Siev 229. Posamezna številka stane 1 Din. V I,Mini, v sreilo flne 18. oklobra 1922. Leto L. '■-"1 • Naročnina saaa za driavo SHS: a) po polti mescino Din IS b) dostavljeno ne dom mesečno....... 10 za inozemstvo: mesečno ....... Din 20 iS Sobotna izdaja: = T Jugoslaviji ..... Din 18 t inosemstvn ..... „ 33 Mesečna pnloia: Otstalft SKSZ SV Uredništvo ie v Kopitarjevi nlloi Stev. 8/IH. Rokopisi m ne vračajo; netranklrana pisma ie sprejemal«. Oredn. teleL Str. 50, npravn. štv. 328. s Cene inseratom: s Bnestolpna petltn« vrsti malt oglasi po Din. 1'— In Din. 15«V veliki oglasi nad 45 mm vl^ štne po Din. 2 —, poslana Itd. po Din. 3"—. Pri večjem naročita popust Izhaja vsak dan lzrzemB' ponedeljka ln dneva po praj> nikn ob 5. ml zjutraj. Oprava ]• v Kopitarjevi ni. 8. — Bacnn poštne km. lfabljanske it. 650 sa naročnino In št. 349 za oglase, sagreb 39.011, sarajev. 7563, praško in dana). ?4.7ff7 šolstvo na Holandskem. 40 letni šolski boj na Holandskem se je zaključil 1. 1920 z novim šolskim zakonom, ki je prinesel vsestranski toliko za-željeni mir. L. 1857., 1863. in 1878. so bili izdani šolski zakoni, ki so vpeljali brez-versko državno šolo. Katoličani so se postavili takoj na lastne noge ter si z neprimerno požrtvovalnostjo ustanavljajo last-ae verske šole, katere so morali plačevati dolgo vrsto let iz lastnega žepa. — Katoličanov je na Holandskem približno 2 in pol milijona proti 4 in pol milijonom protestantov. Socialno in politično so tako iz-borno organizirani, da je javno priznano, da je samo njihova strnjena falanga rešila po svetovni vojni Holandijo boljševiške revolucije. Izmed 100 poslancev jih je 34 v katoliškem klubu in ž njimi tvorijo krščanski protestantje (22 poslancev) konservativno večino. Ta vlada, ki pod pred-sedništvom Ruys de Beerenbrouck-a (katoličan) vodi usodo Holandije od 1. 1918., je ustvarila novi šolski zakon, ki odgovarja na eni strani najmodernejšim zahtevam časa, na drugi strani pa se opira na izrazito krščanska načela. Značilno je, da je ustvaritelj tega šolskega zakona protestant dr. Th. de Visser, ki je minister za uk, umetnost in vedo v koalicijski krščanski vladi. Podajmo nekaj glavnih potez novega zakona: V strokovnem oziru so ljudske šole trojne: navadne (7 letni pouk), nadaljevalne (2 letni nadaljni pouk) in razširjene (3 letni pouk po 6 letnem navadnem). Vse te šole so ali državne ali privatne: prve upravlja in vodi država, druge pa privatne korporacije. Novi šolski za-con je postavil v bistvu načelo, da so državne in privatne šole enakopravne in da vživajo v enaki meri podporo države, oz. občine. Med enakopravnimi činitelji naj se razvija svobodna tekma, ki bo koristila v največji meri napredku izobrazbe m vede. V državnih šolah velja načelo najstrožje verske nevtralnosti: na splošno veli zakon, da se morajo tudi v teh šolah otroci navajati h krščanskim in državljanskim čednostim, verouk pa mora poučevati veroučitelj dotične konfesije in sicer med šolskim časom ob urah, določenih v sporazumu s cerkveno oblastjo. Glede privatnih šol veljajo sledeče določbe: Ako občinski odbor sprejme ponudbo kakega zavoda ali juristične osebe za ustanovitev privatne šole, plača občina stroške za stavbišče, za stavbo in prvo opravo šolskega poslopja. Šolsko vodstvo mora založiti občini kavcijo v znesku 15 % stroškov, svota, ki se šolskemu vodstvu v obrokih vrača, ako šola uspeva. V slučaju, da pade število šolskih otrok za več let pod 25, zapade šolsko poslopje občini. Vzdrževanje privatnih šol gre na stroške javnih fondov: in sicer polaga šolsko vodstvo vsakoleten račun, ki se takole poravna: Država plačuje vodstvo in učiteljsko osobje, vse druge stroške (vzdrževanje poslopja, kurivo i. t. d.) pa občina. Za pripravo učiteljskega osobja na privatnih šolah služijo privatne pripravnice, ki lahko vsmerijo ves pouk v verski tendenci. Država da vsakoletno odškodnino za stavbišče in poslopje, plača vodstvo in učno osobje in prispeva s pavšalno svoto k vzdrževanju privatnih pripravnic. Glede učnega načrta na privatnih Šolah bodi omenjeno, da mora na splošno soglašati z učnim načrtom državnih Sol, pa se sme z dovoljenjem šolskega nadzornika (državnega) toliko spremeniti, da lahko zadošča konfesionalnim potrebam dotične šole. Privatno versko šolstvo se je na Holandskem bujno razvilo in tekmuje posebno zdaj na celi črti z državnim. — Ho-landija, ena najbogatejših dežel sveta, ki leži na križišču treh mogočnih narodov Angležev, Francozov, Nemcev, je mnenja, da obstoja prava demokracija ravno v zn-šfiti svobode za manjšine in se zaveda, Ia se more pravi državni blagor le razviti, ako je verska Bvoboda resnično zajamče- na! — Državni šolski monopol, kakor ga pa predvidevajo dosedanji ljudskošolski načrti naše vlade, zadavi naravnost versko svobodo in uniči prav nalašč vsako svobodno tekmo od strani privatnega šolstva, da je lahko vsakokratna vlada tudi gospodar nad ukom, znanostjo, vedo: to se pravi, da se abecedarija, geografija, ma- tematika i. t. d. podržavi, oz. postrankari! Tak državni šolski nagobčnik je dober za kake nomade, eskimos ali Indijane, kjer ni privatne iniciative, ne pa za nas, ki imamo tako vzorne privatne zavode po vseh večjih mestih. Mi korakamo za zahodno kulturo, kjer velja parola: Svobodna šola brez državnega monopola. Francosko - rusko prijateljstvo. Pariz, 17. okt. (Izvirno.) Herriot se vrača od svojega potovanja iz Rusije v Francijo. Iz intervjuvov, ki jih je dal dopisnikoma >Excelsiora in »Journala v Berlinu, se da posneti, da je lyonski župan zelo zadovoljen z rezultati svojega potovanja in razgovori, ki jih je imel s sovjetskimi komisarji. Po zatrdilih Herriota jc razvoj, ki se pripravlja v sredi boljševiškega režima, tak da mora razpršiti predrazsodke, ki jih ima zapad napram Rusiji. Zdi se tudi, da so Rusi, ki nikakor niso premagali svojega nezaupanja do Nemčije, pripravljeni sporazumeti se s Francijo in pričakujejo, da se poda v Moskvo komisija, sestavljena iz industrijcev, finančnikov in politikov. Herriot izjavlja kot odločen pristaš trgovinskega sporazuma z Rusijo sledeče: >Rusi nikakor ne prezirajo dolgov, ki jih je napravila v Franciji stara vlada, toda brez vsakega dvoma je, da jih spričo sedanjega gospodarskega stanja ne morejo plačati. Oni so pripravljeni jih priznati pod dvema pogojema: da se jim dovoli večletni moratorij in večje posojilo. Herriot, ki je bil na velesejmu v Niž-njem Novogorodu sprejet ob zvokih marse-Ijeze, je povabil čičerina, da se udeleži velesejma v Lyonu spomladi 1923. leta. Herriot je na povabilo Trockega prisostvoval tudi paradi rdeče armade, koje efektivno stanje ceni on na 900.000 mož in katera je izvrstno uniformirana, oborožena ter izvežbaua. Značilno je, kako Herriot konča svoje poročilo: >Večkrat smo videli mužike, kako so iz hvaležnosti napravili znamenje sv. Križa, ko smo se jim predstavil kot Francozi.