St, 69 Mm plačana v gotovini (Mo mm a^ Izhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zvitra AsiSkega št. 20, I. nadstropje. P' ux pisma se e spreiem?;s Šte fan v i- :y • znaša za mesec i Za inozemstvo mesečno 3jo. Izdajatelj H. Tisk tiskarni . * r leta L 32. —, - ielefon uredništva in up V Trstu, v sredo 22. marca 1922 Posamezna številka 20 stotink Letaik XLVII EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 ceni # osmrtnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- oglasi denarnih zavodov, mm po L 2. - Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinost?, v Trstu, ulica sv, Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon ureduoua in uprave 11-S7. Vzhodno vpraianje Včeraj so se začela v Parizu posvetovanja ministrov za zunanje zadeve glavnih evropejskih zmagovalk Italije, Anglije in Francije. Začel se je toli napovedovani in toli pričakovani sestanek za »rešitev« vzhodnega vprašanja. Mirovne pogodbe so se po zmagi zaveznikov sklenile in podpisale, toda miru niso prinesle. Izkazale so se v praksi deloma za neizvedljive, deloma za naravnost zgrešene v samih načelih, na katerih so bile skovane. Med te poslednje »pogodbe« spada predvsem takoimenovana se vre s ka mirovna pogodba. Z določbami, ki jih vsebuje ta pogodba, se je imela popolna propast turškega carstva stalno uzakoniti in zapečatiti. Turške pokrajine v Evropi in Smirno v Mali Aziji je dobila Grška, v Palestini se je vgnezdila Anglija, v Siriji Francija, v Arabiji je ustanovila Anglija neodvisno kraljestvo Hedžas, kjer je posadila na prestol nekega svojega zvestega slugo, Mezopotamijo je pograbila zase, a v Carigradu in ob dardanelski morski ožini se je ustanovila medzavezniška vladavina, v kateri ima Anglija glavno besedo, ker je s številom svojih čet in svojih vojnih ladij med vsemi zavezniki najmočneje zastopana. Sevreska »mirovna pogodba« je po svojem notranjem cilju podobna vsem drugim mednarodnim pogodbam te vrste. Njihov namen je, da se z njimi zagotovijo in zavarujejo interesi zmagovalcev brez ozira na potrebe premaganih. Sevreska pogodba pa ima pred drugimi to prednost, da je naj-pristnejši dokaz, kako so bile posamezne sa]a in ponižala. Sultan, ki ga smatrajo vsi Mohamedanci sveta za svojega vrhovnega verskega poglavarja, je prišel v glavnem po krivdi Anglije ob ves svoj ugled. Mohamedanska sveta mesta Drinopolje, Meka in Bagdad so prišla pod tujo oblast. Zraven tega je hotela Anglija zadati sultanu smrtni udarec tudi s tem, da je uprizorila v arabskem kraljestvu Hedžasu silno propagando za ustanovitev neodvisnega arabskega kalifata (turškega papeštva), ki bi bil naperjen proti oblasti carigrajskega sultana. Velikemu političnemu ponižanju Turške se je pridružilo moralno ponižanje vsega mohamedanskega sveta. Vse to izzvalo na Turškem silen odpor proti An gliji, ki ga je organiziral znani turški pa triot Kemal paša. Napovedal je vojno naj šibkejšemu sovražniku, t. j. Grčiji, dasi bila ost vsega gibanja obrnjena seveda proti Anlijš. In medtem ko se je na maloazijskih bojiščih nadaljevalo svetovno kla nje v zmanjšanem obsegu, se je razvila po vsem mohamedanskem svetu silna proti angleška agitacija, ki je zadobila v Indiji posebno vznemirljive oblike. Dve državi sta predvsem izkoristili položaj, ki je nastal vsled turškega odpora proti sevreski pogodbi. To sta bili Rusija in Francija. Obe omenjeni državi sta skle nili s kemalistovsko revolucionarno vlado posebne mirovne pogodbe. Docim je Rusija izrabila položaj za svoje agitatorične na mene, je poslužil Franciji za njene poteze proti vsej angleški politiki na bližnjem vzhodu. Izvirno nasprotje med tema dve ma državama, ki se očituje zdaj v eni zdaj je je vlade pri sklepanju zadnjih mirovnih po- j v drugi obliki ves čas od versailleske pogodb popolnima v službi mednarodnega j godbe do danes, se je izpremenilo po skle- kapitalizma. Anglijo smatrajo Turki po pravici za svojo glavno