Od Lbot. dal|«
naročnina mesečno 80 din, ca inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 08 din, za inozemstvo 120 din.
Dredniltvo: Kopitarjeva 11I.6/IIL
SLOVENEC
Cek. rnti Ljubljana šL 10.650 za ioaroč-olno in Stev. 10.349
ca inserate. Oprava: Kopftar-
Jova ailca 6 TeL 40-01 do 40-05 PodruLi Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto.
TeL 40-01 da 40-05	Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka b dneva p« prazniku.	Trbovlj
Besede z Golgote
Na veliki petek se dviga nad krščansko kulturo, nad krščanskim vzhodom in zahodom, nad krščanskim novim svetom, nad misijonskim svetom: križ z Golgote, križ s Kalvarije kot zgodovinski lik, kot simbol neizmerne ljubezni, a tudi kot pretresljiva priž-nica. Nekje je,zapisano: >Uniči na zemlji vse sledove, ki jih je zapustila kri Križane-ga! Potem pa — če moreš — obsezi s pogledom poslednjih osemnajst stoletij svetovne zgodovine praznoto, ki bi zazijala vate, če bi ne bilo križa!< Nihče drug kot sam sveti Avguštin je govoril o križu z Golgote kot o prižnici, s katere so bili oznanjeni nauki, ki so pretresli duše in preobrazili svet in sicer z besedo in dejanjem.
Kaj je moglo biti staremu, sebično-po-ganskemu, okrutno-maščevalnemu svetu bolj tujega, kot je bilo popustljivo odpuščanje? Mimo sladostrastne okrutnosti ni ničesar tako označevalo stari svet kot vprav maščevalnost in strahotno sovraštvo.
In prav v ta svet, v ta judovski, grški in rimski svet je novi Kralj sveta, je Križani Junak zaklical svoje prve resne besede, besede o odpuščajoči ljubezni, ki se sklicujejo na očetovsko srce Boga in prosijo božjega usmiljenja, rekoč: »Oče, odpusti jim, saj ne ved6, kaj delajo!« In iz besed usmiljenja in ljubezni se je porodilo neskončno dejanje ljubezni. S svojim trpljenjem in svojo ljubeznijo je Sin človekov napravil spravo med Bogom in ljudmi. To pa je vseobsežni in do neba visoki smisel velikega petka.
Kjer pa je odpuščanje in usmiljenje, ondi je blažen mir, tam se odpro rajska vrata: »Se danes boš z menoj v raju.«
Odrešenik, ki umira za človeštvo in prehaja v slavo zmage nad smrtjo, hoče s posebnim zgledom razodeti in dokazati moč križa, mogočnost trpljenja in vsemogočnost ljubezni: Razbojnik z njegove desnice je v svoji bedi in stiski, v svojem zaupanju in iskanju pomoči zastopnik vsega obupanega in v stiski blodečega človeštva. In prav nanj, na razbojnika in na vse človeštvo hkrati je prišlo oznanilo o raju, ki so se mu vrata spet odprla.
Na svoji poti do slave in do rajskih lepot je človek potreben tolažbe in moči, kar je hotel tudi Odrešenik na svojem križevem potu in na Oljski gori kot človek nam vsem pokazati.
Kdo pa bi mogel obupanemu, trpinčenemu, zaničevanemu, do smrti utrujenemu človeškemu srcu dati boljše tolažbe kot Njegova Mati? In zato so bile tudi pod križem na Golgoti izrečene najboljši Materi, Materi vsega krščanstva, ki je hkrati Mati Boga-Čio-veka, visečega na križu, besede: »Glej, tvoja Mati!« Vprav od velikega petka izhaja češčenje Matere božje, ki je krščanskemu svetu dalo toliko neizmernih dobrot, ustvarilo toliko velikega in prekrasnega.
Kot Mati kristjanov, kot tolažnica žalost-nica žalostnih, pribežališče grešnikov stoji Marija svojemu Sinu v tolažbo pod križem in je že devetnajst stoletij v tolažbo trpečemu človeštvu in v njegovo odrešenje. Ze devetnajst stoletij pa otroci svete Cerkve z ljubeznijo vračajo ljubezen svoje najboljše Matere. Besede »Glej, Tvoja Mati« vsebujejo vsa tista prekrasna dejanja ljubezni, umetnosti, krščanskega usmiljenja, ki so v zvezi z blaženim imenom Jezusove Matere.
Poslednje besede, ki jih Križani komaj
Hudi boji v južni Srbiji
Uradno poročilo 9. aprila
Neprijatelj je danes z močnimi oklopniml In motoriziranimi trupami nadaljeval napad v smeri od Pirota in z velikimi izgubami zavzel NU.
Ravno tako je zavzel Ureievac po ljuti obrambi naiih čet.
Naša ofenziva ▼ Albaniji se povoljno razvija.
Aktivnost obojestranskega letalstva je zaradi slabega vremena ovirana.
Nemško poročilo
Berlin, 10. aprila DNB: Nemško poročilo pravi, da so nemške čete, ki so prodirale iz Štajerske, zasedle Maribor. Oklepne enote in pehotne divizije pa so zasedle Niš in so zasledovale sovražnika, ki se umika. Prekoračile so reko Vardar in zasedle Tetovo in Prilep. Včeraj (9. t. m.) je bilo ujetih 20.000 mož. zajetih 100 topov in več slo strojnic. Nemško letalstvo napada v zaledju jugoslovanske armade cesle in železnice.
Oklepne edinice so po dolini Vardarja prodrle prav v mesto Solun. Vzhodno v Traciji so nemške čete predrle Metaxasovo črto in zasedle Xanthe ter dospele na Egejsko morje. Grške čele, ki so se borile vzhodno od Vardaria, so tako bile obkoljene in so kapitulirale.
Jugoslovanska ofenziva v Albaniji
Newyork, 10. apr. Reuter: Jugoslovanske sile, katere so zavzele Leš, so sedaj prispele v predmestje Mamuras. To novico je dobil bernski dopisnik »Newyork Ti mesa« iz Jugoslavije. Druge jugoslovanske čete so prekoračile Dri m na mnogih točkah. Prizrenske čete držijo Kukiusbičaj na albanski strani. Ta poročila dodajajo: da nemške motorizirane divizije pritiskajo proti zahodu skozi dolino Pelagonije proti Prilepu in Bitolju. Pri Bi-tolju so nemški sile naletele na hud odpor.
Boji v Libiji
Posledice nemške bombe na angleš ki železniški progi v južni Angliji.
ioji na grški fronti
Grško poročilo
Atene, 10. apr. Atenska agencija: Grški generalni štab je objavil davi naslednje vojno poročilo: V ttfrek zjutraj je nemška oklopna formacija pričela prodirati na grško ozemlje skozi gorovje vzhodno od Vardarja. Zelo majhne grške oklopne sile so se borile nekaj časa uspešno proti nasprotniku, ki je bil v premoči tako po številu kakor tudi po kakovosti orožja. Grki so za nekaj ur zavrli nemško prodiranje, končno pa je nemški vojski le uspelo, da izvrši nevaren prodor v smeri proti Solunu, 6 čimer je bila presekana zveza grške vojske med vzhodno Makedonijo in oiialo državo.
Na drugem področju v dolini reke .Strumice so bili včeraj ves dan hudi boji. Nemci so poslali v boj mnogo tankov, letal in topništva, niso pa dosegli večjih rezultatov. Manjše grške sile so preprečile vse poskuse napadov. Topovski ogenj iz štirih grških utrdb jo preprečil prodiranje. Dve grški utrdbi sla vzdržali vse nemške napade.
Na jugu so Nemci spustili več padalcev, proti katerim pa so Grki uspešno nastopili ter so jih 70 ujeli.
Hudi boji so v teku tudi na Nevrokopski visoki planoti. Grška vojska in grške utrdbe se močno upirajo. Nemcem se je posrečilo zavzeti eno utrdbo, vendar so jo Grki takoj zopet osvojili. Grki so izvedli tudi več drugih uspešnih protinapadov.
V Albaniji so Grki zasedli zopet neko italijansko postojanko ter so zajeli okoli 40 ujetnikov.
Newyork, 10. apr. Popoldnevni listi poročajo, da se nemške klešče/skozi jtigoslovansko-grško bojišče gibljejo v treh smereh. Nemške kolone so prodrle do Skoplja in pripravljajo koridor do Albanije. Iz madžarskih virov poročajo listi, da je zasedeno važno prometno središče Niš, istotako, da je zasedeno erško mesto Komotine v zapadni Trakiji.
