PRIMORSKI DHEVHIK lT-r GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE H°-Vl - Stev- 268 (1956) aS.Cta.UTl? Prispevajte za Kulturni dom TRST, torek 13. novembra 1951 Cena 20 lir nadaljevanje splošne razprave pred glavno skupščino ozn V ZMERNEM GOVORU POZIVA ANT0NY EDEN ia praktično reševanje enostavnejših vprašanj do?«S-bo skuP®čina razpravljala o poročilu glavnega odbora glede oncnega dnevnega reda, nakar se bo nadaljevala splošna razstava ~ Glavna skiuip-ie 5 31/0)0 današnjo bSL . ruSi teden sedanje. govornik je delegat Costa Du swjjp je ostro kritiziral po-sovjetske delegacije, j,, njim je govoril britanski ij minister An.thony Eden, Sa in 3V2jnd obtožbe Vlšinske-Pcstaj.mpd dr^giin dejal, da je zar-j- Oboroževanje potrebno do-- J n^onakosli sil med Vzho-lja nahodom, kar predstav, žili sm^nios1' 23 mir- «Razcro- ^jal KrtJ? v dobri ^fi — je Prav St žn sedaj skušamo Viti r-:,„,°.v.dobri veri vz.pos.ta. Ho v^?0tezje’ Pri čemer in:a-točo ri° pred očmi mir, ker v Pcšniih £e fnoramo pogajati en^opra vnesti, če K ? doseči mir.« iaa»,S ^4 omenil predloge za VS y- 3 M )e P«-tavil Vorij „ • Eden na dolgo go. Pou^ . phodnih predlogih in j‘sti<£v • ’ da so ti predlog; rea. v Praktični ter da OZN 'bnSn? Primerih lahko kon-OiOenii^’ dtduje v prid mini Zinili.Korejo in dejal, da flite»g? narodi čakajo na skl e. ^Pfi- ^rja, zato da potem fcfiiirui1' nov velik napor za 0 združitev K( reje. g^einciji je podprl p-odlog kotnSj držav za ustanovitev 3’ H rta? ugotovi, ali se. jej0' v Nemčiji dovolju- dih . čo svobodnih in taj-ierr. Ji Deial je. da ti spre. čin 2tt?.a .Predioga na neki na-Vgv^^blšai sedanjo napetost ie dejal, da ni mo. te .zavlačevati podpisa pogud. lije v in sprejema Ifca- je omenil resnost se. k jlS^POdarskih vprašanj ter Ul03iueil: »Načnimo določena čita. ^ vprašanja ter potru. jd arJS.za njihovo takojšnjo ° rešitev. Priprave, „ f^riVs,,reda naj se držijo naši Um.‘ ,v tej dobj znanosti, kaj bo (|iQ8^tor koli pričakuje, da in sporazumi: tega z nasiljem razen u-p^življenja samega?* *i dw5en°rn je govoril peruj. trti h Edi j; ii 3 j« odpor proti napadu 4 a. “čen glede OZN, vendar j tT* . . . 4 S b^repil upanje n aro, življenje te organi h ’ ker Je 3kcija na Ko-fliv, da je mir ned»e- “gveril je nato o notrpbi WE*v “ J- na*° ° Potrebi VU ai. b°edure za sprejem no- fctiti vetu V °ZN ^ sp izreJcel . *-d )e kanadski zunanji "i / Lester Pearson dejal, 2S*uc. jj? Zdiruž Hlb»P'r>.na?b°liše zeni narodi «naše :“r.» D upanje za -ltev >Udard ie nato, da je ''s-jjj', toed obema blokoma tcl) občutena ter je ’ dJa Sf> 12 govora so-'iin.i, zuna,njega ministra Jtoia "S*,8 v*'di- da je sovjetska ^ lenila opustiti napore itktovV^oitev sporov ter hoče Njsru -i OZN 20 smešenje, 5akriJ ln napadanje tistih, s š ho«? se ne strinja. To seve-stfj^fbea zaostritev na dru- S? ie nato potrebo, da r^fOžaiT. e države še vedno c. j-blknu0’ čeprav orožje samo HbL j,1,:Pk-glo zajamčiti miru. .! v se,u a alternativa se nu- » » serta-, . “““IMUVO sc ii, !4 on,. Vd> okoliščinah name-ftv.3 ’ Predstavlja edi ki ?°st P°S'ajati se s tisti-tečifo Pri;!najo druge opor- CV*U;2kp »-“-‘•MJVj. UlU^C Lrpv/J- h raivh fazen materialne site? « r':alb^ H1.01* sovjetskeniu inv nujnost, ki je po-fc^tike^T e vsake nacionalne ITIbI '■'«» I ’zr rvl, .. l ... • 1 _ I 'jfansP- Cilei SL ie naio za Predlog in proti «- I4 Petim Predicgu za paIrt ^'31 velesilami. J4 bo ?nc,u je izrekel upanje, Bila .. toVjetska vlada spi erne- ■>ie fi .me: djo razpravljati o dej- jb sv "j viaua spi eme- S bi nie !t“išče, kar pomeni, »z'3[a ziu^s Propagand« po ftVlK ra 7rvr a v r>. rJoi Kh- I >irttoI2>ldan;iil:j *ji je govo. ® dgL^blegat, k. je med dru-• da se nekatere mi-. v podpisane leta vt:I. i.„ r,‘zu. niso nikolj niti t i ki Nekatere drža- VJh,.* '-O Tih IJU ne ^ navrgle takoj po if. kuomrntanški dele-nje m pa čilski delegat Vfžau a2a, Vl 4 kvnnll . ki jp branil male rkl S‘:.serb]3udari.1' da je nje-rf, , uze realnosti, in de- tvv« ,hi s1 A *v«»uwn —i j Ml_. ^ Podprl tristransko (^ba^Vvnik Iraka. Fadel Al t£ie J' .0*nen-i maroško vpra-•v‘'-'rna 3 .mod drugim dejal: >lbkla *Tika' ki >e toliko dveh zaveznikov v za.d- t's3‘!'ar3Yetovnih vojnah, je h3c>ia Jena Upamo, da bv, tP ,''jnogočila naglejšl H^tai t f’.P in da bo Ma!'°-%k isen „ p mogoče hitro atlantski pakt ter Schumanov in Pievenov načrt in tudi pogodbo- v San Franciscu gledie Japonske. Na koncu je seveda dejal, dla sgmo načrt Višinskega lahko zajamči mdr in varnost. Prihodnja seja bo jutri zjutraj, ko bodo proučili poročilo glavnega odbora o dokončnem dnevnem redu in o delu posameznih odborov. Splošna raz--prava se bo nadaljevala potem, ko bo skupščina sprejela sklepe o poročiilu_ glavnega odbora. Vpisanih je še 34 govornikov. Glede današnjega govora britanskega zunanjega ministra Edena izjavljajo med delegati, da je ta govor «poizteus. zopet oživiti dostojanstvo in olika-nost». Tu zdravil v Itelijj izko : t, (vftrafenf g8’ na> 1)0 mar°' - na dnevnem re-c0sk Po štto1°nia' keT ie Ma‘ pronle.setiil ,eUh fran' hi "st tou'ata zrel za ne-V?k L je J?žai?. na Srednjem hiteli !ziavili da ie kial to G ia"10, i na lem ••j ti ub5to p. A bfi hob^, d.a.se ne h" °mo-Vfy*l- " h*1'” Ul ^'■a-V«^toteka SPletka' 10 ^nSr&bije^ »k? !gaLstefan w'pf- V^vi,J4 sledil, je obtožil to napadalnih na. votoePl^vVito.rito nove me- Obsodil je dalj« enotnosti in o- Jemanje zemljiške posesti Slovencev v coni A Tržaškega ozemlja ni moglo biti v Beogradu neopažena. Komentarji poudarjajo v zvezi s tem, da predstavlja to dejstvo, ki ga v nasprotju s trditvami italijanske-na in tržaškega iredentističnega tiska, ki idealizira življenje Slovencev v Trstu in v coni A ter zatrjuje, da uživa slovenski živelj vse pravice za svoj svoboden nacionalni razvoj — politični, gospodarski in kulturni, V svojem komentarju navaja beograjski radio, da se je ta oblika načrtnega raznarodovanja v Trstu pojavila že pred prvo svetovno vojno ter da se kot stara oblika prileritega raznarodovanja Slovencev izvaja tudi po drugi svetovni vojni s skoro liopolrtoma istimi sredstvi, Nadaljuie se še bolj intenzivno gradnja stanovanjskih blokov na slovenski zemlji, v katere nameščajo najbolj zapri-zini italijanski šovinisti. Najboljši dokaz, da gre pri tem za ustvarjanje novih trdnjav itali-ianstva v Trstu, pa je dejstvo, dd so prošnje Slovencev za ta stanovanja redno odbite, tako da je za Slovence dodeljeno mogoče le okrog 100 stancvanj od skupno 3453 kolikor jih je bilo v Trstu do letos zgrajenih V komentarju beograjskega radia je nadalje rečeno, da je ta pritisk še mnogo hujši izven mesta, v najbUžft okolici Trsta in ostalem ozemiju cone A, kar je povsem razumljivo, ker se je okolica mesta doslej uspešno zo. perstavljaia vsem raznarodoval. mm naptadom in ostala popolno, mo slovenska.' Zemljiška posest je na skoro vsem področju cone A v rokah Slovencev. Zato je bilo za propagatorje itali-janstva Trsta in STO potrebno da pridejo do lastništva slo. venskih zemljišč posebno na o- balnem pasu med Trstom tn Tržičem. Komentar navaja primer številnih slovenskih imetij in doseljevanje Italijanov v popolnoma slovenske vasi kot so Opčine, Stivan, Sv. Križ Ud. «Kljub temu — zaključuje komentator — da se ti raznarodovalni ukrepi prikrivajo na zelo rafiniran in perfiden način z nekakšnimi «splcšno koristnimi javnuni potrebami«, ostajajo ti ukrepi isto. kar v resnici tudi so- Ti ukrepi koristijo zgolj šovinistični italijanski politiki, ki teži za tem. da bi se Tržaško ozemlje čim bolj povezalo z Italijo, da bi se dosegla neprekinjena naseljenost Italijanov od Tržiča do Trsta, da bi jutri z nekakšno pravico lahko postavljali svoje nacionalistične zahteve, A kar zadeva tisto »svobodo« nacionalnega in gospodarskega obstoja in razvoja slovenskega življa v Trstu in coni A “ o tem. kot si vidi, ne nfore biti niti govora«. Po vesteh iz inozemstva se bodo pogajanja glede vojaške pomoči ZDA Jugoslaviji zaklju-čila čez deset dni s podpisom pogodbe. Isti viri pristavljajo, da bo v to svrho poslana v Jugoslavijo v svojstvu opazovalca posebna vojaška misija, ki bo sestavni del ameriške ambasade v Beogradu. Načelnik te misije bo verjetno dobil naziv atašeja za vojaško pomoč. Dajanje te pomoči, katere nadaljevanje je pred kratkim javil sam predsednik Truman, predstavlja brez dvoma potrdilo neuspeha sovjetske politike v njenem poskusu, da bi izolirala Jugoslavijo od ostalega sveta po prekinitvi odnosov od leta 1948 ter da bi Jugoslavijo držala hkrati pod svojim nenehnim udarcem. V Beogradu se že dolgo časa poudarja stalna nevarnost, ki jo predstavljajo naraščajoče oborožene sile sovjetskega bloka, ki so prekršile dovoljeno višino oborožitve. Skoro ni dneva, ki bi na mejah s temi državam; potekel v miru. A «Bela knjiga« jugo-slovanske vlade predstavlja samo še zastarel dokument Takšna politika Koniinfarma bo sedaj tudj predmet razprav generalne skupščine OZN v Parizu. Oborožene sile sovjetskega bloka, ki obkroža Jugoslavijo vzdolž največjega dela njenih meja, se cenijo na okrog en milijon ljudi. Pp srpom s Kominformom se je oboroževa nje satelitskih držav izvajalo z največjo brzino tako da se je odnos sil zlasti letos’ nevar no izpremtnil. Se prav pose-ben pritisk predstavlja težka oborožitev, ki prihaja v obilni meri iz Sovjetske zveze. Ta pri- ■ pa„niJnjko!i prizadel mi raine sile države, temveč je šemo krepil njen odločni sklen, da zadovolji povečanim potrebam obrambe in podvzame v tem cilju odgovarjajoče korake za tehnično izpopolnjevanje, Toda poudariti je potrebno, da bi vsak poskus drugačne razlage krepitve obrambne sile v katerem koli smislu po-menil samo nevednost ali pa zlonamernost. Države Evrope in Amerike imajo v Jugoslaviji le enakopravnega partnerja prijateljsko državo, s katero lahko rgčunajo v skupni cb-lambi proti agresi)i. Jugoslavija ostane tudi nadalje izven paktov in blokov ter nudi in sprejema miroljubno sodelovanje na mednarodnem politi » vsemi državami. J * * * Madžarska uprava železnic ie ustavila 1. novembra t. 1. železniški promet na obmejnem prehodu Kotoriba - Murakere-stur brez vsakršne obrazložitve. Sfdai je ostal odprt samo se en obmejni prehod med Subotico ln Kelebijo, ker so madžarske oblasU v e oslaie pie-hode že prej zaprle. R. R. da bi posvetovanja med voditelji arabskih držav manifestirala konkretno solidarnost Arabske lige«. Glede stališča posameznih a-rabskih držav se pripominja, da Sirija lahko težko izrazi svoje mnenje, v kolikor je njena vlada sedaj podala ostavko. Znano pa je, da je odstopivši zunanji minister odločno nasproten vsaki