sovražnico. Njena politika na bližnjem vzhodu je nezdružljiva z obstankom turškega carstva v prejšnjem obsegu. Pot, ki vodi iz Sredozemskega morja v Indijski ocean, gre mimo nekdaj turških obal, ki so znane po svojih bogatih petrolejskih virih. Druga zelo važna okoliščina je ta, da so te pokrajine (Hedžas in Mezopotamija) razmeroma zelo blizu angleški Indiji. Že pred vojno je Anglija izdelala načrt za obrambo te svoje najvažnejše naselbine. Ta obrambni načrt cloni seveda predvsem na angleškem vojnem brodovju, kateremu bi ogromni petrolejski viri v omenjenih pokrajinah služili za zalagaTJJe vojnih ladij z gorivom. V sistem teh pokrajin spada tudi južni d'el Perzije. Tu je takoimenovana Anglo-Per-sian Co. vzela v svoje roke izkoriščanje skoraj vseh petrolejskih virov. Koliko važnost polaga nanje uradna Anglija, se je pokazalo s tem, da je angleški admiralat kupil iz svoje blagajne nad polovico delnic omenjenega društva. Nekdanja pogodba med carsko Rusijo in Anglijo o razdelitvi Perzije je bila v tesni zvezi s to angleško vpetrolejsko politiko«. Angliji je Rusija priznala tedaj pretežni vpliv y južni Perziji, t. j. ravno tam, kjer se nahaja petrolej. Poraz Turške v svetovni vojni pa je bilo treba izkoristiti, da se raztegne angleški politični vpliv tudi na turške pokrajine, ki imajo bogate petrolejske vire, t. j. na Mezopotamijo in še nekatere druge. Ako bi bila Anglija to priliko zamudila, bi bil doživel njen kapitalistični imperializem hitd poraz, petrolejskih virov v Mezopotamiji bi se bila polastila kaka druga država, n. pr. Francija ali Amerika. Posebno ta poslednja bi bila Angliji nevarna, ako pomislimo, da je za Anglijo tudi brez Mezopotamije zelo nevarna tekmovalka v petrolejski industriji. Tako je prišlo do sevreske mirovne pogodbe, ki je Turško neusmiljeno razko- nitvi fcrr leosko - turške pogodbe v pravo napetost. Angleška vlada je Franciji očitala, da je ^ svojim postopanjem očitno prekršila sevresko pogodbo. Francija se tega očitanja ni branila, temveč je začela glasno zahtevati, da morajo Grki izprazniti Malo Azijo, da se mora dati Turkom čim večje zadoščenje. Tako se je začela za Anglijo najnepri-jetnejša diplomatska igra, kar jih je morala igrati po zadnji vojni. Francija je dobila tej borbi pred dobrim tednom nepričakovanega zaveznika. Indijski podkralj Lorc Reading je poslal londonski vladi brzojavko, v kateri nujno priporoča, naj se vlada na pariškem sestanku zavzame za to, da zavezniki izpraznijo Carigrad, da se Turški povrnejo Trancija, Smirna in sveta mesta Drinopolje, Bagdad in Meka. To je neobhodno potrebno, ako se hoče resno misliti na pomirjenje Indije. To brzojavko je dal državni tajnik za Indijo Montagu objaviti. Lloyd George je označil to dejanje za veliko nesrečo za vso državo in je prisilil tajnika za Indijo, da je moral odstopiti. S tem je nastala v angleški vladi delna kriza, ki se je sicer že poravnala, kljub temu lahko smatra za začetek se splošne krize, katere žrtev bo prej ali slej postal Lloyd George. To je vsebina vzhodnega vprašanja, ki so se ga lotili reševati včeraj zimanji ministri zavezniških držav. Koliko bo morala Anglija popustiti Franciji, bo odvisno predvsem od spretnosti Llovda Georgea. Gotovo je že sedaj, da se bo našla »rešitev«. Ta je »potrebna« radi bližnje genovske konference. Ako bi ostalo vzhodno vprašanje odprto, bi ne bilo nikakega jamstva, da bi ga ena ali druga država ne skušala spraviti na dnevni red v Genovi. Zato je treba postaviti genovsko konferenco tudi v tem pogledu pred gotovo dejstvo, ki ga bo kakor vse druge »mirovne« pogodbe morala le vzeti na znanje! Italija pred Vprašanja novopriklopljenih pokrajin rimsko zbornico. RIM, 21. Neznosne gospodarske razmere no vili pokrajinah so našle odmev v predvče-rijšnji seji zbornice, ne mani neznosne politične in upravne razmere v teh pokrajinah pa v včerajšnji. Vidi se, da je ljudstvo sito obljub in hoče končno videti dejanja. Ne čaka rešitve