Eden in Dill sta se vrnila na Angleško
London, 10 .aprila. Zunanji minister Anton Eden in sir John Dill so 66 vrnili v Anglijo.
t Poročno o Adis Abebi
Najrobi, 10. aprila. Reuter: Po uradnem poročilu so angleške čete v Addis Abebi zajele 5000 ujetnikov, med njimi 4000 italijanskih vojakov ter 1000 domačinskih vojakov. Nato pa so patrole v okolici zbrale še drugih 1450 italijanskih vojakov in 900 domačinov. Dva angleška častnika ter 18 južnoafriških šoferjev transportnih vozil pa so zajeli 800 sovražnih vojakov pri Avašu.
Nekje v Italiji, 10. apr. Stelani: Uradno poročilo štev. 300 generalnega štaba italijanske vojske pravi:
V	Cirenajki so italijansko-nemške čete, ko so bile s sijajnim manevrom strle odpor sovražnikovih mehaniziranih edinic — zlasti pri Msusu in Mechilliu — nadaljevale z zasledovanjem savraž-nika ter so sedaj na tem, da si popolnoma utrdijo obširno področje, ki jo bilo znova zasedeno.
Edinice nemške letalske armade so bombardirale ter s strojnicami obstreljevale koncentracije sovražnikovih čet ter motorizirane sovražnikove prevoze.
V	vzhodni Afriki je sovražnik spet pričel z okrepljenim napadom na oddelku pri Masavi. Na drugih frontnih področjih je ostal položaj v glavnem nespremenjen.
Naš motorni torpedni čoln je na Rdečem morju torpediral neko veliko angleško križarko.
Berlin, 10. apr. DNB: Nemške in italijanske čete so 7. aprila dosegle Demo. Boji se nadaljujejo z uspehom. Pri bojih sodeluje letalstvo maršala Sperlea.
Berlin, 10. aprila DNB: V severni Afriki sc nemške in italijanske čete zasedle Derno po zelo hudih bojih. Južno od Derne pri Mekili so italijanske čete zajele 6 generalov, 2 polkovnika in 2000 mož.
London, 10. aprila. Reuter: Silni peščeni viharji, ki zda'j divjajo v Libiji, so onemogočili, da bi bile angleške letalske sile mogle usjsešno napadati nemške in italijanske kolone, kalcrc zdaj prodirajo vzhodno od Derne
Velik nemški letalska napad na Anglijo
London, 10. aprila. Reuter. Nemška letala so nocoj izvršila silno hude zračne napade na središča angleške oborožitvene industrije v Birming-hamu. Tukaj so namreč bili letalski napadi najhujši. Srednja zahodna Anglija je bila tudi hudo napadena. Bilo je mnogo škode na trgovskih zgradb in zasebnih hiš.
Človeške žrtve so zelo velike. Bilo je mnogo ogromnih požarov. Silni ogenj obrambnih baterij so nemška letala predrla ter napadla tudi severno-vzhodne dele Anglije. Napadi so trajali vso noč. Bilo je mnogo škode in mnogo človeških žrtev.
Berlin
hudo bombardiran
Berlin, 10. aprila. Nemško vojno poročilo pravi, da so angleška letala ponovno napadla Berlin z najtežjimi rušilnimi in zažigalnirni bombami in da so povzročila občutno škodo, posebno v uradni četrti in v središču prestolnice.
Več pomembnih zgodovinskih poslopij, ki so kulturno važna, je bila poškodovanih, zadetih pa je bilo tudi več cerkva in muzejev. Med prebivalstvom pa je razmeroma malo žrtev. Manjši oddelki angleških letal so leteli tudi nad Emdenom, Bremenom in nad nekaterimi drugimi kraji severne Nemčije.
London, 10. aprila. Reuter: Vseh podrobnosti o velikem letalskem napadu na Berlin letalsko ministrstvo še nima. Napadi angleških bombnikov so trajali na Berlin tri ure.
Pogled na solunsko luko. V ozadju, kjer je križec, je jugoslovanska svobodna luka.
Dr. Vladko Maček govori hrvatskemu narodu
Zagreb, 9. aprila, p. Včeraj popoldne se je vrnil na Hrvatsko predsednik HSS in prvi podpredsednik vlade dr. Vladko Maček. Ob dveh popoldne so ga v Kupincu obiskali ban dr. Šubašič, dr. Krnjevič in Avgust Košutič. Ob sedmih zvečer
slišno izreče s svojimi drhtečimi ustnicami, so besede, ki mogočno vplivajo v življenju vseh pravih kristjanov; to so besede, ki vsebujejo jedro in bistvo vsakršne prave svetosti; so besede brezmejne vdanosti v voljo Boga Očeta: »Oče, v Tvoje roke izročim svojo dušo.«
Sveti Avguštin je zapisal, da ni ničesar večjega ne v nebesih in ne na zemlji, kot je božja volja. Po tej volji in v zvezi s to
voljo utegne človek doseči največ, kar je sploh dosegljivega.
Resnično, Gospod nam je s križa na Golgoti dal taka navodila, nauke, priporočila in smernice, ki bi lahko povsem predrugačile svet, če bi se človeštvo ie hotelo ravnati po njih.
Po teh besedah je nagnil glavo in umrl. Toda Njegova ljubezen ni umrla in Njegove besede so večna
je imel sledeči govor, ki ga je prenašala zagrebška radijska postaja:
»Hrvatski narod! Bratje in sestre! Vrnil sem se med vas, pa vam pri tej priložnosti sporočam: Nad nas je prišla največja nesreča, ki more priti nad kak narod, to je vojna. To zlo bomo lahko ublažili samo tako, da bomo složni in disciplinirani. Poslušali ste dobro doslej v vseh težkih časdi. Prepričali sem, da boste to delali tudi naprej. Jaz bom ostal med vami in bom kakor doslej delil z vami vse dobro in zlo. Razumljivo je, da vam bom v vsakem primeru kakor navadno dajal navodila, bodisi po vaših organizacijah, bodisi po svojih odposlancih, ki bodo ali narodni poslanci ali splošno poznani strankini prvaki. V tem času zahtevam od vas popolen red in disciplino na vsakem mestu, bodisi doma, bodisi v vojski. Končujem z našim hrvatskim pozdravom: Vera v Boga m kmečka sloga i«
j

P. S. FinI tar t
Pod svobodnim soncem
Povest davnih dedov
94.
V proslavo tega dogodka so priredili igre v cirkusu. Preden so se igre začele, je moral ujeti kralj Gali-mar poklekniti pred slavnega cesarja Ju-stinijana.
95.
Iz Epafroditove lože je vse to opazoval Iztok, misleč: »Torej, takšno je ravnanje s premaganci! In če bi ne bil jaz premagal Hilbudija, bi zdajle moj oče klečal takole pred cesarjem!«
96.
Prav pri Justinija-novi loži pa je sedela carica Teodora, hči nekega medvedarja, bivša javna igralka v Aleksandriji, Damasku in Bizancu. Zraven nje je bila njena dvor-janka Irena, hči velikega vojskovodje in matere barbarke — Slovenke.
Zakaj je Judež izdal Jezusa
To zelo važno vprašanje je dolgo časa mučilo vsa krščanska pokolenja. Kako je bilo mogoče, da je apostol Judež izdal svojega dobrega Učenika potem, ko je pred njegovimi očmi storil toliko čudežev. Kakšen je bil glavni vzrok te podle izdaje. Bogoslovni profesor dr. Ante Kadič je napisal o tem članek v lanski velikonočni številki splitskega lista »Novo dobat. Najprej se je dotaknil nekaterih po-grešnih tolmačenj, nato pa je obrazložil svoje mnenje o tem vprašanju, in sicer pravi, da je dvoje vzrokov za Judeževo izdajo: skopost in nepravilno pojmovanje mesijanizma.
Ni dvoma, da je igralo poželenje po denarju glavno vlogo v pripravljanju Judeževe duše za to sramotno dejanje. To lahko spoznamo iz poročil vseh evangelistov. Ko je Marija Magdalena v hiši Simona Gobavega Jezusa mazilila z dragocenim mazilom, so nekateri učenci godrnjali. Zelo verjetno je, da je bil začetnik tega nezadovoljstva Judež. Judež je namreč rekel, da bi bilo bolje, če bi se ta denar razdelil siromakom. Sveti evangelist Janez pa pravi: »Tega pa ni rekel, ker je skrbel za siromake, ampak ker je bil tat in je imel blagajno ter je kradel od tega, kar so hranili v njej. Ko je Judež zvedel, da so duhovni in pi-smarji iskali prilike, kako bi Jezusa izdali, je šel v upanju, da bo dobil od njih denar, k njim in jim rekel: Kaj mi daste, da vam ga izdam? Oni pa so mu odgovorili: Trideset srebrnikov. In takrat je iskal priliko, da bi ga izdal« (Mt, 14 — 16).