« Seja narodne skupščine. HAUSLERJEV GOVOR. — SPREMEMBA ZAKONOV 0 SPLOŠNI UPRAVI. Belgrad, 17. okt. (Izv.) Danes ob 11. dopoldne je podpredsednik V u j i č i č otvoril sejo narodne skupščine. Tajnik dr. Janjič je prebral zapisnik zadnje seje, ki je bil odobren. Današnje seje se je udeležil tudi Ra-dičev disident dr. Karlo H a u s 1 e r, v časnikarski loži pa tudi Radičev poslanec Vinko L o v r e k o v i č. Zemljoradnik posl. Stajic je stavil ustmeno vprašanje na podpredsednika, zakaj je notranji minister prepovedal shode v Dalmaciji. Podpredsednik Vujičic na vprašanje ni odgovoril, marveč je poslanca napotil do notranjega ministra. Nojtranji minister Timotijevič je odgovoril, da je shode prepovedal zato, ker so zem-ljoradniški poslanci na shodih v Dalmaciji hujskali proti oblastem in psovali matere in očete današnjih predstavnikov vlade v Belgradu. Nato je dobil besedo poslanec dr. Karlo Hausler, ki je najprej pozdravil vse tovariše poslance. Povdaril je, da je srečen, da je tu. Želi, da ga sodijo po delovanju kot sodelavca v parlamentu. Svoj prihod v Belgrad je motiviral s tem, ker smatra, da mu izvolitev za poslanca nalaga, da nosi del odgovornosti v parlamentarnem delu. Naglaša, da ga je minulo potrpljenje Radiceve abstinence. Opisuje zgodovino svojega delovanja od dneva, ko je bil izvoljen za poslanca in pravi, da je bi! prepričan, da so vsi poslanci Radiceve Izjava radičevca lovrekoviča. Belgrad, 17. okt. (Izv.) V Belgradu sc nahajajo še nekateri Radičevi poslanci. Poslanec Lovrekovic je med drugim izjavil, da je smatral za potrebno, da se razgovar-ja samo z republikanci, socialnimi demokrati in z g. Davidovičem. S sedanjo vlado se ne more pogajati, ker ta noče uvideti, da je hrvatski narod v pravici. Pred novimi volitvami sploh ni govora o sporazumu. Končno je izjavil časnikarjem: Če bi mi sedaj prišli v parlament, bi ns imeli od tega koristi niti Srbi niti Hrvati. Mi bi s tem skupno padli v še večji prepad. Radikali zahtevajo trgovinsko ministrstvo. Belgrad, 17. okt. (Izv.) Muslimanski klub ima jutri sejo, na kateri bo minister Omerovic poročal o razgovoru z Nikolo Pa-šičem o položaju in posebno o Pašičevi nameri, da se resort ministra za trgovino in industrijo odvzame muslimanom Tn da radikalom ter na ta način reducira število muslimanskih ministrov, stranke na volivnih shodih govorili tako, <\n se je videlo, da pojdejo vsi v Belgrad. Nato je prebral izjavo, katero je podal ob priliki svojega izstopa iz Radiceve stranke ter je analiziral stavek za stavkom. Glede Radiča je izjavil, da je ta s hipnotično močjo držal skupaj svoje poslaniške tovariše. Končno se je spominjal pokojnega kralja Petra in ga imenoval heroja, ker je dovršil veliko delo osvoboditve. Po govoru dr. Hauslerja se je prešlo na dnevni red: Zakon o spremembah v zakonu o splošni upravi, s katerimi se člen 23 tega zakona spremeni in se glasi: Do 1. septembra (?) se mora izvršiti imenovanje oblastnih velikih županov. Notranji minister mora pripraviti vse, kar je potrebno za nameščenje in začetek poslovanja oblastnih uprav. Spremenjen je tudi čl. 26, ki se glasi: Veliki župani se delijo na tri razrede: 1. razred z letno plačo 10.000 dinarjev, 2. razred z letno plačo 9000 dinarjev, 3. razred z letno plačo 8000 dinarjev. Dalje je spremenjen drugi del člena § 3., ki se glasi: Prva tri leta se morejo za oblastnega velikega župana imenovati samo tisti višji uradniki in javni delavci, ki imajo fakultetno izobrazbo in 10 let držav, službe ali javnega dela. Po kratkem govoru notranjega ministra Timotijeviča in poročevalca, se je vršilo poimensko glasovanje. Vse spremembe so bile sprejete. NOVO ZASEDANJE SKUPŠČINE 20. OKT. Belgrad, 17. okt. (Izv.) Včeraj je kralj podpisal ukaz, s katerim se zaključuje sedanje zasedanje narodne skupščine in ot-varja novo zasedanje, ki se prične 20. okt. Trgovinska češko-mažarska pogajanja. Bratislava, 17. okt. (Izv.) Danes so se v Budimpešti pričela trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Mažarsko. V svOjMh pozdravnih govorih sta predsednik mažarsko komisije Wodianer in predsednik češkoslovaške komisije Dvoraček naglašala, da so sedanja pogajanja le nadaljevanje že lani započete akcije in sta izrazila upanje, da bodo ta pogajanja mnogo pripomogla do utrditve prijateljskih odnošajev med obema državama. Rusko-poljski odnošaji. Moskva, 17. okt. (Izv.) Pooblaščeni zastopnik sovjetske vlade v Varšavi, Obolen-ski, je izjavil, da so se rusko-poljski odnošaji znatno zboljšali. Te dni pride v Moekvo Občni zbor »županske zveze za Slovenijo« ho v nedeljo, dne 22. oktobra 1922 v LJUBLJANI, v knjižnični dvorani JugChikago Tribune« javlja iz Aten, da je izjavil vrhovni poveljnik grških čet v Trakiji, da dežele ne more izprazniti v določenem roku zaradi nedostatnega prevoznega materijala francoskih železnic v Trakiji. LL0YD GE0RGE SE PRIPRAVLJA. London, 17. oktobra. (Izv.) Lloyd Ge-orge se je danes podal na deželo. Pred svojim odhodom je imel važna posvetovanja s Churchillom, Birkenheadom in s Chain-berlainom. V soboto po namerava imeti v Nevv-rastlu svoj veliki politični govor. D EMISIJA KRASSINA. London, 17. oktobra. (Izv.) Iz Rige javljajo, da je ljudski komisar za zunanjo trgovino, Krassin, demisijoniral. JAPONCI IZPRAZNJUJEJO VLADIV0-ST0K. Moskva. 17. okt. (Iz.) Japonci so pričeli izpraznjevati Vladivostok. Evakuacija bo končana do 25. oktobra. REVOLUCIJA NA KITAJSKEM. London, 17. oktobra. (Izv.) Reuter javlja iz Pekinga, da je na Kitajskem izbruhnilo revolucionarno gibanje v nekaterih proviucali. Važna objava hrvatskega bloka. Na svoji soji dno 14. t. m. je sprejel hrvatski blok sledečo resolucijo: Osrednji odbor hrvatskega bloka jo razpravljal na svoji seji 14. oktobru t. 1. tudi o belgrajskem kongresu demokratske stranke, ki je }M) tridnevnem zborovanju (ilne 10., 11. in 12. oktobra) ob nemem molku predsednika Davidovica in poslanca Angjeliča sprejel na znanje in odobril vso dosedanjo Pušioevo in Pribičevičevo nasilniško in centralistično politiko, ki znova enostavno prezira ustavno izraženo voljo hrvatskega naroda sploh, zahteve hrvaške republikanske poslanske večine pa še posebej. S to resolucijo je demokratska stranka torej pokazala, da v nji nima nihče poguma, javno priznati zločinov nasilnega belgrajskega centralističnega režima proti hrvaškemu narodu in da demokratska stranka kot celota še vedno računa s tem, da bo z dosedanjim nasiljem in brezzakonjem zlomila enodušni odpor hrvatskega naroda. Kot prvi znak, da se v tem ljuto vara, zaključuje osrednji odbor hrvatskega bloka, da se z nobenim zastopnikom demokratske stranke in- z nobenim njenim odposlancem ne more več razgo-varjati o iskrenem in pravičnem sporazumu med Hrvati in Srbi. Hrvatski blok pa upa, da l>o srbsko ljudstvo preko takih državnikov in politikov, ki v glavnem pravilno razumevajo potrebo poštenega sporazuma med Hrvati Ln Srbi, kmalu, zlasti pa pri bližnjih volitvah, za vedno onemogočilo današnje vlastodrž-ce, ki so glavna ovira temu, da med Hrvati m Srbi kot med dvema enakopravnima narodoma ne pride do poštenega razgovora, kamo U do iskrenega in pravičnega sporazuma«. Italijanska gospodarska pomoč Reki. Tekom minulega meseca je posredovala v Rimu za najnujnejšo gospodarsko pomoč Reki deputacija reških industrijcev in trgovcev. Po daljših posvetovanjih je bil sklican ministrski svet, ki je dovolil Reki pomoč v treh točkah. Italija dovoli Reki 1. potrebnu sredstva za popolno zamenjavo denarja, 2. posojilo reški Hranilnici (Cassa di Risparmio) za hipotekarne kreditne operacije in 3. znatne carinske olajšave v prometu z Italijo. Posojilo pod točko 2. ima kasneje služiti kot temelj za ustanovitev močnega italijanskega kreditnega zavoda na Reki. in Južna Ironija usode je hotela, da izvršili italijanski fašisti vpad v anektirane Juž. Ti-role prav ob času, ko je Koroška slovesno proslavljala svojo »zmago« ob drugi obletnici plebiscita, listi Italijani, ki so bili od koroško-avstrijskih