra več strokovaim glasilom uoiteljstva. To si aaj zapomaijo tisti okrajni šolsiki sveti oziroma tovariši aadzoraiki, ki objavljajo razpise slažb v »Slovenskem učitelju«, ae pa v naših strokovnih listih. Za raariborskega aadzornika g. Finka pa .ie zaačtlno. da je razpisal mesta v glasilu svoje ofganizacije. ne pa v glasilu orgaaizacije učiteljstva. Nekateri pravijo. da je s tem hotel koristiti sedaj nastavljenerma učiteljstvu v Mariboru. »Sloveaski učitelj« ai dosti razširjea ia bilo bi rnalo prosilcev. Drugi pa trdijo. da je ravao s tem hotel opozoriti samo svoje somišljeaike aa ta mesta. — V zadnji številki »Učit. Tovariša« ie objavljea razipis strokovaega tečaja za izobrazbo učiteljev obrtno - trgovskih predmetov aa obrtnih aadaljevalnih šolah. Tečaj se bode vršil na tehničai srednji šoli v Ljabljani od 8. julija do 6. avgasta t. 1. Prošaje za udeležbo aa omenjeaem tečaju je vlagati potom šolskih vodstov do 31. maja t. 1. aa ravaateljstvo tehaičae sredaje šole v Ljubljani. — Odbor ljubljaaskega učiteljskega društva pozivlja svoje člaae ia člaaice. da se v obilnem številu adeleže tega tečaja. Izprašaaih učiteljev za poučevan.ie na obrtno-aadaljevalaih šolah primanjkaje čimdalje bolj. posebao jasao se je videlo to zlasti v tekočem šolskem letu. ko se ]e bila otvcrila zopet obrtao-nadaljevalaa šola. V prihodajem šolskem letu bode pomanjkaaje izpi^šaaega učiteljstva še večje zlasti, če se otvori obrtno-aadaljevalna šola z nereduciranim poukom za vse obrtne vajeace. V interesu obrti ia napredka te šole je, da se čLm večje Število ačiteljstva adeleži razpisaaega tečaja. Merodajai čiaitelji naj bi mislili tudi na zopetno uvedbo risarskih tečajov za učiteljstvo obrtao-nadaljevalaih šol; tudi učiteljev-risarjev bode aedostajalo. - Obrtne nadaljevalne šole. Pod tem aaslovora je priobčil tovaris članek. v katerem pozivlja ačlteljstvo obrtno-aadaljevalnih šol k skupnemu nastopu. K stvari pripomaim. da tako društvo obstoji za učiteljstvo obrtaih aadaljevalnih šol za bivšo Kranjsko. Če se ae motim, je bil voljea predsednikom tovariš D. liumek, sedaaji ravaatelj meščaaske šole v Mariboru. Svetajem. da se društvo oživl In r<ravila v smislu sedanjih razmer preurede. V ta namen bi bilo dobro, da pri•lejo delegati posamezaih okrajev, kjer so obrtno-aadaljevalne šole k skupaemu se. staaku v začetka meseca septembra v I. jubljaao Cali dragam), ter si tam zadevo nrede tako. da bode odgovarjala današnjim razraeram. — Vsa cenjena šolska vodstva širom naše lepe Slovenije se prisrčao prosijo, sko blagovolijo iposlati podpisaaerau vodstvu po eno ia če mogoče tudi več različaih. že rabljenih razgledaic dotičnih krajev. katere razglednice bi izvrstno služile pri poaku doaiozaanskega oziroma zemljepisnega po-uka. ker celjski otroci, vzgojeni v prejšajem velenemškem dwha, pač še ne morejo imeti dosti pojtna o lepoti naših krajev v Sloveaiji. Z zaprošenimi razglednicami bi se pa dala ta vrzel kaj lepo izpopolaiti. Razglednice se prosi poslati uradno, v kuverti. Za blagohotno upoštevanje te prisrčne prošnje se ipriporoča in zahvaljuje že vaaprej vodstvo mestae deške osnovne šole v Celju. — Poučno predavanje o zasedenem O7emliu. Glavna podružaica Jugoslovenske Matice v Ljubljani priredi meseca junija t. 1. v enajstih največjih mestih naše države iiredavanje o našem zasedenem ozemlju. Piedaval bode vseačiliščni profesor dr. Fran Ileš'č. predavaaje bo pojasnjevalo okolo 100 skioptičaih slik z Goriške, Trsta, Notraajskega, Istre in