samo eno vprašane, čakajo sto vprašanj, ki so vsa enako važna in — kar je glavno — vsa v tesni medsebojni zvezi. Vlada se bo končno vendar-le morala lotiti reševanja teh pekoćth vprašanj, če res žeti, da novopriklop-ijene pokrajine končno vendar-le začnejo kolikor toliko redno življenje na vseh poljih. Predvčeranjim in še prej se je slišal klic Julijske pokrajine, kjer so razmere v vsakem oziru n crv zdrzne, včeraj so stopili na plan poslanci Tridentinske pokra^ne, kjer tudi ni vse v redu. V imenu ljudstva v tridentinski pokrajini je govoril socialistični poslanec Flor. Predložil je resolucijo, v kateri vprašuje, kakšne ukrepe namerava vlada ukreniti, da naredi konec svoji dosedanji politiki v novih pokrajinah. Ta politika povzroča notranje boje in uničujejo moč zakona m ugled države ter zadevlje v živo pred vsem delavske sloje. Krivo je tem razmeram tudi nepoznavanje gospodarskih, zemljepisnih in psiholoških razmer v novih pokrajinah. Vlada ni še poskrbela za plaćanje vojnih odškodnin, ukrenila je povsem napačne ukrepe glede izmenjave denarja, ni naredila, kar je bilo v njeni moči, za obnovo krajev, opustošenih v vojni; kriva so tega predvsem vojaška obkistva, ki razsipajo denar v nepotrebne namene in birokratični organi, ki ovirajo delo. Govornik je nadalje obžaloval, da.se nista le uredili gospodarsko in moralno vprašanje držarvnih uradnikov v novih pokrajinah, ki žive v neznosnih razmerah. Zelo pomankljiva je tudi vladna pali tika na-sprofri invalidom. v novih ilalifan- | Sploh je dosedanja vladna pobtika j pokrajinah prinesla ogromno škodo skira interesom. Prebivalstvo ob Adiži želi mir, ne pa nasilstva. Izvajanja fašista Gtunte o nekaki sporazumni zaroti med voditelji italijanskega proletariata z voditeljem nemških nacionalistov poslancem Toggenburgom so fantastična. Fašistovski poslanec Giunta je vzel to izjavo na znanje. Poslanec ljudske stranke De G as peri je poudarjal potrebo, da bi parlament vzel resno v pretres celotno vprašanje ureditve novih pokrajin in nedopustnost stanja, po katerem ne odgovarja za dogodke v teh pokrajinah, kdor dejanski predseduje njihovemu upravljanju. Posledice tega stanja se čutijo tudi na vsem življenju novih pokrajin. Treba je absolutno izpremeniti sistem, če se nočejo kompromitirati vpraianja, ki se tičejo odno-Šajev med raznimi narodnostmi. Vprašanje se po govornikovem mnenju ni približalo rešitvi s tem, da se je dala pred kratkim načelniku urada za nove po krasne pravica do direktnega sodelovanja. Trebat je rešili vprašanje pravac deželnih zborov, vprašanje uradnikov bhrfe vlade« ka terih neznosen položaj se je še poslabša! vsled faktične Če ne pravne raztegnit ve zakona o uradniški reformi na nove pokrajine, treba je revidirati nedavno izdelani odlok-zakon o invalidskem vprašanju v novih pokrajinah. Nemci in Slovani morajo imeti enake pravice, kakor jih imajo drugi državljani, toda ta formula ne zadostuje za rešitev vsakdanjih vprašanj, posebno še spričo dejstva, da ni med posameznimi narodnostmi točno in izrazito začrtane meje. Govornikoma je odgovoril podtajnik za notranje stvari Casertano. izjavi je, da priznava važnost teh vpraša«j, ki se ne tičejo samo novih pokrajin temveč cele države. Vb«fe. je posvetita novim pokrajinam vso svojo skrb. Kar se tiče uradniškega vprašanja« je priznal težavnost stanja uradnikov, izjavil pa je, 3a je treba upoštevati zapletenost tega vprašanja, zaradi katere se je zakasnila njegov« rešitev. Pred kratkim je bilo cfano uradnikom na račun tisoč lir. Asimilacija z drugimi državnimi uradniki bo izvrženo dejstvo dne 30. junija, ko se bo uvexXa reforma državne uprave. Podtajnik je priznal upravičenost želje po takojšnjem sklicanju pokrajinskega zbora, opozoril je pa, da je ta ime! pod Avstrijo napol legislartivno moč in da je treba vsled tega vprašanje! skrbno proučiti. tVlarfa namerava itak v kratkem potom odloka preurediti državno upravo* ki bo primerna tudi