Nemcev najbolj čaščeni pred dvema letoma in ki so stali v bojni opremi že pripravljeni ob črti Št. Vid—Trbiž za morebitno pomoč in oboroženo intervencijo v korist »ogroženi« Koroški, prav tisti Italijani so danes predmet največjega gnjeva od strani koroških Nemcev. Kako usoda maščuje vsako politično nepoštenost! Že lani so celovški listi odkrito priznali, kako so koroške Nemce Italijani le gospodarsko izkoriščali in jim izpred nosa po- brali in pokupili vse, koliko, se jo le dalo. Zabavljali so čezrivje in jih iubeznivo obkladali s »Katzelmacherji«. i>anes pa jih nazivlje »Kfirntner Tagblatt« — roparje Južiu' Tirolsko. Sicer se strinjamo popolnoma s tem naslovom, ker ka j drugega kol j roparsko divjanje ti fašistovski nastopi pač niso. Ampak le konstatirati smo hoteli, da boli tudi koroškega Nemca, kadar je tepon. Zato se no čudimo, da daje člankar v 231. štev. »flmtner Tagblatta« duška svoji bo J ločini, ko piše pod naslovom »Freudentag in Karnten Trauertag in Tirol«, da je 10. oktober dan, ko je roparski sosed na jugu,- šiloma potegnil uaBe biser Južne Tirolske, razbil enotnost dežele in uvedel nasilno gospostvo, ki zasluži v resnici naslov t i ran.siva. Posebno bolesten je torej dan 10. oktobra za deželo Andreja Hofer-ja; pretrgane so strune mi ovne pogodbe, ki da so hinavski bledle o pravicah in varstvu nacionalnih manjšin ... itd. Potem napade člankar rimsko vlado Ln ji očita pošteno »porcijo hinavščme«. Naposled pa se potrka na prsi, češ: hvala Bogu, da mi nismo taki, kajti tudi na Koroškem so drugo-rodci — Slovenci, a niti ljubljanska »Hetz-presse« (1) ne poskuša primerjati usodo koroških Slovencev z ono nemških Tirol -cev. — Gotovo mora vsak kulturen človek, posebno pa šc nii s stališča krščnaskih načel ljubezni do bližnjega obsojati divjaštva italijanskih fašistov, ki jih nič manj ne občutijo naši bratje in sestre v Primorju, kot Nemci v Tirolah. Toda korošld Nema" naj popred potrkajo na lastne grešne prsi Ln se spomnijo dejanskih krivic, ki jih je žc storil njihov >Heimatdienst« nad ubogimi našimi rojaki na Koroškem, ki so ravno-tako ljudje pred Ropom kot Nemci na Tirolskem. Kaj čudno se spričo vsega tega čita v >Klagenfurter Zeitung« (št. 210, 10. olrt. 1922) članek »Karntcns Freiheitskampfe«, ki poroča o velikanski spominski prireditvi v glasbeni dvorani povodom obletnice plebiscita. — Ondi je govoril med drugimi tudi deželnega glavarja namestnik Schumu in p-ivdarjal. opominjajoč se prevrata: Ple-naželini sosed (t. j. Jugoslavija) je zrl na del naše dežele. Sprva se jo pogajal korošld narod, na to je prijel za orožje. Spoznali smo, da se dado velike, važne odločitve isveni le s filo. (Podčrtali mi.) In tudi za bodočnost naj velja, da niso vselej pogajanja pot k cilju ... Koliko nasprotne ideologije v izvajanjih člankarja v »Kt Tagbl.« 1n govornika po »Klgf. Ztg.« A vzlic temu — kako sorodstvo idej obenem! F. K-n. Politične novice. -f Shod SLS v Preserjih se je vršil minulo nedeljo. Poročala sta poslanca Gostin-čar in Stanovnik o političnem položaju ter o boju SLS za avtonomijo. Zborovalci so glasno pritrjevali izvajanju obeh govornikov ter izrekli zaupnico Jug. klubu. + Krivico bi delal »Slov. Narodu kdor bi mu očital, da je dolgočasen. To pa res ni. Le berite njegove notice o občinskih volitvah, pa boste videli, kako dobro se boste počutili. »Narodove« volivne notice in Elsafluid vam prežene vsako putiko. Da naši bralci, ki niso tako srečni, da bi brali ta časnikarski Elsafluid iz Knafljeve ulice, naj se s to medicino seznanijo v ponatisu. »Narod« zdravi živce tako-le: >Snoči so imeli Gosarjevci in Peričevci odločilno posvetovanje glede skupnega nastopa. Kakor nam poročajo, se je med njimi dosegel popoln sporazum. Peričevi socialni demokrat-je in Gosarjevi katoliški komunisti nastopijo pod eno firmo, ki bo nosila ime: >Stranka delavcev«. V konservativnih kle- rikalnih krogih se je pojavil velik odpor proti Gosarjevi struji, zlasti med obrtniki in duhovniki. Tudi ta struja namerava nastopiti samostojno, dasi so na delu uplivi, ki bi radi to preprečili... Po dosedanjih pripravah sodeč, lw>do posegle v volivno borbo lele stranke in skupine: 1. Jugoslovanska zajednica; 2. Demokratska stranka; 3. »Stranka delavcev« (komunisti, Gosarjevi katoliški komunisti in Peričevi socialni demokratje); 4. Socialistična stranka Jugoslavije (Bernotovi socialni demokratje) in eventuelno 5. SLS.« Tako je dobri in slari »Narod« [»ovedal vse tisto, kar članstvo revmatičnih pivskih omizij tako — rado sliši. Ampak vseeno se pozna notici, da g. Iv. Hribarja ni bilo v Ljubljani Vlada nc ho odstopila? 15. t. m. je imel ministrski svet sejo, na kateri je g. Pašič izjavil, »da ne vidi nobenega vzroka za predajo ostavke.« Tudi lo se bo še-le videlo, »če je treba vlado rekonstruirati.«*: Ministrski svet je popolnoma soglašal z mnenjem Pašičevim, da »položaj vlade nije uzdrraan.« Gospodje bodo torej vladali mirno in nemoteno še toliko časa, dokler se bo svetil na dnu državne blagajne še kakšen ameriški izposojeni dolar. Ko pa tega ne bo več, bo rekla vlada z ranjkhn Freuden-reichovim graničarjem: »Pijmo, pak ide-mo!« 1- Pa šič contra P rotit'. Pašič namerava predložiti v radikalnem klubu resolucijo, s katero hi so klub izrekel proti vsaki reviziji ustave. To resolucijo hi morali seveda sprejeti tudi Protičevi pristaši ali pa izvajati posledice. Sprejem slične resolucije bi zahteval Pašič kasneje tudi od demokratov, kar bi prisililo demokratske levičarje, da opuste svoje namere. -t- Posvetov« n je Pašicovo * Omerovi-čem in s Pncljein. ^Pravda« javlja, da se jc Pašič v nedeljo razgovarjal z Omerovi-čem o političnem položaju. "Pravdam pravi, da se je Omerovič strinjal s Pašicem v toliko, da je zagrebški kongres koalicijsko vlado oslabil. Pašič je sicer priznal, da so se demokratje izrekli za neko kompromisno resolucijo, a v bistvu obsega sprejeti kompromis vendarle dva politična pravoa, vsled česar vsak trenotek lahko pride do akutne krize v vladi. Zato se bo v najkrajšem času posvetoval z Davidovičem, da bo vedel natančno, pri čem je. % + Zagrebški kongresisti nameravajo, kakor javlja »Politika« začeti izdajati tudi v Belgradu svoj list in omejiti svoje nadalnje delovanje le na časopisno propagando. -f- Radič zopet nepomirljiv«? V zadnjem »Slobodnem Domu« poroča Radič, kako se mu je godilo 8. t. m. v Podravini. Tu je imel ta dan s svojimi pristaši dogovorjene ^prijateljske sestanke« v Drnju, Sigetcu, Hlebinah in Novemgradu. Spremljala sta ga dr. Pernar in dalmatinski župnik Ciril Banič. Ko je oblast za te nameravane sestanke zaznala, je takoj odredila, da orož-ništvo sestanke razžene. In res so orožniki, razen v Drnju, povsodi vdrli v zasebne hiše in kljub vsem Radičevim ugovorom raz-gnali ljudi, poslužujoč se pri tem brez usmiljenja puškinih kopit in žilovk. V Novemgradu je silen dež prisilil orožnike in ljudi, da so ostali vendar pod streho. Tu so sedaj ljudje zborovali in govorili »neustrašeno in nepomirljivo.« Radič je svoj govor zaključil s temi-le besedami: ,>Sedaj vidite, kako prav sem imel, ko sem na prvi seji naše hrvatske republikanske poslaniške večine rekel, da je v Belgradu nasilna, nesposobna in čimdalje tembolj prezirana vlada nekoliko gospode, a v Zagrebu da je miroljubno, preizkušeno in neustrašeno zastopstvo enega celega naroda, ki je v svojem I hrvatskem narodu z vsakim dnevom jačje, | pa bo tudi v Evropi in ostalem svetu pola- goma čimdalje bolj znano in ugledno. Pro past nasilnikov je gotova stvar, a naša po polna zmaga ni več daleč.