Vprašanje je, če je bila skopost edini in dovolj velik razlog za tak zločin. Večini bogoslovnih učiteljev se zdi, da je ta razlog sam premajhen in zato skušajo najti še drugih globljih vzrokov. Eden teh vzrokov je vsekakor razočaranje v političnem mesijanizmu. Ko je Jezus Judeža poklical, naj hodi za njim, je bil ubog in dober. Kakor drugi apostoli, je tudi on veroval, da je Jezus Mesija. Kakor vsi Judje, tako so tudi vsi apostoli spočetka pričakovali, da bo obljubljeni Mesija ustanovil judovsko kraljestvo na zemlji. Ko je Jezus prvič pomnožil kruh in ga je ljudstvo hotelo postaviti za kralja, je moral svoje učence prisiliti, naj gredo v čoln in odidejo pred njim na drugo stran, da se tudi oni ne bi pridružili ljudstvu, ki ga je hotelo narediti za kralja. Tudi učenca sta na poti v Emavs izrazila isto misel: »Mi pa smo mislili, da bo odrešil Izrael.« (Lk 24, 21.) Celo na velikonočno nedeljo, torej po njegovi smrti in vstajenju so ga apostoli vprašali: »Gospod, ali boš sedaj obnovil izraelsko kraljestvo?« (Ap. d. 1, 6.)
Božji Odrešenik je svojim učencem polagoma podajal svoj mesijanski nauk, da bi vsaj svoje najbližje pripravil in usposobil za duhovno pojmovanje njegovega poslanstva in kraljestva, ki naj ga ustanovi. To je šlo zelo težko. Evharistični govor v Kafarnaumu je bil tudi za apostole trd. Pa ga vendar niso zapustili, ne zato, ker so ga razumeli, ampak zato, ker so ga ljubili in vanj verovali. Simon Peter mu je odgovoril: »Gospod, kam naj gremo? Ti imaš besede večnega življenja in mi smo verovali in vemo, da si Sin božji.« Jezus je odgovoril: »Ali vas nisem izbral dvanajstero? in vendar je eden med vami hudič, mislil je Juda, sina Simona iz Kariota.« (Janez 6, 69—72.)
Ko je Judež bil prepričan, da Jezus ne namerava izpolniti judovskega pričakovanja, je polagoma začel izgubljati vero, da je Jezus Mesija. Nikakor se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi mogel biti Mesija. Nikakor se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi mogel biti Mesija drugačen, kakor ga je pričakovala večina judovskega naroda. Zapustil pa Jezusa vendar ni. Kljub temu, da je iz dneva v dan manj veroval vanj kot v Mesijo, ga je vendar privlačevala njegova osebnost in njegovi čudeži. Tudi je upal, da bo imel kot njegov učenec vsaj nekaj koristi od njega. Ko pa je Jezus pred koncem svojega javnega delovanja večkrat govoril, da bo moral iti v trpljenje, je Judež, ki ga je k Jezusu privlačevala le udobnost in materialna korist, jar.no spoznal, da od Jezusa nima več ničesar pričakovati. Dolgo časa je premišljeval, kaj naj stori.
Po dolgem razmišljanju je sklenil, da bo začel polagoma jemati denar iz skupne blagajne. Mogoče se je hotel s tem vsaj nekoliko preskrbeti za bodočnost. Verjetno je mislil, da je k temu upravičen, ker bi lahko v drugih poklicih zaslužil še več denarja, če bi ne izgubljal časa z Jezusom. Ta duševni preobrat se ni razvijal zelo hitro, pač pa je stalno napredoval, kakor je to tudi pri drugih strasteh.
Judež se je pretvarjal, da drugi učenci ne bi videli njegove nevere in skoposti. Prvotno je imel navdušenje in iskreno ljubezen ne samo do Jezusa, temveč tudi do revežev. Nato je pa postajal vedno mračnejši. Pred nikomur ni bil iskren, z nobenim apostolom ni sklenil tesnejše prijateljske vezi. Resen, vedno zamišljen, redkobeseden, je zelo malo in previdno govoril. Delal se je zelo pobožnega, ostro oko pa je vendar lahko zapazilo v vsem njegovem vedenju neko blinjenje in mehanizem. Čim
bolj je naraščal Judežev pohlep po denarju, tem bolj se je dolgočasil v Jezusovi družbi. Na živce mu je šel Jezusov nauk, ki je bil proti dobička-željnosti m udobnosti ter je priporočal ponižnost, požrtvovalnost, samoodpoved m trpljenje. Čakal je ugodne priložnosti, da bi Jezusa zapustil.
Večerja v Betaniji. Ko je Judež zagledal v Marijinih rokah dragoceno mazilo, se je zelo razveselil, da bo lahko malo globlje posegel v malho kakor sicer. Toda ni se samo vštel, temveč ga je Jezus celo javno okregal.
Vero je že davno izgubil. Pretvarjati se tudi ni mogel več, saj bi ga drugi apostoli kmalu spoznali. Jasno je tudi, da ne bo več priložnosti za krajo, ker je Jezus govoril o svojem skorajšnjem pokopu. Hudič je šel vanj. Judež je šel k velikim duhovnom, se pogajal z njimi in jim Jezusa izdal.
Italijanske Izgube v marcu
London, 10. aprila. Reuter: Skupne italijanske izgube po uradnih italijanskih podatkih v mesecu marcu znašajo 21.565 mož. To vojaštvo j« Italija izgubila na morju, v zraku in na suhem. Italijanska novinarska agencija navaja, da je bilo 11.475 pogrešanih, 3.400 ubitih in 6.690 ranjenih. Samo na italijansko-grški fronti pa je bilo v marcu ubitih 3.102, ranjenih 6.031, pogrešanih pa 7.483 italijanskih vojakov.
Kaj opravljajo Ronfgenovi žarki
Da z Rfintgenovimi žarki preiskujejo bolnike, to je že davno znana stvar. Toda rontgenski aparati opravljajo še druge naloge, ki tudi v gospodarstvu niso brez pomena. Velike električne družbe v Ameriki, ki imajo svoje velike napeljave, s temi žarki preskušajo drogove, ali so še dobri za službo ali jih bo treba izmenjati. Dogajalo se je, da so mislili kak drog že odstraniti, pa je preiskava dognala, da je še znotraj zdrav. Na velikih plantažah, kjer pridelujejo pomaranče, citrone in drugo drago južno sadje, s temi žarki preiskujejo notranjost sadežev, da vedo, kje je kaj slabega, da se odstrani. Pred kratkim se je zgodilo, da je nad 2 milijona zabojev tega sadja ostalo čez noč zunaj na prostem, kjer je po soglasni sodbi vseh zaradi mraza bilo pokvarjeno. Vendar pa so vse zaboje še enkrat pregledali s temi žarki, nakar so ugotovili, da je sadi« bilo še dobro. S tem je bilo rešenih več ko 7 milijonov dolarjev vrednosti, med tem ko je ves aparat veljal le četrt miiljona dolarjev. Tako se je ta stroj splačal. Kakor je tukaj, tako je tudi v drugih podobnih gospodarskih panogah.
Ženske policistke v Sanghajn, ki so jih nastavili Japonci. Ženske so oblečene v policijsko uniformo,
so pa brez orožja, celo gumijevke nimajo.
Program Radio Ljubljana
Petek, 11. aprila. — 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12 Hayd: Simfonija v d-molu (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Opoldanski koncert Radijaskega orkestra. 14 Napovedi, poročila. 14.10 Turistični pregled: Velika noč v hribih in dolinah, pa tudi v podzemskem carstvu. 19 Napovedi, poročila, objave. 19.25 Preludiji in melodije (plošče). 20 Prenos postnih pesmi iz stolnice. 20 30 Haydn: Sedem Zveličarjevih besedi na križu (Godalni kvartet). 21.15 Resni koncert Radijskega orkestra. 22 Napovedi, poročila.