udeležbi Sirije pri pogodbi za Srednji vzhod. Sicer pa je predsednik sirijske delegacije pri OZN pred kratkim izjavil, da je predlog štirih slabši od protektoratak. Tudi Saudova Arabija je zavrnila štiristran-skf predlog, ne ve se pa, kakšno je stališče Il «ka in Jordana. Vendar se zdi, da njuno željo, da bi se udeležili pri organiza, ciji obrambe za Srednji vzhod, zadržuje bojazen, da ne bi bila kompromitirana arabska soli-darnost. Predstavnik egiptovske delegacije v OZN je danes na tiskovni konferenci v Parizu izjavil. da nota štirih diržav ne zadeva neposredno Egipta in da je bila poslana v Kairo samo informativno. Pripomnil je, da je stališče egiptovske vlade že nekaj tednov znano, ko je vlada zavrnila štirlstranski predlog; nova nota Pa v ničemer n« spreminja stališča egiptovske vlade. Medtem prihajajo a področja Sueškega prekopa poročila o manjših ločenih incidentih. Kar se tiče egiptovska delovne sile na področju Sueškega, prekopa poroča poveljnik britanskih sdl’ na Srednjem vzhodu general egiptovskih delavcev «prisilje-Ersfcine, da je bilo 80-85 odst. nih od ekstremističnih elementov, da zapustijo službo pri Angležih. Sedaj pričakujejo prihod večje skupine prebivalcev s Cipra, ki bodo nadomestili egiptovske delavce. Na vprašanje, ali misli prevzeti nadzorstvo železnic, v primeru, da bi se položaj poslabšal, je general Erskine dlejal, da upa, «da to n* bo potrebno«. Znano pa je, da egiptovska vlada obtožuje britansko poveljstvo, da s silo pridržuje egiptovske delavce na delu, in v političnih krogih v Kairu domnevajo, da bo Egipt predložil gospodarskemu in socialnemu svetu OZN obtožbo proti britanskim oblastem, ki silijo Egipčane, da delajo zanje, s tem da pošiljajo delavce v svoja vojaška taborišča pod grožnjo orožja. Za jutri in pojutrišnjem pa pripravljajo v Aleksandriji in Kairu dve »tihi« demonstraciji. Ves promet bo ustavljen za eno uro in trgovine bodo zaprte. Vlada pa je izdala stroge ukre. pe. da prepreči nerede in nasilja. zunanjo trgovino priporočal čimprejšnji začetek pogajanj s Sovjetsko zvezo za sklenitev ttrgovinske pogodbe. Na splošno zahteva odbor povečanje trgovine z Vzhodno Evropo. Iz Novega Delhija pa javljajo, da je indijska vlada sklenila, da ne bo priznala kralja Faruka kot kralja Sudana. Ta sklep bo veljaven, dokler ne bo egiptovsko vprašanje popolnoma rešeno. Peron imel večje težave pri vladanju, kajti njegova večina bo po vsej priliki dovolj trdna. Po poročilih s raznih volišč Se zaradi dežja ostalo doma mnogo več volivcev kot volivk. V Buenos Airesu je y prvih urah glasovalo enkrat več žensk kot moških. Peronistična zmaga na argentinskih vo>itvah BUENOS AIRES, 12. — General Peron je bil ponovno izvoljen za predsednika argentinske republike. Vendar je edina važna opozicijska stranka-, radikalna, dobila precejšnje število glasov. Po doslej znanih delnih rezultatih je za Perona glasovalo 3.708.537 volivcev, za Baldinove radikale pa 2-005.320. Volilna udeležba je bila zelo visoka. Sicer pa predvideva zakon precejšnje kazni za volivce, ki n-e bi glasovali — 50 pe-zosov globe in eno leto prepovedi izvrševanja javnih služb. Peron in njegova žena- bosta tako ostala na vladi še 6 let. Volilna propaganda opozicije je bila zelo šibka, poleg tega pa ima Peron v rokah ves državni aparat. Vendar pravijo nekateri, da- je Peron dobil več glasov, kot je bilo pričakovali, zlasti v glavnem- mestu, kjer so imeli peronistično zmago za zelo dvomljivo. Na milijon in pol volivcev 9i je Peron v Buenos Airesu zagotovil 2Q0 tisoč glasov večine. Takoj po volitvah se je spet začelo tisto, kar v Argentini uradno imenujejo «stanje notranje vojne«, ki je bilo za čas volitev prekinjeno. Policij« je takoj preiskala sedež radikalne stranke. Javljanje volilnih rezultatov se je nekoliko zakasnilo zaradi hudega neurja z deževjem, ki je ponekod: prekinilo telefonske in, brzojavne zveze. Zaradi tega so rezultati iz oddaljenejših provinc še zelo nepopolni; zid: se pa. da je bila ta volilna udeležba precej nižja, deloma tudi zaradi izredno slabega vre-mena. Vendar pa rezultati iz oddaljenejših krajev ne moreio več spremeniti položaja. Na notranjem ministrstvu računajo, m s^Poj glasovalo 70 odst. volivcev, to je nekako b milijonov oseb. Peron si je 8 tfto ,torej že zagotovil zmago. Ni še znana bodoča sestava parlamente. Radikali upajo, da bedo imeli precej močne pozicije v parlamentu p« tudi v državnem aparatu. Na včerajšnjih volitvah so namreč volili tudi 6000 državnih uradnikov. Vendar ne predvidevajo, da bi Dua eUSpresna maka irčila v zon EV ASTON (Wyoming), 12. — Ob trčenju dveh ekspresnih vlakov družbe »Union Pacific« Je 21 oseb izgubijo življenje. Nesreča se Je zgodila 10 km pred Evastonom na meji med severnoameriškima državama Utah in Wyomi-ng. Glavni vzrok nesreče Je silovito snežno neurje. Kot poroča družba «Union Pacific«, je edep. izmed ekspresnih vlakov, «City of San Francisco« od zadaj zadel v drugi ekspres, «City of Los Angeles« in se zaril globoko v njega «Cily of Los Angeles« se je ustavil verjetno zaradi tega, ker je snežni vihar onemogočil vsako vidljivost. Zaradi tega tudi strojevodja drugega vlaka ni opazil signalov stoječega ekspresa. Pet vagonov stoječega vlaka se je preko tira zaletelo v tovorni vlak, ki je stal na sosednem tiru, ta Pa se je prevrnil na tretji preostali tir, tako d« jr promet na giavnj prekoame-riški liniji družbe «Union Pacific« prekinjeni Poročajo, več kot 30. da je ranjencev QUITO, 12. — 2* oseb Je bilo ubitih, 25 pa ranjenih v hudi cestni nesreči, ki se Je pripetila danes zvečer kakih 208 km od Quita, Butler v Parizu LONDON, 12. — Tukaj potrjujejo vest, da bo angleški finančni minister Butler odpotoval v sredo z letalom v Pariz, kjer bo razložil britansko stališče P1^ ekonomsko-poli-tičnim odborom atlantskega pakta. V bistvu bo govor finančnega ministra odgovor na vprašanja, ki jih je odbor poslal državam, ki so članice omenjene organizacije, da izve za posamezna vojaška stališča v zvezi s političnimi in ekonomskimi potrebami. Danes «odbor dvanajstih« obravnav« francoski odgovor, Še vedno nič novega v Pan Mun domu MUNSAN, 12. — Tudi današ. nji sestanek med obema delegacijama za premirje ni prinesel nooenega napredka. Ko so se poslanci OZN vrnili v Mun-san. so izjavili, da bodo čete OZN nadaljevale borbo vse do podpisa premirja. Istočasno go Ridgwayevi oddelki začeli «o-mejeno ofenzivo« na osrednjem sektorju fronte. Vojaške operacije ovira stalen dež. Na sestanku v Pan Mun Jo-mu so tudi danes razpravljali o času, ko naj stopi v veljavo premirje. Severnokorejci in Kitajci bi hoteli takojšnje prenehanje ognja in vzpostavitev demilitarizirane cone vzdolž sedanje fronte. Kot pravijo predstavniki OZN. bi severni predstavniki hoteli, da se sovražnosti nehajo. da bi laže zavlačevali pogajanja o ostalih točkah dnevnega reda. General Nuckols je takole prikazal predloge delegacije OZN: »Predlagali smo specifično metodo Za ugotovitev specifične linije, s čemer bi določili specifično cono v specifičnem trenutku«. V glavnem gre za to, da b» Severnokorejci in Kitajci dosegli takojšnje prenehanje ognja ne glede na sporazum o vseh točkah premirja, poye ljstvo OZN pa si hoče pred prenehanjem ognja zagotoviti vsa jamstva in skleniti točno določen in preciziran sporazum o premirju. dutri se bodo delegati spet sestali, že dvajsetič v Pan Mun Jomu. Zavezniška pehote je danes zasedla dve višini jugozahodno od Kumsonga. Slabo vreme je zelo omejilo delovanje ameriškega letalstva. Poveljstvo OZN je tudi sporočilo, da je končana obsežna artilerijska akcija, ki so jo izvedli tanki. Izstrelili so 18,300 granat na severnjaške utrdbe severnozahodno od Jončona. Obstreljevanje je trajalo 36 ur! Ameriške vojne ladje so obstreljevale obmorske prometne poti v Severni Koreji. Rimske dobrote Med glavnimi argumenti, o katerih na dolgo in široko razpravlja v zadnjih dneh ves tržaški tisk, je v prvi vrsti raztegnitev tako imenovanega italijanskega kanoni jev e ga zako. na, dalje odnosi tržaškega gospodarstva z Italijo v zvezi z zadnjim poročilom Marshallove, ga načrta v Trstu in pa stanovanjsko vprašanje, pri čemer gre predvsem za gradnjo novih stanovanj in pa, povišanje sta narine. ki je bila v Italiji že uzakonjena. Tako imenovani uzakon Vano-ni», ki je stopi v veljavo tudi na področju cone A, o čemer smo že pisali in katerega vsebino podajamo danes na tretji strani v daljšem članku, je vzbudil — Icafcor prej v Italiji — tudi v Trstu številne kritike. Z razliko od Italije pa je potrebno Trstu kritizirati ta zakon predvsem zaradi tega, ker zaradi načelnega stališča, ki ga ima do vseh italijanskih zako nov in njihove v raztegnitve za cono A ogromna večina prebivalstva te cone. Tržaško prebivalstvo, ki o Italiji in ponovni priključitvi k njej noče nič več slišati, meni. da je rimski politiki uspel nov manever, s tem da je v nasprotju z mirovno pogodbo uveljavila zopet enega svojih zakonov tudi na področju izven svoje države, na področju, ki bi ga hotela na ta način čim bolj dejansko povezati na svojo državo in s tem proti volji tržaškega prebivalstva uveljaviti nekakšne svoje pravice nad našo cono. Pravijo, da pomeni Vanoni-jev zakon reformo dosedanje davčne politike. Toda Tržačani si ne želijo nobene druge reforme davčne politike razen t iste, ki bi jih osvobodila italijanske. ga davčnega pritiska in načina obdavčevanja. Ta način sloni namreč na edinstvenem in nikjer na svetu znanem načelu, da se namreč vsi davkoplačevalci imajo že ti naprej za prevarante. Ta italijanski shštem obdavčevanja je na ta način usti>aril nekakšno hladno vojno med državno blagajno in davkoplačevalci, kar pomeni z drugimi besedami med državo in njenim prebivalstvom. Nov Va-nonijev zakon pa ne more in ne bo mogel odpraviti tega sta-nja hladne vojne, ker izhaja pač iz zaostalosti italijanskega davčnega sistema, katerega spremlja tista neverjetno o-grom/ia italijanska birokracija. Poleg tega pa se zdi, da bo Vanoni jev zakon to birokracijo še povečal, " Davčna reforma se torej v Trsta ne more doseči s krpai njem italijanskega davčnega sistema, ki je med najbolj zaostalimi v Evrop'. Trst je nam. reč poznal mnog0 boljšo — avstrijsko davčno zakonodajo, ki sicer niti od daleč ni bila popolna in v niekih pogledih tudi zastarela, ampak od katere — tar se modernosti davčnega sistema tiče — bi se. italijanski davčni sistem lahko marsikaj naučil. Nadvse zanimivo je stališče tržaških kominformistov do tega Vanoni jev ega zakona. Ko-minformisti namreč ta zakon kritizirajo, toda ne zaradi tega, ker je to