« To vsi že davn< vemo, da je sedanja vlada nasilna in nespo sobna, pa tudi da se ji majejo tla, pa ne p< zaslugi Radičove abstinenene politike. Dru gi viri povedo, da se Radicu na njegoven potovanju ni godilo dobro samo od stran vladnih organov, ampak tudi od strani nek danjih njegovih pristašev. Ti so slišali pre od Radiča samo nepomirljive besede in se daj ga ne razumejo, ko se je izjavil za spo razum. Zdi se, da je Radič pod pritiskon razmer, ki jih je sam ustavil na Hrvatskem sedaj zopet na umiku in da iz njegove oh ljube, da pojde na Kumanovo in v Prago ne bo nič. -j- Težavna razmejitev med Jagoslavi jo in Romunijo. »Adeverul« javlja, da raz mejitev med Jugoslavijo in Romunijo n< napreduje tako, kakor bi bilo želeti, ker s< Jugoslavija brani izprazniti nekaj obmejni] občin. Zato sta se obe državi obrnili m francosko vlado s prošnjo, da imenuje ko razsodnika v spornih vprašanjih maršali d' Esperav-a. 4- Facta proti demisiji. Italijanski !a šisti skušajo povzročiti vladno krizo & pred sestankom parlamenta in spraviti m vlado Giolittija, ki naj bi vodil nove volit ve. Facta se pa brani in pravi, da vladi ne bo odstopila proi. dokler ji parlamen ne izreče nezaupanj Gonja proti Facti s nadaljuje. FaSistovska akcija na Madžarskem Svojo posebno »akcijo« pripravljajo turi madžarski fašisti. Njihovo stevio znaži 12.000 in razpolagajo baje tudi s topovi. Tr dijo, da hočejo vreči sedanjo vlado in v« oblast prevzeti sami. Kot prvo pomoč so do bili iz Italije 1 milijon lir. — Kakor izgledi stoji fašistovsko gibanje v Italiji in na Mad žarskem v ozki zvezi. — Državui svet, kakor smo poročali se je konstituiral v 6 sekcij. Prvemi odseku, čegar naloga je proučevati in ii dajati odločbe finančne narave, predsedu je Mil. Markovič. Člani so: A1. StaniSft Mira. Karič, dr. Štefan Sagadin, Ivan Ška rija. — Drugemu odseku načeluje dt| Tugomir Alaupovič, člani pa so: Dim. Po povic, dr. M. Djurdjevič, dr. Fran Potor njak, dr. Makso Rožič. Ta odsek se bo ha vil z zadevami iz področja upravnega so dišča v Sarajevu ter s predlogi in resitva mi in pritožbami iz področja sledečih mi nistrstev: javna dela, železnica, narod n zdravje in kmetijstvo. — Tretji odsek Živ. Živanovič, uač., člani: dr. Poličevifl II. Djukanovič, Živ. Arandjelovič; Delo krog: upravno sodišče v Belgradu in Skop lju ter zadeve sledečih ministrstev: min predsedstvo, notranje, šume in rude, pošt« — Četrti: Jer. Stankovic, načelnik; čl* ni: Pet. Petrovič, Vel. Vulovič, dr. Dom, Mazzi, M. Mušicki. Delokrog: upr. sodišč« v Dubrovniku ter ministrstva: pravda, proi sveta, finance. — Peti: Rad. Filipovimi načelnik, člani: Mih. Radivojevič, Ibrahifl beg Deftedarevič, dr. Radoje Jovanovic Lazar Jankulovič. Delokrog: upravno so dišče v Celju (tedaj slovenske zadeve ter ministrstva: vojno, trgovinsko, agr. it forma, vere, soc. politika, izenačenje zako nov. — Šesti odsek: Preds.: Miloš P« unovič, člani: M. Rajčevič, M. Cerovič, J( vari Bogdanov, dr. Sava Vukanovič. Dele krog: upr. sodišče v Zagrebu ter posehf še sledeče zadeve: ureditev okrožij i okrajev, o okrožnih, okrajnih in občinski proračunih, zakonu o občinah in monopc lih. Nadzira obč. samouprave, rešuje spo re o pristojnosti itd. Packa. Francoski napisal Rene Bazin venil A. B. fDalic.l 34 Poslo- Ko pridem do sape, ntu pravim: — Po vašem pismu sem sklepal, stric, da boste prej tukaj. — In dobro si sklepal. Dva dni sem že v Parizu, v Grand-Hotelu. Nastanil sem se tam radi izborne kuhinje, o kateri mi je prijatelj Iiublette, saj ga poznaš iz Bourge-sa — rekel: »Mouillard, predno izročite svojo pisarno v druge roke, si morate to ogledati.« — Da sem za to vedel, hi vas bil poiskal, stric. — Saj bi me ne našel. Ves, najprej opravki, potem ostalo, Fabien. Obiskati mi je bilo pet advokatov in tri notarje. Saj veš, da take stvari ne počakajo. Obiskal sem jih, po opravkih pride na vrsto ono, kar mo vleče. Evo me tu. Ali ti je prav pri Foyotu? — Seveda, stric. — Naprej torej, stričnik! Pariz stori človeka veselega. Stričev obraz kaže vso veseloet, pa ne samo veselost, ampak tudi podeželsko nerodnost. Tisti, ki naju srečavajo, se ustav-jajo in spotikajo oh njegovi postavi in razmerju taiste do površnika. S palico pritrkava po lesenem tlaku, občuduje Wallace-ovo filantropijo, ustavlja se pri emajliranih načrtih ulic in ae glasno čudi nad živahnostjo Vaugirardove ulice. Večerja je izborna, tako more pripraviti le dober striček pridnemu nečaku. Gospod Mouillard že od nekdaj ljubi šamber-tinca, zato naroči dvoje steklenic. Popije prvo celo in druge polovico, pri tem se ravnotako pridno zalaga z jedačo, ne da bi nehal le za trenutek govoriti. Njogova navada je, da govori prav glasno. Pripoveduje mi o dveh najlepših procesih preteklega leta: prvi neka razporoka, drugi beg mladoletne deklico z ljubčkom. Mislil sem, da hoče stric pri tem na kaj namigavati, toda zmotil sem se. Vso zadevo opisuje kot dile-tant, ne da bi pozabil opisati dogodke pred tem in pri glavni razpravi. Mislim, da bi ravnotako ravnodušno pripovedoval o slučaju, ko je Pariš ugrabil Heleno, če bi bil imel pri tem opraviti. Niti ena besedica ne leti name. čakam, čakam, pa o drugem ni govora kot o nadaljnem razvoju procesa. Po večerji zahteva gospod Mouillard cigaro. »Kakšne cigare imate, natakar?« »Londres, conchas, regalias, cazadop res, partagas, exceptionales. Želite?« »Na imenu mi ni ležeče: debelo, dolgo, da bom imel kaj kaditi.« Emil najde na dnu škatlje nekaj trsu podobnega s slamico v sredi, brez dvoma cigara z zadnje mednarodne razstave, ki je radi njene velikosti nihče ne mara. Stric jo vzame, stlači v zeleni dutnik, ki ga že od nekdaj poznam, prižge in vstane. Pravi, da je treba dim enakomerno razdeliti. Odideva, za njim cela proga dima kakor za parnikom. Zavijeva proti Odeonskim galerijam. Tu se hoče stric ovekovečiti z listanjem knjig. Eno za drugo jemlje v roke, začenši pri dekadenci pa notri do »Konjske hi-gijene«. Najprej pogleda ime, potem sko-mizgne z rameni, na koncu pa se vedno obrne k meni. »Ali ti je tole znano?« »Seveda, stric.« »To je na vsak način prav mlad avtor: tega imena se ne spominjam.« Gospod Mouillard je čisto pozabil, da je od njegovega poslednjega obiska v Odeonu preteklo že 45 let. Zopet je študent, ki po večerji pohajkuje po Odeonu in se ne briga, kakšna sapa piha. Pomalem se izgubi v sanjarjenju. Cigara mu je prilepljena na ustnicah. Pepel se nabira v podobi stolpiča, lep bel pepel, na konci nekoliko nabrekel, posejan s črnimi pičicami. Zdaj pa zdaj se prikaže rdeča zarja, nato zopet temina, kakor pač stric diha. Gospod Mouillard je tako nepremičen in pepel tako dolg, da zmoti skušnja-vec mladega gimnazijca — mladost ne pozna usmiljenjn. S komolcem dregne tovariša, zvije urno cigareto, potegne čepico z glave in se približa stricu. »Prosim bodite tako dobri, dajte m malo ognja, gospodi« Gospod Mouillard vzdihne, se počas obrne, pogleda grozeče nadležneža in jez no otrese pepel: >Prosim ^ospodič.« Nato položi na svoje mesto poslednj1 knjigo — Musseta — in me pokliče. »Pojdi, Fabien.« Prime me pod pazduho in počasi st« pava po Medičejski ulici ob ograji Ln ksemburga. Čutim, da je sedaj prišel čas. Stri ima načelo, ki se ga zvesto drži: >Kada mi stvar ni prav jasna, kopljem in vrtal kot tapir.