Sobota, 12. aprila. — 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12 Praznični zvoki (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Koncert Radij-sekga orkestra. 14 Poročila, objave. 17 Prenos procesije Vstajenja od cerkve sv. Petra. 17.40: Orgelski koncert iz cerkve sv. Petra (g. prof. Pavel Rančigaj). 18.30 Nadaljevanje prenosa procesije. 19 Napovedi, poročila. 19.03 Debussy: Nokturni, simf. suita (plošče) 19.30 Beseda k prazniku, 19.40 Handel, Smetana (plošče). 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30 Velikonočne pesmi poje Radijski komorni zbor ob spremljevanju Radijskega orkestra. 21.15 Koncert Radijskega orkestra. 22 Napovedi, poročila. 22,15 Brahms: IV. simfonija v e-molu (plošče).
Jezus na križu
Jezusa so torej prijeli in ga proč peljali. — Ko pa je nosil svoj križ, se je približal kraju, ki se imenuje gora mrtvaških glav, kar se po hebrejsko pravi Golgota. Tu so ga križali skupno z dvema drugima, enega na eni in drugega na drugi strani, Jezusa pa na sredi.
Pilat je dal napraviti napis in ga dal pritrditi na križ. Napisano je bilo: Jezus Naza-renski, kralj judovski.
Ob Jezusovem križu pa so stale Njegova mati in sestra Njegove matere Marija, žena Kleofe in Marija Magdalena.
Jezus, videč svojo Mater in blizu nje učenca, ki ga je posebno ljubil, je rekel Materi! Žena, glej, tvoj sin. — Potem je rekel učencu: Glej, tvoja mati. In od tega trenutka jo je učenec vzel k sebi.
Potem je Jezus, da bi se izpolnilo pismo, rekel: Žejen sem. — Tam pa je bil vrč, poln jesiha. Vojaki so pomočili gobo v jesih, nataknili jo na trs in mu jo pritisnili na ustnice. In Jezus je potem, ko je pokusil jesih, rekel: Končano je. — Nato je nagnil glavo in umrl.
Po Sv. Janezu.
26	Jnles Verne:
Lov na meteor
15. poglavje.
KJER ZVEZDOSLOVEC LOVVENTAL POKAŽE GLAVNEGA DOBITNIKA
Odkar sta pričela delati napake, je postajalo življenje vvestonskima zvezdogledania bridko. Prišla sta znova v vrsto navadnih ljudi, ona, ki sta se nekoč opajala s slavo.
V svojih razgovorih s tistimi, ki so jima ostali zvesti, sta branila svojo stvar in napadala tiste, ki so ju okarali. Ce sta se zmotila, ali ju je bilo treba zato tako javno grajati? Mar se ni njun glavni kritk Lowental nazadnje sam prevaral in priznal svojo nemoč? Iz tega je bilo mogoče zaključiti, da je meteor nekaj nenavadnega, izrednega. Ce je pa tako, je bila njuna zmota popolnoma opravičena.
»Gotovo,« so jima zatrjevali njuni pristaši.
Mednarodna Konferenca je bila najbolj nepravična stvar na svetu, ker ni hotela izreči resnice. Da je hotela očuvati finančni red na svetu, dobro. Toda ni smela tako zapostavljati pravic od-kriteljev. Ali hi ne bil ostal meteor neznan, če bi ne bilo njiju. Čeprav bi nazadnje padel na zemljo, ali bi predvidevali njegov pad? Ne, če bi ne bilo odkritelja, ki ga je oznanil vsemu svetu.
»In jaz sem ta odkritelj,« je dejal Forsyte odločno.
»Jaz sem,« je dejal Haddleson nič manj odločno.
»Gotovo,« so odobravali njuni poslednji pristaši.
Zvezdogleda, prej hvaljena od vsega človeštva, eta se zdaj morala zadovoljiti s skromno pohvalo evojih poslednjih pristašev.
Prestane nadloge jima niso mogle zmanjšati njune navdušenosti. Nasprotno. Koliko so ju zapostavljali, toliko bolj sta se zavzemala za svoje pravice. Ker so ljudje smatrali njune zahteve ia vedno manj resne, sta se toliko bolj trudila dokazati, da sta edina, izključna lastnika meteorja.
V takšnem duševem stanju je bilo pomirje-nje nemogoče. Zato na to niti mislili niso. Zaročenca sta bila vedno bolj Obupana.
Zvezdogleda sta do zadnjega govorila, da se bosta javno borila proti njunemu plenitelju in da ga bosta pozvala pred sodišče. To bi bil krasen prizor. Na eni strani zvezdogleda, a proti njima ves svet. To hi bila veličastna pravda, samo če bi mogli najti zanjo pristojno sodišče.
Medtem nekdanja prijatelja, a zdaj ljuta nasprotnika. nista prihajala iz svojih hiš. Živela sta samotno življenje na svojih stolpih in opazovala meteor, ki jima je bil odvzel pamet. Redko sta prišla s svojih višin, kjer sta bila daleč od množice, čije občutno sovraštvo jima je grenilo življenje.
Francis, vezan s spomini na otroška leta, ni zapustil hiše svojega strica, toda govoril ni z njim. Molče so kosili in večerjali. Tudi Mica je molčala in krotila svojo gostobesednost. Hiša je bila žalostna in tiha kot samostan.
Pri Haddlesonovih družinski odnosi tudi niso bili prijetnejši. Lou se je nemilostno srdila, čeprav jo je oče včasih kar proseče gledal. Jane je jokala, navzlic mnogim opominom svoje matere. Ta je le vzdihovala in upala, da bo čas prinesel zdravil tej kolikor smešni, toliko žalostni zadevi.
Gospa Haddlesonova je imela prav, ker čas, kot pravijo, ozdravi vse. Toda čas tokrat ni hitel, da bi oblažil odnose med sprtima družinama. Zvezdogleda nista ostala ravnodušna napram obsodbi, ki ju jc bila doletela, čeprav bi ju bila v drugih prilikah zadela Še bolj.
Z veliko strastjo sta čitala vsakodnevne vesti gospoda Ldwentala in vesti o zasedanjih mednarodne Konference. To so bili niunj skupni so-
vražniki in proti njim sta se združila v enaki mržnji.
Zato jima je bilo zelo ljubo, ko sta čitala, na kake težkoče so naleteli pri predhodnih sejah. Še bolj sta se veselila, ko sta izvedela, s kakimi tež-kočami in po kakih vijugastih poteh je korakala Konferenca k sporazumu, ki je bil povrh še negotov.
Da se izrazimo s preprostimi besedami, volkovi in šakali so bili v Washingtonu.
Že pri svojem prvem zasedanju je Konferenca napravila vtis, da ne bo brez muk končala svojih poslov. Težko je bilo napraviti sporazum.
Prvi predlog, ki so ga stavili, je bil, da dobi meteor dežela, kamor bo padel. To vprašanje je sličilo loteriji, kjer je bil le en dobitek — in to kakšen dobitek I
Ta predlog, podpiran od Rusije, Anglije in Kitajske, držav z velikimi zemljinami, je izzval tisto, čemur pravijo v pai lamentarnem jeziku »razni pokreti«. Zasedanje so morali prekiniti. Po hodnikih je bilo polno pregovarjanj in intrig. Nazadnje je predlagala §vica, da se ta predlog odloži, kar je bilo z večino glasov odobreno.
Razpravljali bi o tem predlogu le, Če bi se kako drugače ne mogli sporazumeti o pravični delitvi.
Toda, kako naj pridejo do prepričanja, kaj je prav in kaj ni Naloga je bila zelo kočljiva Iz obravnav ni bilo mogoče določiti točnega mišljenja v tem pogledu in Konferenca je imela vedno manj^, sej, ki pa so bile tako "ne, da je Harwey morar zapustiti predsedniško 'o.
Ce je bil postopek doslej dovoljen, da bi omilil razburjenost skupščine, ali bo vedno tako? To je bilo z ozirom na razburjenost duhov dvomljivo. Ze so predvidevali dan, ko bo morala nastopiti kot posredovalka obkrožena sila. kar bi pa bilo zelo škodljivo ugledu neodvisnih držav, zastopanih na Konferenci
Vendar bi tudi ne pomirilo ljudi. Nasprotno, verjetno bi bila še večja, ker je po poročilih L<5-vventala bil videti pad meteorja vedno verjetnejši.
Po desetih ze'.o razburljivih poročilih, ki so javljala o čudnem divjanju meteorja in obupu njegovih opazovalcev, je bilo videti, da je prišel meteor zopet k sebi. Lowental je dobifsvoj duševni mir, ko je 12. junija naznanil, da se je meteor nehal klatiti po nebu in ga neznana, a pravilna sila zopet naravnava. Od tega trenutka se je L6-vvental spet vrnil v redno stanje duha, ki je pri-rodno matematikom in je pustil proučevanje nekdanjih dogodkov za poznejši čas.