Koroškega. Prcd ln po predavaniu bo pel dr, Kozinov kvartet (Dr. Kozina. Stegaar, Zavrsaa in Kragl) ^ajlepše slovenske lirične, umetne m narodnc pesmi. Predavanje združeno s koacertom se vrši v Osjeku, Novem Sadu, Beogradu. Kragujevacu, Nišu. Skoplju, Sarajevu. Mostarju. Kotorju, Dubrovniku in Splitu. Tako hoče naša Jugoslov. Matica zaiateresirati vso našo javnost širom kraljevine za naše neodrešene brate in sestre. Krasao zasnovane- mii podjetju aaše Matice ki bo poleg glavaega nameaa tudi mnogo pripomoglo k boljšenmi medsebojaemu spozaavanju Srbov. lirvatov in Sloveacev. želimo največjega uspeha. Na pot odidejo 30. maja. — Iz Murske Sobote. Z odlokom višjega šolskega svcta v Ljabljani je bilo prepovedaao poučevaaje veroaka v prekmarščiai. Katehet Kraaz, ki se ie po svoiem poročevalcu v »Sloveacu« jasao izrazil. da je ajegova ediaa želja. da čim prej zapusti Prekmurje ia odide aa Madžarsko. poučuje aaprej v prekmurščiai. Kleklove »Noviae« pišejo povodom tega odloka sledeče: »Kar pa je aajbolj graje vredno. je od'lok višjega šolskega sveta, da se prekmurski katekizem takoj odpravi iz šol in uvede slovenski katekizem, ki tra je izdala .lugoslovaaska tiskaraa.« Med vrstami je povedaao, da je izšel ta odlok iadi tega. da se proda zaloga sloveaskih !<atekizmov. ki se aahaja aa civilaem komisarijatu v Marski Soboti. — Res pa ]e, da poačuje kaplan Kranz še nadalje v prekmurščiai to. da bi oa rad izpečal še aerazprodaao zalogo vtihotapljenih prekmaskih katekizmov. »Noviae« aadalje pišejo, da se odpravlja sedaj katekizem. kQ s? bliža šolsko leto h koacu. Podlaga te irditve je, da se jc aa giraaaziji v Murski Soboti poačevalo po prekmarskem katekizmu in se ipoačaje i sedaj po izdaaem odloka višjega šolskega sveta. — Iz Zatičine. Šolska mladina je tu- kaj napravila dne 5. t. m. lepo šolsko ve- solico v draštveni dvorani. obstoječo iz deklaimacije, petjem in igro: »Mojškra K1 a r a«, katera je tako dapadla občin- stvu, da se je raorala v nedeljo 8. t. m. ia daaes 9. t. m. — v dan semaja — na splošao željo zopet poaoviti. Vselej — tri- krat — je bila velika dvoraaa aabito pol- na, kar zaači, da so se take šolske vese- hce ia predstave ljadstva zelo priljubile. -- Krasea uspeh je splošao vse navzoče zelo zadovoljil in je zbog obilega obiska v gmotnem obzira prav izdatao pripomo- gel, da dobi »Jugoslovenska Matica« od tega dohodka zaatea del v svoj prid in baš talko tudi foad za podporo šolske mla- diae. Vse — ponoviti moram — prav vse točke. ki so bile na sporedn. so se izvršile prav izvrstao. Otroci so zelo lepo dekla- mirali. prav lepo peli in izvrstao igrali. Osobito »palčki« so svoje uloge mojstr- sko izvršili. kar moramo javao prizaati in pohvaliti. Otroci so rzrazito lepo govo- rili. da je bilo veselje jih poslušati. Petje nas je kar očaralo. kajti tako lepega šol- sikega petja mladiae se malokje sliši. — Gospod Gorišek, aadučitelj - voditelj, je glede tega pouka zares imeaiten učitelj in srojitelj petja, zakaj vsa šolska mladiaa ooie kaj lepo. ia sicer tako. da to petje po- slušalce prav elektrizira. —¦ Velik trud je inielo vse tukajšaje učiteljstvo s poukom z ozirom aa to veselico in vse se je izvr- šilo prav izborno. Pohvaliti moram vse na velikem tradu: šolsko imladiao, go- spodičae učiteljice Leskovec. abe sestri Erjavec. g. ačitelja Kraševica ia osobito g. voditelja Goriseka. ki si ie pridobil ve- nec slave kot vodja te veselice. Pohvaliti Pa moramo tudi tambaraše. ki so dobro svirali. — Le tako aaprej! — Iz