« Tapir začne svoje delo. »In kaj je s tvojo vezjo, Fabien? Al sem ugenil?<- »Ste, stric, imel sem res eno.« »Lepo je, dečko, da vse priznaš, tod treba jo je tudi prerezati.« »Jc že.« »Od kdaj.« »Par dni sem.« »Tvoja častna beseda?« »Da.« »Tako je prav, stričnik. Bolje bi sevi da bilo, da se sploh nisi dal zvezati. Kon no pa, če poslušaš stričev nasvet, če vid brezdno in se zgroziš, tudi prav.« »Stric, nočem vam prikrivati resnic Vaše pismo je prišlo šele potem. Vzrok ] vse drugje.« — Semič. Dne 16. t. na. je izdihnil svojo blago dušo g. Matko Bartol, šolski ravnatelj v pokoju. Vsa obširna semiškč' župnija žaluje za njim kakor za očetom. Nad 35 let je bival med nami ter neprestano z vzgledno požrtvovalnostjo deloval za občni blagor. Dasegel je častitljivo starost 73 let. Par ur pred smrtjo je še delal v pisarni tukajšnje hranilnice, kateri je bil ustanovitelj in glavna opora. Ustanovil je tudi požarno hrambo v Semiču. Svoj čas se je veliko in Uspešno prizadeval, da je Semič dobil tako potrebnii vodovod. L. 1911 je bil v priznanje za svoje zasluge soglasno izvoljen častnim občanom semiške občine. Pred vsem ptf je bil vzgleden učitelj, ki si je znal ljubezen in zaupanje svojih učencev pridobiti v talci meri, da so se tudi še v poznejših letih v vseh zadevah do njega obračali za svet. Njegovo dobro srce in njegov plemeniti značaj sta mu pridobila vsa srca. Zelo vestno je tudi izpolnjeval svoje krščanske dolžnosti. Njegova nenadna smrt je globoko potrla ne samo nas Semičane, ampak tudi vse njegove številne prijatelje. Nepozaben ostane med nami njegov spomin. Naj mu bo Rog ?.a vse dobrote plačnik. — 0 pok. kanoniku dr. Jos. Grudnu je priobčil v kulturni kroniki »Prager Pre-sse« znani publicist Herman Wendel kratek, a zelo toplo in simpatično pisan nekro-log. V kratkih besedah oriše njegovo življenje, omenja Alojzijevišče, »internat kle-rikov v Ljubljani, skozi katerega je šlo toliko znamenitih Slovencev,« ter se nato peča z Grudnovo »Zgodovino slovenskega naroda.« Temeljni ton dela je ljuhezen do lastnega naroda in težnja po nepristrano-sti; kajti Grudnovo katoliško naziranje, ki ga (v delu) ni zatajil, nikjer ne moti in se no sili v ospredje. Knjiga, ki ji še ni enakovredne, je pisana poljudno v dobrem smislu ter je tudi postala poljudna.« — Poglavje o dijaških podporah. »Slov. Narod« se je prav surovo obregnil ob akcijo za zbiranje podpor za katoliško dijaštvo, češ, da je tudi katoliško dijaštvo istotako deležno državnih podpor kakor vsak drugi dijak. Tako bi seveda moralo biti, če bi vladala pravica na svetu in pri podeljevanju dijaških podpor bi imela biti odločilna le dva faktorja: potreba in pa talent. Ker pa se je pri nas udomačila navada, da se tudi že pri dobrodelnih činih ozira ne le na potrebo in sposobnost, ampak tudi na politično pripadnost, ki igra tu in tam celo odločilno vlogo, si moramo pač pomagati, kakor si vemo in znamo. Nekaj »paradnih« neli-beralnih podpirancev nikakor ne more utajiti dejstva, da se državne podpore ne i\e\e tako, kakor to zahteva stroga vestnost, m zato rtitno in bomo šc izvajali za nas potrebne posledice in za svoje ljudi zbirali in nabirali, kjer bomo hoteli in kadar bomo hoteli, brez višjega dovoljenja »Slov. Naroda.« — Pokraj. namestnik Ivan Hribar v 'ragi. Kakor poročajo češki listi, se je 13. . m. in nadalje mudil v Pragi g. Ivan Hribar. V Ljubljani o teni nismo nič opazili. — Izjava knjigarnarjev Slovenije. — Prejeli smo sledečo izjavo: V zadnjem času so se v nekem listu večkrat pojavile notice, ki očitajo tukajšnji »Jugoslovanski knjigarni« nesolidno in nereelno trgovsko postopanje in jo dolže navijanja cen. Knjigarnarji Slovenije so zato zadevo preiskovali, da se prepričajo, v koliko bi zadela erivda navedeno knjigarno. Občinstvu javljamo, da smo spoznali, da navedeni očitki niso upravičeni. Pri tem mislimo zlasti na Jutrov« očitek, da je knjigarna prodala Jnnežičev slovar za 93 Din. Cena, ki jo zahteva knjigarna, namreč 132 Din 60 p, je edino dopustna in veljavna, in tudi vse druge slovenske knjigarne prodajajo ta slovar za to ceno. Če se je kje našla knjigarna, ki je prodala slovar za 93 Din, je to storila pomotoma in globoko pod lastno ceno ter je le sebi škodovala. S tem je očitek dovolj l>ojasnjen. Tudi očitek, da »Jugoslovanska knjigarna« navija cene šolskim knjigam, nI upravičen. Cene so določene od pokrajinske uprave in pod tem pogojem aprobira-no, vlada se je torej sama prepričala, da so one primerne. Tudi tozadevni očitki so lorej neutemeljeni. V splošnem pa opozarjamo na splošno podraženje knjig zaradi bistvenega podraženja izdelovalnih stroškov in raaterijalij. Radi tega podraženja so se morale podražiti tudi cene lani tiskanim njigani. Prodaja Finžgarjeve knjige »Pod svobodnim solncem« pa se vrši po posebnem sporazumu z avtorjem, zadeva je torej zgolj interna iu se tiče samo obeh kontra-lientov. Toliko o naših domačih knjigah. Cene knjig in tiskovin iz inozemstva pa so itak v vseh knjigarnah približno enake, ker imajo vsi zanje veljavne in obvezne predpise, kjer pa obstoji še kakšna diferenca, se da razlagati le tako, da rastejo cene knjigam v Nemčiji odkoder jih po veliki večini dobivamo, dnevno, kar povzroča tudi pri nas, da se včasih pojavi kakšna razlika v ceni. Upamo, da smo a tem pojasnili občinstvu pravo stanje na knjižnem trgu in da 6e zato slične pritožbe v javnosti nc bodo več slišale. — Obratno ravnateljstvo južne železnice ugotavlja, da nastajajo pri potniškem vlaku st. 42, kateri odhaja iz Ljubljane gl. kol. voznoredno ob 5.40 proti Mariboru. j večje zamude, katerih posledica je, da pot-i niki izgubijo zvezo v Celju in Pragorskom j in da prihajajo šoloobvezni otroci prepozno , v šolo, ter na ta način trpijo na vzgoji vsled j prepoznega prihajanja potnikov k potnis-j kim blagajnam in opozarja se potujočo občinstvo, da je južna železnica uvedla pred-prodajo voznih kart za vse relacije, dan pred potovanjem in s tem omogočila, da si' vsak potnik pravočasno nabavi vozno karto in je na ta način obvarovan vseh ne-prilik pred potniškimi blagajnami neposredno pred odhodom vlakov. Dalje se ugotavlja, da nima potnik po določilih § 14, točka 2 saobračajne uredbe pravice, zahtevati vozne karte 5 minut pred voznored-nira odhodom vlaka V bodočnosti bo brez ozira na to ali so potniki pri potniških blagajnah odpravljeni ali ne, vlak odhajal voznoredno iz Ljubljane. Ker je v interesu občinstva in pa tudi železniške uprave, da se vrši promet voznoredno, apeliramo na uvidevnost občinstva in svetujemo, da se poslužuje predprodaje voznih kart ali na glavnem kolodvoru ali pa pri tvrdki Zidar na Dunajski cesti tekom dnevnih ur, ter da prihaja k potniškim blagajnam tako pravočasno, da vlak zaradi odprave potnikov ne bo tmel zamde. — Zadnji čas. Belgrajski listi javljajo, da tajnikov za državni svet še ne bodo imenovali, ker na Hrvatskem in v Sloveniji niso bila dotična mesta pravočasno razpisana. Imenovanja se bodo izvršila kasneje, da bodo mogli biti imenovani tudi Hrvati in Slovenci. — Doslej takih tenkočutnih obzirov do Hrvatov in Slovencev pri oddaji važnih državnih služb nismo bili vajeni, zato nas navdaja prvi začetek nove prakse r. zadovoljstvom. — Akcija »orjunašev.c Kakor smo včeraj javili, je odredil osrednji odbor »orju-ne« »mobilizacijo« vseh svojih članov in jim dal na znanje, da je njihova zastava črna z mrtvaško glavo na sredini. Danes pa poročajo iz Belgrada, da je minister notranjih