Svet je bil takoj obveščen o tem in od tega trenutka so javljala poročila majhne spremembe v smeri meteorjevega premikanja in v njegovi oddaljenosti od zemlje, ki se je vidno manjšala. Verjetnost pada jo bila torej vsak dan večja.
To je bil dovolj močan razlog za mednarodno Konferenco, da čimprej konča svoje delo.
Medtem je Lowental drzno sporočil, da ima meteor novo spremembo, ki bo imela velike posledice.
Ravno tega dne je Konferenca obtičala v nepremostljivih zaprekah. Vsi predlogi so bili drug za drugim ovrženi in ni bilo več predmeta, ki bi ga obravnavali. Poslanci so se razburjeno spogledali. Kako naj spet prično govoriti o stvari, ki je bila že pretresana in to brez vsakih zaključkov.
Že v prvih sejah je bila odbita delitev zlata na države, sorazmerno njihovi površini. Vendar je bila edino ta delitev pravična. Toda ta metoda je bila odbita pred nepremagljivo opozicijo držav z gostim prebivalstvom.
Te države so predlagale, da se izvrši delitev proti številu prebivalstva. Ta predlog, ki je pravično poudarjal enakopravnost ljudi, so spodbijale Rusija, Brazilija. Argentina in druge države s slabim našeljenptvom. Predsednik Harwey, vnet pristaš Monroeve doktrine, ni mogel drugače, kot da je dal prav tem ameriškim drŽavam in njegovo oUUiiče je tudi oaiočiio pri glasovanja
novice
Koledar
Petek, 11. aprila: Veliki petek; Leon L, papež in cerkveni učenik.
Sobota, 12. aprila: Velika sobota; Julij I„ papež; Visija, devica in mučenica.
Letopis
11. aprila 1713. leta je bil sklenjen mir v Utrechtu, ki pomeni zaključek trinajstletne vojne, ki je bila vanjo zapletena vsa Zahodna Evropa. Razdejana je bila mogočna španska svetovna država, ki je prenehala biti prva evropska velevlast. A tudi Franciji, ki se je morala boriti za špansko dediščino s skoraj vso Evropo (Anglija, Holandska, Avstrija, Nemčija) je ta vojna škodovala. Ludvik XIV ni mogel vsiliti Evropi francoske prevlade, izgubil je svoj vpliv v tujih državah in ni dosngel svojega življenjskega smotra. Francija pa je vendar pridobila, ni odstopila dosti svojih posestev in izgubljene kolonije jo niso žalostile, a rešena je bila vedne nevarnosti, ker je niso več ogražale Španska, Nizozemska in Nemčija. Ludovik XVI je storil veliko napako, ker je po stari francoski navadi porabil najboljše moči za vojno na kopnem in se ni brigal za morje, tako je mogla utrditi Anglija svoje gospostvo na morjih. JI. aprila 1869. leta je umrl v Višnji gori Janez Cigler, slov. pisatelj. Rodil se je 7. tnaja 1792. leta v Udmatu, študiral v Ljubljani in bit leta 1815. posvečen v duhovnika, služboval kot kaplan na raznih mestih, kot kurat v ljubljanski kaznilnici, nato pa župnik v Višnji gori. Okoli leta 1820. je začel pisati, izdal jc več nabožnih del in tri povesti, sodeloval je tudi pri raznih časopisih. Najbolj znano njegovo delo je »Sreča v nesreči« prva izvirna slovenska povest.
Novi grobovi
■f- V Ljubljani je v 84. letu starosti mirno v Gospodu zr.spala g. Frančiška Zanoškar. Pogreb bo danes, na Veliki petek, ob polšestih popoldne s Žal, kapela sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči
Vsem šolam v dravski banovfni!
Ker je bil z odlokom ministrstva za prosveto na vseh šolah do nadaljnje odredbe pouk ustavljen, odreja kr. banska uprava, da se zaradi izrednih razmer izdajo učencem letna spričevala, datirana s 1. aprilom 1941. Letne ocene naj se s primerno uvidevnostjo določijo na sejah razrednih učiteljskih zborov, ki jih skliče,jo direktorji (upravitelji) ali njih namestniki. Ce razredni učiteljski ■bor ni popoln, prevzame njegove funkcije celo-
kupni učiteljski zbor. Odsotnim razrednikom naj direktorji (upravitelji) določijo namestnika. Rok za popravne, razredne in privatno izpite se bo določil naknadno; v tem smislu naj se izpolni morebitna pripomba o popravnem izpitu.
Na hrbtni strani vsakega spričevala naj se napiše: »Izdano po odredbi liana dravske banovine IV., št. 7886/1 z dne 9. aprila 1941.C Na spričevala učencev IV. in VIII. razreda srednjih šol, ki so razred z najmanj dobrim uspohom dovršili, pa poleg tega: »To spričevalo velja do zadevne ministrske odločbe obenem kot spričevalo o uspešno opravljenem nižjem (višjem) tečajnem izpitu.c Učencem V. razreda učiteljskih šol se i/ila letno spričevalo brez pripombe o diplomskem izpitu. l*ri učencih IV. razreda meščanskih šol je glede završnega izpita napisati analogno pripombo kakor pri srednješolcih glede tečajnih izpitov.
Učenci in učenke ljudskih šol dobe letna spričevala (odnosno izkaze) skladno z normativni 111 razpisom XXVII., št. 3 (uk. IV., št. 65(51/2 z dne 6. V. 1938). Datirati jih je tudi s 1. aprilom 1941.
Srednjim in meščanskim šolam izven Ljubljane razpošlje tiskovine za spričevala Banovin-ska zaloga šolskih knjig in učil sama na račun.
Tuje radijske postaje je prepovedano poslušati
Banska uprava objavlja:
Prepovedano je poslušanje tujih radijskih postaj. Kdor bi se prekršil proti tej prepovedi, bo najstrožje kaznovan in poleg tega mu bo aparat odvzet.
•
—	Star papir za mleko siromašnim otrokom.
Rdeči križ banovine Hrvatske je na prebivalstvo mesta Zagreba naslovil poseben apel, v katerem mu sporoča, da je v okviru jx>dmlad'ka jx>vzel posebno akcijo za mleko siromašnim otrokom. Zadnji čas so mnogi prebivalci očistili svoja fiodstrešja razne navlake in vmes je bilo tudi gotovo mnogo starega papirja odpadkov listov, starih zavrženih knjig itd. Vsak kilogram starega zavrženega papirja pomeni skodelico toplega mleka in kos kruha otroku. Zagrebškemu zgledu bi lahko sledili tudi pri nas, saj grozota sedanje vojne v največji meri prizadene prav mladino, ki bo morala biti v teh dneh naša prva misel in skrb.
—	Brata in svakinjo ubil s sekiro, nečaku pa odsekal glavo. V vasi Sažije blizu Ramenske je kmet Nikola Mihajlija že več let živel v sovraštvu s svojim bratom Vasom. Do sjx>ra je prišlo zaradi razdelitve posesti. Te dni je šel Vaso Mihajlija s svojo ženo Dušico na njivo, da bi oral. Kmalu jc prišel tudi brat Nikola. Nastal je prepir, med katerim je Nikola udaril Vasa po glavi, da se je zgrudil mrtev na tla. Nato je šel Nikola nad bratovo ženo in tudi njo ubil s sekiro. Na obupen krik Dušice
Svete žene objokujejo mrtvega Jezusa,
Beli in zdravi zobje : - V
SAPGOV K A LO §0 NT
proti z o b n e m u ka jri n •
je prihltel njen 12-letni sin Dušan. Ko je videl očeta m mater mrtvo, je začel bežati. Njegov stric pa je hitel za njim, ga dohitel in mu s sekiro odsekal glavo. To strašno dejanje se je hitro razvedelo po vsej okolici. Orožniki so zverinskega brata aretirali in izročili sodišču.
— V Službenem listu kraljeve banske uprave dravske banovine z dne 9. aprila t. 1. je objavljen Proglas Nj. Vel. kralja Petra IL, dalje Ukaz Nj. Vel. kralja o postavitvi vse vojaške sile kraljevine Jugoslavije v stanje pripravljenosti. Pravilnik o preskrliovanju industrijskih in obrtnih podjetij s kmetijskimi surovinami zaradi predelave. Spremembe in dopolnitve pravilnika o selskib pismonoših, Spremembe točk 4. in 5. pripombe v tabeli denarnega ekvivalenta nabiralnih prejemkov in Tolmačenje čl. 1 pravilnika o prometu z devizami in valutami.