za nove pokrajine, ker bo bolj upoštevala krajevne avtonomije. Končno je zagotovil, da bo vlada po možnosti upoštevata želje tridentinskih poslancev, naJ bi se kazenski zakonik vpeljal na Tridentinsko. ZBORNICA OBSODB A FAŠISTOVSKA NASILSTVA RIM, 21. Na sobotni seji zbornice se je imelo vršiti glasovanje o resoluciji poslanca Mazzonija, ki se je glasila: »Zbornica izraža svoje simpatije italijanskim poljedelcem v boju za obrambo agrarnih po-godeb. Ker so hoteli fašisti odvrniti ost od sebe s tem, da glasujejo tudi oni za to resolucijo, je vstal socialist Dugoni in predlagal, naj se dodate resoluciji besedi »... proti vsakemu nasilstvu«. Fašisti bi bili glasovali tudi za tako obliko, zato je posl. Mo-digliani predlagal, naj se doda »proti vsakemu fcštstovskesnii nas&stvu«. Meda je bil izjavil v imenu popolarov, da ne morejo glasovati za resolucijo v taki obliki, in da se bodo vzdržali glasovanja, ker krščanski delavci, ki so sedaj izpostavljeni fasistorvskim nalistvom, so bili prej izpostavljeni tudi socialističnim. Turati je obžaloval to Medovo izjavo. Vršilo se je nato glasovanje in prvi dve resoluciji sta bili sprejeti, o tretji, Modiglianovi resoluciji se ni moglo glasovati, ker se je ugotovilo, da je zbornica nesklepčna. Na današnji seji je vprašal predsednik Modiglianaja, ali vztraja pri svoji resoluciji. Ker je Modigliani pritrdil, se je vršilo glasovanje. Prisotnih poslancev je bilo 264. glasovalo jih je 154, vzdržalo se jih je 110, večina je znašala 78. Za resolucijo je glasovalo 82 poslancev, proti pa 72. Resolucija je bila torej med burnim odobravanjem skrajne levice sprejeta. Časnikarski kongres v Rimu za varovanje svobode tiska RIM, 21. Državna zveza italijanskega tiska poroča? V smislu sklepa osrednjega odbora italijanskega časnikarskega udruženja o nasilstvih, ki se tako pogostoma ponavljajo proti tiskarskim podjetjem, je sklical zvezni delegat Leoni v Rim velik državen škod, katerega se bodo udeležili zastopniki vodstev političnih strank, ravnatelji časopisov, zastopniki tiska in mnogo poslancev in senatorjev. Shod se bo vršil 30, marca v veliki dvorani časnikarskega udruženja in bo sklepal o nasčinu, kako naj bi se odpomogk) temu žalostnemu in ponižujočemu položaju. V Albaniji zopet mir RIM, 21. Albansko poslaništvo v Rimu poroča: Albansko poslaništvo je pooblaščeno, da kategorično zavrne vesti o zadnjih dogodkih v Albaniji. Od nekaterih nezadovoljnežev povzročena ustaja je bila takoj u duš ena od vladnih čet. Po vsej deželi vlada popoten mir in je vlada podvze-la ukrepe za strogo kaznovanje krivcev pri zadnjih nemirih. Tudi govorice o osebnih diktaturah so brez vsake podlage, ko ima Albanija svojo ustavno vlado, ki uživa parlamentu splošno zaupanje. Jtogoito¥lii Sestanek ONbfetiakSk predsednikov Male eateste v Ljubljani LJUBLJANA, 2L »Slov. Narod« javlja: iCakor izve vaš dopisnik iz zanesljivega vira, so pričela med vladami Male entente pogajanja za Sestanek ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov Male entente in Poljske, ki se ima vršiti v Ljub-jani pred priče tkam genovske konference. Pogajanja §e da» končno zaključena, je pa pričakovati, da se tekom treh dni tončajo in doseže sporazum glede programa. Jugosbrrenska vlada zaoika tendenciozne vesti glade albansMh dogodkov BELGRAD, 2t Uradno se javlja: Nekateri inozemski Esti so po italijanskih virih priobčili vest, da je povodom zadnjih dogodkov v Albaniji jugosLovenska vlada orožjem In živili podpirala čete Ahmed bega, kateremu se je posrečilo udušiti upor. Ta vesti sa uradoma najodločneje dem en tirajo in so popolnoma neresnične. Mednarodna anketna komisija Zveze narodov in nantj&veai komisija poslaničke conference v Parizu lahko povsem točno poročata o dogodkih v Albaniji in je upati, da je to že storjeno na merodajnem mestu. rftada zavrača trdi tre o me-▼ aotnbje rili—uln zadeve BELGRAD, 2L Uradno se proglašajo vesti nekaterih fmT/nnakih časopisov, da