italijanski zakon in nima nobenega opravka s STO. Tržaški kominformisti prepisujejo tiste kritike, ki so jih že stokrat ponovili k-ominformfti v Italiji jn pri tem seveda sploh ne upoštevajo, da sta Trst in cona A nekaj popolnoma drugega kot Italija. Pri tem tržaški kominformisti — kakor tudi v vseh os alih primerih uveljavljanja italijanskih zakonov na STO — ne pozabljajo poudariti, da vsak italijanski zakon. ko ga ZVU uveljavi tudi v Trstu, ni takšen, kakršen je originalen, temveč je vedno nekaj slabši. To pomeni, da hočejo kominformisiti s tem po. vedati, da bi Tržačani pač živeli bolje v Italiji. Glede gospodarskih odnosov med Trstom in Italijo pa je potrebno poudariti, da postaja Tržačanom vedno bolj jasno, kako gospodarska vključitev Trsta v Italijo služi zgolj rimski državni blagajni. V Rimu spravijo na škodo Trsta vsako leto mnog-, milijonov dolarjev v svoj žep. Poleg tega je tu 9 milijard lir, ki jih vsako leto ploda Trst v obliki davkov in dobičkov na iz Italije uvoženo blago, kar je posledica te materinske povezave Rima s Trstom, iz proučevanja teh od. nosov in teh oblik je pač najlepše razvidno in hkrati tudi zelo razumljivo, za kaj gre pravzaprav pri tisti toliko opevani materinski ljubezni matere Italije do Trsta. Glede stamamnj in njihovih gradenj pa naj omenimo na kratko samo dejsstvo, da stane novo stanovanje tipa, ki ga gradi ZVU za Tržačane povprečno 900.000 lir. Stanovanja za ezule, katere gradi občina predvsem v slovenskih predmestjih, pa stanejo skoraj trj milijone lir. Kot namavejii dobiček sedanje politike priključevanja Tr. sta k Italiji, ki jo uvaja ZVU Pa ne smemo pozabiti omenili dejstva, da se bodlo tudi v Trstu stanovanja podražila kar za 200 odst. kot v Italiji, Ni namreč nobenega dvema, aa bo tu. di tozadevni rimski zakon raztegnjen na cono A. S tem seveda vrsta dobrot rimske zakonodaje niti od daleč ni izčrpana. Zato se bomo k njim ie mnogokivt povrnili. HM mori v ZDA uspeha 7 WASHINGTON. 12. — v wa shingtoneikih krogih menijo, da so se razgovori med predstavni, v- - iranskimi zastopni- petr°teJ?k*m sporu praktično že zaključili brez vsafcrš. nega uspeha. Pričakujejo, da se bo Mossadek v četrtefc še en-krat sestal s predstavniki zuna-njega ministrstva, predmo bo odpotoval iz Amerike. Zdi se Pa. da je le malo upanja, da bi bila premagana mirtva točka, na kateri so zastala anglo-iram. ska pogajanja. Menijo, da bo Mossadek govoril o svojih washingtonsfcih razgovorih v sredo meri nagovorom na kosilu, ki mu ga bodo priredili novinarji. Teheranski radio pa je poročal, da je iranski dvorni minister Husein Ala danes izjavil, da Mossadekov povratek v Iran, ki ga pričakujejo za konec tega tedna, še ne pomena popolnega neuspeha n j ego vili pogajanj v ZDA. Ala je dodal, da je Mossa. 6ek napravil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da pa se mora zdaj vrniti v Iran, kjer bo nadaljeval pogajanja. Iransko poslaništvo v Haagu pa je u-radmo zanikalo govorice, da je Mossadek dobil od šaha ukaz, na j se takoj vrne v Teheran. Churchill pojde v ZDA prve dni januarja Spremljal ga bo tudi zunanji minister Eden * Ugibanja o njegovih razgovorih s Trumanom - Spodnja zbornica zavrni a aburishčno reso učijo proh vladni nameri, da ukine zakon o podržavi jen ju železarske industrije LONDON, 12. — Danes se je pod predsedstvom Churchilla sestal ministrski svet. Po seji so sporočili, da namerava Churchill prve dni januarja odpotovati v Wash-ngton, kjer se bo razgovarjal s predsednike* n Trumanom Spremljal ga bo zunanji n im ister Eden, minister za odnose s Commonvvealthcm lord Ismay in lord Cherwell, ki je šef britanske atomske službe. Predstavnik kanadskega zunanjega ministrstva pa je danes izjavil, da bo Churchill c-b tej priliki prišel tudi v Ottawo, kjer se bo sestal s kanadskim ministrskim predsednikom. Med tem javljajo iz Londona, da bo šel britanski finančni minister verjetno še prej v ZDA, in sicer v času, ko bo parlament na počitnicah, ki bodo trajale, kakor 30 danes javili, od 7. decembra do 29. januarja. Pri razgovorih med Churchillom in Trumanom bodo prav gotovo v ospredju gospodarska vprašanj«. Znano je, da je Churchill v svojan govoru pretekli teden poudaril potrebo da Velika Britanija dobi od ZDA za 300 milijonov dolarjev pomoči, za sanacijo svojega gospodarstva. S jem v zvezi pa se pripominja, da bo treba gotovo znova proučiti položaj posameznih evropskih držav, ki uživajo pomoč. Anglija bo verjetno zahtevala, naj se od približno 7 milijard dolarjev, ki jih je ameriški kongres odobril za Evropo, dodeli njej znaten del. V sred« bo angleški fimanč. nj minister Butler z ostalimi funkcionarji atlantskega pakte razpravljaj o vprašanju porazdelitve obrambnih bremen. Predvidevajo, bo Churchill tudi znova načel vprašanje svojega sestanka s Stalinom, ki pa ga imajo v ZDA v sedanjih okoliščinah za nekoristnega. Na današnji seji spodnje zbornice Je Churchill s tem v zvezi na vprašanje laburističnega poslanca Doodaa o možnosti takega sestanka izjavil: »Za sedaj ni načrtov za pogajanja s Sovjetsko zvezo o splošnih vprašanjih, toda možnost sestanka v visokih inštancah se ne more izključiti, če se bodo okoliščin« pokazale ugodne.« Na današnji seji spodnje zbor. nice so razpravljali tudi o laburistični resoluciji, ki poudarja, da so sklepi vlade o razveljavljenju podržavljemja jeklar, ske in železarske industrije take vsebine, da lahko ovirajo delovanje te ključne industrije. Resolucija je bila zavrnjena s 320 glasovi proti 281. Glede stališča nove vlade do Schumanovega načrta je danes podtajnik v zunanjem ministrstvu izjavil, da bo stališče britanske vlade ostalo isto, kakor je bilo označeno v izjavi, ki so jo 14. septembra podali v Wa-shingtonu Acheson, Schuman in Morrison. Glede na poročila španskega tiska je predstavnik britanskega zunanjega ministrstva danes potrdil, da je bilo v teku splošnega razgovora, ki sta ga imela v uradu zunanjega ministrstva 7. novembra glede angle-ško-španskih odnosov španski veleposlanik Primo De Rivera in podtajnik zunanjega ministra Geoffrey Harrison, rečeno, da namerava vzdrževati britanska vlada s Španijo «korektne in kakor mogoče prijateljske odnose«. Kratke vesti LILLA, 12. — Danes je 12 soč rudarjev, ki so zaposleni premogovnikih severne Franci pričelo stavkati iz protesta prc ureditvi dajatev za socialno z varovanje. MOSKVA, 12. — Podtajnik s vjetskega zunanjega ministra A drej Gromyko je izročil norv škemu poslaniku v Moskvi rus odgovor na norveško noto glei Spicberških otokov. DUNAJ, 12. — Avstrijsko zun nje ministrstvo poroča, da ; francosko britansko in severo ameriško polsaništvo na Duna, povišali na stopnjo veleposlar štva. VVASHINGTON, 12. — Amer ški obrambni mlnistei. Robe Lovett je z letalom odjotoval Evropo, kjer bo prisostvoval s stanku atlantskega sveta, ki bo Rimu 24. novembra. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 13. novembra I951 TRŽAŠKI DNEVNIK Danes, torek 13. novembra Stanislav, Nevenka Sonce vzide ob 7, zatone ob 16.38. Dolžina dneva 9.38. Luna vzide ob 16.03, zatone ob 6.56. OBJAVE - MALI OGLASI Jutri sreda 14- novembra UOJMyC rn ML l V-/ v* L M o f Serapijon, Borislava, KOLEDAR Znanost v službi šovinizma Letošnja otvoritev novega a. kadčmskega leta je potekala skladno, brez protestov, zmerjanja in izključevanja študentov. kot dobro zrežirana predstava, Na njej so bile navzoče vse znašle osebnosti, ki smo jih že navajeni videti na vsaki ceremoniji, ne glede na njen značaj. Na splošno zadovoljstvo sa manjkali edino predstavniki ZVU. Vsa otvoritvena svečanost je bila popolnoma v skladni z namenom in cilji tržaške univerze. Ne kultura temveč politika je bila predmet otvoritvenega govora rektorja — psa čuvarja italijanatva — Cammarate. On je tokrat posegel nekoliko u zgodovino in opisoval križe in težave pri ustanovitvi tega «svetišča» znanosti. Ustavimo se z njim pri onem delu njego. vega dolgega govora, ki se nanaša na 1943 leto. Takrat je namreč — po njegovih besedah — prišel na univerzo nemški oficir in zahteval popis različnih fakultet. Takratni rektor je skupno s profesorjem Camma-rato razumel apolitično potezo» in napravil junaško dejanje, ko je dejal, da obstaja ena fakultet več. in sicer za filozofijo in italijanski jezik. Da bi odstranili zadnje juri-dične zapreke, so to fakulteto ponoči dejansko «pasvettitt» in s tem. so «prav v sredi nemške. Oa gospodovanja dokazali svojo vitalnost in svoje delovanje kot oporišče itaUjanstva.» S tem so osnovali novo oporo proti nemški in — jugoslovanski nevarnosti. Smešna zgodba in še smešnej-ii heroizem Ni pa smešno, da smatra za svojo prvo dolžnost univerzitet. Seja inršilnega odbora DF Danes, 13.11. 1951 ob ob 16. uri seja izvršilnega odbora OF na sedežu tajništva v Ul. R. Manna 29. ni profesorski zbor. s svojim rektorjem na čelu hranitev ita. lijanstva, ta se pravi popolnoma politično delovanje, f/arav. nost nesmisel je. da rektor pri otvoritvi novega akademskega leta, ne govori o delovanju univerze, o njenih potrebah in te. ždvah, 0 doseženem znanstvenem delu, temveč, govori o umu-čeniški* Istri in o trikolori, ki kot simbol ris; z balkona pri thodu v univerzitetno podolje. Po iwm svetu -V> vedno imeli univerze za središča kulture, znanosti in napredka. Prav Ita. lija bi morala s svojim stoletja starimi središči znanosti in utnetnosti tem bolj gojiti tako tradicijo. Zal, prav njeni predstavniki vnašajo na našera o zerrdju na univerzo najbolj šovinistično delovanje in pretvar. jajo znanstveno posilopje v politično areno. Se bolj absurdno zvene b'ese_ de novega univerzitetnega pred. stavnika študentov, tribuna Beppa Giustistja, ki je začel z mučeniki, spečimi v Sredipo. Iju. nadaiieval s protestom proti vnašanju poUtike v to poslop. je in končal s klicem «Zivel italijanski Trstlv. Vsa do skrajnosti prenapeta šovinistična manifestacija se je končala s petjem za tržaške razmere danes šovinistične pesmi «Fratelli d’Jtalia», pnav tako kot se končujejo vsa slična šovinistična zborovanja in kr* so sc nekdaj zaključevala fašistična. Manjkalo je edino še, da nekdo zakliče: «Duce a noih IZREDNO VISOKA PLIMA Poplavljena nabrežja in ullee v nižjih mestnih predelih Urad no poročilo o Incident« pri Krhai/čah Vojna uprava JA je o incidentu z don Brunijem uvedla strogo preiskavo Pogled na nabrežje izpred kava rne «Tommaseo», tudi vdrla, voda. y katero je Pismo s Proseka Za 80 otrok bi že lahko odprli vrtec Naši uasi Prosek in Konto-vel sta veliki, prebivalstva ie precej zato pa je tudi dosti otrok. 