zadev zastopnikom >orjune« izjavil, da ne dovoljuje nikake četniške akcije, ker je državna oblast dovolj močna, da varuje svoje interese na znotraj in na zunaj. Orjunaši so hoteli pač malo fianca. — Razsvetljava v vagonih. Zagrebški železniški direkciji je došlo z Dunaja več materijah! za inštalacijo strojev, ki bodo proizvajali plin za razsvetljevanje vagonov. Stroji bodo takoj montirani, in v teku 1 meseca bodo vsi osebni vagoni razsvetljeni s svetlim plinom. — Gasilsko orodje — prosto carine. >Narodne Novine« prinašajo ministrsko odredbo, po kateri se gasilska društva oproščajo plačevanja carine in ostalih taks na vse one predmete, ki se uvažajo izključno le v gasilske namene. — Nov slovenski list. RadiČev »Slob. Dom« javlja, da ne bo več objavljal slovenskih člankov, ker začne kmalu izhajati posebno republikansko glasilo. Če bo! — 40.000. kron mesečne plače bo prejemal bivši socialnodemokratski minister iu sedanji vodja osrednjega zavoda za delavsko zavarovanje in centralne bolniške blagajne v Zagrebu g. Bukšeg. — V znamenju milosti. V soboto zvečer je bil povabljen minister Sv. Pribičevič na dvor, kjer je ostal od 9. do 12. ure zvečer. — Male demostracije v Zagrebu. V soboto zvečer so demonstrirali pristaši hrvatskega bloka in radičevci proti prepovedi zborovanja. Policija je demonstrante z lahkoto razgnala. — 8000 jajc za torte so porabili Wran-glovci na veleposestvu Donji Miholjau v nekaj mesecih. Imenovano veleposestvo je se-kvestrirano in stoji pod upravo nekega wranglovskega generala, ki prireja tam velike gostije svojim prijateljem na čast in veselje. — Dunajsko pismo. Na Dunaju so napočili čudni časi. Do zadnjih dni se je na Dunaju s tujo valuto poceni kupovalo pa tudi živelo. Danes vsega tega ni več. Tujci beže trumoma z Dunaja, toli živahno mesto je od dne do dne bolj prazno in mrtvo. To se najbolje opazuje v dunajskih hotelih in boljših restavracijah. V hotelih, v katerih ie bilo do zadnjega kota vse zasedeno, dobiš danes sob, kolikor ti drago. Velike restavracije, v katerih se jc govorilo v vseh jezikih, ali najmanj v nemškem, so danes prazne. Celo rotovška klet, svetovno znana po svoji izborni vinski kapljici in dobri postrežbi, je danes mrtva kakor katakomba, zakaj bogatih tujcev ni več, domačini pa nimajo denarja za vino, brez katerega se navsezadnje tudi živi. — Italijanski komunisti se vojaško organizirajo. Pred kratkim so fašisti objavili svoj vojaški regloment. Takoj nato so objavili tudi komunisti svojega in napovedali fašistom svojo vojaško protiofenzivo. Drugega jim pač ne preostaja. — Krvav spopad mod nemškimi nacionalisti in komunisti se je izvršil v soboto v Berlinu. Ranjenih jc nad 50 oseb, 2 sta ubita. — Nasilni, cigan. V Bevkah so sc pozno ponoči vračali iantje iz hiše Matije Smuka, kjer so ličkali koruzo. Naenkrat se jim pridružita cigana Al. Rrajdič in Al. Seničar In pričneta brez povoda pretopavati Cirila Veliarja. Ko so holeli drugI fantje braniti je Brajdič sunil p os. sina Jak. Kržinanca z nožem med pleča in ga smrtno nevarno poškodoval. Nato sta cigana zbožala. — Obratni, urad Ljubljana drž. kol. nas obvešča, da bo dno 18. okt. t. 1. ob 16. uri ua drž. kolodvoru na dražbi prodano približno pol vagona pokvarjenega ječmena. 4417 — Zaradi lakote se jo zastrupil v Belovaru g- Slovo Mileusnifi. Da jo bil državni uradnik, ni treba povdarjati. — Poljaku tatvina. Nevarno poljsko tatico je izsledilo štepanjsko orožuištvo v osebi Jožefe Jelen, ki sc je drznila krasti celo na njivi, ki jo iinajo v najemu orožniki. Pokradla jim jc. za 150 kilogramov krompirja. Tu pa jo jc skupila. V vlažni zemlji so se poznali sledovi stopinj, ki so vodili do njene hiše. Odslej so skrbno pazili nanjo in res so jo to dni zasačili, ravno ko je rezala zeljnatc glave na njivi posestnika Crnela. Veliko škode jc naredila iudi drugiui posestnikom. — Naraščanje zločinov v Itnliji. 16. t. m. se je sešel v Rimu vrhovni magistralni svet. Navzoč jo bil tudi pravosodni minister Alessio, ki je v svojem govoru opozoril na silno naraščanje zločinov v Italiji V ubojstvu zavzema Italija sploh prvo mesto med vsenii državami na svetu. Generalni prokuratorji poročajo soglasno, da se jo delo porotnih sodišč nasproti predvojni dobi podeso-torilo. V kratkem času od 15. avgusta do 20. septembra t. 1., toroj v 37 dneb se jo zgodilo v Italiji 369 zločinov — ubojev, težkih telesnih poškodb, požigov in podobno, tedaj 10 zločinov na dan, v čemer niso vštete tatvine in drugo. Najhujše jc, jo rekel minister, da ostano od 305 krivccv 100 nezuanili. — Preveliko Tesolje. Ruiki begunec. Ivanov v Belgradu jo dobil po dolgih letih iz Rusije pismo od svoje rodbine. To ga je tako razveselilo, da je od radosti spil 2 litra konjaka, vsled česar je v nekaj urab umrl. p Nadaljne zasedbe fašistov. 15. t. m. so fašisti zasedli občinski urad v Rudi in prisilili župana in občinski svet, da sta odstopila. Oblast je takoj imenovala izrednega komisarja za vodstvo poslov. — V Piranu so fašisti zasedli plinarno in elektrarno, last nemške družbe Augusta in prisilili nemškega ravnatelja, da je odpotoval. Fašisti zahtevajo nacionalizacijo obeh podjetij. p Novo prometne zveze tržaškega Llojda. Tržaški Lloyd je uvedel dve novi mesečni vožnji; in to grško vzhodno črto: Trst, Reka, A neona, Bari, Pirej, Smirna, Carigrad, Batum in tesalsko črto: Trst, Reka, Ancona, Bari, Canea, Solun, Carigrad, Novorosijsk. p Boj med Nemci in Italijani za Ško-cijansko jamo. Nemški Alpenverein si je znal dozrlaj ohraniti upravo Škocijan-ske jame proti vsem prizadevanjem italijanskega »Julijskega planinskega društva.'. Le-to se je sedaj obrnilo na javnost s pozivom, naj noben Italijan ne prestopi Škocijanske jame, dokler _ bo uprava v nemških rokah. š Protestiramo. Komaj si pričenja ob državni meji ljudstvo oddihavati, ker sc bo v kratkem znebilo \vranglovskih — ne straž ampak strahot, že dobimo tudi pritožbe radi sestavljanja novih straž. Med slednje so se lahko oglasili tudi jugoslovanski člani dosedanje »pogranične trupe«. In tako izvemo, da je nastalo n. pr. pri Sv. Jurju na Pesnici ob severni meji med ljudstvom skrajno razburjenje, ko je izvedelo, da je tamkajšnji lin. kontroli pri-deljen tudi uek mohamedan Maksimovič, ki je bil baš tamkaj skoro celo leto krajni komandant Wranglovcev ter je kot tak počenjal napram ljudstvu nečuvena zverin-stva, radi katerih je pred 2 meseci bil vendarle drugam premeščen. »Ubijem te« je bila njegova najmilejša grožnja. >Ja sam tvoj Boge je kričal nad našim človekom. Da to surovino in analfabeta fin. oblast zopet sprejme pa ga pošlje baš v njegov prejšnji delokrog , kjer je ljudstvu prizadel toliko gorja ter povzročil toliko nezadovoljstva, je nerazumljivo. Svarimo torej oblast pred to prakso ter odločno v imenu ljjidstva zoper njo protestiramo! š Plače trgovskih nastavljencov ugotovljene. Na občnem zboru trgovskega premija v Mariboru, ki se je vršil dne 14. t. m. v Gambrinovi dvorani v Mariboru, so bile ugotovljene mesečne plače trgovskih uslužbencev in sicer za eno do 4 službenih let ,,0 2400—1000 K, za 5—8 služb, let po 4500 do 6000 K, za 9—12 služb, let po 6500 do 7500 K, za oženjene pa 20 odstotkov več. Sluge in služkinje dobivajo pod 18 leli 40ft do 600 K, več ko 18 letni pa 1000—1600 K. Vsaka službena pogodba se ima napraviti pismeno in je ono leto veljavna. Uslužbenci naj se plačujejo ne le po njihovi kvalifikaciji, temveč tudi po njihovih