Ljubljana
1 Slana. Ljubljančani, ki se pečajo ob prostem času z vrtnarjenjem, so bili včeraj zjutraj prav gotovo nevol jni, ki so videli da je jire-cej ostra slana pobelila strehe in tla. Zjutraj in dojx)ldine je bilo tudi zelo hladno, dokler ni posijalo sonce. Sončni žarki so kmalu vrnili jiovršini njene naravne barve. Sadjarji in vrt-
narji so v skrbeh za zgodnje sadje, čigar nežno brstje je slana najbrž pomorila. Vendar bo morebitna škoda vidna šele jMizncje.
1 Zatemnitev v Ljubljani še ni pojx>lna, zato spet opozarjamo na resnost položaja in na usodne posledice, ki lahko nastanejo zaradi malomarnosti ljudi, ki prezirajo predpise za zatemnitev. Kjerkoli opazite kako nezatemnjeno ali slabo zatemnjeno okno, prav tako pa tudi če vidite kak drug prekršek predpisov za zatemnitev, javite to najbližjemu stražniku, najbližjemu rajonu pasivne zaščite ali pa mestnemu zaščitnemu uradu.
1 Lepo soržično moko je včeraj mestni pre-6krbovalni urad delil ljubljanskim specerijam, danes, v petek jo bo pa prebivalstvo že lahko dobilo v trgovinah na krušne nakaznice po 6.50 din kilogram. Oj>ozarjamo, da je soržična moka odlična in naj prebivalstvo zato ne odlaša z nakupom.
1 Dobro kašo je mestni preskrbovalni urad pričel prodajati na mestni stojnici na Vodnikovem trgu po 8.50 din. Kupec jo vsak dan dobi največ 2 kg.
1 Namesto venca na krsto umrlega nntaria gosjjoda Antona Galleta je daroval generalni direktor gospod Henrik Luckmann Banovinskemu odboru Rdečega križa 200 din. Iskrena hvala.
Dražba v Mestni zastavljalnici, ki bo morala biti 12. aprila, zaradi velike sobote odpade in bo šele v torek 15. aprila.
1 Zbiranje kosti. Zaradi vojnih dogodkov in s tem združenimi težavami pri prevozu surovih fosfatov iz prekomorskih pokrajin je pri nas nastalo veliko pomanjkanje fosfatnih gnojil, ki lahko povzroči nevarno zmanjšanje pridelkov krušnega žita
in drugih kmetijskih ra=tlin. Da bi se temu pomanjkanju vsaj deloma odpomoglo, bi bilo nujno potrebno, če bi za izdelovanje fosfatnih gnojil, kakor superfosfata in kostne inoke, jio vseh mestih in tudi po deželi začeli zbirati kosti. To je enako važno in koristno za produccnta kakor tudi za konsumenta hrane. Kosti bodo zbirali zastopniki Akcijske družbe za kemično industrijo v Ljubljani, ki izdeluje klej, iz odpadkov pa kostni zdrob za fosfatna gnojila in tudi surovo kostno moko kot ne|iosredno gnojilo. Poleg teh izdelkov izloča omenjena tvrdka tudi maščobo, ki je neobhodno potrebna surovinam za izdelovanje mila. Zato naj kosti nihče ne sežiga in meče v sineti, temveč jih zbirajte in skrbno hranite. S tem pomagate omiliti pomanjkanje pre-potrebnih gnojil in mila. Imenovana tvrdka bo zbirala kosti in jih tudi primerno plačevala. Kako bo zbiranje m oddajanje organizirano, be še objavljeno.
1 Reševnlni oddelek posluje v teh dneh v običajnem obsegu. Služba pri pasivni zaščiti je tudi zafioslilu nekaj moči. Včeraj je opravil re-šcvalski voz trinajst poti v bolnišnico. Njegovi potniki so bili bolniki, ki niso mogli ostati dalje v domači oskrbi in so se morali zateči v bolnišnico. Ponesrečencev včeraj ni bilo.
1 Običajno vrvenje je tudi bilo na živilskem trgu. Gospodinje se pri posameznih poskusih navijanja cen energično sklicujejo na ukrepe oblasti za pobijanje draginje, kar je običajno uspešno. Ojiaziti je na trgu nekaj zgodnjega s|x>niladan.skcga sočivja.
I Mestno kanalizacijsko omrežje se izpojKil-njuje. Pravkar fiolaga gradbeno podjetje Ravnikar nove cevi za kanalizacijo v cestišče ob vzhodni strani Kongresnega trga. Pred tedni so pričeli polagati cevi ob Zadružni kleti, sedaj se pa bližajo Kazini. Ko bodo ta dela končana, se bo moglo pričeti s preureditvenimi deli tega okoliša, seveda, če bodo razmere to dopuščale.
1 Kriminalna »delavnost« je zadnje čase nekoliko jmnehala. Najbrž bo vzrok temu dejstvo, da je velik tlel »strokovnjakov« te stroke zaposlen v koristnejše svrhe. Nekoliko uspeva edino kolesarski oddelek, kajti tovrstna delavnost pač ne zahteva posebne spretnosti. Policija je pa v zadnjem času tudi izsledila nekaj koles, k:j jih je vrnila njihovim pravim lastnikom.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinc ded., Rimska cesta 31.
Upor kaznjencev
Vernet, 10. aprila. Reuter: V koncentracijskem taborišču pri Vernetu (Francija) so se uprli kaznjenci, ker so orožniki z njimi slabo jx>stopali. Preden so orožniki upor zadušili, so vporaibili orožje in pri tem ubili 150 jetnikov. Poveljnik taborišča je podal ostavko. Taborišče je bilo nato izpraznjeno, ostali kaznjenci pa bodo prepeljani v Afriko, za graditev čezsaharske železnice.
Medsebojna pomoč pri poljskem delu
Nenadoma je zavladalo veliko pomanjkanje delovnih moči, da ni mogoče obdelati polja. Povsod je premalo ljudi in živine, zlasti pa to občuti tudi najbližja ljubljanska okolica in pa jsolje-delci, ki so ljubljanski občani.
Meščanstvo se mora zavedati, da ne bo kruha in drugih živil, če naš poljedelec ne 1k> mogel obdelati polja. Enako se pa morajo zavedati jx»-sestniki polja, da brez medsebojne r>omoči ne bo mogoče obdelati njiv. Zato naj vsi posestniki kmetij smatrajo vso sosesko za skupno last in pomagajo sosedu obdelati njivo kakor svojo. V prvi vrsti je pa dolžnost moških, da pomagajo z nasveti, z delom in z živino ženam, ki so ostale samo na domačiji. Brez odlašanja naj se sosedje takoj dogovore, kako bodo 6kupno obdelali vse polje, kako bodo skupno jx>kosili in spravili seno, kako bodo po vrsti skupno zorali vse njive, jih dalje obdelovali in skupno pospravili letino. Posamezne soseske naj razdele vse poljsko delo tako, da niti košček zemlje ne ho ostal neobdelan. Ni treba dosti premišljevati, katera zemljišča naj spremene v njive ali kateri pašnik naj zboljšajo v travnik ali njivo, saj se mnogi še sjx»minjaio, koliko sveta je bilo obdelanega v najhujših letih minule svetovne vojne. Z medsebojno pomočjo bodo vsaj toliko lahko obdelali in pridelali kakor tedaj.
V Ljubljani je še precej moških, zlasti pa mnogo žensk in mladih ljudi, ki bi lahko pomagali pri kmečkem delu. Vsi meščani naj pomislijo, da je njih življenje odvisno od prehrane, prehrana pa od uspehov našega kmetijstva. Iz daljnih krajev ne moremo pričakovati uvoza živil, zato se pa Ljubljančani lahko zanesemo samo na svoje soobčane — poljedelce in na bližnjo okolico. V glavnem lahko računamo, da bomo imeli zagotovljeno le tisto hrano, ki nam jo bo pridelal naš soobčan ali okoličan. Zato naj se pa meščani radi in že zaradi svoje laslne koristi ponudijo poljedelcem-soobčanom za kakršnokoli delo. Sleherna pomoč nam bo že pri začetku dela povrnjena z pavestjo, da se nam ni treba bati najhujšega. Nikar no mislimo, da samo korenjak lahko pomaga pri kmečkem delu, pač se pa po-nduimo [<oljedeicem in oni bodo že našli za vsakega [x>sameznika vsem nam koristno delo. Iz drugih držav nam je znano, kako šolska mladina, dijaštvo, akademsko izobraženi ljudje in najrazličnejši stanovi z uspehom jx>magajo pridelovati hrano in si s tem utrjujejo tudi svoje zdravje. Najbolj razvajena gospodična bo spoznala nove, popolnoma neznane užitke, ki jih kmečko delo nudi meščanom. Vse nas bo pa okrepila tolažljiva zavest, da smo v najhujših časih storili dolžnost — vsak po svojih močeh.