'Takih, ki še ne hodijo o šolo je okrog SO. Ko me matere delamo ali pa nosimo svoje pridelke v Trst, so ti naši deč fci in deklice prepuščeni sami sebi. Res da imajo skc/ro vse naše hiše dvorišča ali vrtove, toda kdo bi obdržal tn drobiž za plotom, če sliši zumj veselo čebljanje svojih prijateljčkov. In tako se kmalu znajdejo u.n na cestah, kjer se podijo, igrajo itd. Po cestah pogoste drve avtomobili in tako sem vedno v skrbeh, ko se vranam iz mesta, da se le ni kaj pripetilo mojemu otroku. Kaj res ni Za teh naših SO otrok, ki so stari od treh do šestih, let, mogoče odpreti vrtca? Ze lani smo prosili zanj. šli so tudi zastopniki staršev Proseka in Kontovela do šolskih oblasti, toda vse je bilo zaman, Ali je SO otrrk premalo za vriec? Tudi prostor bi na Proseku lahko dobili, če bi se šolske oblasti le malo pobrigale. Matere pa bi bi le brez sk >b> D času ko moramo skrbeti za vsakdanji kruh, saj naši m žje ne zasluži o toliko da bj lahko številne družine živele samo od njihoi^ega d li. Matere s Proseka tn Kontovela bi želele, da bi naši otroci zahajali v vrtec tudi zato, ker vemo, da se v vrtcih mnogo lepena nnnče. Moje znanke mi pripovedujejo o svojih otrocih, iri imair> vrtce v bližini. Ti malčki sr> lep^, obna'ajo, ker jih tam vzgojiteljice res vzgajajo, ne pomajo grdih besed, ki jih otroci kaj radi poberejo. ko se pr vrtnem >'id zardi vtnoo svoj prispe* vek nabiralcem. Vse krajevne odbore in poverjenike «DIJAŠKE MATICE« pa prosimo, da zaključijo in obračunajo akcijo «ZA NAŠEGA Dl JAK Ai* še v tem tednu. nDIJASKA MATICA« IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Za kmečke delovne zadruge Zadružni svet kmečko delov, nih zadrug koprskega okraja je na zadnji seji razpravljal tudi o novem načinu plačevanja članov kmečko delovnih zadrug. Po novem plačilnem načinu naj bi člani prejemali plačilo po proizvodnji. Do sedaj so člani kmečko delovnih zaidrug prejemali plačilo po urah dela. Za vsako področje dela bo sestavljen delovni načrt, v katerem bodo upoštevali stroške in dohodke ter delovne dneve, ki so potrebnj ža določo delo. V kolikor bo kdo znižal stroške proizvodnje ali zmanjšal število delovnih dni in presegel proizvodnjo, bo šel višek v njegovo korist. Zadružni svet je nadalje razpravljal in sklenil, da bodo kmečko delovne zadruge v bodoče sejale in sadile pridelke, ki se bolj splačajo. Na seji je bilo govora tudi o potrebi usta. novitve kreditnih odsekov pri splošnih kmetijskih zadrugah, ki naj bi članom kmečkih delovnih in splošnih zadrug ter malim kmetom olajšale vlaganje in dvig denarja. Pomoč Jugoslavije naši konservni industriji Na zadnjem zasedanju okraj, nega ljudskega odbora v Kopru je bilo v poročilu med drugim omenjemo tudi. da so bile v industriji rib težave zaradi pomanjkanja bele pločevine. Prav te dni pa je za naše konservne tovarne prispela iz Jugoslavije večja količina bele pločevine, ki jo konservna industrija nujno potrebuje. T0 pomeni veliko pomoč Jugoslavije našemu o-krožju, ker so imele naše konservne tovarne zaradi pomanjkanja tega važnega polproizvoda velike težave in niso mogle izdelovati tistih artiklov, ki so na trgu najbolj cenjeni. Kot znano, je bela pločevina strateška surovina in je po izbruhu vojne na Koreji na svetovnem trgu veliko povpraševanje Po njej. Cena temu proizvodu je nekajkrat poskočila. Kljub temu da Jugoslavija sama občuti pomanjkanje te pločevine, nam bo v bližnji bodočnosti poslala še nove količi, ne in tako zagotovila nemoteno obratovanje naših konserv-nih tovarn do nove sezone ribolova. Delo mestnega odbora ASIŽZ v Kopru . Mestni odbor ASIZZ v Kopru j e na zadaijan sestanku sklenil organizirati sedem ko-rrrisij, ki bedo s svojim delom posegale neposredno v razna mestna vprašanja. V ta namen so bile ustanovljene tele komi. sije: sanitarna, kulturna, koir.i. sija za kontrolo in pomoč mila. dimskim ustanovam, gospodarska komisija, komisija za mater in otroka, za .stanovanjska vprašanja in komisija za tisk. V vseh teh vprašanjih bodo tudi žene sodelovale z nasveti in delom, da bodo res zaživele in j mete večje delovne uspehe kot d0 sedaj. Drobne gospodarske vesti V piranskih ladjedelnicah so v soboto prv’krat razdeljevali delavcem njihove dele pri dobičku podjetja. Kot je znano, imajo delavci po uredbi okrožnega odbora pravico do določenega dela od 70 odstotkov dobička, s katerim razpolaga podjetje. Delež delavca v piranskih ladjedelnicah znaša odi 1200 do 2700 dinarjev, kar je tflo odvisno od1 njihovega prizacleva-nia. Ve.s delovni kolektiv je ta pomembni dogodek proslavil s skupno večerjo v hotelu »Metropol« v Piranu. Trikrat vefi paradižnikove mezge kot lani Podjetje nFRUCTUS« v Kopru je ob zaključku sezone pre,. delave paradižnikove mezge preseglo letni plan proizvodnje za 7 odstotkov. Od predvidenih 200 ton je proizvedlo 212 ton paradižnikove mezge, kar je trikrat več kot lani. KOMAJ DOBRIH 20 ODSTOTKOV družinskih pol so doslej pobrali Pobiranje družinski pol o ljudskem štetju počasi napreduje. Do sobote 10. t. m. so pobrali uradniki komaj 17.689 družinskih pol,, kar je nekaj več kot 20 odst. vseh pol, ki so jih razdelili. Ali bodo utegnili uradniki v določenem roku opraviti vse delo’ Ker opravlja delo pobiranja pol le 328 uradnikov, se nehote vprašamo: zakaj organizatorji ljudskega štetja niso poskrbeli za večje število uradnikov, ki bi tako laže opravili svoje delo ter tudi v večji meri nudili pomoč in nasvete prebivalstvu? Kakšne bodo šele težave pri pobiranju pol o ekonomskem popisu, če pomislimo, da je te delilo komaj 75 uradnikov? Iz podatkov, ki so jih dG sedaj le površno zbrali na podlagi že prejetih družinskih pol, je razvidno, da je *tevil0 ženskega prebivalstva _ nekoliko višje od števila moškega prebivalstva; ni pa seveda rečeno, da bo ta razlika vidna tudi ob zaključku pobiranja vseh pol, čeprav se je že Pred novim ljudskim štetjem govorilo, da je v Trstu več žensk kot moških, D0 danes bi morale biti že izpolnjene pole za ekonomski popis; ne vemo pa, če bodo zaradi težkoč pri pobiranju družinskih pol s tem delom nekoliko počakali. Na vsak način bi bil občinski števni in popisni urad še bolj obremenjen, če bi moral v tej zmedi, ki je nastala zaradi nepravilno izpolnjenih pol, sprejemati ter oddajati sta. tistiko o poteku pobiranja pol o ekonomskem popisu, ki so še vse bolj komplicirane. Obisk novinarjev na policijskem radijskem centru Na vabilo tiskovnega urada so se včeraj popoldne v spremstvu inšp, Bressana novinarji tukajšnjih dnevnikov udeležili pregleda enega najvažnejših odsekov policijskega aparata-radijskega centra, ki je pravzaprav težišče vsega dela. Sef odseka angleški major Beico-vich je novinarjem razlagal delovanje tega v Evropi najmodernejšega radijskega centra, ki je povezan s teleprinterjem z vsemi policijskimi conskimi poveljniki našega ozemlja ter v kratkem času sporoči novico in dobi takoj tudj odgovor. Poleg tega ima center več radijskih zvez s policijskimi patruljnimi avtomobili in z vsemi poveljstvi na vseh koncih in krajih Trsta. Najbolj zanimivo pa je, da je tržaška policija zvezana tudi z Interpolom, mednarodno policijo, ki ima svoja središča v glavnih mestih evropskih in drugih držav. Ogromna miza z zemljevidom cone «A» sredi elegantno urejene sobe, kjer ni nikoli tišine zaradi delovanja radijskih aparatov, telefonov in pisalnih strojev, pa z vso točnostjo kaže, kje so trenutno policijski patruljni avtomobili in jih po radiu v primeru nesreč takoj pošljejo na mesto. Po bežnem pregledu so se novinarji zahvalili pdgovomim organom, da so jim omogočili pogled v eni del, iz katerega pridejb vesti, ki jih naslednji dan čitajo vsi pri nas in po svetu. Nesramen kolesar podrl pešca in zbežal Ob 13.3Q so pripeljali v bolnico 55-letnega zidarja Josipa Bordona iz Boljunca, kateremu so izprali rane na nosu in ustnicah ter ga s prognozo 7 dni poslalj domov. Mož je izjavil, da ga je v bližini Domja podrl na tla neznan kolesar, ki se ni ustavil, temveč zbežal. Mož je ranjen obležal na tleh, dokler ni prišel mimo avto INAM, ki Je ramjenca odpeljal v bolnico. in cilajte PlimoUihi dmumk l poslala svoje organe omenjenega dne v Krkavče. Kakor smo izvedeli, je glede na težino tega obžalovanja vrednega dogodka uvedla Vojna uprava Jugoslovanske armade strogo preiskavo, katere izid pričakujemo. Po incidentu je v Kopru dona Brunij.a preiskal zdravnik, ki mu je svetoval, naj odide v tržaško bolnišnico, kamor je bil sinoči koprski župnik prepeljan z avtomobilom koprskega Rdečega križa in kjer ga je danes zjutraj obiskal tržaški škof San-tin s spremstvom. Ni potrebno posebej poudarjati, da skušajo tržaški šovinistični časopisi tudi iz tega obžalovanja vrednega dogodka kovati svoj politični kapital, pri čemer seveda kominformovsko glasilo «11 Lavoratore« prednjači. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «Vojka Smuc« bo imelo odborovo sejo v sredo 14. t.m. ob 20. uri v Ul. Hufigero Manna št. 29. * * << Prosvetno društvo v Barkovljah nima danes vaje. Prihodnja vaja bo v petek. Izlet v Komen Okrajni odbor OF za Nabrežino organizira za prebivalce Zgonika izlet v Komen dne 25. t.m. Vpisovanje pri gostilni «Guštin» v Zgoniku do 16 t.m. Smučarski tečaj PDT Tudi letos priredi mladinski odsek PDT smučarski tečaj na Gorenjskem. Podrobnosti bodo v kratkem objavljene. Povratek generala-Wintertona General Winterton, vojaški poveljnik angloameriškega področja STO, se je vrnil iz Anglije, kjer je preživel približno mesec dni počitnic. General je takoj prevzel svoje službene posle poveljnika in vojaškega guvernerja področja. 2 otuolitm C&migojma 'lazbtave Profeior Avgust Černigoj je po daljšem presledku pripravil vččjo razstava svojih slik in grafik. Njegove razstave so vedno predmet naivečjega zanima. nja tukajšnjih umetniških krogov. Na otvoritvi razstave, ki je bila v soboto ob 18.. so prišli ne le mnogi stalni obiskovalci galerije sodne razprave. Gledališče Verdi Danes, 13. t. m. ob 21. posebna igralska skupina P novila komedijo Helmerja -risa «Johnny Belindas. B£ , Američan Harris Hanau. drugimi nastopa znana M5" igralka Sorrel Canson. Pri gledalliški blagajni se daljuje do četrtka razdelje^ abonmajev «A» in «D». se prične razdeljevanje majev «B». Skupščina Zveze prosvetnih delavce? EKS Zveza prosvetnih .d'l.Sj Enotnih razrednih s®(j95i 0b bo imela v nedeljo i.rt0 8.30 v Ul. Roma 15. redno l*j» skupščino s sledečim dnevu redom: 1. otvoritev. 7adnj« 2. čitanje zapisnika skupščine, 3. poročilo predsednika' 4. poročilo odbornikov. 5. diskusija k poroiimn^iho- €. poročilo nadzornega ra z razrešnico odboru, 7. predlogi in sklepi. 