službenih letih. Najbolj kvalificirani naj dobivajo raz-ven navadne plače še posebne nagrade. Delodajalec ima plačevati davek kakor tudi bolniško blagajno za svoje uslužbence. Vse to jc bilo na zboru sprejeto en bloc. — član deviznega odbora pri Narodni banki v Ljubljani, finančni svetnik g. dr. Ran t, ki se je udeležil tega zbora, je povzročil s svojim izvaajnjem o naši pasivni trgovski bilanci v zaščito domače industrije kakor tudi o zabranjenju uvoza oziroma izvoza gotovih predmetov splošno zanimanje mn<>» gobrojnega občinstva. Dr. Rant, ki je pri tem zboru zastopal pomočnika g. Plavšiča, j° i'eke!, da je situacija zelo neugodna, da se bliža kriza in da moramo gledati, da najdemo izhod iz te fatalne situacije. Prva stvar je, da se dinar dvigne. Ta se bo pa dvignil, ako se v inozemstvu omeji cirkulacija našega denarja, kar se lx> zgodlo, ako se uvoz zmanjša ali sploh prepove, ter če se dovoli le za one predmete, ki so za tukajšnjo industrijo potrebni, tako da se na ta način industrija zaščiti. To je tudi program g. Plavšiča, ki se b0 potrudil, da se bo dinar primerno dvignil, in potem tudi skrbel, da se dinar ne bo več dvigal, pa tudi da padal ne bo — na kar se bo sklopi-la v mali antanti denarna unija. — če to ne uspe — je rekel — bomo črez pol leta na tistem stališču kakor je Nemška Avstrija. G. Rant je žel vsesplošno odobravanje. š Iz socialističnega — nemškonacional-ni župan. Rogaški veletrgovec in kapitalist -losef Berlizg, ki jo bil ob zadnjih občinskih volitvah izvoljen za župana kot kandidat socialnodemokratične stranke, je sedaj vstopil v novoosnovano nemško politično društvo in bil izvoljen hidi v odbor. Tako je dobila naša Štajerska po zaslugi socialnih demokratov prvega nemškonacionalne-ga župana. š Vodstvo policijskega komisariata v Mariboru je po odhodu g. nadsvelnika Kersevana prevzel komisar g. Petkovšek. «s g Hrvatska banka t Krškem. Nedavno se j# osnovala v Virovitiei takozvana »Ratarska banka.c Ta je sedaj otvorila svojo agencijo v Krškem. Pečala se bo v glavnem s kupčijo z živinsko krmo. Kot člani so vpisani v trgovski register gg.: dr. Janez Dimnik, odvetnik v Krfikem, Janez Simon-čič ter Anton Mihalj. Agencijo vodi Josip Varn-povae. g Nemški Krapp t Rusiji. Meseca marca, kakor so listi poročali, jc. sklenil zastopnik Krup-pove firme s sovjetsko vlado dogovor, glasom katerega se jc Krnppova tovarna zavezala dobavljali za Rusijo kmetijske stroje. Medtom pa je začela nemška marka silno padati, vsled česar Krnppova firma ni več mogla prevzeli tolikih InvcKtieij. Sovjetska vlada jo pa vztrajala na pogodbi, zato jo pretila tožba. Sedaj je došlo do poravnave, ki jo je s Kruppom sklenil sovjetski zastopnik Sto-inovnjakov v Berlinu. Rusija jo umaknila tožbo, Krupp pa se zaveže, da bo započel z dobavo naročenih strojev, kakor hitro mu bo to mogofie. g Koliko stane škatljica ivejllenk na Dunaju. Škalljica žvoplenk stane na Dunaju u. a. K 300. g Svoboden uvoz mesu v itunijo. Ruski ko-misarijat za zunanjo trgovino je dovolil uvoz mesa v Rusijo do količine 25 milijonov pudov. g Nezaposlenost v Češkoslovaški. V Češkoslovaški je krog 33.000 brezposelnih ljudi. Od teh odpade ua Češko 19.000, na Moravsko 9000 iu ostanek na Slovaško. g Uspeh žetve v Ameriki. Po zadnjem |>oro-čilu je bil uspeh žetve v Ameriki sledeč: koruza krog 2.805,000.000 bušlov, ozimina pšenica krog 552.000.000 bušlov, jarina 288,000.000 bušlov, ovee 1.265.000.000 bušlov. g Kreditna banka nKruditbank«, čije namen jo podpiranje narodnega gospodarstva in industrije kakor tudi izboljšanje blagostanja njenih članov. V delokrog nove banko spada tudi uvozna in izvozna trgovina v interesu njenih članov in v soglasju z Gostorgom, Člani banke so društva domačih obrtnih delavcev in zasebno tvrdke. BORZA. Zagreb, dne 17. oklobra 1922. Sklep Devize: Pešta 2.42-2.72, Berlin 2.14—2.44. Italija 2.70 do 2.74, London 277—282, Ne\v York 62.50—«8.50, Pariz 4.73—4.783^, Praga 213.50-216.50, Dunaj 8.39-8.89, Curih 11.62»/,—11.72^. Valute: liro 2.66-2.70, dolar 01.50—62.50. Curih, dno 17. oktobra 1922. Sklep. Devize: Pešta 0.21 Berlin 0.18»/,, Italija 22.85. London 24.06, Nevv York 542, Pariz 40.80, Praga 17.70, Dunaj 0.0072, Bukarešt 3.42, Sofija 3.45, Zagreb 2.35, Varšava 0.05Km Holandsko 211. Valute: n. a. krono 0.0078. lj Osebne vesti. Z odlokom ministrstva za poljedelstvo in vode sta bila državna veterinarska nadzornika gg. llugon Tu rk in Viktor Zaje pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani pomaknjena v VII. činovni razred državnih uradnikov. Ij Junaštvo artiljerijskega častnika. Poročajo nam: V ponedeljek okolu 7. uro zvečer jo šel neki vojak v spremstvu dveh civilistov mimo poste. Kar ga nekdo potegne iz srede družbe za suknjo in zavpije nad njim: »Zašlo nc pozdraviš!« Bil je to neki artilerijski kapetan II. klase. Vojak stopi mirno predčnj in mu odgovori, da ga ni videl. To je bilo pač zelo verjetno, ker je bilo temno in mnogo ljudi. Kapetan pa ne-meneč se za to opravičbo zavpije na vos glas: >Šiiti, marš!« Pri tem prime vojaka brutalno za suknjo, ga zavrti z vso silo in mu da d\ e brci od zadaj, tako da se je vojak kar opotekel. Potem je kapetan z urnimi koraki odšel. Oba civilista Iz vojakovega spremstva in Se mnogo drugih ljudi, ki so bili priča barbarskega dogodka, so šli za kapctauom in ga pri kavarni >Zvezda« ustavili. Civilista sta sc predstavila in za« Sfrtsn Cv aMtti "TiTmrv SLOVENEC, dne 18. ofcfoSrit 1023. stotvar-jal naroč. liste, ker je hotel naknadno stranke i pripraviti do tega, da bi plačale več, kakor je bilo dogovorjeno in da bi se inseriralo (v koledar!) ; event. dvakrat. Sodišče mu je prisodilo 2 meseca težke ječe in povrnitev škode ->Zvezi jugoslovan. železničarjev« v znesku 8.580 K. Narodno gledišče. DRAMA. Sreda, 18. oktobra HLAPCI. Red B. Četrtek, 19. oktobra JACK STRAW. Red C-Petek, 20. oktobra R. U. R. Red A. Sobota, 21. oktobra ROMANTIČNE DUŠE. Red E. Nedelja, 22. oktobra. Ob 3. popoldne JACK STRAW. Izven. Nedolja, 22. oktobra. Ob 8. zvečer R U. R. Izven. Pondeljek, 23. okt. ROMANTIČNE DUŠE. Red D. OPERA. Sreda, 18. oktobra. Večer dramatičnih plesov. Pleše Valerija Kratinova, profesorica na Dah.rose-jevem zavodu, v Hellerau. Izven. Četrtek, 19. oktobra LAK ME. Red D. Petek, 20. oktobra. — Zaprto. Sobota. 21. oktobra TAJNOST. Red C. Nedelja, 22. oktobra PRODANA NEVESTA. Izven. Ponodeljek, 23. oktobra. — Zaprto. Prosveta. pr Stanko Majcen: Za novi rod. Bros. 14 Din, vez. 17. Din. Trst 1922. Tiskala tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. — To najnovejše dramatično de- lo St. Majcena je izdala in založila Naša saložba v Trstu, znak založniške suše pri nas. pr Prosper Mčrimče: Colomba. Poslovenil —š—. Cena 14 Din. Dobiva se pri Novi založbi v Ljubljani. To najslavnejše delo znamenitega francoskega pripovedovalca je dobilo dobrega slovenskega prevajalca in bodo po njem segli vsi, ki v tej leposlovni suši žele beriva, zabavnega, da drži bravea v nepretrgani napetosti, in hkrati klasičnega po obdelavi predmeta. Oblika knjige jo lepa. F. Prešeren. Antologija. Uredio i predgovor napisao dr. Joža Glonar. 1922. Izdanje Narodno knjižnice v Zagrebu. Str. 72. Cena ni označena. Zelo srečna misel, izdati za Hrvate Prešernovo antologijo. Tli. Muinage: Svjedoci katoličke obnove. Au* forizovani prijevod dr. Frana Biničkoga s predgovorom dr. Ljub. Marakoviča. 