je ugoslovenaks vlada pomagala udušiti zadnje upore v Albaniji, za gole izmišljotine, 'oročilo prehkovabe komisije Zveze narodov za albansko razmejitev bo gotovo razpršilo vsak dvom in bo razkrilo resnico ithoslovaika Svatbeni dar predsednika Masaryka nevesti kralja Aleksandra PRAGA, 21. Javlja se, da izroči predsednik čehoslovaške republike Masaryk nevesti kralja Aleksandra kot svetbeni dar velekrasno umetno brušeno češko steklo, katero delo se izvrši po načrtih arhitektov Drahonovskega in Jan&ka. AmeriSka posojilna ponudba Čehosio-vaški PRAGA, 21. Zedinjene Ameriške Države so Čehoslovaški republiki ponudile kredit v znesku 25 miljonov dolarjev. Kreditne ponudbe so dospele tudi iz Švice in inozemske. Baltiške države Sovjetski zastopniki žele potovati skupno z delegacijami baltiških držav v Genovo RIGA, 21. Ruska vlada je izrazila zastopnikom baltiških držav željo, da bi se 27. marca sešle njihove delegacije za ge novsko konferenco v Rigi s sovjetskim zastopstvom. _ Francija Poincare ne pojde v Genovo PARIZ, 21. Uradni krogi zatrjujejo, tia Poincare ne bo šel v Genovo. Ne bo se namreč mogel odstraniti iz Pariza za dolgo časa, ker bo odpotoval Millerand v Alžerijo. Reparacijska komisija končuje razpravo o nemških plačilih v letu 1922. PARIZ, 21. Načrt reparacijslce komisije za nemška plačila bo skoro izdelan. Delegati so predložili svoja poročila. Zdi se, da bo morala Nemčija v smislu sklepov konference v Cannesu plačati 220 niUjonov mark v zlatu in 1450 miljonov mark v blagu. Danes popoldne bo imela komisija zopet sejo, kjer se bodo določile garancije, ki jih bo morala dati Nemčija za dovoljen ji moratorij. PARIZ, 21. Reparacijska komisija je razpravljala o predlogu, po katerem naj bi se vpeljala v Nemčiji splošna finančna kontrola, zlasti kontrola carinarnic. Da se pospeši izvršitev dogovora med Loucheurjem in Bergmannom, bo morala plačati Nemčija v denarju oni del dobav, ki bi ga bila morala dobaviti v naravi. Dosegel se je sporazum, da se dovoli Nemčiji moratorij za leto 1922. na podlagi načel, določenih v Cannesu. Vzhodno vprašanje PARIZ, 21. Razgovori vnanjih ministrov o vzhodnem vprašanju bodo trajali bržkone ves teden. Zelo verjetno je, da bo predlagal lord Curzon premirje. Ni izključeno, da bosta zahtevali grška in angorska vlada, da se seslišite. Bankir Vanderlipp o amerisksh terjatvah nasproti Evropi in evropskih dolgovih nasproti Ameriki PARIZ, 21. V soboto je prišel v Pariz amerikanski bankir Frank Vanderlipp, ki bo neuradno udeleževal sej genovske se konference. Na vprašanje, kakšno je ameriško stališče glede okupacijskih troškov, je odgovoril Vanderlipp: »Dejstvo, da je Amerika zahtevala pla-čanje okupacijskih troškov svoje vojske ob Renu, je presenetilo Evropo. Toda ne sme se pozabiti, da je stala okupacija, vlado Zedinjenih držav zelo mnogo in da ameriško ljudstvo že dolgo zahteva, naj se ti troški odpravijo. Imam vtisek, da si Evropa predstavlja, da se nahajajo Zedinjene države sedaj v slabem gospodarskem položaju. Gospodarski položaj Zedinjenih držav se je zelo izboljšal v teh zadnjih mesecih in jaz nisem bil še nikdar tak optimist glede trgoviene Z edin jenih držav, ka kor sem sedaj. Ne vem, koiko časa bo še trajala sedanja politika Zedinjenih držav nasproti Evropi. Prezgodaj je še, da bi se moglo kaj predvidevati. Dovolila so se Evropi posojila in se bodo še dovoljevala. Vendar v nekaterih krogih prevladuje tendenca, naj bi se brisali dolgovi, toda po mojem mnenju bi bilo brisanje dolgov velika napaka. zadnjih dogodkov v Albaniji AnsHJa Lloyd George ne bo demissjanttral LONDON, 21. Lloyd George je sprejel včeraj na svojem letovišču zakladnega ministra in tajnika narodne liberalne stranke. Pogovori so trajali ves dan. Zvečer se je vršil v Downing Streetu ministrski svet, nakar so brzojavne agencije poročale, da misli Lk>yd George ostati na čelu vlade. Koncem tega tedna se bo predstavil doij-nji zbornici, kjer bo