8. razno. 9. volitve. Predloge je treba pr« vodilnemu odboru ck> t. m. do 18. ure. Sestanek odbora za novoletno ie^° , k 70 U’1 Danes bo v Skednju o° j£ano seja odbora za novoletno IV. okraja. Izpiti v trgovinski morDa^ 11. decembra, t. 1- sfirejfcii' pričeli pri Pomorski o . y izpiti za dosego imenom trgovinski mornarici. ^ Prošnje, sestavljene najn o-kovanem papirju 24 ur nj, premljene z vsemi mi listinami, morajo k { j, predložili do 1. decemb Pristaniški d>re dr. Klod>c. !• Sporočilo predsedstva cffDe o štipendijah ^ INAIL (Zavodi za • proti nezgodam) je razpi"1 prid sko leto 1951-52 natečaj sinovom staršev, ki 50 srečili na delu, in nd!) zavoda, in sicer za: 19“ srefr po 40.000 lir za dijake, n^jaf nje šole; 100 štipendij višjih srednjih Sol, ._«rzil{ PO 100.000 lir za uri » študente. Prošnje in to/‘ kumente je treba predl0^ ^te-decembra 1951 za PrV‘j- za gori ji in do 15. decerr.br slj pffj ješolce glavni direkciji d«*'? krajinskim in krajevnun* m-INAIL, na katere se deti obrnejo tudi za m za dvig posebnega oo ,| ga je treba priložiti P1™ DAROVI LN Ob priliki 50-letnice £ Tončke Godina s Kolcm« rujejo tovarišice: 2o0 ' rič 500 lir, Manja Marija Sancin 200 lir> 200 l|r 200 lir, Melita Pregare DijaSko Matico. — ROJSTVA, SMRTI IN Dne 11. in 12. novem^Vt. Se je v Trstu rodilo.^ pa J umrlo je 18 oseb. P° bilo 9. Civilne poroke: fo Jacoboni in gospod 0jti1 Misan, mizar Marino f-jfO. s, gospodinja Luigia p u fer Giuseppe Vecchi nLCa Bianca Cappeu0, (jelaV Cerkvene poroke. Hemy A. Schmidt j. Dina Leoni, vojak Š^L Walter Joseph s0fer J* „» Marc el la Trombetti. gr« ko Milič in Pro^ izved«^. Gavinel, industrijski .^3 » Ald0 Crescia in J^ral ciana Scamperle. k Kytoti■ . voj. Charles ^illif1^ šivilja Teresa ZodcLJ[nj3 ^ Lidfo Sepich in gosp00 ria Giurgevich.. ,.a SL Umrli so: 4Metn?ti 19-}^. tfcna por. Gregoirettu^ ^ Ana Šuligoj .vd-rLvatI1; letu* letni Desiderio Črev« letni Simeone Da - W Emilia Gorlato p0r r(i, AntonniL^U, M. ZAHVAL * tVo- Vsem. ki so z ^ vali ob izgubi naše Devetak l/U v u*"" . se najtopleje zahvali Posebno zahvalo z- V krajevnemu odbor dar0va> brežino in drugu . cvetja‘ žalujoč dr> Djvert* .in« 11 XI. 10*^* Nabrežina, ll**1 ^ DVODNEVNI^ I. in v Poreč lil otovnn Opatifo oa Reko ^ EN°2D^®Wa 'V Maleriio in ŠtorfePrif;:* jgJOjBf ONIJEV" ZMON USTVARIL 'TRISRCNEJSE" ODNOSE MED DAVČNO UPRAVO IN DAVKOPLAČEVALCI ? Hal predpisuje nov zakon o davčnem izenačenju 13. novembra 1951 30 ! IieUiadnnem Iistu ZVU št. __ 1951 je cfc-^ o ■ 1,58 ° predpi- ^enačenju, o ?n davčnem popisu, o $11 OTV»,J «« _ * !0® j*«ws tem Uka-8jen na fn[° dobesedno razteg, kon ii ^kafsnje področje za tako iL””0®«3 19&1 št. 25 Bi* tP?novani «zaikon Vanc-,loPil vn SQSe«ino» s^ro "dofoe- V az št- 169 je v ostalem % nJČ ^anoni neizprerne. ^dztegn^ni 114 Tržaško ^vSol^23 ši 169 56 t!‘ tov, S?tetne prijave dohod. ^ ranijaJ Pravice davč-Bvlj<*iih w 5i?e poprave pri-in dokončne Ji vobdavčljivega do- S a da » že po ustavi • -•‘■ostj P° svoji davčni spo l?atkom p^ir-Dev?jo k javnim s nr~ 9.betaj:0 si tudi, da a feviWvlcnejš& porazdelihi-i žavlja„i?a, bremena med vse J* 5o jyS H1 imajo dohodke, H&nTO,VTze»i neposrednim Ji bc£v^^čili, 'da se v bliž-,e!fte .^osti zniža davčno CL« Je sedaj m.mosno. dbšežsn nam« r.Je ■i«ra“n. ki si c<:laja*e'c zastavil, bo tak-oirP:r??:s,» izvajanja do ^ (ft--,. Vanoni oziroma pri VWi olc Po veljavni davč- . ^ k°t osnova za p^a ,,-!e obdavčljivega do-S, prijava dohod. J feviicJ?, i« bil dolžan izvrši-. 1 *aiw,'a5evalec za vse no-irT^1 *«■•• s*'- pcdvs-ženi L^ačoi a dosediaj je velia-L^loa ’ da m°lk riavkc-pla-Jfl, Ui?°trjuje dohodek v vi- icilSS>r 3e fc,il Prednje !e- 2lta^n- clen 111 ukaza šl i uvaja obveznost prijave. Torej vsak i' illfe ii^val^c odnosno oseba, W FO PO^r-'hst-^frednim davkom, mo-l tef. .na r>os?Knih nbr.17 d°h°dke. četudi ii' Za ”°hodkov ni spreme-ii ^ . ^izvršitev te obvezno. tkiK C7idene sledeče sank-S^t> od zemljišč in od V,ve , .vkljub neizvršitve \, T-^io v davčn; se-l,l(%i?n, višini, kot so bili v 10 dnk ?eznaniu prejšnjega »ftfi cd kapitala (ka-iiirij« s izvrševanja in. i„ «) j ^ trgovine (kategor;-ij.!Votw, oci izvrševanja obrti >'Č C/h11^8 poklica (katego-i 1,1 2 inSe Da vnesejo v se-L^ki tv -*•■ Poviškom. A ko iiv'itw,;:®0Vee obdavčen z do- januarja do 31. ivJ'■ Wci» -----■ -____- — tb?^* liv1c?avkam na davčni tVo L5™-000- a nP izvrši ^•Oon “^svisn na osnov' '*s izvVa drugo le- ^ C De ‘^predpisane priia-°5.0r,n °P!:lavčen na osnovi feTii. in ^k° dalje. Se-C^BraS8 davčna uprava še C ,tb£?Co to osnovo zvišat:, SA h ugotovi višji do ^Pl^Set^V Z d™ge strani 1. av» Hvalec ki ni izvršil Aik^Vp I?1?re znižati davčni s» ' ?°le§ te neke vrste LjlVKi oavkoHačevalec, k? !ft|U.U , Vs>a.k-;letne prijave, denarno kaznijo od -„ii’0'000 lir. Ta kazen -^tji™ Primerih zniža za ^ith0-000 lir' v.težjih pa Dmeru Je to. evalec- ki ne iz- ktSr SSSS*,«: S s-^ljo 1% 3.33, v kazen siki u 7Vi-t- objavi v Urad- , zdf1'a Jj®? 0»nr5L??ti prijave dohod-n' tisti' jMSi10 *'r 3-334- Ta ka- tudj n list,. ^.'Ji ob h,-~uv ---, ki ima- • ■ odvisnega dela '}A -.k111 mezde (kategori-V:1 ti« ° njihovi letni pre- Presegajo lir «00.000 .lma3o le dohodke i?,ln U dohodki ne letno hj- 240.000 Vi . , J^,LmoraJo biti nave.-»• lr^iftt p vrstp dohod-■'jcija vira dohod-3ib2 &riArltc,Je davki6 ,treba dohodke. Nv^ern ?P'a*evalec prejel -•%? « obntU' a služli<> te 'Av?*n' je 1 Vrenje za leto, **>ora , cryava izvršena. i v kovati v Se do- K^&fco ^vrženi davku vŠl ? hc1n*nskanu S? 4^Cunan‘i2 m’u davku. V^-l-niln^ Os,'ove za <«1. W prijav^ , davka treba '+£4 r»»,f,turi» ud, dohodke S“ fijni n?* ViŠina t£‘«a V^sT^aUcov ° n-0vi kata' bo' .. ■ v ka-* Prilive i?vr wriD,a ZVU najbrž 4dala nov Ukaz Go^*'e tu 1951 od; 1 miarca 1952. Kravica davčne uprave do poprav^ višine' dohodkov, ki so bili pravočasno prijavljeni ter dohodkov, ki sicer niso bili prijavljeni, a so bili že prej ugotovljeni, zastara z 31. decen> brom tretjega leta po letu. v katerem je prijava bila izvrše. na_ oziroma bi morala biti izvršena. Tako lahko dlavčna u-prava predlaga zvišanje dohod, ka, ki je bil prijavljen leta 1952 najkasneje do 31. decembra 1955, Ako v tem roku davčna uprava ni revidirala višin? tega dohodka, ostane ta d-akon-£; 'Za dohodek, k. jP bil leta 1951 obdavčen, a ga davkopla. čevalec leta 1952 nii nrijavii, če-tudi je tega leta ta dohodek š'e obstajal, zahteva davčna u-prava revizijo najkasneje do ai decembra 1955. Ako do zahteve po reviziji ni orišlo, ostane dotiodlek leta 1951 dokončen tudi za letr» 1952 s poviškom 10 odst., ako je ta dohodek podvržen dohodninskemu davku. Sevedfe je v tem zadnjem pr»meru d^vkap^lače valeč kazno van še z denarno kaznijo ker m napravil prijave, kot' smo prej omenili. Pravica diavčne uprave do u. ?otovitve_ neprijavljenih dohod1-kov, ki še niso bij| obdavčeni prej. zastara z 31. decembrom četrtega leta po letu, ko bi dohod/ek moral biti prijavljen. Tako na pr. bi moral biti dohodek odi izvrševanja trgovine ki se je začel v let:; 1951 prijavljen v letu 1952 Zaradi opustitve prijave ima pa davčna uprava pravico, dk ta d&ho-d ek ugotovi najkasneje dfo 31. decembra 1956. Ak0 davčna u-prava tega ne stori do omenjenega roka, davek na dohodek, v letu 1951 zastara. Ne zaoade pa v zastaranje kazen zaradi neizvršitve prijave. Davčna uprava ima pravico dostaviti davkoplačevalcem vD'raš'jlnp pole za ugotavljanj^ dohodkov, ter jih pozvati, da jih vrnejo v določenem roku ki ne sm,5 biti krajši odi 15 dni. Kdor v postavljenem roku ne odgovori ali vrne vprašalne pole neizpolnjene, neoopolno iz. polnjene ali neverodostojne, se kaznuje z denarno kaznijo oc« 2.000 do 50.000 lir. Dohode^ delniških družb, družb z omejenimi jamstvom, zadrug kreditnih zavodov, vzajemnih zavarovalnic, občin in drugih javnih ustanov se še nadalje ugotavlja na podlagi knjigovodskih rezultatov. Po kazu št. 169 n« smejo tudi individualna nodietja. družbe z neomejenim jamstvom, koman. ditn,> družbe zahtevati, da se njihov dohodek ugotovi na osno vi kniigcvoctskih rezultatov; v ta nornen moiajo k vsakoletni Prijavi priložiti kopijo bilance 'in fščuna ‘2gUW-ih ctobiika. Ako knjigovodski jaspasi niso v redu ali so taki, ki.ni prikladen za kontrolo verodostojncsti prijave, se davčna osnova določa. po gospodarski situaciji podjetja, ki jo ugotovi davčna uprava po podatkih, ki jih ima sama. Vendar pa mora v tem primeru v obvestilih o ugok> vitvi in drugih odločbah o višini dohodka, navesti razloge, ki sir> odločali, da se za določanje višine dohodka niso vzeli za osnovo knjigovodski rezultati, kakor tudi mora T.avesti elemente, ki so služilj pri določanju višine dfchodika. Davčna uprava je dolžna ravnati se po teh načeiih le a>ko je prijava vsebovala analizo dohodkov, Ako pa prijave sploh ni bilo ali jp bila nepopolna, ni davčna uprava dolžna navesti razloge, ki so jo vodili pri določanju višine dohodka. Cisti dohodek zemljišč, zgradb in kapitala v celoti podvržen davku; isto velja za dohodke, ki jih imajo družbe in druge ti2f*zičnP osebe od izvrševanja industrije, trgovine ali obrt; (kategorije B in C/l). Dohodki kategorije B (izvrševanje trgovine in industrije), C/l (izvrševanje obrt; in svobodnega poklica) in C/2 (mezde in plače) so pa podvrženi dohodninskemu davku le za del, ki presega lir 240.000, ako ti dohodki pj-ipadžijo fizičnim osebam, ker se znesek lir 240.000 ima za minimum za zadostitev življenjskim potrebam. Ce pa ima davkoplačevalec — fizična oseba dohodke vrste B, C/l in C/2, se znesek lir 240 tisoč odbije le enkrat, in sicer najprej od dohodkov vrstp C/2, nato od dohodkov vrste C/l in končno, če je še kaj ostalo, cd dohod/kov vrste B. V lažje razumevanje navedeno par primerov: Davkoplačevalec prejema od odvisnega dela plačo v skup. nem letnem znesku iznad lir 240.000 poleg tega ima še dohodke od izvrševanja trgovine iti obrti. Znesek lir 240.000 tre. ba odbiti najprej od! dohodkov odvisnega dela (kategorija C/2); ker so ti večji od odbitega zneska, bodo dohodki od trgr.vine in obrti obdavčljivi v celoti. Drugi davkoplačevalec prejema letno plačo l'r 80.000, ima pa še dohodek od svobodnega poklica v znesku lir 120.000 letino ter dohodek od' lastne trgovine v znesku lir 400.000. Odbitek Ur 240,000, se najprej od računa od plače lir 80.000, ki ne b(> podvržena davku, nato cd dohodkov od izvrševanja svobodnega poklica v višini lir 120.000, ki je tudi v celoti opro. Sfien davka. Končno se še ostanek lir 40.000 odbije odi dohodkov trgovine, ki bodo torej ob. davČeni le od lir 360.000. Progresivni dop«ln-lni davek se računa