Grazla Deledda:	34
Marianna Sirca
Sardinska povest«
Opazila je, da je gost v zadregi, ker je bil oče poučen o zadevi; a vedela je ludi, da je njegova naloga, stvar pojasniti. Marianna je molčala tudi zato, ker je hlapec, ki je vstopil, vse radovedno opazoval. In ko je bilo slišali v daljavi peketanje konjskih kopit, je oče dvignil glavo in dejal:
»Gotovo je Sebastiano.«
Marianna je razširila oči, a sc je naglo umirila.
2e dolgo ni videla hratranca Sebastiana. A glej, prihaja v hipu, ko se je zdelo, da bo usoda vse odločila. Peketanje njegovega konja je odmevalo kot odmeva šum prvih kapelj hudo-urja.
V hipu ie bil pred vrati. Njegova senca in senca njegovega konja sta zatemnili prag in zbrisali mehko svetlobo lune. Lajanje psov je motilo močno tišino.
Marianna se ni zganila, toda v njenem obrazu je bil sovražni izraz. Njene oči, ki so se srečale z vprašujočimi očmi Coslanlina, so se bleščale; razbojnik je imel vtis, da se skriva v njih orožje.
Sebastiano je vstopil, sledil povabilu in se usedel k mizi. Bil je bledejši kot ponavadi, tak, kot da bi ntu svetloba lune pobarvala obraz.
Ni hotel jesti, a je čakal, da drugi pove-fcerjajo; ni hotel sprejeli niti vina.
»Ali se ne počutiš dobro?« je vprašal stric Berte.
»Da, počutim se dobro,« je odgovoril in opazoval navzoče, da bi spoznab ali vedo, kaj mu je. Toda le Marianna je odgovorila njegovemu pogledu z mirnim, bleščečim pogledom.
Nemo ji je pritrdil, aa se je prišel bojeval.
Če se je spremenila ona, če je slekla mehko obleko krotke in modre ženske ter se oborožila, da ga v svoji neumnosti rani, je bil tudi on spremenjen, tudi on oborožen. In njegovo slabo razpoloženje je stopnjevalo njegovo moč s krčevito mrzlico.
Če bi bila sama! Čutil je v sebi toliko moči, da bi jo zgrabil okoli pasu in jo prelomil na kolenu kol trsje.
Jezila ga je hladnost, s katero so moški večerjali in se pogovarjali o brezpomembnih rečeh, o pašnikih in živini. I11 niti ni vprašal, kdo je gosi ter ga gledal skoraj zaničljivo, kot da bi bil hlapec kakšnega bližnjega ovčarja.
Marianna je spravila ntizo in odnesla kruh in sekalnico. Tedaj je Sebastiano udaril z roko po kolenu, kot da bi samega sebe opomnil, četnu je prišel. Nekajkrali je stresel 7. glavo, kot da bi se čudil vsemu, kar se godi. Nato je rekel .hlapcu:
»Poglej, če moj konj jč!« Hlapec je razumel, da se mora oddaljiti, četudi je bil navajen, da se je udeležil vseh zadev, ki so se tikale njegovih gospodarjev.
Tudi Marianna se je pripravljala, da odide, toda Sebastiano se je nenadoma ozrl v njo in jo gledal r nagubanim čelom
»Marianna, ostani tu, ker moramo govoriti!«
Ustavila se je, a ni sedla. Z enim komolcem na kolenu in z obrazom, naslonjenim na roko, je Costantino sličil človeku, ki ji je tuj gost, ki misli le na lastno korist.
Stric Berte pa je vohal nevihto; srce mit je močno bilo, ni pa vedel, ali iz upanja na radost, da se bo usoda njegove hčerke spremenila, ali iz strahu pred žaloigro, ki jo je slutil.
Ni imel zaupanja v Marianno in niti ni zaupal Costantinu, ki se ie kazal mirnega in dobrega. »Poglej,« si ie rekel, »navidezni mir sitega, na pol spečega starca in dotakni se »a,
pa bo poskočil ves razdražen kot zver, ki si jo zbudil v njenem brlogu.«
»Marianna,« je rekel oče, kol da bi hotel priklicati vihar, »nalij vendar svojemu bratrancu!«
»Noče piti,« je odvrnila Marianna. »Pustite ga torej!«
»A ti sedi vendar! Pijmo mi, Costantino Moro! Le pij, saj se boš sladko naspal. Vzemi mož in pij!«
Costantino se je dvignil in razširil nekoliko oči.
»Da, kmalu bi bil zaspal... Truden sem. Bog mi pomagaj!«
Tedaj je Costantino prešel k napadu.
Ali si danes ntnogo hodil? Posel ljubezenskega čuvaja je težavnejši kot posel razbojnika.«
Costantino je odložil poln kozarec na kam-nitno ploščo pred ognjiščem. Površje vina se je bleščalo kot krvavo oko.
»Kai hočeš reči?«
»Ti dobro veš, kaj hočem reči!«
»Jaz ne vem ničesar... Jaz te ne poznam. Kdo si?«
Dvignil se je in se nategnil, da je bil videti še večji. Ob misli, da prihaja Sebastiano prepozno v boj in da se bojuje z mrtveci, bi se bil rad smejal; a ni omahoval niti za trenutek in bil je pripravljen braniti Simonovo čast kot svojo.
Marianna ga ie gledala z nezaupanjem, a tudi z občudovanjem in skoraj ga je navduševala, k obrambi. Oče pa ie s tresočo roko izpraznil kozarec in ga za hrbtom dajal Marianni; a ona ga ni vzela.
Tedaj je tudi stric Berte položil kozarec na tla ter ga porinil daleč; in tudi tistega od Co-stantina ie del na varno, kot da bi pripravljal teren za boj. Roka se mu je nekoliko tresla, kn je očitajoč rekel: »Sebastiano, Sebastiano!« toda v tisti silni nevihti se jc njegov glas izgubil.
»Kdo sem jaz?« je kričal Sebastiano s pre-križanimi rokami na prsih. »Mož sem.«
Drugi se je zaničljivo rogal.
»Zaboga. saj vidim, da si mož!«
»Ne posmehu j se! Tebi, ki hodiš — kot pravijo — vsak dan v gorske cerkvice, kjer moliš, se ne spodobi, da se posmehuješ. Poslušaj nte raje! Čemu si tu?«
»Kaj te to briga? In ti, čemu si tu?«
»Sem tu, ker moram braniti žensko.«
»I11 kdo žali lo žensko?«
»Ti jo žališl Kaj si i.skal danes v njeni hiši v Nuoro? I11 po kaj si prišel danes sem? Čemu pošilja tvoj tovariš svojega odposlanca in čemu ne pride 011 sani? Ah. sedaj se boji znameniti mož, se boji .. . Ženski se ne more več približati, ker ni več sama.«
Costantino se ie zganil, kot bi hotel vstati. Ko je videl Marianno vso bledo, s krčevito trepetajočimi ustnicami, je bil v trenutku zopet miren, a ironičen.
»Pa ti, ki si tako priden, zakaj praviš vse to meni? Idi k njemu in povej mu vse.«
»Ali nisi ti njegov poslanec? Da, povem tebi, a brez dvoma, da bom povedal tudi njenui, kar nm gre. Priložnost bo prišla. In poslušaj, kaj niti moraš še reči: naj se spomni, kai je bil prej in naj ne misli, da je menjal svoj stan. Marianna Sirca ni zanj. On je še vedno njen hlapec. Če pa je ona izgubila razum, zaboga, je še vedno nekdo, ki je razum šc ohranil...«
Tedaj se Marianna, ki so se ji šibile kosti, ur>ognila naprej, kot bi hotela pasti, in dvignila stisnjene pesti.
»Oče,« je vpila, »recite mu vendar, naj molči in naj gre od tod!«
Stric Berte je mahal z rokama, da bi raz-burjenen pomiril.