poročal o svojih smernicah na konferenci v Genov L V očigled temu prevažnemu sestanku bo zkornica gotovo dala zaupnico predsedniku angleške delegacije, ki se bo tako pojavil v Genovi, svest si svoje, čeravno le začasne zmage. Otvoriter konference izvedencev LONDON, 21. Včeraj se je otvorila tu konferenca zavezniških izvedencev« pod predsedstvom Chapuauna. Seja je trajala eno uro. Danes se bo razpravljalo o ruskem vprašanju v njega celoti LONDON, 21. Zavezniški izvedenci so danes proučavali vprašanje ruskih dolgov. Razpravljalo se je na podlagi angleškega načrta o državnem dolgu in o predlogu za emisiju obveznic, ki bi bile plačljive po preteku 20 let. Po tem toku n služfle te obveznice za amortizacijo predvojnih dr- žavnih dolgov In vojnih stroškov. Tudi vprašanje privatnih dolgov se je vzelo v pretres. Izvedenci se bodo tudi bavili z vzpostavo trgovskih stikov s sovjetsko Rusijo. Na prihodnji seji bo na dnevnem redu razprava o načrtu italijanskih izvedencev. Nemčija »Chicago Tribune« očita Nemčiji, da propagira v Alzaciji in Lotaringl ji avtonomijo. »Wolffbureau« zavrača očitanja BEROLIN, 21. Agencija »Wolff« objavlja: »Chicago Tribuna« je objavila vest iz Washingtona, po kateri bi bil dal francoski poslanik Jusserand vladi Zedinjenih držav na razpolago dokumente, ki se tičejo neke zbirke denarja za av ton »mistično propagando v Alzaciji in v Lotaringiji. Lwt pravi, da je zamislila zbirko Nemčija. K temu pravi »Wolffburau v ulici Fabio Severo št. 46, kjer je stanoval Miloš Boljak, o katerem smo poročali v včerjšuji številki našega Iisda. V vili je biia zaplenjena velika množina pisem in slik ter sta bila aretirana Parich Josip in Mercin Gregor. Policija je mnenja, da sta oba v zvezi z Beljakom. Originalen stolar in zadeve o pomotah. Stolar Josip Doliach, mož prikupijive zunanjosti, stanujoč v ulici Thneus št. 5, je imel v nedeljo god in pa «shičajno» prazen žep. Mož pa ni reševal denarnega vprašanja, temveč je stopil v neko gostilno na Goklocijevem trgu, cfa se napije in pozabi na god ter na denarno da krizo. Ko so ga premagaK vinski duhovi, ga je pozna kakih 60% našega prebivalstva več Pa. yendarje začelo skrbeti, kako bo plačal „i-__- . -__-i _ ._ pi.aco. 1 eda i mu >e sinila prava misel v glavo: ali man, ta jezik temveč za gotovo ^ bJ, iz ^il^e. Ko je 5el krčŽiar v stopinjo znanja, ki na, prebivalcu zadošča kuhinj0| ^ zagrabil stolar za stolko in je iz- volimo, nfti v kakem redu naj se vrše volitve. O volilnem imenfloi ne duha ne shiha. Stvar je bila že aumfj^a. Šli sm<~> sc informirat v občinski urad, pa tudi tam r. -no vetrko zvedeli. Šele pri deželnem odboru ;mo zvedeli, da si je komunistično županstvo kar prisvojilo oblast diktirati volitve, ne da bi bilo v to pooblaščeno od deželnega odbora. Priporočamo deželnemu odboru, da solkansko komunistično starešinstvo primerno poduči. Pravijo, da nove metle dobro pometajo — mogoče — ampak solkanske pa že ne. Sevedia se voiitve ne bodo vršile. Kronberžani in Lovčani ne marajo komunističnih štrukljev. I* Ajdovščine. Dramatični krožek v Ajdovščini vprizori v soboto in nedeljo, dne 25. in 26. marca 1922. ob navadnih urah narodno igro v petih dejanjih «Deseti brat». takoj predvsem minister vnaniih stvari. Da pa mora iti delovanje ministra vnanjih stvari paralelno z delovanjem ministra notranjih stvari, je nedvomno posebno spričo izredno kočljivega položaja, v katerem se nahaja Trst in vsa Julijska Krajina. Zbližanje med Irstom in njegovim neposrednjim zaledjem je vnanje politično vprašanje, ki se more rešiti le če pri- Sravi notranji minister tla za to. In ta tla so ulijska Krajina in prebivalstvo v tej pokrajini. Dokler se ne bo v tej državi vzpostavila javna varnost, varnost oseb in imetja, je upanje v trgovsko obnovo mesta zastonj, dokler se ne bodo dale slovanskemu ljudstvu v Italiji lUiraola. i— m o« !»'