od celokupnih do hodkov fizičnP osebe, Celokup. nj dohodek dobimo tako, da seštejemo dohodke zemljišč, zgradb, kapitala, izvrševanja industrije in trgovinP izvrševanja obrti in svobodnega pekli-ca ter dohodke odvisnega dela (ploče in mezc«e). Dohodki kat. B C/l in C/2 s" ori tem računalo pred odbitkom zneska Ur 240.000, kot smo prej pojasnili. Vzemimo primer: Nekdo ima Ur 20.000 zemljiškega dohodka, lir 200.000 dohodka od zgradb, lir 400.000 dohodkov od izvrševanja prostega poklica, in lir 100.000 obresti od naložene- 1 ggj kapitala. Cedakupni dohodek dotične osebe bo torej znašal lir 720.000. Ker pa je celokupni dohode^ podvržen' dopolnil, nemu davku le za del, ki presega lir 240.000 letno, bo celo kupni dohodtefc osebe, ki smo jo vzeli za primer, .podvržen do poMoemru davku le do lir 480.000. Pri dopolnilnem davku so dovoljeni tudi odbitki ža družinske člane in sicer po i;r 50.000 za vsakega. Ako imq to. rej gornji davkoplačevalec ženo in dva otroka se odi zneska lir 480.000 odbije še lir 150.000 tako da bo njegov celokupni dc-hedek podvržen dopolnilnemu davku le do zneska lir 330.000. V Ukazu št. 169 je tudi določena. davčna mera za dopol-n i, davek, ki gre oa 2 odst. na dohodke d0 lir 240.000 do 50 odst. na dohodke nadi lir 500.000.000. Zaradi odbitki naj-prej lir 240.000, nato še po Tir 50.000 za vsakega družinskega elana, je davčno -breme dopcl-nilnega davka precej manjše, kot se to prvi hip zdi. Vzemimo za primer trgovca, ki m,u je ugotovljen celokupni dohodek v znesku lir 800.000 letno in ki ima ženo in dva otroka. Naj. prej se odbije znesek lir 240 tisoč, nato še lir 150.000 za vse družinske člane, skupno torej Ur 390.000. Obdavčljiv dohodek bo torej, le lir 410.000. Davčna mera, znaša po tabeli, ki je priložena Ukazu. št. 169 na lit 410.000 dohodka 2,43 odst., vendar pa predstavlja breme na celokupni dtohcdefc lir 800.000 le 1,20 odst. Prikazali smo le predipise in načela,, ki po Ukazu št. 169 ve-Ijajo Y, pogledu ugotavljanja obdavčljivega dtohodka. Mora-mo ugotoviti, da np predstavljajo nekih velikih novotarij ter tudii ne moremo soglašati z mnenji, da bodo le s temi novimi določbami ustvarili ozračje med davčno upravo; ki še nadalje ne bo verjela prijavam davkoplačevalcev, in dšav. kaplačevalci, ki bodici zaradi dolge izkušnje poskusili vsaj dlel dohodkov zatajiti. Eno pa je gotovo, in jo odpeljal skozi drugi izhed na cesto, jo tam pgtitnu t) neke vežo in ji zagrozil, aa se m ume deset minut niti niti. Fotem smo šli. .Lepo smo J°, ta si bo za. pomnila!1 je nekdo rekel in *« zadovoljno hahljal. Meni pa je bilo, kakor bi bil pokopal svojo mladost Ni mi počilo srce. Kje neki! Ko sem prišel domov, »eni trepetal od jeze in žalosti. Vso noč sem oleddSl tisti pramen las in jolcal. Vso sem, jo preklel in vse življenje s? mi je zdelo izgubljeno.» Sidro tipa «Lucas», ki ga upo-| rablja jo za iskanje in dviganje | kabla v globokih vodah. Vse vrvi sider tečejo po škripcih na nosu ladje. patentno sadro tipa «Lucas», ki preseka kabel avtomatsko jna dvoje, preden ga izvleče n morja. Ko sta presekana konca dvignjena na površino, ju privežejo na signalno bojo, da bi na obeh f kcr.cih kabla izvršili poizkuse, če je zveza do obalnih postaj v redu, Sele tekaj kabel po pnavijo, ker bi se sicer lahko | zgodilo, da bi žice položili iw-?aJ ,v morje, ne da bi popravili I se druge napake. Ladja za popravljanje kabla je vedno y zvezi z obalno po stajo da ji ta lahko potrjuje pravilnost izvršenih popravil Vsa ta poročila in merjenja, zasleduje inženirski oddelek, ki vodi glavno nadzorstvo nad j Vsem popravilom. Trajanje po pravila je odvisno od. vrste poškodbe in od stanja, y kakršnem je kabel. Pred nekaj leti j so na primer morali na dolžini cez 400 km vplesti nov kabel, za kar so potrebovali šest dni. Ob hudih viharjih pa morajo | ladje začasno prenehati a de lom. Pomorski kabel je še vedno glavni del naših sistemov z» j zvezo. Njegovo delovanje ni pod yplivom atmosferskih, motenj ir, kabel prenaša poročila natančno in zanesljivo ter ima | zato_ važno vlogo v našem življenju. Pričakovati pa je, da bo ob naglem razvoju radijskih sredstev ostal kabel samo rezerva, dokler ne bo popolnoma izpodrinjen. A. G. Modest je nekaj trenutkov molčal, pogladil si je z roko čeki, poravnal lase, ki so m.u šitili nanj,‘ih nato nadaljeval: »Zjutraj sem se šele spomnil, fffl me dekle lafifa) izda. Ce me ie -spoznala, čemu me ne bi izdala? Ostriči žensko, to ie bila prav gotovo velika žalitev oziroma kazen takrat. Povedal pa tega nisem nikomur. Tudj onim trem ne, Pre. selil sem se na drugi konec mesta in pazil, prepričan, da me bodo i skali. Minilo je me. sec din}. Nič se ni zgodilo, To je pomenilo, da me ni izdala. Po>wm ti, velil/«oli vrele kaše in se ga nisem upal vprašati po njej. Jaz sem bil takrat že oficir, zato me je bilo sram. Pričakoval sem, da mr jo bo kdaj omenil. Pa je ni. Morebiti se je namenoma izogibal besede o njej, da me ne bi prizadel. Bi{ je preprost, dober fant. Potem se nisem mogel včč premagati. Nekega dne sem ga na v.idez mimogrede pobaral: ,Kje neki je zdaj Marjanca?’ ,A,‘ je rekel fant, ,zaljubila se je v nekega Italijana, Ko H ie umrla teta, se ie odselila. Menda je šla služit.’ Več mi ni vedel povedat'. Tudi ga nisem več spraševal. Nisem hotel, da bi se norčevali iz mene. Ti bi bil gotovo drugačen, le smej se! Tudi jaz bi se, če ne bi bilo vse skuipaj tako bridko. Vsa tri leta sem p kljub vsemu nosil s seboj ko medaljonček. » ((Daj še kave, če imaš!« mi je rekel. Stopil sem ponjo sam, ker je odšla teta že sipat. Prinesel sem je velik lonec, da sva si. je nalivala, kadar se je komu zljubilo. kUpam, da bo zgodba še dol. ffa,» sem. mu rekel, «Rad poslušam takšne stvari, a doživeti jih ne bi maral.jt (Nadaljevanje sledi). I / f\ r I J r ozemlje je v depresijskem V l\ l" AA H Področju, ki je zajelo Alpski f I \ L | f s L lok in ki povzroča slabo vreme z neurji v Severni Italiji. Švici, Južni Franciji in drugod. Se vedno bo prevladovala spremenljiva oblačnost s krajšimi padavinami, tudi v obliki nalivov. Predpoldne je možna začasna razjasnitev. Temperatura brez spremembe ali nekoliko v upadanju. Danes je bila v Trstu najvišja temperat. 19.7; najnižja pa 13.6 stopinj. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA ::::: || .iiH*,. ’ , j 1* i; 1 fe; Si ?! sS i:: -:i:i | i i 13. NOVEMBRA 1951 W f * i i. ' o TJ OB ŽVIŽGANJU GLEDALCEV: ITALIJA - ŠVEDSKA 1-1 (0-1) Slab zapravil domačih zmago ;i» m. .n ■ Min my Švedsko moštvo, slikano na nedavni tekmi v Beogradu, ki so Jo Švedi izgubili z 1:2. Moštvo v Florenci Je biki le malenkostno spremenjeni. ITALIJA: Casari; Gtovanaini. Cervato; Ajnoovazzi, Tognoti, Venturi; Boniperti, Gimona, Amadei, Lorenzi, Cervellati. S VEDSKA: Svensson; Malmstroem, Niteson; Ahlund, Gu-stalsson. Lindh; Jaemsson, Loeigren, Holmberg, Karissou, Jar kobsson. SODNIK: Li it it (Anglija). Stranska sodnika: Silvano, Massa» (Italija). (Od našega posebnega dopisnika) Tekma, s katero naj bi italijanska nogometna reprezentanca izbrisala vse dvome, ki so se množili na njen ter na račun treh sestavljalcev, se je končala na moč žalostno. Osemdeset tisoč gledalcev je ob koncu nekaj minut stoje žvižgalo moštvu, ki jč povešenih glav zapuščalo igrišče ter ploskalo Švedom, katerih dolgi sen je bil uream-(en. Prognoze so bile zelo laskave za domačine. Fsi listi so pričakovali visoko zmago domačih. da. celo sami Švedi. Med opoldanskim banketom je nekdo podtaknil ob začetku velike mize pod roko listič, na katerega naj bi vsakdo napisal svoje mišljenje. Dva Šveda sta predvidevala zmago Italije eden s pet, drugi kar s šest proti nič. Zadostna osvetlitev razpAoženja v švedski karavani! Po vrednosti skandinavskih gostov, kakršno so ponovno razkazali v Florenci, pesimizem ni bil neupravičen. Švedi so rojeni pod praktično zvezdo, njihov nogomet je posvečen svoje- Poplave v Srednji li/ropi Dve žrtvi v južni Franciji in tri v okolici Trenta Trčenje kamiona in jadrnice v Chioggi - Tudi na Koroškem narasle reke podrle nekatere mostove LION. 12. — Obilne količine padavin, so v zadnjih dneh v precejšnji meri poplavile kraje v Srednji Evropi. Dež še vedno pada in povzroča vedno nove nesreče. Iz Južne Francije poročajo, da je v Rodanu padlo toliko dežja, da je količina padavin. presegla ono iz leta 1935. Tudi nekateri predeli mesta Avignon so pod vodo.... Zaradi padavin pa se je v Lionu porušila hiša in pod seboj pokopala 61-letnega starčka. Drugi dve smrtni žrtvi je povzročilo deževje tudi v Mondragonu. Tudi jezera v Švici naglo naraščajo. Zaradi deževja se je marsikje utrgala zemlja in zasula ceste. Promet čez prelaz Sv. Gothard je prekinjen in potniki morajo dvakrat prestopati. Tudi na progi čez Si toploti je železniški promet 7 Italijo popolnoma prekinjen. Na Koroškem so poplave zavzele katastrofalne oblike. V Celovcu in bližnjih vaseh so prebivalstvo opozorili na nevarnost, da utegnejo poplave porušiti nasipe. Divje vodovje le odneslo odnosno poškodovalo številne mostove. Tudi nekatere ceste trenutno niso uporabne. Iz Milana poročajo, da imajo zaradi slabega vremena vsi vlaki precejšnje zamude. Orient-express in drugi vlaki, ki vozijo čez Simplon. morajo zaradi okvare železniške proge voziti na progi Novara-Oleggio, Tudi premet na progi Milan-Chiasso je prekinjen medtem ko je na progi Milan-Varese zaradi vdora vode uporaben samo en tir. Reka Reno pri Bologni je presegla svoje bregove in poplavila blizu Ferrara 12 tisoč hektarov zemlje. Tudi v okolici Trenta so danes zabeležili močan porast hudournika Brente, ki je v bližini Selve porušil štiri hiše in nanesel na državno cesto Tren-to-Bocen ogromne količine materiala. Promet na državni pro. gi Milan-Torino je v dolžino nekaj kilometrov popolnoma prekinjen. V Milanu je od 7. ure zvečer do 8. ure danes zjutraj padlo 71 mm dežja. Tudi pohlevna Pad se je zaradi preobilice dežja razdivjala ter ograža bližnje predele. V bližini vasi Moncelli je prestopila bregove in podrla eno kolonsko hišo, kjer je stanovala štiričlanska družina. Samo 15-letni s:n si je rešil življenje, medtem ko ostalih članov družine še niso našli. Močan veter z juga «sciroc-co» je porinil ogromne količine morske vode v severni Jadran in Ligurski zaliv, od koder poročajo, da -je morje poplavilo obsežne mestne predele. Chiog-gio je morska voda popolnoma zalila. V eni izmed cest v središču mesta se je dogodil edinstven primer. V dopoldanskih urah se je namreč nek; avtomobil zaletel v manjšo jadrnico in jo prj tem prevrnil. Najhujša nesreča pa se je pripetila v