Pristave. Dne 24. pr. m. priredilo je aaše ačiteljstvo šolsko slavnost, pri kateri so malčki pev&ke ia igrdkazne rocke kakor uidi deklamacije Izvedli res prav dobro, posebno, če pomisllmo. da je bil to njih prvi nastop. Srečao roko je imelo ačiteljsivo pri izbiraaju saovi, ki je bi!a kakor nalašč prikrojena za aarodao m!ačae kraje kakor je Pristava. Le aaprej ga. Mušičova ia gdčna. Goričaaova! Vaše clelo mora ia bo rodilo sad. — Ne moremo pa lahko aaieti, zakaj se šolske prireditve tudi obdačajejo. Dohodek je itak maleakosten. t»a še navadno (kakor v Pristav/) nameajea revnim šolarjem ia Jugoslovaaski Matici. Moida bi poverjenlštvo UJU z dobro besedo kaj doseglo. Šolske prireditve bi se pomaožile, namen pa je v vsakem oziru idealea. — Iz MetHke. Učenci in ačeake VII. razreda metliške šole so bili priredili 4. in 5. maja pod nadzorstvom razredne učiteljice tov. Ande Benkave in nadučitdja tov. Konrada Barleta majaiški izlet v Adlešiči, Bojaace ia Čraomelj. Prišedši v četrtek pod mrak v Adlešiči, sta izletaike pokrepčala z gorkim čajem ondotni nadiučitelj tov, Božo Račič in njegova goSpa. Ko šo si šolarjl ogledali okolico. so šli v grad Podbrežje, kjer jih je sprejel čez noč pod svojo gostoljubno streho graščak g. Peter Rauoh. Ta so bili zopet jako lepo pogoščeai. Gospod in gospa sta sl na vso moč prizadevala, da se je šolska mladež kar najbolje veselila ia zabavala. Tu. v ndktiaaji vitešiki dvorani, je podal tov. Račič izletnikom kratko zgodoviao o Podbreškem gradu. Drugo iutro je kreaila rr.ladež na Bojaace. Spemljala sta jo tov. B. Račič in P. Rauch, ki je bil med potoma vedao od dečkov ia deklic obkrožen, katere je s svojim himiorjem zabaval. Na Bojancia sta izletaike prav prisrčao sprejela tovariš Aleš Šoštarič In ajegov brat. Nato so šli k pravoslavnl maši. Po koačaai slažbi božji so opazovali pred cerkvijo kolo, katerega so plesale brhke pravoslavae Bojaake. Potem je tovariš §oštarič razdelil izletaike po dva ia dva skupaj ter jih dirigiral v posamezae hiše, ki so se bile že poprej izrekle. da jih bodo pogostile. Ta daa. Jurievo, je aamreč na Bojaacih največji prazaik v letu. Mladiaa je bila kljub razaieroma težki poti kar aajbolje razpoložeaa. Nemmorao je prepevala aarodae pesmi. kar je prebivalcem močao ugajalo. Še prehitro je potekel čas. ko se je bilo treba posloviti od aadvse ljubezalvih bratov Soštaričev ter jo mahaiti v Čraoinelj in od ta aazaj v Metliko. Uprava Beaediktove lesae iadustrije je bila tako aakloajeaa. da je dala brezplačao aa razpolago uporabo gozdne železaice od Bojaac do Čraomlja. Izletaiki so se vraili v Metliko sicer malo utrujeai, dragače pa čvrsti ia zdravi. Ne morejo pozabiti teh lepih izletnih dai. Bodi izrečeaa tem potom vsem. ki so se izkazali mladim izletnikom tako naklonjeni, kar najtoplejša za'ivala. A. B. = Izpit za poučevanje slovenske steucgrafiie na sredajih šolah je aapravll v l.iubljam Rudolf Rakuša, učitelj aa šoli ] ajtersberg-Krčevina. — Sromlje pri Brežicah. V aedeljo, dne 8. t. m. se je vršil v Sromljah prv[ rodbiaski sestaaek, ki je bil jako dobro obiskaa. Govoril je takajšnji začasai šolski vodja »O sporaziiimnem delu doma s šolo«. Poslušalci so z zanimaa.1am sledili govoraika. — Dne 24. maia je državai praznik sv. Cirila ia Metoda. —Tov. Josip Pajtler, učitelj v Pekrah pri Limbuša, aazaaaja. da se radi visokih cen tvariae za aagačenje ae bavi več js tem delom. Dobiva pa kljab temiu še vedao naročila. a jih ae aiore izvršiti, ker aiaia potrebaih saovi/