•» naredil konec dosedanjemu sistemu, je zbližanje med Trstom in njegovim slovanskim zaledjem tudi nemogoče. To je naraven razvoj stvari, katerega bi moglo slovansko ljudstvo k večjemu le pospeševati, nikakor pa ne zadržati, ker Slovani v Italiji smo le orodje, ki &e lahko porabi tako ali tako, Pomirjenje Julijske Krajine in zbližanje Trsta, oziroma Rima s tržaškim zaledjem sta torej dva pred-za pogoja za obnovo gospodarskega živijeaja Dekančane, da ne pojdejo na limanice tržaškega mesta. Ključ pa, ki vodi k udejstitvi eventuelnim enakim in podobnim razla-obeh predpogojev, v kolikor spadata v no-! gam zakona, kakor jih je poskusil dopis-tranjo politiko, je po našem ponovno izraženem; nik »Ere nuove«. mnenju — avtonomija. Ker vsi znaki kažejo, da se bo vzelo tržaško \prašanje v kratkem v resen pretres — cdbila je že enajsta ura — smo smatrali za potrebno, da povemo zopet odkrito svoje mnenje o tem vprašanju, kajti pri-zedetl smo pri sreči in nesreči Trsta ravno tako, kakor so prizadeti naši someščani italijanske narodnost?. Predujmi za drž. nameščence v novih pokrajinah, S kr. odlokom so bila osna pokrajinskim oblastveni v Trentu, Trstu in Zadru navodila za takojšnje izplačanje Opozarjamo na ta slučaj tudi PoL društvo in naše poslance, da pojasnijo zadevo na pristojnem mestu ter zahtevajo, da se evenuelna revizija vrši v smislu zakona in da bo izvedena edi stvarnih in resnih ljudi. Dva pogreba. Poročajo nam: Minolo sredo se je vršil pogreb pok. Vinka Kodriča, in sicer iz hiše žalosti na brejsko pokopališče. Udeležba fe bila ogromna. Pokojnik je vzgojil svoje hčere in sinove v prave narodne stiebre. Iz Trsta so prišb k pogrebu sin, brat in drugi, V pondeljek smo pa spremili k večnemu po- pre dujmo v državnim pragmatičnim namei- i £}tku 63 letnega Tomaža Sosiča od Piičancev čencem bivše vladavine na račun asimila- aad Rcjanoai. Ta meS je bil vrl delavec na cije. Do teh predujmov imajo pravico le, narodnem polju in je tudi trpel radi svojega oni uslužbenci, kejih mesečni prejemki ne! narodnega delovanja. Uds&eiba. pr? pogrebu prekašajo zneska 1000 lir. Izključeni so; k bila vkljub slabemu vremenu zelo obilna, tudi železničarji, sodniki, osobje finančne izražamc ' prokurature in državni delavcL Na splošno vJ^g^ znašajo ti predujmi 1000 hr. rostm m br- ~ ~ - zojavni uslužbenci, policijski agenti pod-uradniki in uradniki javne straže prejmejo le dve tretjini tega zneska, poštno in brzojavno osobje, ki ima pravico do uvrstitve med pragmatično osobje, pa le polovico. Istočasno bodo izplačani primerni predujmi osebju srednjih šol, učiteljišč, obrtnih in navtičnih šol v novih pokrajinah. ^ je umrl v HruŠevici pri Štanjelu Ivan Zega, £r«vl)ar poročen z vdovo Aleksandro Kurganovo roj. Grigorjevo. Poročil se v ujetništvu v Orrtisku. Dospel je pred enim letom v domovino. S seboj je pripeljal ženo Aleksandro s štirimi otroki. Tri deklic Valentina, Olga in Evge-nija so iz prvege zakona, najmlajša Elizabeta pa je iz zadnjega zakona. Njegova smrt je odvzela družini vso tolažbo in podporo. Družina je brez streh«, brez obleke — brez ži- gkiil z njo iz gostilne. Toda imel je smolo. Ko je bil namreč na ulici, ga je pri^sl lastnik, ki je bil med tem časom opazil, za kaj gre, in ga je peljal na policijo* Tam se je mož izgovarjal, da je odnesel stolico v pomoti. Ker pa ima stolar na vesti več takih «pcanot,» so ga odpeljali v zapor. Trgovec s kokaino. Dva policijska agenta, Id sta patruErala včeraj zjutraj okoli 9, ure po ulici Riborgo v starem mesitu, sta naletela v omenjeni uliet na elegantno oblečenega gospoda, ki je bil ravnokar vtaknil v žep zavitek, katerega je bil malo prej kazal nekaterim ženskam»katerih pestra toaleta tako deko-ratirno vpliva v staromestnih ulicah. — Kaj ste vtaknili v žep? — sta vprašala moža postave omenjenega gospoda. Nagovorjeni je delj časa molčal: ni vedel dati pravega odgovora. Končno se je vendarle odločil: izjavil ie. da ie vtaknil v.