Ca-vallinu. kjer so morski valovi podrli majhen iz kamnov zgrajen nasip jn poplavili bližnje ozemlje. Prebivalstvo je moralo zapustiti okoli 40 hiš in se zateči v varnejše kraje. Neverjetno močan veter pa je v bližini Belluna izruval številna drevesa in polomil nekaj telefonskih in telegrafskih drogov. Prebivalci v Sestri Levante ne pomnijo, da bi morje doslej kdaj preplavilo morsko ožino tamkajšnjega polotoka, kot se je to dogodilo danes. Prj tem so bile uničene vse kopališke naprave. Neverjetno močna plima v Benetkah je za 13 ur popolnoma onesposobila promet. Poročajo, da je morje 85 cm na visoko preplavilo Trg. sv. Marka. Gasilci so morali večkrat priskočiti na pomoč, da so rešili življenje ogroženemu prebivalstvu. Skoda v trgovinah je precejšnja. Široko je pretrgal vse komunikacijske zveze med Genovo in Savono. medtem Pa ie v genovskem pristanišču poškodoval precej manjših ladij in prisilil celo večje ladje, da so poklicale na pomoč vlačilce. Potresni sunki v Piemontu TOR1N, 12. — Direktor meteorološkega urada za Piemont poroča, da 90 zabeležili med drugo in peto uro nekaj lahkih potresnih sunkov. Doslej še ni«, so ugotovili naravo teh tresljajev, vendar se zdi, da je bila njihova smer navpična Lov na leva v Dublinu DUBLIN, 12. — Včeraj zvečer So policijske sile organizirale lov na pobeglega leva, kjer Je v času svoje svobode smrtno ranil dve osebi. Lev je namreč zbežal iz nekega cirkusa, ki se trenutno nahaja v tem mestu. Sele po enournem brezuspešnem lovu so ga Prisilili, da se je zatekel na neko dvorišče, kjer so ga ustrelili. Tekmo je motilo deževje - Velikansko zanimanje za tekmo - Švedi igrajo šablonsko | mu pravemu cilju, katerega i drugod pogosto zatre pozaba: delati gole! In jih tudi dajejo seveda le pod pogojem, da je nasprotnik slabši. Ne bo pa se jim nikdar zgodilo kot na nedeljski tekmi. ko so Italijani večino tekme, v številkah: nad dve tretjini, vodili žogo po nasprot. nikovi polovici, a zmagali le z angleško injekcijo ptrelahko dosojeno enajstmetrovko. Mister L ing je vodil tekmo gosposko; ni žvižgal brez potrebe, pravilno e uporabljal pravilo prednosti, bil vedrto na potrebnem mestu, vendar.... Bilo je v II- minuti. Amadej je prodiral skozi sredino, podaljšal do Lorenzija; med tem in mrežo je bil samo še vratar, na desni pa je na-daleč stal odlični srednji branilec Gustafsson. S telesom je oviral nasprotnika, kar je Dingu zadostovalo za oster žvižg in gib roke proti beli točki. E-najstmet rovko je Arna dej pretvoril v gol. To kar v nedeljo pri Italijanih ni šlo, je bil napad. Nekajkrat si je petorica izmenjala mesto, a ni pomagalo, vse slabše se je igralo, hujši nered je bil. Vsakdo iz petorice je igralec evropskega razreda, skupaj Pa ne gredo. Različna šola. drugačno okolje; deloma tudi težnja k virtuozizmom. na kakršne so navajeni na prvenstvenih tekmah, kjer sloni morda delo ostalih desetih tovarišev na plasiranju enega samega. Vse to je naredilo iz njih intsrument, neuglašen do neverjetnosti. Naj dodamo k temu še, da je Amadei bil popolnoma izven forme in da mu nobena stvar ni šla izpod noge, da se je tudi Boniperti izogibal stika z nasprotnikom zaradi znane poškodbe prejšnjega tedna, pa si lahko mislite, kaj vse smo morali gledati. Cervellati je bil morda še manj koristen kot ostali. Vrtel je žogo, driblal. a od sebe je ni dal. Neverjetno, kot bi nikdar ne sl šal in se ne prepričal na stotih prejšnjih ! tekmah in na nedeljski, da mu j tretji nasprotnik gotovo odvzame žogo, seveda pod pogojem, 1 da prej dvojico pr e gra. Pa tu-i di če bi prerani še tretjega ter zabil celg Q'l; več kot trideset minut njegovo navdušen.je. ne bi našlo zaveznika v fizični j kondiciji. Obe . ■ftezi , Gimona Lorenzi v splošni zmešnjavi1 nista vnesla reda, nista niti mogla, saj vemo, da je prav Lorenzi poosebljeno nasprotje graditelja. Nikoli ni pripravljal zaključnih akcij. Njegovi refleksi, hitrost, elastičnost kažejo srednjega napadalca, rojenega za gneče, za pojočem? obrambe. Lorenzi igra normalno na mestu srednjega napadalca, kot tudi Boniperti in po potrebi celo Gimona. Ed no Cervellati je zares samo krilo, vendar desno in ne levo, kot je igra* proti Svedslci. Kje je imela komisija B-B-C glavo, ko je porajala enajstori-co, še celo ob taki množici Pametnih in izvedljivih nasvetov. Kaj pravijo ljudje? To vam pove kričanje, zopet na stadionu ob koncu igre. Izžvižgani Italijani so odšli, žareči Švedi 1 prav tako. Dež še vedno drobno j rosi, pada mrak: Začeli so na j stojiščih, potem se je razširilo j kot ogenj: Pozzo, pozzo! Belo- j lasi tehnični komisar, je. z ob- j razom, ki je izražal nekaj med j ganjenostjo in zadrego, stopal j po stopnicah. Doživel je prizna- j nje. To seveda ie ne predstav- j Ija rešitve. Prestar je že in... | tudi tu mazaj ni poti. Vendar { je klicanje občinstva jasno povedalo. naj preide krmilo ladje še pred brodolomom v dru- j ge roke. Neodločenemu koncu je torej j vzrok slaba igra domačinov, ■ nimajo pa zanj zasluge Švedi. Njihov sistem igre je šablonski, brez fantazije, tesno mar-hirajo nasprotnika, igro jo brez- j izjemno pri tleh, skratka, slab- j ša kopija Anglije. Slabša zaradi tega, ker igralci nimajo kva-1 litete mednarodnega razreda, kot lahko še enkrat poudar.mo. Dovolj dobra obramba, ki je zadostovala slabemu nasprotnikovemu napadu. Sigurna N.ils-son in Gustafsson, mogoče nej-boljši švedski mož. Ob pršenju povedejo žogo domačini. Napadajo vse do švedskega gola. Johnssona je Cervato napačno zapustil, ker ni hotel predaleč v nasprotnikovo ozemlje. Krilo je prodiralo. ter se oddolžilo Cervatu z zgrešenim strelom. Pred vrati je žogo vjel Tognon, a jo le kratko poslal od svetišča, točno, na noge Loefgrena. Ta je bil neodločen, a nihče ni nanj star-tal. Pomeril je dobro in polvi-soko streljal. Casari se je vrgel z zamudo in žoge ni vjel. Švedom je gol dal poguma, postali so napadalni. Njihov četverokotnik gospodari po sredi, vendar so italijanski protinapadi nevarnejši. Na tribunah prvi žvižgi, močnejši iz minute v minuto. V 19. minuti je Lorenzi vodil žogo proti vratarju, ki mu je prišel nasproti in rešil tako nevarno situacijo. Minuto zatem dajo Italijani gol... a ga sodnik zaradi off-sidea Amadeia ne prizna. Cervellati je preigral najprej, Ahlunda, nato, še Mal-stroma, podal v gnečo, iz nje zopet dobil žogo, poslužil Amadeia, ta v mrežo. Igra je nato vedno slabša, bolje povedano sploh ni igra. U-gaiša. Kmalu po začetku drugega polčasa enajstmetrovka, o kateri smo že govorili. V nadaljevanju so domačini iskali zmago, Švedi pa. so se krčevito branili Halfa sta opravila pri tem lepo delo; zelo sigurno in z jasnimi pregledom sta (posebno Lindth) čistila ob nevarnostih, umirila žogo. jo držala, dokler ni bil za hrbtom red, potem sprožila eno ali drugo krilo. Tako do neslavnega konca. Momla,- čim manj podobnih tekem. MITJA VOLCIC ... PO DRUGEM KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA ISTRE Tri moštva na vodstvu Egipt-Italija B 3:0 (2:0) KAIRO, 11. s Egiptovska nogometna reprezentanca je premagala italijansko enajsterico «Mladih» s 3-0 (2-0). Domači so bili tehnično in taktično nad-močni v obeh polčasih nad Ita lijo, popolnoma zmedeno s skoraj vsemi igralci izven forme. Egipčani so prišli v vodstvo že v 2. minuti z golom srednjega napadalca Alaa. Dizwy je del v 35. minuti drugi gol, tretjega pa isti igTalec v 35. minuti drugega dela igre. PRVE PRIJAVE ZA MEDNARODNI VIA REŠKI TURNIR V Škofje najavili svojo udeležbo VIAREGGIO, 12. — Organizacijskemu odboru mladinskega mednarodnega turnirja v nogometu. ki bo v Viareggiu od 16. do 25. februarja. Je svojo udeležbo prijavila tudi mladinska nogometna enajsterica Škotske j »z Edimburga in enajsterica iz Milana. II. kolo nogometnega prvenstva Istrskega okrožja je poteklo brez vsakih presenečenj. Vodeča moštva so zmagala in se tako povzpela na čelo lestvice. Zmaga Pirana nam potrjuje, da je to moštvo kandidat za vstop v slovensko oziroma hrvatsko I. nogometno ligo. Z lahkoto so Izolani premagali mlade nogometaše koprskega Partizana. Težja je bila zmaga Meduze nad bojevitimi nogometaši Brtonigle, ki so dobro vzdržali napade Koprčanov jn šli iz koprskega stadiona poraženi da. toda z enim samim golom. Strunjan si je po prvem porazu v Umagu opomogel z nedeljsko zmago nad Solinami ter se tako povzpel v sredino lestvice Edino delno presenečenje je zmaga Aurore v Bujah. Vidi se. da hoče moštvo Aurore po prvem porazu doseči tisto mesto, ki je vedno zavzemala v naših prvenstvih. Rezultati takem: v Kopru: Meduza - Brtonigla 1:0; v Izoli: Izola - Partizan 3:0; v Sv. Luciji: Piran - Umag 6:1; v Bujah: Aurora - Buje 1:0; v Strunjanu: Strunjan . Soline 2:0; v Ankaranu: Rdeča zvezda-Novi grad 2:0. Lestvica po II. kolu: Izola, Piran in Rdeča zvezda 4 točke; Meduza 3; Umag, Partizan, Aurora in Strunjan 2; Soline 1; Brtonigla. Novi grad in Buje 0. AuroraA-AuroraB 54:25 V prvi tekmi za pokal »Napredka* je v nedeljo v Kopru prv0 moštvo Aurore premagalo drugo z prepričjjiv m rezultatom 54: 25. Zmagovalci so dominirali na igrišču in s prodornimi akcijam; spravili mnogokrat nasprotnike v zadrego. SINOČI V STOCKHOLMU Jany-Larsson 1-1 STOCKHOLM, 12. — Na mednarodnih plavalnih tekmah v Stockholmu, ki trajajo že nekaj dni in k> se jih s pridom udeležuje tudi Francoz Alex Jany, so bili sinoči doseženi sledeči rezultati na progi 200 m prosto: 1. Alex Jany 2:14.8; 2. G. Larsson 2:15.5. Na progi 50 m pa se je Larsson s časom 25.9 maščeval Ja-nyju, ki je progo preplaval v 26.3. Cerajeva v Tridenfu zmaga TRENTO, 12. —- Na sedmem mednarodnem tekmovanju v teku v Tridentu z udeležbo lahko, atletov iz Jugoslavije, Avstrije, Nemčije in Italije je na 6500 m dolgi progi zmagaj Jugoslovan Zdravko Ceraj iz Zagreba v času 18:57.4. Drugi je bil znani nemški dolgoprogaš Eberlein v 19:00.3, tretji pa spet Zagrebčan Godler z 19:19.1. Prvi Italijan je na petem mestu. Ceraj je kljub slabemu vremenu izboljšal rekord proge. TVRDKA KERAMIKE Ustanove v: SESTO FIORENTINO (Florenca) DOCCIA (Florenca) LIVORNO S. CRISTOFORO (Milan) LAMBRATE (Milan) MONDOVI’ PISA RIFREDI (Florenca) SVOJO EDINO TRGOVINO v TRSTU Contrada del Corso 22 sans A. PERTOT TRST - UL GINNASTICA 22 - TEL. 95-998 3 Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.35: Veder popoldanski koncert; 20.00: Rihard Wagner: Tristan in Izolda, opera v 3 dejanjih. -Pisan spored lahke glasbe; 20.15: —-— glasba. — Trst II.: 18.48: Menueti in gavote; /ZAi. Glasba iz revij. — Trst I.: 12.20: Operetna 23.20: Plesna glasba. RADIO Slovenija: 13.00: Češka komo_rn_a KINO T lt S T L «Nebes* naj kar Hossetti. 