1922. Din 10. Knjige katoličkoga života. Izdaje dr. Stjepan Markulin Knjiga čet vrta. Tisak Narodne prosvjete. Pavao Butorac: Za nnprrtkom. Šest rasprava o savremenoj uljudbi. Požega, 1922. Tiskara Narodne prosvjetne zadruge z o. z. Naklada pisca, Cena neoznačena. Str. 221. Vestnik S. K. S. Z. Od borova seja SKSZ. se vrši danes v sredo, 18. t. m. ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni. Vse gg. odbornike prosim, da se je gotovo udeleže — Predsednik. Cerkveni vestnik. " c Kongregacija gospodov pri oo. jezuitih ima svoj redni shod danes ob pol 8. uri zvečer v novi kapelici. Dohod iz cerkve sv. Jožefa. Polnoštevilno! Poizvedovanja. ^ Izgubila sc je usniata denarnica na potovanju po železnici iz Škofje Loke v Ljubljano z vsoto 800—900 Din in raznimi dokumenti, glasečimi se na Geza Woilner, Cakovec. Najditelj so prosi, da iste odda proti visoki nagradi pri portirju hotela Union v Ljubljani. PRODAJALKO slovenskega in nemškega jezika, vešča lepe pisave, katera ima veselje do knjigovodstva, sprejme M. Ber-dajs, trgov, z mešanim blagom in semeni, Maribor. - Hrano in stanovanje v hiši. 4418 Nagrobne lučice »ZORA« - SVEČE, ERDAL-, ILIRIJA-, JADRAN- in CIPULIN-CIST1LO, SIDOI. ter MAST za usnje priporoča 0SVALD D0BEIC, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljava, da je najin preblagi oče, gospod malho Bart&l šolski ravnatelj v p. dne 16. oktobra, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v sredo, dne 18. oktobra, ob 9. uri dopoldne. Nepozabnega očeta priporočava v molitev. Semič, 17. oktobra 1922. Minka Bartel, hči. Bertold Bartel, župnik v Vavtivasi, Posojilnica v Radovljici registr. zadruga z omejenim poroštvom naznanja, da se vrši v sredo, 25. oktobra 1922 ob 15. uri redni letni občni zbor za 31. upravno leto 1921 s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje letnega računa za I. 1921. in sklepanje radi razdelitve čistega dobička 2. Citanje revizijskega poročila in sklepanje vsled istega. 3. Prememba pravil. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. 4412 ' RAVNATELJSTVO. Kompanjona s cirka 1,000.000 išče dobro idoča zelo promeinem pise je poslali na »Slovenca« pod F. štev. 1000. (družabnika! K kapitala, trgovina na kraju. Do-upravnišivo šifro: K. L. 4430 Vsem številnim prijateljem pokojnega naznanjam žalostno vest, da je gospod flflatko Bartel šolski ravnatelj v pokoju dne 16. oktobra i. 1., previden s sv. zakramenti, nenadoma šel k Bogu po plačilo. Preblagemu pokojniku blag spomin. Pogreb bo juiri, 18. 1. m., ob 9. uri dopoldne. I.jubljana, dne 17. oktobra 1922. IVAN V1ND1SAR, siolni vikar. Hlapca h konjem pridnega, poštenega, treznega takoj sprejme ALOJZIJ ZORMAN, Ljub- ljana. Stari trg štev. 32. 4380 čcctnšnlop išče inštrukcije za ■JCO J.kJiH-IC-l,' matematiko, latinščino iu grščino. — Ponudbe ped >20 k« na upravo SLOVENCA. 4425 sprejme na stanova-AU3)JUMIl.liU „je event. tudi na hrano boljša družina. - Naslov v upravi SLOVENCA pod štev. 4431. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava KLEPARJI: ttemigsr '& Smerkol. Florijanska uL 13. Produktivna zadrnga kleparjev, instalaterjev. kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Kotn T. Poljanska cesta štev. 8. KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan. Stari trg Stev. 10. KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Olup Josip, Pod Trančo. PARNA PEKARNA: Jean Schreja nasL Jakob Kariig, Gradišče Stev. 5. PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSLlKARJI: ProdukUvna zadruga, reg. sadr. z o. z., Ljubljana, Gosposka nOca it 4. STAVB. IN O\LANT. KLKPARSTVO: Ferene & Fnehs, Ljubljana, Mi rje St. 2. 4 Din.) SPEDICIJ8KA PODJETJA: »Orient« d. tL, Sodna ulica 3, TeL 463. R&nsinger R., Cesta na juž. železnico 7—9, TRGOVINA Z ŽELEZNINO: Sušnik A., Zaloška cesta št. 21, Ljubljana, TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikaš Lu, Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopatic, Valvasor jev trg Stev. 7. UBARSKA POPRA VILNA ilELAVNIC Al Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino it. 10, (Ceno in točna) ZALOGA POHIŠTVA: P. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Največja izbira i pieiiin, »lic, ipc in rokavic pri tvrdki: i). I E. Shabernč Ljubljana Mestni trg 10 DRVA ———- oddaja vsako množino. — Rezanji drv z motornim obratom. LUDVIK ILERSIč, na Friškovcu, za prejšnjo belgijsko vojašnico. 4385 Prodajalko tudi nemškega jezika veščo, ki ima veselje do knjigovodstva, sprejme tvrdka M. BERDAJS, Maribor. — Hrana in stanovanje v hiši. Mebiovano sobo z 2 posteljama in posebnim vhodom, ODDAM takoj takim esebam, ki plačajo naprej. - Naslov prosim v upravi lista pod štev. 4420. '1426 išče prazno SOBO tudi v okolici Ljubljane. Naslov pove upravništvo SLOVENCA pod štev. 4432. PnUIČTtfn za 8Pa,no in jedilno ruma I VU Sobo in kuhinjo, različne omare, proti nizki najemnini, oddam takoj v najem samo solidnim strankam. -Ponudbe pod šifro »TAKOJ« na upravništvo do danes zvečer. Linilir »ii||iinii||imnijiimf Hranilnica in posojilnica v Semiču, r. z. z n. z. naznanja žalostno vest, da jc njen soustanovitelj in vedni voditelj, gospod Matija Bartel šolski ravnatelj v p. posestnik i. t. d. dne 16. oktobra 1.1. nenadoma v Gospodu zaspal. Bodi rau Bog bogati plačnik. Semič dne 16. oktobra 1922. Anton Simonič, načelnik. 400 do 500 kg finega, Irčanega pristnega MEDU različne vrste, jc naprodaj. Na drobno do 5 kg po 100 K, od 5 kg naprej po 90 K. Posodo je prinesti s seboj. — Čebelar JOSIP MRAK, Vič 21, pri Ljubljani. Kupim DRVA bukova, več vagonov, 1 iu dolga, brez okroglinc in grč, debela in težka polena, zimska sečnja 1921. Pismene ponudbe pod »DRVA« na upravo lista, ustmeno povedo naslov istotam pod štev. 4413. Lepa kmetija s 4 gospodarskimi poslopji, obokani svinjaki in kleti, cirka 15 oralov prvovrstnih njiv, travnikov in gozda, vse pri hiši, naprodaj. Cena 1,200.000 K. Vprašanje pod šifro: »Parcelacija 4414« na upravo usta. Lepo domače platno iz lancnc preje in mešano z bombaževino za rjuhe in perilo, ima v zalogi tkalnica *KROSNA« na Zrinskega cesti štev. 6 v Ljubljani. (Nasproti cerkve sv. Jožefa.) Na zahtevo pošilja vzorce. Najnižje cene! Gostilno ali vinotoč vzamem v najem v Celju ali v Ljubljani. Imam svoj inventar. -Ponudbe na An. zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ul. 5, pod -Gostilna«. 4424 KUPIM surove polhove kože Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro: >KOŽE«. 43« ŠAMPANJSKE buteljske steklenice kupuje v vsaki množini tvrdka ftt KHAM, Ljubljana, nasproti hotel: »UNION«. 4321 Bluze spodnja krila, predpasniki, stezniki najceneje pri: A. Sinkovic nosi. K. Soss Ljubljana, Mestni trg Stev. 19. Vinske SODE iz klanega hrastovega lesa, od 8 do 10 K za liter, pošilja na vagone MIL0VAN MILOŠEVAC, Novi Sad. Hillllllliillll iliiiniiili IMF Pozor! Ne zamudite! H Naznanjam cen), občinstvu v mestu in na deželi, da radi pomanjkanja prostora oddam ▼ kratkem vse originalne plošče (fotografiCne negative). Stranke, katere so se dale slikati v letih 1908 do 1918 ▼ mojem ateUJeju, opozarjam, da vsak posameznik, kdor se tekom 14 dni zglasl v mojem atelijeju, lahko dobi svojo orig. fotogr. ploSCo, proti mali odškodnini. Pošiljam tudi po poŠti; zadostuje ime in priimek (in leto), na katero Je bil naroCnlk avo- ječasno vknjižen. Atelier „Viktor", Ljubljana, Beethovnova ul. št. 6. Izdaja konzorcii >Slovencac Odgovorni urednik JHiksei Mužkcrc v Ljubljani« JugoBiovanaka tiaitaca* h