žep tobak. Toda funkcionarja mu ntsta tega verjela. Zato sta mu segla v žep, kjer je hranil skrivnostni zavitek. Policijska agenta sta odvfta zavitek in sta našla v njem lepo, belo kokaino. Gospod je bil odpeljan na policijo, kjer so ga zaslišaK. Izjavil je, da se imenuje Rihard Plaitzeck in da stanuje v ulici deHa Guardia št. 14. Platzek ni hotel natančno povedati, kje je dobil priljubljeni strup. Ponarejen denar. Pred snočnjčm sta bila aretirana na Borznem trgu Oton Jeusich, stanujoč v ulici dei Cunicoli št. 3, in Roman Usai, stanujoč v ulicj del Toro št. 5. Oba sta hotela malo pref razpečati v slasčičarni «Ex Urba-nis» na Borznem trgu ponarejen SOOlirski ban kovec. Tudi Frana Milaia, brez stalnega bivališča, so aretirali, ker je hotel razpečati v gostilni Aniona Kova&eviča v zagati C a van a &t. 2 po narejeni bankovec, a končno je vendarle pri peljan na policijo, kjer so ga zaslišali. Sprva je trdil, da ne pozna onoga, ki mu je bil dal ponarejen bankovec« a končno je vendarle pri poana!, da mu je izročil ponarejeni bankovec neki Oiindo Rosa i, stanujoč v ulici Ponzianino it. 11. Hoasija so aretiraj včeraj zjutraj v last nem stanovanju. Izjavil je, da je dobil bankovec od neznanca. Oba moža sta bila odpe Ijana v zapor Coroneo. Najden aovorofeačefc. Nekateri dečki so našli včeraj zfttCmj pod nalili i mostnem v Barkovljah velik omot. Radovedno so ga odprli in so našli v njem novorojenčka. Dete rc bilo pozneje neseno v mrtvašnico mastne bolnišnice. Policija: zasleduje mater. Dozdeva se, da jI je policija že za petami. Vesti z Notranjskega Krežak. Pri nas so se volitve župana in občinskih sveiovalcev morale *,vršiti dvakrat. Prvi krat so se vršile v istem času kot po drugih občinah. Že takrat je bil izvoljen enoglasno absolvirani pravnik gosp. Josip TrošL Da je moralo priti do zopetnih volitev, so zakrivile denunciacije najhujše vrste, ki so Sle iz občine po zaslugi nekaterih ljudi na civilni ko-misariatj v Postojni. Tudi pri menite vi, ScJhriften?» se je Filip drznil vprašati pilota, ki je stal v bližini 'Izgubljeni! Ampak roparjev se nt treba »ati — ii nam ničes^ir ne store. Hif Hif» Schriftenova opazita. >e bila resnična. Roparji so mislili, da so čolnarji vzeli vse dragocenost* s seboj in zato o putili brod na miru in taiedovele le one. Piretska ladjica je šinila z -fso silo po morski gladini mimo broda in zelo napredovala. Toda kasneje se je utrudila in ca večer je lad^a s čolni vred izginila, na južnem delu obzorja, ne da bi drug z drugim tr-tfli skupaj. Brod pa je bil predan valovom in vetru. Filin in Kranc sta poiskala tesarsko orodje, ki sta ga vzela iz ladje, zbrala ciPva ve-ik« droga, ki sla bila na brodu in pripravila potrebno, da bi drugega dne postavila jambor in razpela jedro. S frvrtajoiim se dnevom pa je bilo videti prihajati nazaj one čolne, ki jih je zasledovala roparska ladia. Moštvo se ie tekom noči čisto, utrudilo in bilo ob vse svoje moči. Najbrže selodvezati in ga prepustiti valovom in vse spra-po skupnem posvetu sklenilo obrniti se in; viti na drugega. Toda ta predlog je propadel, -s ker navzlic pobegu Čolnarjev ni bilo na brodu nič man) lftnft In kfer fe vozilo lažje jadralo, 6e je bilo dalpie, kot če bi ga skrajšali in mu dali štiriogiatno obliko. Tri dni je vladala ti-iina. Sotnce je žarko pripekalo in pomanjkanje vode je bilo vedno bolj občutno. Oni, ki so se tešili z žganjem so bili največji reveži. Četrtega dne pa je zapihal ugoden vetrič in jadra napeL Veter je utrujene ponesrečence hladil hk jim prffetno božal čelo; kar je napravil brod! v eni uri itiri milje vožnje, sc je ljudem spet vzbudilo upanje in prevzela jih je radost. Vecbio razločne je so videli obrise aemlje pod kokosovim dare v jem, kamor so upali, da dospejo že prihodn^ga dne, kjer bi dobili vroče zažcljtno vodot Vso noč so imeli jadro razpeto, toda zjutraj so opazHi, da jih je gnal nasproten zračni tek, ki je zmanjšal uspeh prejSujega dne; na večer f>a je spet nastalo brezvetrje. In tako je osta-o še vse naslednje štiri