16.30: počakajo. Excelsior. 16.30, 18.05, 21.45: «Samson in Dalilao, H. Lamarr in V, Mature. Nazionale. 16,00: «Tereza», Ana Marija Pierangeli. Fenice. 16.30: »Prehod pri Ba- hamu». A. Carroli, S. Hayden. Filodrammatico. 16,00: »Jutri še ne bos, B. Payton in J. Cagney. Arcobalcno. 14.00: »Hočem biti tvoja*. Ava Gardner, R. Mit-chun in M. Douglas. Mladoletnim prepovedano. Astra Rojan. 16,45: «Gospod v fraku*. Aiabarda. 15.00: »Strah*, komični film, S. Pampanini. Tognazzi. Armonia. 15.30: »Krokodil na Pia. vi», M. Vitali, F. Latimore. Aurora. 15.00: »Razkošno potovanje*, G. Brent in J. Povvell. Garibaldi. 15.00: «Belčevo bodalo* R. Scott in M. Chapman. Ideale. 16.00: «Indijanska ljubica* J. Stevvart. Impero. 15,00: »Filomena Mazura-no», Titina in E. D Filippo. Italia. 15.30: «Ljubimec ene noči*, M. Morgan in J. Marais. Mladoletnim prepovedano. Kino ob morja. Proza. Moderno. 16.00: «Maroko». Savona. 15.: «Pristava s 3 zvonci*. Tracy in K. Hepburn. Viale. 16.00: «Komanaant Johny», G. Cooper in J. Greer. Vittorio Veneto. 16.00: «Prvakov povratek*. J. Allyson, Stevvart. Azzurro. 16.00: »Margareta iz Kor-tones, M. Frau. Belvedere. 16.00: «Cuden doživljaj*, E. Flynn. Marconi. 15.30: »Machbeth*, po Shakespeareu. Massimo. 16.00: »Nedosegljiva Primula Rossa*. Novo Cine. 16.00: «Sneguljčica». Odeon. 16.00: «Donaša!ka kruha*. Radio. 16.00: «Kleopatra». Vittoria. 16.00: »Panterka ga je poljubila*. RADIO JUGOSiliOVAMSK® COSili TU »TJ TOREK, 13. novembra l»‘ Poročila ob 7.00, 13.30. 1- ^ 23.05. 7.15 Jutranja Počasni ritmi. 14.00 Igra Oh A jugoslovanske cone Trjtt. ■ Od včeraj do danes. 14.35 popoldanski koncert. 18.00 melodije. 18.15 Kulturni prK 18.30 Skladbe za orgle. ka instrumentalna glasba. Rihard VVagner: Tristan in » oDera v 3 dejanjih. 22.30 81 glasba. 23.10 Glasba za hf«0 » I, O V E K ,iA -J. 12.20 Vesele popevke 12-« bavna gVba. 13.00 Pisan s®^ lahke orkestralne ‘rLisVh»tet, glasbe. 14.30 Igra Vaški KV ZJ. pojeta Božo in Miško., 15-‘ _ bavna glasba. 15.30 Zeleh Doslušajte! 16.00 Slovenska derna simfonična g!as°f-nSp». Glasbena medigra. 17.30 Pisa ^ red izvaja na harmoniko Stanko. 18.00 Narodne• .ie ženski zbor SKUD *Frat*l2rne šeren* iz Kranja 13.30 P<^ K, skladbe za klavir. 19.00 iz modernih oper. 19-*° ji -ijS-glasba. 20.15 Češka komor"’ » ba. 21.20 Ali ste za ali nlm melodi jam v »modern s; kah»? 22.15 Camille-Saln^' v Onfalln kolokrat 3. 4. simi ^ c-molu z orglami. 22.45 glasba. Tit ST II. - 11.30 ** 7.30 Jutranja vsakega nekaj. zasedbe; ** - 12.10 Razne jazz zaseo^v, po Zabavna glasba. 13.00 G« jj.00 željah. 17.30 Plesna Sj^jiMiu* Glas Amerike. I«:15 « Koncert za violino in aVOtz d-molu. 18.48 Menueti ms. pf 19.15 Komorna glasba. 20 ^; stra glasba. 20.30 20.45 Lahka glasba. 21.00 jj) Rožice K^veferi' livra. 22.15.1 K«!- sopranistke Glasbena medigra. Ciirt llItuzjiB. —- IVV" melodije. 22.30 VleuteiW»QlaJw cert št. 5. v a-molu. 2247' iz revij. 23.00 Nočni m01 ' Polnočna glasba. GELOSO Popolna superheferodin*! Radiogramofon z 12 ploščad GELOSO je višek elegance in ekonomih05** Vsi si ga lahko nabavite pri tvrd^ e a d i o KORZO GARIBAL01 7.000 lir takoj 3.000 s samo In krojača še malo ni motilo, ako je zatekel svojo ženo z gledališko čelado na glavi in s sulico v roki kot nekakšno Palado Ateno-Vendar pa so se v njem vzburili zastareli pogledi na-še družbe, ko jo Je nekoč za sa'll v položaju spartanske kraljice Lede. slikarja ob njej pa v vlogi laboda. Pri tej priložnosti se krojač ni zmenil za to, da se bo sprl s prevzvišeno umetnostjo, in je tako premlatil laboda, kakor to le more storiti človek zastarelih nazorov. 8 prav tistim likalnikom, s katmm mu je sleherno jutro likal hlače, mu je pri tej priložnosti ugladil rebra, in s šivalno iglo Izdelka »Singer e Comp.» ga je tolikanj prebodel, da je moral slikar ležati šest tednov v bolnišni. ci in je posihmal docela opustil portrete in kompozicije; lotil se je slikanja v naravi in pri tem vrlo uporabljal za modele krave, koze in žrebeta, ter je bil prepričan, da se tako nikakor ne bo sprl z zastarelimi pogledi n&še družbe In še manj z ljubosumnimi krojači. Prav taksna, samo malce drugačna je bila zgodba z nekim skladateljem. Bral sem v njegovem življenjepisu, da je njegovi delavnosti nastopil po prvih močnih in razgibanih skladbah nekakšen zastoj, nakar je skladal samo Se liturgijo- Življenje-pisec pojasnjuje ta zastoj z nevšečnostmi v zakonskem življenju, ker ga pač njegova bivša soproga ni mogla dovolj razumeti. Skladatelj bi bil moral pripraviti neko sopranistko, da bi nastopila kot solistka v neki njegovi skladbi. Ta priprava se je nekollkanj zavlekla. In konec koncev je sopranistka, kakor Je kazalo, kaj dobro razumela solo. vendar pa ga ni razumela skladateljeva žena. In namesto ploskanja in šopkov, ki jih je bila sopranistka pričakovala na koncertu, je skladateljeva žena na generalki razbila na njeni glavi povsem nov dežnik. In po tej prigodi ter za voljo tega, ker soproga n! dovolj razumela svojega mo-Za, je nastal tisti zastoj v skladateljevi delavnosti, nakar je skladal samo še cerkvene pesmi; tega pa ne to- liko iz pobožnosti, kolikor zato, ker je bil sodnikom du-hovnega sodišča pri ločitveni pravdi obljubil, da bo zlo. žil novo liturgijo, ako rešijo spor njemu v prid Lejte, tako se kroje obleke velikih ljudi, lejte, tako se pišejo življenjepisi v krojač-nicah življenjepisov. In to je dobra plat vseh teh življenjepisov m zgodovina književnosti jo v precejšnji meri izkorišča; toda ti življenjepise! imajo tudi svojo slabo stran, ki jo kaže po vsej sili zatirati ali onemogočiti. Ti življenjepisci imajo namreč navado, da po smrti kakšnega znanega člo-veka zlezejo v njegovo hišo in s pravo policijsko natančnostjo prebrskajo vse njegove predale in vse papirje in papirčke, kolikor jih najdejo v hiši. Pa jim Je vse to še premalo in razvijejo pravo sodno preiskavo ter začenjajo po vsem evetu zbirati pokojnikova pisma, šolska spričevala, pobotnice in vse druge listine, katere nato z vztrajnostjo izvežbanega preiskovalnega sodnika razbirajo. razlagajo, izpopolnju. MOJA BRANISLAV NUŠIČ 2. j luiiiiiiHiiinuiiuttiiiniHiiiminiHiiniini premetavajo stavke; konec koncev na podlagi novih podatkov tako preslikajo pok-kojnika in tako preobrnejo njegov življenjepis, ako je bil dotlej napisan, da je bivši življenjepis podoben zgolj še obrnjeni suknji s prsnim žepom, ki Je z leve strani prešel na desno stran, z novim telovnikom in z novo podlogo. Treba je pač vedeti, da te življenjepisne kro-jačnlce ne krojijo samo novih življenjepisov, marveč opravljajo tudi vse druge naloge: predelujejo stare življenjepise, jih likajo, odstranjujejo, madeže, obračajo in krpajo povsod tam, kjer se Je na kakšnem življenjepisu pokazala luknja. Dobro se spominjam živ. ljenjepisa nekega našega za. Uvod iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii jejo, preobračajo besede, I služnega moža. priznanega znanstvenika profesorja Stojana Antiča- Ta življenjepis je bil svojčas docela vljudno napisan in ga jc — kakor sem čul — sam pokojnik za živih dni prebral v nekem koledarju in se ni spuntal zoper njega. Po tem življenjepisu se je pokojnik rodil 1832. leta v Petrovcu, mati je bila Angelina, oče Milko pa je bil trgovec s svinjami. Stojan je dovršil ljudsko šolo v Petrovcu, niži° gimnazijo v Požarevcu, višjo gimnazijo in visoko solo pa v Beogradu. Ker je bil po stroki naravoslovec, so mu takoj, ko je postal profesor, dodelili nemščino in telovadbo in je v tem pravcu razvil tolikšno dejavnost, da je celo izdelal izčrpno znanstveno razpravo o sledovih srbskih besed v sanskrtu. Dvajset let pozneje, ko so se življenjepise! polastili raznih njegovih zasebnih pisem, na podlagi »novih podatkov* sem bral o njem docela drug in drugačen življenjepis. Po tem njegovem življenjepisu se pokojnik ni imenoval Stojan, marveč Spira; neupravičeno je imel priimek Antič, kajti njegov pravi priimek je bil Nikolič. Njegova mati ni bila Angelina — to je bila njegova mačeha — marveč Marija; njegov oče se ni imenoval Milko, marveč Mij at in ni bil trgovec s svinjami, marveč pop. Pokojni Spira se ni rodil v Petrovcu v požarev-skem okrožju, marveč v Re-kovcu, v jagodinskem okrož. ju; nižje gimnazije ni študi- ral v Požarevcu, marveč v Jagodini; visoke šole ni študiral v Beogradu, ker je dovršil kmetijsko šolo v Kralje, vem. Kot profesor ni poučeval nemščine in telovadbe, marveč krščanski nauk in petje po notah. Pokojnik ni napisal razprave o sledovih srbskega besedišča v sanskrtu, marveč razpravo o vplivu gozdov na podnebne raz-mere- Verjemite, mene bi ne osupnilo, ako bi taki življenjepisci na podlagi podatkov. ki so jih bili nabrali lz spisov in drugih lastnoročnih sestavkov, preostalih po smrti kakšnega velikega moža, ugotovili, da pokoj-nik sploh ni nikoli živel. Kajti lahko si mislite, kaj vse so ti življenjepisci mogli najti v pokojnikovih zasebnih pismih. Se posebej v tistih, katere je bil pisal, dokler Se sam ni slutil, da bo nekoč veliki pokojnik. Kajti ako nekdo postane veljak, potem seveda tudi svoja zasebna pisma piše tako, da jih je mogoče priobčiti, po priliki tako, kakor se ženska, ki so Ji rekli, da je lepa, začne primerno lepotičlti. Cital sem nekoč pismo velikega moža, akademika, ki je od svojega najemnika ter-jal neplačano najemnino. Veliki mož je pisal svojemu najemniku, da Je življenje z gmotne plati resda zoprno in da vsakdanje skrbi utrujajo velike duše, m še polno drugih m drugačnih premislekov o življenju, — vse to pa s premislekom, da bodo kdaj to njegovo pismo natisnili. Ko je tako napisal polno grdih reči o življenju, je prešel k frazi: «Vendar je v življenju nekakšen red, ki mu ne moremo ubegnlti*, — in je na podlagi te fraze terjal od najemnika zaostalo najemnino za vse četrtletje. Seveda je najemnino dobil šele, ko je osebno srečal najemnika in mu ustno — česar ni mogoče tiskati — preklel sto bogov in mu zapretil, da ga bo pretepel kakor mačka. Neki drug veliki mož Je iz obzirnosti, da bi se njegova pisma ne tiskala po njegovi smrti, vselej končaval pisma z besedami; »Prosim, da mi vrnete to pismo, ko ga preberete*. Tega se je tako navadil, da Je nekoč zaključil potrdilo za n^ajpro^'t° rar z besedami-ml ta list papirja ga preberete*. -poznal sem tu« našega uglednega zap0S s, k' se Je tako bal jladc „ po smrti plsme - , p .. da sploh ni mata j^^^ in je umri ^,^1)1 ^ stveni pisec, čepra ^ koli ničesar naP»„etfi da Ah vidite v ", h teS^e dobre in slabePlf človek P1^,®1episceVne K žrtev živijenjiJP ^ije 3l> mar po takem $eI1j