»Nehajta vendar! To so družinske zadeve, ki jih bomo sami uredili.«
Prvi avtomobil na svetu
Vedno slišimo o motorizaciji armade, zato s« tudi bije sedanja vojna za vrelce nafte kot surovine pri izdelavi bencina, tega plemenitega pogonskega sredstva sodobnega prometa ter sploh polog elektrike prvega pogonskega sredstva na svetni
Konec leta 189\ je organiziral pariški list Petit Journal mednarodno tekmo vo/. brez konja. Zahtevala se je brzina najmanj 12.5 km na uro. Tekma je vzbudila veliko zanimanja. Prijavilo se je preko sto voz, a jih je samo pet startalo! Jo je častno število, z ozirom na težkoče. s katerimi se je treba boriti pri konstrukciji takih voz,« so pisali tedanji pariški listi.
Na tekmi je bila cela vrsta voz, ki so nazorno kazalu, kakšno je bilo stanje, preden se je pojavil prvi avtomobil. V tistih časih so
igo ru? gonilna sil
močjo aku	.....
da bi stisnjen zrak služil za pogonsko snov. Večina konstruktorjev je za pogon porabljalo stroj, katerega jo ogreval petrolej ali pa koks.
Prvo nagrado je dobil voz znamke Pankard in Levasor za dve in štiri osebe. Motor je konstruiral Daimler. Voz ie imel tri brzine: b, 12 in 18 km. Tudi voz bratov Peugeot je imel Daimlerjev motor za 2 HP.
Zmagal je tako Daimlerjev motor, za njim a Benzov motor. Oba genialna konstrukter ja jaimler in Benz nista našla v svoji domovini Nemčiji potrebnega razumevanja, a v Franciji sta takoj zmagala. Tako jo bila iznajdba Nemcev prodana v Franciji. Tekma je tako pokazala, da bodočnost pripada vozovom z eksplozivnimi motorji. In danes? Vse to je bilo leta 189"5! Po 48. letih vozijo z eksplozivnimi motorji avtomobili, tanki, letala, ladje itd. In svet se kolje med seboj za vrelce nafte, ker vsi vemo, da kdor bo razpolagal z ceneno gonilno silo. ta bo gospodar svetovne trgovine za dolgo dobo v bodočnosti!
mnogo razmišljuli o tem, du bi bila elektrika gonilna sila prvega avtomobila, seveda s pomočjo akumulatorja, drugi so zopet razmišljali,
F:
Smrčanje lahko preprečimo
Smrčenje je res neprijetno, zlasti za tistega, ki ga mora poslušati. »Neobhodni dnevni svetovalec« ima zoper smrčanje tale recept, o katerem trdijo, da je uspešen. Nasvet se glasi: če se dotakntš grla smrčečega, bo takoj prenehal smrčati. Drugo uspešno sredstvo zoper smrčanje je v čim hladnejšo vodo pomočena goba, katero pritisneš smrčeče-mu na usta. To odlično sredstvo bo delovalo najmanj eno noč.
Krilati kurirji
Se v zlatih predvojnih časih je priplul iz Evrope v Ameriko veliki prekooceanski paro-brod, na katerem je bilo mnogo znamenitih osebnosti. Čim je ladja pristala ter so spustili most za prehotf na kopno, že so stekli preko tega mostu prodajalci'časopisov nopoldnevnika, ki je že prinesel nn svojih straneh slike teh veljakov na parobrodu. Njihove slike so napravili pred dvemi urami na ladji, torej v času, ko je bil orjaški prekomornik še na odprtem morju. A vendar so bile slike že v časopisu, preden je ta priplul v pristanišče. Fotografije so namreč prinesli v redakcijo lista golobi pismonošil V tem pogledu golobe največ uporabljajo Japonci. Tam še celo ribiči vzamejo seboj golobe do oddaljenosti 150 km na široko morje ter jih spustijo, čim dospejo do mesta bogatega ribolova. Tako javljajo, kdaj se bodo vrnili domov in kakšen je ribolov. Mnogi ribiči morejo biti ravno golobom hvaležni za rešitev svojega živl jenja. Pri defektu motorjev ali dru-
gih nezgodah na ladjah, ki plovejo po morju brez radiooddajne postaje, so golobi njihova edina vez s kopnem. V krajih, kjer je še pomanjkljiva telefonska zveza, nosijo zdravniki pri obisku bolnikov seboj polno golobov (er pri vsukem obisku izpustijo po enega goloba, ki potem leti nazaj z napisanim receptom. Na ta način so v lekarnah zdravila pripravljena ze preje, preden se zdravnik vrne nazaj domov.
Kako se uči in uri svoj spomin
Kadar si odrasli človek hoče pridobiti novo znanje na kakem področju, ki mu je bilo do teda.| povsem tuje, n. pr. nov poklic, tuj iezik itd. v kratkem času ter brez potrebnega vmesnega odmeva, ki je nujno potreben njegovemu spominu, je uspeh takega učenja le za 2% boljši kakor če bi se isto snov učilo 8 letno dete. Bovolj bi bilo, da bi se vmesno odpočival vsaj malenkostno dobo, t. j. dve do štiri ure! Tako doseže 73% boljši uspeh, kot pri omenjenem 8 letnem otroku. To so uspehi, do katerih je prišel po večletnem študiju in poizkusih prof. dr. Snodi na filozofiji univerze v Indijani.
Torej so metode, po katerih naj bi se človek naučil tujega jezika v dveh tednih, zasnovane na napačni podlagi. Potrebno ie delati vmesne odmore, učiti se polagoma, sicer je nevarno, da si ne bomo nič zapomnili. Profesor Snodi trdi, da je proces duhovne asimilacije iz dveh dob, od ka-
ALrSTTžTpUČAL^^
terih se prva odlikuje po »počasni izdatnosti«. Ko enkrat preideš to prvo dobo, lahko mulo pospešiš učenje. S tein razlaga Snodi naglo propadanje nekaterih umetnikov ter športistov tudi, ki »o se prehitro razvili a zato tudi naglo propadli in duhovno izhlapeli.	—k
Maske kitajskih igralcev
Kitajska gledališka umetnost je stara več tisoč let. Zaradi tega ima tudi tisoč tradicionel-nih običajev, katere so ljubosumno čuvali do moderne dobe. Prav posebno se to vidi na ma« skah kitajskih igralcev. Težko je najti kaj takega, kar je tako nasprotno naturulizmu, kot so ravno te maske. Lice igralca je poslikano naravnost z najsvetlejšimi barvami v najfanta-stičnih figurah. Črno lice z nekoliko belimi progami predstavlja vojaka-iunaka. Črna barva pomeni njegovo vztrajnosti Belo lice je karakteristično za lažnjivce in goljufe. Mala bela maska, ki pokriva samo gorn ji del nosu in veke označuje bebca ter sploh komično figuro. Rdeč madež na čelu ima bogataš in sploh veljak! Črn madež na spodnji ustnici je znak skopuha, ker je črn madež od oblizovanja čopiča za tuš! Modro in zeleno lice ima barbar, pozlačeno dober duh! Posebno maske duhov so zelo različne, in naravnost fantastične. Vsaka oseba v kateri koli kitajski igri ima pa vedno isto masko in ta maska se ponavlja na vsaki sceni brez ozira na to, kakšen komad igra jo, zato pa tudi vedno igralca zberejo z ozirom na značaj vloge nad vse skrbno in natančno.	-k.
Prazne zaboje
veSJo količino, prodam. ■ Kari Prelosr, LJubljana.
Vreže za pesek
v žoleznini Fr. Stuptca, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
K Bogn je odšla po 84 letnem življenju po večno plačilo, naša dobra mati, stara mati, tašča in teta
Frančiška Zanoškar
Pogreb bo na veliki petek ob pol f> popoldne z Zal, kapela sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Molite za njo!
Ljubljana, dne 10. aprila 1941.
Žalujoča družina
Ana in Viktor Cenčič
Kupimo
VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLOTINO .
BPIUPNTE
, smrrrgde srfir1e rubiih ' , bisere i.t.d! strritlskc ■ hrkite t.er umetnine^ PO NAJVIŠJIH CEHflH
' STR R n TVRDKO '
>SE BERLE
IJUBLJflMfl TYR$EVA 2
^Prraflj^
suha drva nudi I. PogaCnlk
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20 59 Peatreiba brezhibna
Kupujte pri naših Snserentih
V globoki žalosti sporočamo, 'da je 6. aprila kVf žrtev bombnega napada junaško umrl naš prvi in častni občan, gospod
dr. Fran Kulovec
minister
Velikemu dobrotniku naše občine olfranimo časten spomin.	______
Toplice na Dolenjskem, 9. aprila 1941.
Občina Toplice
Za Juuoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenžiž