MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urednlitvo In uprava: Maribor, Aleksandrova caata it. 13 / Telefon 2440 In 245B Izhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 16. uri < Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din i Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / Poitni čekovni račun it. 11.400
JUTRA’
99
Zaščita najemnikov in javno življenje
MISLI IN PREDLOGI ZA NOVI
2 občutnim znižanjem dohodkov državnih in zasebnih nameščencev s 1. aPrilom tl. in s splošno težko gospodarsko krizo, v kateri živimo, je postalo ■vprašanje najemnine za stanovanja in za trgovske, oziroma obrtne lokale v vsej državi izredno pereče, tako da se mora čim prej zakonitim potom rešiti. Ker najemniki niso zakonito zaščiteni in ker |zkuša}o nekateri hišni gospodarji »konjunkturo« često brezvestno izkoristiti, so dosegle najemnine kakor po vsej državi tudi v našem mestu naravnost fantastične svote, ki že zdavnaj niso v skladu s pičlimi dohodki pridobitnih slo-isv in s cenami ostalih življenjskih potrebščin. Tako so danes najemnine naše najhujše socialno zlo, ki preti gospodarsko uničiti ogromno večino prebivalstva flašega mesta.
S tem se bo gospodarska kriza le še Poostrila. V nevarnosti so vsi naši uradi in zavodi, kakor pošta, železnica, šole, sodišča itd., ker je umevno, da uslužbenci, ki jih tarejo težke skrbi za obstanek, nt morejo redno izvrševati odgovorne službe. Nadalje pa so ogrožene tudi zdravstvene, moralne in kulturne pridobitve. Kaj pomagajo n. pr. vsi napori Protituberkulozne lige, če morajo stanovati delavski sloji v zaduhlih im mokrih kleteh, podstrešjih, barakah itd. Kako naj sse borimo proti prostituciji in njenim po-* gubnim posledicam, če so ubožnejši sloji Prisiljeni stanovati v skupnih prostorih? člani in sotrudniki vseh naših kulturnih društev in zavodov: gledališča, Zgodovinskega društva, Ljudske univerze, Sokola, Glasbene Matice itd., so skoraj izključno državni in zasebni nameščenci, ki bivajo v najetih stanovanjih, če pa Morajo ti od svojih pičlih dohodkov dajati hišnim gospodarjem 30—50% svojih pejemkov, kako naj plačujejo članarine 'P vstopnine, kako'naj si kupujejo knji-ke> Časopise itd. in kako naj posvetijo ^je moči kulturnemu delu?
STANOVANJSKI ZAKON.
Tako tirajo oni hišni gospodarji, ki zahtevajo pretirane najemnine, naše kulturno življenje neizbežno v propast. Največjo škodo pa imajo pri tem hišni gospodarji sami. S pretiranimi najemninami vzbujajo sovraštvo in razdor med družabnimi sloji.
Iz navedenega izhaja, da je zakonita zaščita najemnikov kategorični postulat celokupne javnosti. Ta zaščita pa mora biti izdatna, t. J. povzročiti mora padec najemnin tako, da bodo odgovarjale cene dohodkom pridobitnih slojev. Zato je potrebno, da se proglase stanovanja in lokali izrecno (negiede na število prostorov i. dr.) kot življenjska potrebščina v smislu zakona o pobijanju draginje, oz. da se pretirani zahtevki hišnih gospodarjev kaznujejo kot oderuštvo. Nadalje je potrebno kot nekako splošno merilo, posebno za manjša stanovanja, maksimiranje najemnin. Slednjič pa mora zakon urediti tudi odpovedne roke in vzroke, iz katerih je dopustna odpoved stanovanja ali lokala. Kot vziroki odpovedi naj veljajo: 1. če najemnik ne plača v dveh zaporednih obrokih zakonito določene najemnine, ali če znašajo neporavnani zaostanki toliko kakor 2 obroka. 2. če najemnik težko žali hišnega gospodarja, kar pa mora biti dokazano s pra-vomočno kazensko obsodbo. 3. če povzroči najemnik hišnemu gospodarju občutno Škodo s tem, da zanemarja stanovanje itd. 4. če zakrivi najemnik s svojim obnašanjem javno pohujšanje. Odl-povedni vzroki morajo biti točno in jasno vzakonjeni, ker bi bila sicer vsa zakonita zaščita najemnikovi iluzorna.
Dokler pa ne stopi zakon v veljavo, se morajo najemniki z gospodarji sami sporazumeti. Pameten hišni gospodar bo v lastnem interesu gotovo ustregel opravičenim željam najemnikov, vedoč, da je tudi njegov dobrobit odvisen od blaginje vseh ostalih državljanov.
Razredna borba v ameriškem kongresu
WasI1!NGT0N, 30. marca. V konusu se je pričela te dni prvič v zgodo ^*ni ameriškega parlamentarizma odbita razredna borba, in sicer brez ozi-ra na strankarsko pripadnost poslan-^v. Borba je nastala zaradi uvajanja J^vlh davkov v višini dveh milijard do !aricv, ki so potrebni za kritje rednih 'ždatkov državnega proračuna. Proti hredlogu vlade so se dvignili združeni demokratski in republikanski opozlcijo-Jja*ci, ki so predlagali, naj plačajo ta jjavek bogataši, katerim naj se v ta na-jnen zaplenijo zapuščine. To sovražno nastopanje opozicije proti kapitalu je Iz *valo na borzi naglo padanje tečajev vseh vrednostnih papirjev, tečaj angleš *ega funta šteriinga pa se je dvignil * ws na	Istotako so porastle
tudi vse druge tuje valute.
STALINOVA BOLEZEN.
, ^jpRLlN, 30- marca. Kljub demantiju 2 Moskve se tu trdovratno vzdržuje da je Stalin nevarno bolan in da je '1 Poklican v Moskvo prof dr. Herman °udck. Stalina baje zapušča spomin.
povratek Zeppelina v evropo.
7e ,PN: 30- marca. Zrakoplov »Grof žnPPA .^e v2eraJ srečno prispel iz Ju-ont , ,merike- Potovanje tja in nazaj je 7 v na^ePšem redu. S tem je bil ^Postavljen redni zračni promet med Vroo° w Južno Ameriko.
POPLAVE V BOLGARIJI IN ROMUNIJE
BEOGRAD, 30. marca. Po poslednjih vesteh iz Bolgarije, so nastale v raznih krajih države velike poplave. Temperatura je sicer padla, sneg pa naletava še vedno. Ravnatelj meteorološkega zavoda je izjavil, da tako ostre in pozne zime v Bolgariji žo> 40 let ni bilo. Vsa poljska dela, ki so bila druga leta ob tem času že dovršena, se letos sploh še niso molga pričeti. V Petrohanu je še sedaj en meter snega,
BUKAREŠTA, 30. marca. V Romuniji, posebno v nižinah ob Donavi so velike poplave. Na nekem gričku, ki moli iz poplavljene pokrajine, je 40 ljudi z vso svojo živino v resni nevarnosti za življenja. Na pomoč so bili odposlani pionirji.
KRIZA PARIŠKEGA TISKA.
PARIZ, 30. marca. Sbcijalistični »So-ir«, edini levičarski večernik, je moral zaradi finančnih težkoč prenehati.
FILIP TURATI UMRL.
PARIZ, 30. marca. Preteklo noč je umrl tukaj Filip Turati, voditelj italijanske socijalistične stranke in bivši poslanec v rimskem parlamentu, na posledicah' vnetja pljuč. Turati, ki je dosegel starost 75 let, je bil vodja ‘ italijanskih emigrantov v Franciji.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Spremenljivo, večinoma precej lepo vreme.
Strahovita katastrofa v Zagrebu
Eksplozija skladišča družbe „Starfilm“: štirinadstropna palača se je porušila in zgorela, irtve katastrofe. Poškodovana je tudi vsa okolica
ZAGREB, 30. marca. V pretekli noči se je dogodila v Zagrebu velika katastrofa. Okoli polnoči je nastala v laboratoriju družbe »Star-FHm«, katero vodi ga. Špoljaričeva, strahovita, potresu slična eksplozija, ki je kmalu nato zažgala vse poslopje. O katastrofi so znane te-le podrobnosti:
V palači lekarnarja Bartuliča na Dolcu, nedaleč od Jelačičevega trga, je na meščen v drugem nadstropju poleg upravne pisarne tudi laboratorij družbe »Star-Film«, v katerem je montirana posebna kabina za poskusno predvajanje filmov. Lastnica ga. Špoljariče-va je dala po prejemu nove velike po-šiljatve filmov operaterju Vladimirju Šušinu nalog, da filme zavaruje, nakar ie ob 9.15 odpotovala skupaj s filmskim igralcem Willyjem Forstom v Split. Šušin se je podal okoli II. ure v kabino, njegov pomočnik Josip Rupčič pa je ostal v sosedni sobi, kjer je imel še neke opravke.
Ob 11.45 ie zaslišal Rupčič strašen krik Šušina in že v naslednjem trenutku je švignil jz kabine tudi že silen plamen. Rupčič se je tako prestrašil, da je pobegnil, kar je mogel naglo, za njim pa je bežal nevarno opečeni in goreči Šušin, ki se je pri hišnih vratih nezavesten zgrudil na tla. Nekaj minut nato je nastala strahovita eksplozija, katere posledice so se pokazale še je pozneje, ko je bilo ugotovljeno, da je eksplozija popolnoma razdejala ne samo kabino in sosednje prostore, ampak tudi vso okolico. Pritisk je zdrobil vse strope do podstrešja, pa tudi zidovi so popokali in severna stena poslopja se je celo popolnoma poru-
šila. Obenem so pa bile znatno poškodovane tudi sosednje hiše. V neki bližnji kavarni je eksplozija vrgla s tečajev vsa vrata in zdrobila vse šipe. Največ pa je trpela Srbska banka, ki stoji nasproti poslopja, v katerem se je dogodila katastrofa. Zračni pritisk je polomil in podrobil vsa okna, tako da izgleda poprej lepa palača kakor razvalina. Detonacija je bila tako silovita, da so se premaknile igle seismo-grafskih aparatov in zaznamovale ob 23.47 trinajst sekund trajajoč potres.
Hišo lekarnarja Bartuliča so v trenutku objeli ognjeni plameni. Vanjo je po nesreči planil prvi ravnatelj mestne elektrarne inž. Viškovič, da reši stanovalce tretjega in četrtega nadstropja. V poslopju pa so bila tudi mansardna stanovanja. Plameni so švigali kmalu do s'rehe in objeli tudi stopnišča. Zato so bila reševalna dela zelo težka, vendar so gasilci storili vse, da premagajo ognjeni element. Lekarnar Bartulič je skočil skozi okno na ulico in si je zlomil obe nogi. V prvi razburjenosti se je zatrjevalo, da so tri osebe že mrtve, pozneje pa se je izkazalo, da ie bila ubita le neka ženska. Pa tudi skoraj vsi rešenci so dobili nevarne opekline in so se zastrupili tudi s plini. Najtežje poškodovani so bili takoj prepeljani v bolnišnico. Ob 1. uri zjutraj se je porušila streha in severna stena je zaradi porušenja stropov narušila tudi mestno tržnico. Veliko štirinadstropno poslopje je gorelo še ves današnji dopoldan. Skoda še ni ocenjena, dosega Pa več milijonov. Vse mesto ie pod utisom strahovite katastrofe.
Nova volna nevarnost v Azili
BREZUSPEŠNA PRIZADEVANJA VELESIL. — JAPONSKE IN KITAJSKE PRIPRAVE ZA NOVE BOJE. — VOJNA VIHRA V MANDŽURIJI. — LEV TROCKIJ O PROBLEMIH DALJNEGA VZHODA.
poncev je toliko slabši, ker so obkoljeni od civilnega prebivalstva, ki odkrito simpatizira z uporniki. Zdi se, da se bodo pravi boji za usodo Mandžu-
LONDON, 30. marca. Na intervencijo zastopnikov velesil, so japonski de legati še nadalje ostali v Šanghaju. Sedaj poizkušajo še zadnje možnosti, da bi se pogajanja za mir nadaljevala in ugodno zaključila, vendar je upanja zelo malo. Japonska vztraja trdovratno pri zahtevi, da ostanejo njene čete še pol leta v Šanghaju, dočim zahtevajo Kitajci takojšnjo evakuacijo. Obenem vznemirja Kitajce dejstvo, da se Japonci tudi za časa mirovnih pogajanj neprestano utrjujejo. Zgradili so močno utrjene postojanke pri Kijangvanu in Liuljuhu. Na drugi strani pa zatrjujejo, da dovažajo tudi Kitajci na fronto neprestano nove čete. Zaradi vsega tega presojajo mednarodni zastopniki položaj zelo skeptično. Novi spopadi so skoraj neizogibni.
LONDON, 30. marca. Po vesteh iz Mandžurije se je tukaj zopet pričela vojna. Kitajski general Tinčan je začel s svojimi močno ojačenimi četami ener gično ofenzivo proti Japoncem. V bojih, ki so se bili od sobote do včeraj, je general Tinčan zavzel več mandžur-skih mest. Japonci so poslali na bojišče generala Maea Šana z eno brigado redne vojske. Prvič sta se spopadli obe armadi že včeraj, a brez odločitve. Ki-' tilcl se drže zelo hrabro. Položaj Ja-
rije šele pričeli.
LONDON, 30. marca. Bivši vrhovni poveljnik rdeče vojske. Lev Trocklj, je podal poročevalcu »United Press« obširno izjavo o položaju na Daljnem vzhodu. Trockij pravi, da bo po prvi fazi bojev med Japonci in Kitajci nastala prav gotovo še druga redna vojna. Namen Japoncev je, kolonizirati Kitajsko, toda ugodni čas za to je že zamujen. Japonski se nikdar ne bo posrečilo napraviti iz Kitajske Indijo.
Spopad med Rusijo in Japonsko se pa zdi Trockiju vsaj za enkrat malo verjeten. Preden se Japonci lotijo sovjetske Rusije, se morajo dobro utrditi v Mandžuriji, ker vojna z Rusijo ne bi bila to, kar je s Kitajsko. Pred vsem pa manjkajo Japoncem za tako akcijo ogrampa finančna sredstva, ki bi bila neobhodno potrebna. Pa tudi v interesu sovjetske vlade ni, da bi se Po nepotrebnem spuščala v konflikt z Japonsko. Japonci so že sami načeli na Kitajskem vprašanje, ki bo rodilo preveč dalekosežne posledice. Morda bodo dosegli tudi začasne uspehe, toda težkoče lih bodo daleč odtehtale.
SJf§rT&
HffiMffl »VEČERNIK« Jutra
i agrg^ j-amarr«; ~sasre;asa«
Treba je odpuščati, zakaj vsakdo je potreben odpuščanja
SENECA
V soboto, 2. aprila ob 8 H zvečer velika prireditev »Jadranske Straže« v Unionu- Dame po možnosti v narodnih nošah! Najlepša narodna noša dobi nagrado.
Mariborčanka v radiu.
V Mariboru že popularna mlada vijo-linska virtuozinja, gdč. Francika Orni-kova, gojenka konservatorija v Ljubljani, bo igrala v četrtek v ljubljanskem radiu ob 21.15 Vivaldijev G-dur koncert.
Iz poštne službe.
Poštna uradnica v Rušah gdč. Pini Sinkova je podala ostavko na državno službo. Na njeno mesto pride poštna u-radnica gdč. Marija Blazinova, uslužbe-na doslej na mariborski pošti.
Osebna vest.
G. Emilu Percu je ministrstvo so-cijalne politike in narodnega zdravja podelilo naslov Dentist - tehničar z odo-brenjem z dne 21. februarja 1932, O. br. 1774-31. Imenovani vrši samostalno den-tistično-tebnično prakso v Mariboru, Gosposka ul. 20 I.
Zaposlovanje tujcev.
Banska uprava opozarja vse delodajalce, zlasti one, ki imajo zaposlene ino-zemce, na tale razglas: Radi enotnega postopanja pri vlaganju prošenj za dovoljenje zaposlevanje inozemcev, določa kraljeva banska uprava, da se morajo prošnje za dovoljenje zaposlenja inozemcev in za podaljšanje takih dovoljenj vlagati za vsakega inozemca posebej pri banski upravi .v Ljubljani, in sicer na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri vseh srezkih načelstvih in tudi piri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Težka nezgoda.
V Lobnici je pri nalaganju hlodov včeraj popoldne težko ponesrečil hlapec Fr. Bačun. Debel in težek hlodi je zgrmel z naloženega voza na tla in pri tem podrl ubogega hlapca, ki je obležal z zlomljeno hrbtenico. Nevarno poškodovanega Ba-čuna so prepeljali takoj vi tukajšnjo splošno bolnišnico.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek ob 8. uri zvečer prebava akademski slikar g. R. Jakopič iz Ljubljane o slovenskih umetnostnih prilikah. Pripovedoval bo iz svojih bogatih spominov o temi »Kako smo pričeli in kam smo prišli« in sicer na podlagi 40 skiop-tičnih slik. G. Jakopič stoji kot močan steber ob trnjevi poti slovenske moderne umetnosti in njegovo veliko delo je zapustilo trajne in močne sledove v naši moderni umetnosti. — V pondeljek 4. aprila prične kratek ciklus o mandžur-skem konfliktu. G. prof. Bogom. St u-p a n bo predaval o geopolitičnem in kulturnem položaju Mandžurije.
Ljudska univerza v Studencih.
V četrtek 31. t. m. ob 19.30 predava g. profesor Škof »o bombažu«. Predavanje bodo ponazorovale mikroskopične slike.
Boksarski roatch v Mariboru.
V soboto, 2. aprila zvečer ob 20. uri bo v »Zadružni gosp. banki« boksarska prireditev, katero organizira agilna težkoatletska sekcija SSK Maratona. Pomerili se bodo boksarji SSK Maratona z enim prvih boksaških klubov. Avstrije, Herosom iz Gradca. Gradčani pošljejo v Maribor tri svoje najboljše boksarje to so: Sussana (lahka kategorija). Frlesim-ger in Ettl (srednjetežka). Maraton jim postavi nasproti svoje preizkušene borce Kampiča, Drozga in Štruklja, ki so že čestokrat z uspeheom nastopali. Med Gradčani, je najboljši borec Friesinger, ki je v avstrijskem prvenstvu drugi; nako je Ettl klubski mojster v svoji kategoriji; Sussana pa je mlad boksarski talent, kateremu obetajo veliko prihod-njost. Nastop graških boksarjev v Maribora bo vsekakor nad vse zanimivi športni dprodek.
Morje — naša vrata v svet!
Ob desetletnici »jadranske straže*
Desetletnica »Jadranske straže«! Tudi Maribor jo praznuje in jo mora dostojno proslaviti, kakor jo je proslavila že Ljubljana. V »Unionu« bo v soboto 2. aprila velika prireditev pod geslom »Jadranska noč«. »Jadransko stražo« to važno organizacijo, Slovenci še vse premalo upoštevamo. Najbrže je tudi to znak naše konservativnosti. V drugih banovinah, zlasti med Srbi, je jadranska zavest znatno bolj prodrla v ljudstvo. Saj gre za veliko stvar! Od čvrstosti našega pomorskega položaja je odvisno, ali se bo naša država primerno svojemu obsegu razvila. Ako ne izkoristimo svojega obmorskega položaja, bomo vegetirali in bomo morali izseljevati odvišne delovne sile. To vprašanje je torej bolj ko za druge pokrajine vitalnega pomena za gosto obljudeno in gorato Slovenijo. Naše morje! Vse je v. nastanku in razvoju. Gre za naprave in tehnična dela silnega obsega, za trgovske ustanove, o katerih se nam ni nikoli sanjalo. Tu mora sodelovati vsa država, zlasti Slovenija, ki ima edina prebitek šolanih ljudi in edino strokovno izvežbano delovno silo. Potrebne so ogromne investicije, ki jih more žrtvovati država, narod, ki ga prešinja zavest, da se mu s tem gradi
okno v svet in se mu odpirajo vrata v boljšo bodočnost, v blagostanje. Sedanja brezposelnost je pokazala, da bo v bodočnosti za narodnega gospodarja igralo glavno vlogo vprašanje zaposlitve. Na morju, na naši obali je še skoraj nenače-ta priložnost.
Ne moremo biti nedostopni za vso poezijo lepote našega Primorja, o kateri nas prepričujejo najbolj tuji pisatelji, toda ko je govor o ciljih Jadranske Straže, nujno mislimo v prvi vrsti na kruh, zlasti za Slovence.
Opozarjamo zato z vso simpatijo na slavnostno prireditev mariborske organizacije Jadranske straže«, —»Jadransko noč«. Naj naš Maribor z veliko udeležbo pokaže razumevanje za važno nalogo te organizacije in ji Izkaže obenem tudi priznanje za njeno resno in smotre-no delo.
Saj uporablja »Jadranska straža« vse dohodke za pripravo mladine za označene velike naloge našega narodnega gospodarstva. Vsako leto razdeli večje število nagrad za najboljše teme o teh vprašanjih in podpira in organizira ekskurzije skupin in študijska potovanja posameznikov na naše Primorje.
Češi!
Česky ndrod ukazuje nejvetšl zajemo Jaderskč mofe. Jadranska straža v Pra-ze mi vice členu než v kterjmkoli me-stš v Jugoslavii.
Pfijd’te všitoni na Jadranskou noč do »Unionu« v sobotu dne 2. IV. 1932. Pfe-krasnč českč kroje jsou velice vitamy.
Trgovine na Marijin praznik;
Trgovine na praznik Marijinega oznanjenja 4. aprila smejo biti po naredfei o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic dopoldne odprte.
Kreditna zadruga državnih uslužbencev r. z. z o. z. v Mariboru ima svoj redni občni zbor dne 31. marca ob 19. uri in 30 minut v poslovnem lokalu, Lekarniška ulica. Kreditna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru.
Pevsko društvo »Jadran«
bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo 10. aprila ob 9.30 v Narodnem domu v mali dvorani. Člane in tudi prijatelje vabimo k obilni udeležbi. — Odbor.
Maribor in tujski promet
Nesistematičnost dosedanjih prizadevanj in potreba po enotni organizaciji
V poslednjih letih Maribor rapidno propada. Splošna kriza in demontaža vseh višjih upravnih uradov, sta naše mesto degradirala skoraj na nivo — recimo— Ptuja. S podeželja sedaj skoraj nihče nima interesa posedati naše mesto, vse se mora opravljati samo v Ljubljani; in ker že uradna pot vodi tja, se tam kupujejo tudi razne potrebščine. Pa tudi brez ozira na sedanjo splošno krizo, je v Mariboru vsaj zaenkrat preveč trgovcev in obrtnikov in najmanj za polo vico preveč gostiln. Sami Mariborčani ne moremo vseh preživljati.
Nič ni torej čudnega, če se vsi lokalni faktorji trudijo privesti v Maribor čirn-več konzumentov in čimmanj producentov, odnosno takih, ki hočejo živeti na račun mariborskega domačega prebivalstva, ki je samo brez zadostnega zaslužka in kruha. Treba je dvigniti število gostov, bodisi tujih ali domačih, takih iz bližine in iz daljnih krajev. V nasprotnem primeru bi morali pretvoriti Maribor v veliko delavnioo, ki bi — z lokalnega stališča vzeto — delala za eks-port. Z drugimi besedami: morali bi ga docela industrializirati.
G tujskem prometu se zadnje čase v Mariboru veliko govori, in sicer v letoviškem smislu, in naglaša se tudi, daje naše mesto Jugoslovanski Meran. Zaenkrat pa je med tirolskim in našim Me-ranom še ta razlika, da je oni poln tujcev, naš pa je prazen. Kako bi se to zlo dalo popraviti, je stvar razmišljanja in debate. Oglejmo si zato glavne pogoje. Klima je pri nas izborna, terenska formacija je z ozirom na bližnje Pohorje mnogolična in prijazna. Manjka nam le naravno jezero, ki ga pa vsaj deloma nadomešča zajezena Drava nad Falo. Glavni pogoji bi tedaj bili, vse drugo, kar še manjka, bi se pa dalo napraviti.
Ob tej priliki lahko ugotovimo, da je veHko letovišč in tujsko-prometnih krajev, ki imajo velikanski tujski promet, pa nimajo vseh pogojev in ugodnosti, ki jih ima Maribor s svojo lepo okolico. Da torej pri nas še ni zadosti tujcev, je krivo to, da se s tem poslom še nismo dovoli bavlll in nismo pripravili vsega
tistega, kar Je za to pridobitno panogo nujno potrebno poleg naravnih pogojev.
Naposled pa tudi to, da nismo napravili potrebne reklame. Dandanes, ko vabi tujce že vsaka vas s potokom, malo večjo skalo in nekaj kostanji z lepaki in oglasi, in ko izdajajo tudi velika in znana letovišča ogromne svote za propagando in reklamo, ni tako lahko pridobiti gostov, kakor se navidez zdi. Če pa bi se kdo v to vprašanje zares temeljito poglobil, če bi se storilo vsaj vse tisto, kar je ‘mogoče storiti in bi prebivalci, gospodarski in upravni faktorji to delo podpirali, saj bi bilo v korist celokupnosti, uspehi ne bi izostali.
Doslej se je pri nas delalo vse brez pravega sistema. Največ idealizma in požrtvovalnosti so pokazali pač športniki. Razne športne prireditve in zleti, kakor sokolski nastopi, teniški turnirji, nogometne tekme, letalske” prireditve, smuške in druge tekme itd., so privabile v Maribor goste iz bližnje in daljne okolice in celo tudi iz tujine. Vsi ti so ostali vsaj 24 ur v našem mestu in pustili tu lepe denarje. Te prireditve mariborske gospodarske krize sicer niso in je ne bodo rešile, bile so pa vendar dobrodošle injekcije, dovajajoče od časa do časa lepe vsote denarja, ki Je prišel posredno ali neposredno v korist celokupnosti, celo kmetom iz okolice, ki oskrbujejo mesto z živili.
Vse to je pa bilo brez potrebne medsebojne povezanosti, brez enotnega vodstva in programa. Zato tudi ni bilo dovolj izkoriščeno v gospodarski dobrobit mesta. Saj še danes nimamo lokalne u-stanove, ki bi se sistematično bavila s podpiranjem zadevnih dobrih iniciativ, izdelovanjem osnutkov in pospeševanjem ter usmerjenjem tujskega prometa v specifično mariborskem smislu. In vendar bi bilo nujno potrebno posnemati lokalni patriotizem večjih in že znanih tujsko-prometnih krajev. Potrebna nam Je torej najprej taka ustanova, ki bi resno delala ht globoko pojmovala potrebe Maribora. Šele tedaj, ko jo bomo dobili, bomo Iz Maribora zares lahko napravili — jugoslovanski Meran.
V Mariboru, dne 30. IH. 1932.
KCffir--..'	   '-O
mariborsko gledališče
REPERTOAR
Sreda, 30. marca: »Trije vaški svetniki« Abonnement A.
četrtek, 31. marca: »Traviata«. Premiera. Gostovanje ge. Tinke Wesel-Polla, primadone graške opere. Ab.C. Petek, 1. aprila: Zaprto.
Sobota, 2. aprila ob 20. uri: »Kaverna« Ab. D.
Primadona graške opere ga. Tinka Wesel-Polla gostuje jutri v četrtek kot Violetta Valery v Verdijevi priljubljeni operi »Traviata«. Pevko odlikuje krasen glas in sijajna tehnika ter je baš v tej vlogi gostovala po mnogih naj večjih odrih tu-in inozemstva.
Olepševalno društvo za magdalensko predmestje
bo imelo svoj redni občni zbor v soboto 2. aprila ob 20. uri v gostilni Friedau, Tržaška cesta 1, po običajnem dnevnem redu. Ker posebnih vabil ne bo, velja ta objava kot vabilo za vse člane.
Policijska kronika.
Preteklo npč je policija aretirala a«* kega Vilka S. radi nedostojnega vedenja in Ivana P. zaradi pretepa. V policijskih bukvah imajo nadalje zabeleženih dvajset prijav zaradi raznih manjših tatvin, nakupa ukradenih predmetov, navajanja otrok k beračenju, pretepanja tujega o* troka in več prijav radi kršitve zglaše* valnih in policijskih predpisov. Na poli* ciji se je zglasil danes dopoldne tudi hlapec Ivan Gradišnik, zaposlen pri posestniku Antonu Žunku na Jelovcu; prijavil je, da mu je nekdo snoči okrog 22. ure, ko je sedel s svojim tovarišem pri litru vina v gostilni Anderle v Radvanju, odpeljal konja, upreženega v navaden kme čki voz, na katerem je imel naloženih nekaj smrekovih desk. Ker pa hlapec Ivan vkljub vestnemu poizvedovanju ih iskanju doslej še ni našel konja, je naprosil policijo za pomoč, ker je v strahu, da so mu konja z vozom vred ukradli.
Živinski sejem.
Na včerajšnji živinski sejem so prignali skupno 204 glave živine in sicer d konje, 5 bikov, 59 volov, 131 krav in S telet. Dogon živine na sejem je bil slab, še slabša pa je bila kupčija. Prodanih je bilo le 65 repov. Cene živini se od zadnjega sejma niso spremenile. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 3—4, klavne krave debele 2.50—3, plemenske krave 2.50—3, krave za klobase 1—1.50, mlada živina 3.50—4.50. Mesne
cene: volovsko meso I. vrste 10 12, fl*
vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav ih telic 4—6 Din, teletina I. vrste 10—12' II. vrste 6—8 Din in svinjina 8—16 Dih za kg. Inozemskih kupcev na sejmu ni bilo.
Kupite l®ve, tigre in druge zveri?
Znani cirkus »Schneider«, ki je lani hotel priti tudi v Maribor, je pri' šel v Neapolju v Italiji v konkurz. Rav' nateljstvo je zaman iskalo večjega po* sojila v Nemčiji, Franciji in drugod. Sedaj so pasiva daleč prekoračila aktiva in v kratkem bo v Neapolju zanimiva dražba, na kateri bo prodanih preko 1®® levov, tigrov, slonov, opic, konj in drugih zveri in živali. Za konje se bode kupci morda še našli, toda za zveri, za leve, tigre? Težko. Kdor si jih morda 1® želi nabaviti za hišne čuvaje, naj se udeleži dražbe v Neaplju.	.
»Ti pa v zadnjem času veliko pfJe®** »Da. Zato da bi pozabil.«
»Kaj pa hočeš pozabiti?«
»Tega ne vem več.«
Sokolstvo
Sokol Krčevina-Košakl.
»Moč sokolskega pokreta je v njegovih večno-živih idejah, ki ne obsegajo samo narodne telesne vzgoje, ampak vse njegovo čuvstveno življenje«, s temi besedami je nagovoril in pozdravil br. starosta prof. Struna, ob priliki slavnostne otvoritve sokolskelga odra krčevinskega Sokolskega društva, navzoče članstvo in številno občinstvo, pred vsem sreskega načelnika dr. Ipavca in odposlanca župe br. Dojčinoviča. Oibenemse je br. starosta zahvalil tudi vsem, ki so pripomogli do uresničenja želje po zgraditvi društvenega odra, zlasti članom: br. Senčanskerrvi, ki je izdelal oder, br. Blažu Homerju, ki je izvršil vsa pleskarska dela, sestri Švarčevi, br. Saldi, krajevnemu odboru Rdečega križa, tvrdkam »Drava«, Kiffmann, Golež, Jurca in Hutter, ki so darovali potrebni materijah Posebno zahvalo je izrekel še podi-starosti šol. upravitelju br. Cvetku, ki je Ves £as nadzoroval delo. Dramski odsek, ki ga vodi br. Cmobori, je za to Priliko naštudiral par iigrokazov, ki ^ so bili predvsem propagandnega značaja in dosegli popoln uspeh. Vsi igralci so n&topili sigurno, samozavestno in dobro rešili svoje vloge.
S tem propagandnim programom, bo krčevinska sokolska dramatična družica nastopila tudi na drugih, zlasti podeželskih odrih. To njeno zamisel je podprla tudi župna prosvetna uprava in je krčevinsko Sokolsko društvo lahko ponosno na svoj dramatični odsek, ki gre neustrašno preko ovir do zmage sokolske misli tudi v Krčevini.
Šentiljski Sokol.
Na Jožefovo je uprizorilo šentiljsko Sokolsko društvo v zvezi s Tyrševo proslavo, Gangfovo dramo »Sin«. Upri zoritev je v režiji br. Sardoča izpadla v
splošno zadovoljstvo občinstva, ki je
napolnilo dvorano pri br. Dimniku do zadnjeiga kotička. Vsi igralci, zlasti br. Lorber, Božnik m s. Darinka Mermolje-va so svoje vloge izborno rešili. Uprizoritev je dosegla zaželjeni uspeh, kar je dalo nove pobude za sokolsko prosvetno delo, ki je baš na naši severni meji prepotrebno.
Sokol Mala Nedelja.
Pred kratkim ustanovljena Sokolska četa 'bo imela prvo prireditev na belo ne deljo 3. aprila ob 15. uri v Društvenem domu z uprizoritvijo igre Marice Romanove »Krst Jugovičev«. Po igri bo odvodnica bratom vojakom. Svira godba ^ Dihala. Bratska društva in vsi prija-‘eb'i Sokolstva in lepe igre od blizu in £a[eč vabljeni!
Sokol Poljčane
bo imel otvoritev dvorane v nedeljo 3. aprila in ne na praznik 4. aprila, kot smo to v soboto pomotoma poročali. Na sporedu so govor, pevske in orkestralne točke, deklamacije, nastop ženske in moške dece ter spevoigra »Kovačev študent«. Pridite v čimvečjem številu! — Zdravo!
Spori
Lahkoatletska sekcija ISSK Maribor
bo imela svoj prvi sestanek v četrtek, 17. t. m. ob 19. uri v posebni sobi hotela »Orel«. Sestanek je. obvezen za vse članstvo, vabljeni pa so tudi vsi prijatelji lahke atletike. Na dnevnem redu je sestava sekcijskega odbora, določitev treningov in tekem. — Načelnik.
ASK Prlraorje-.ISSK Maribor.
V nedeljo 3. aprila bo na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma med »Primorjem« in »Mariborom«. V predtekmi bosta nastopila SK Mura (Murska Sobota) in ISSK Maribor rezerva.
SK »Sturm« v Mariboru.
Renomirano moštvo graškega SK »Sturma« bo gostovalo v pondeljek 4. aprila v Mariboru in odigralo proti ISSK Mariboru prijateljsko tekmo.
Črnina.
V nekem bazarju, kjer je vse poceni, si kupi gospod črno srajco, črn. ovratnik, črno kravato, da, celo črne spodnje hlače. Ko mu prodajalka zavija kupljene stvari, ga vpraša sočutno: »Gospodu je gotovo umrla zelo draga oseba? Moje sožalje!«
»Ne, ne, gospodična, kupil sem samo včeraj pri vas nalivno peiro.«
Iz Radvanja
Poroka. Na velikonočni ponedeljek se je poročil v Radvanju g. Ivan Dšura, učitelj na tukajšnji šoli in tajnik Sokola v Radvanju z gtdič. Marico Holntha-n e r j e v o, hčerko tukajšnjega posestnika. Priči sta bila gg. Štefan Firm, šolski upravitelj in Rozman, kamnosek s Pobrežja. Mlademu paru obilo sreče!
Iz občinske uprave. Na zadnji občinski seji, ki je bila v petek v šoli, sta podala revizorja g. Kolar in g. Lorbek obširno poročilo o pregledu občinske blagajne in poudarjala, da jo je dosedanji blagajnik g. Lobnik vodil vzorno in v redu, nakar mu je odbor soglasno izrekel zaupnico. Nadalje je občinski odbor sklenil popraviti nekatere ceste in je določil za 4. april licitacijo za dovoz gramoza in izvršitev raznih drugih del. Sprejete so bile tudi nekatere družine v. občinsko zvezo.
Poplava. Pretekli teden smo poročali, da je Radvanjski potok prestopil bregove in poplavil sadovnjak in vrt gostilne Mautner. Naknadno še poročamo, da je vdrla voda tudi v kleti in prihiteti je morala na pomoč požarna bramiba s tur-binko. Posebna komisija je dognala, da je povodenj nastala radi tega, ker je bila struga pod mostom zamašena.
Velikonočne praznike smo kljub slabemu vremenu in občutnemu mrazu obhajali zadovoljno. V naši kapelici so se zbrali Radvanjčani k službi božji, popoldne pa so cele procesije ljudi iz mesta in okolice obiskale našo vas. Nesreč kljub streljanju in veselemu razpoloženju ni bilo.
fpominiaite te CMP
Nov vodni šport
To novo vozilo se imenuje »aquaplan« — deska z majhnim motorjem na zadnjem koncu. Reže vodo s hitrostjo 65 km na uro. V Ameriki se je aguaplan vodnim športnikom hitro priljubil.
AverČenko:
Zaklad
(Konec.)
Tuguhov se je cinično zasmejal: ‘Kako to? Odšel sem, — da ne bi motil Vaiine sreče ...«
»Le kar tako naprej lažite! ... Vi ste enostavno svojo ženo, ki vam je postala nadležna, obesili na vrat, jaz tepec sem se dal pa sramotno prevariti.«
»Ali niste zadovoljni?«
»Grozno! To ni nikaka žena, ampak kača. Zlobna, laŽnjiva, ljubosumna ko Vfag, poleg tega pa tako neumna, da človeka kar zagrabi, da bi jo z užitkom pretepel ... Saj sami vse dobro veste. Le-Po ste me imeli za norca!«
,,uguhov je ležal udobno zleknjen na uivanu in se smejal Bričkinu v obraz.
»Človek se je ne more odkrižati, — oklene se te ko pajek in grozi s škandalom!«
»Da, to ji je prav.-podobno,« je milo Potrdil Tuguhov. .
»Ivan Fedosjevič! Dejstvo je, da ste zelo grdo ravnali z menoj, toda vse vam oprostim, vse bom pozabil, ako J111, svetujete, kako naj najdem izhod iz te zagate...«
»Izhod? Kdo vam pa brani, da ne bi Prav tako naredili kakor jaz? Poiščite ln esa mladega dobrodušnega dečka
»Ah, kje pa naj najdem takega norca?«
»saj vendar vidite, da sem ga jaz tudi
našel. In ali mora biti res samo norec? Vendar mi boste priznali, da je moja žena na prvi pogled očarljiva. Zenske imajo že taka svojstva v sebi, da ...«
»Ivan Fedosjevič! Svetujte mi! Morda imate že koga na vidiku?«
»Hm ... dejstvo je, da sem zelo grdo ravnal z vami in vi ste zelo simpatičen človek. Koga naj vam priporočim? Poslušajte! Agramantov vam pojde na limanice! ... Spomladi še je že zanimal za mojo ženo.«
»Agramantov? Hm! Ali mislite?« —
V loži neke prijazne gostilne sta sedela Bričkin in Agramantov.
Bričkin je Agramantova prijazno potrepljal po rami in mu živahno dejal:
»Poslušajte, zakaj vas pa ni nikoli k nam? Pokažite se no vendar enkrat! Sedaj živim, — kar sigurno že veste, — z Jeleno Ivanovno. Krasna ženska! Ona igra, poje, lepa pa je kakor boginja! Pravi zaklad! Zares, pridite no kdaj na čaj. Jelena Ivanovna je že nekolikokrat povprašala po vas ...»
»To ti je norec,« si je mislil Agramantov sarkastično in pomilovalno gledal Bričkina.
Glasno pa je obljubil: »Seveda pridem. Jutri popoldne.«
Zopet je minilo mesec dni.
Agramantov je srečal med odmorom v gledališču Ivolgina in mu hitel z razprostrtimi rokami nasproti.
»A-a! Kako sTečno naključje! Obljubiti mi morate, da me obiščete. Moja žena, Jelena Ivanovna, je krasna! Pridite,
predstavim vas. Seznanil vas bom z njo. Ona je krasotica, izobražena, poje...«
Ivolgin je mirno odrinil:
»Dovolite mi —. Ali ni to tista Jelena, ki je bila svojčas žena Tuguhova?«
»Da ... da ... Kaj pa je?«
»V tem primeru je Škoda vašega truda, jaz sem bil namreč prvi, ki jo je oddal Tuguhovu! ... Torej, nikar se ne trudite: sit sem tega!«
Agramantovu se je zmračil obraz in je obmolknil.
Krog je bil zaključen ...
Otok steklih netopirjev
Pariški listi poročajo o neki skrivnost' ni bolezni, ki. razsaja, na .otoku Trinidad in katero so angleške oblasti dolgo prikrivale. Ljudje in živali so umirali v strašnih krčih. Zdravniki so naposled do gnali, da je ta bolezen steklost. A kako se je mogla, tako razširiti po otoku? Tu di to se je pojasnilo. Na otoku živijo veliki netopirji, vampirji. Nedvomno je kak vampir pil kri steklega psa, se tako okužil in potem ogrizel tudi druge tovariše, Zdaj je baje vse polno steklih vampirjev v gozdovju na južnem delu tega otoka. Pri belem dnevu letajo okoli in so tako divji, da napadejo in ogrizejo vsako živo bitje, ki ga srečajo. Oblasti se zdaj trudijo, da bi zatrle to nadlogo. Toda je težko, ker se je prebivalstva polastil tak blazen strah pred steklimi’ netopirji, da vse beži vrat na nos, čim le oddaleč za gleda kakega vampirja.
Drobiž s Tezna
Ubožna akcija. Za Veliko noč so bili revni otroci, ki dobe v šoli hrano, primerno Obdarovani. Kuhinja bo poslovala še ves mesec april.
Sokolska tombola. Kakor smo že poročali, priredi Sokol na Teznu dne 5. maja na letnem telovadišču svojo prvo tombolo, da deloma odplača dolg za nakup letnega telovadišča. Prosimo vsa sosednja bratska in druga društva, da za ta dan opuste svoje prireditve. Naše domačine-občane prosimo, da nam po možnosti prispevajo z dobitki.
Zletni fond je osnoval Sokol, da omogoči nekaterim članom zlet v Pragi. V to svrho se tudi priredi na šolskem odru še ena predstava.
Za povzdigo tujskega prometa
Občni zbor tujsko - prometne zveze v Mariboru. — Dobra Ulanca.
Včeraj popoldne je imela Tujsko-pro-metna zveza v prostorih kavarne »Jadran« svoj šesti redhi letni občni zbor, katerega so se udeležili tudi številni delegati iz drugih mest Slovenije. Občni zbor je vodil in otvoril predsednik zveze banski inšpektor dr. Franc Ratej, ki je uvodoma pozdravil navzoče delegate, zlasti še zastopnike državnih obla-stev in drugih korporacij. Nato so sledila obširna poročila, ki izpričujejo mnogo-stransko in uspešno delovanje te organizacije v mlnolem poslovnem letu.
Maribor In Celje se lahko smatrate za dvoje središč naše tujsko-prometne krajine. Zato pa je Zveza smatrala za potrebno, da ustanovi tudi v Celju za čas sezone svojo pisarno, kakor jo je doslej imela že v Rogaški Slatini. Poleg informativne pisarne bo imela ,vi Celju tudi še svojo blagajno za vozine karte, v Rogaški Slatini pa tudi svojo menjalnico.
Zveza namerava v bodoče prirejati v svojem okolišu razna podučna predavanja o tujskem prometu, da zbudi tako za to važno pridobitno panogo našega gospodarstva čim več zanimanja. Zveza je sodelovala vsepovsod, kjer je šlo za tujski promet. Tako Je sodelovala v odboru za zgraditev pohorske vzpenjače In Je podprla to akcijo z zneskom 50.000 Din. Žal pa do uresničenja tega načrta najbrže v doglednem času še ne pride.
Zveza je z velikim razumevanjem sledila stremljenju drugih sorodnih ustanov. Tako Je delovala v šolskem odboru gostilničarskih nadaljevalnih šol, katerim je pomagala tudi gmotno in za katere je izdala do danes nad 26.000 Din podpore. Podpirala Je tudi zadrugo »Ribniška koča«, ki je zgradila na Pohorju važno tujsko prometno postojanko na Ribniškem sedlu, važno posebno za razvoj našega zimskega športa. Zveza Je darovala tej zadrugi 75.000 Din. Mnogo si Je Zveza prizadevala za izboljšanje obstoječih tujsko-prometnih razmer in stavila predloge, naj bi se tudi za nekatere naše važnejše tujsko-prometne kraje, dajali popusti na železnicah, oziroma ugodnosti, enako kot primorskim kopališčem.
Notranje delovanje Zveze v mtaolem letu je bilo v glavnem osredotočeno na reorganizacijo in Izboljšanje informativne službe.
Nadalje je Zveza stremela za tem, da s! je pridobila pravico izvrševanja raznih pridobitnih virov, kakor blagajne za vozne karte v Mariboru, za časa sezone v Rogaški Slatini in Celju, menjalnici na peronu y Mariboru in Rogaški Slatini, izdavanje in preskrbo vizumov, ter v zadnjem času tudi kolodvorske prodajalne časopisov na kolodvorih zvezinjega območja severno od postaje Zidani most.
Vsa ta Zvezina podjetja izkazujejo v minulem letu lepe dohodke, ki pa niso v razmerju z izdatki za propagando, podpore itd. Želeti bi bilo, daW potujoče občinstvo podpiralo to velevažno ustano-> s svojo naklonjenostjo in kupovalo vozne karte za vožnjo po železnici vedno le pri Tujsko-prometni zvezi.
Na zborovanju je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri naproša Zveza bansko upravo, da ukrene vse potrebno, da se z ozirom pa izredno važnost tujskega prometa v Mariboru, otvorl že s prihodnjim šolskim letom v Mariboru hotelirska in gostilničarska strokovna šola, katere še 1 nimamo v državi.
Mariborski »V EC E F NIK? 'JUtra
■H . mtMICIWill>PWI W M1BI——gp!3tnwn^ii
Gurrer Bell:
76
Lovvoodska sirota
»Cuj, Diana,« je dejala prva mladenka. »Franc in stari Danijel sta se srečala ponoči in Franc mu pripoveduje sanje, iz katerih se je bil zbudil ves preplašen — poslušaj!« Nato ji je nekaj čitala, kar mi je bilo povsem neumljivo. Ni bilo ne francoski ne latinski.
»To je jako,« je rekla, ko je končala, »zelo mi ugaja.« Drugo dekle, ki je bilo dvignilo glavo in prisluhnilo, je ponovilo prečitano mesto. Pozneje sem tudi doznala, kaj sta čitali in v kakem jeziku. Bilo je to-le: »Tedaj je pristopil človek, ki je bil podoben zvezdnati noči.« Nato je rekla druga mladenka: »Dobro, dobro! Kako živo vidiš mračnega, mogočnega angela pred seboj. Ta vrsta je več vredna kot sto strani navadne plaže! «Tehtam misli na tehtnici Svojega srda, in tvoja dela z utežmi svojega besa.« To mi godi!«
Nato sta spet obmolknili.
»Ali je kje kak kraj, kjer takisto govore?« je vprašala stara žena in pogledala mladenki.
»Da, Hana! Poznam mnogo večjo državo kot je naša Anglija, kjer nihče drugače ne govori.«
»Potem pa ne vem, kako drugi drugega razume. Ko bi prišli vedve tja, ne vem, ali bi mi znali povedati, kaj pravijo.«
»Nekaj bi Vam že utegnili povedati, ali vsega ne, ker uisva tako pametni, kakor mislite, Hana. Ne govoriva nemški irt kar čitava, ne pojmiva brez slovarja.«
»Cernu se mučita?«
»Nekoč bodeva ta jezik učili druge in bodeva slu-' žili več denarja kot zdaj.«
»Bo že tako, zdaj pa nehajta, saj je že pozno!«
»Mislim, da bo zadostovalo, saj sem že trudna; in ti bržkone tudi,- Marija?«
»Na smrt. Zelo mučno se učiš jezika brez učitelja s samim slovarjem.«
»Res je tako, zlasti če je jezik tako težek kot ta nemščina. Rada bi vedela, kdaj se bo St. John vrnil!«
»Ne bo dolgo, pa bo doma; saj je že deset in dežuje, da ie veselje. Hana, ali bi ne pogledali, če gori V sobi?«
Žena je vstala. Odprla je vrata in zagledala sem temen hodnik. Nato sem slišala, kako je v sosednji sobi dregnila v ogenj, potem pa se vrnila.
»Oh, dekleta,« je menila, »tako težko grem zdaj v tisto sobo, tako samotno je tam!«
Obrisala si je s predpasnikom oči. Deklici, prej resni, sta bili zdaj otožni.
»A zdaj Je v boljšem kraju,« je žena nadaljevala, »in ne smemo si želeti, da bi bil med nami. Saj je tako mirno izdihnil.«
»Pravite, da se naju niti z besedico ni spomnil« je vprašala mladenka.
»Saj ni utegnil. Umrl je v eni sami minuti. Prejšnji dan mu ni bilo dobro, a hudega ni bilo. Ko ga je John vprašal, ali naj pošlje po vaju, se je malone zasmejal. Drugega dne ga je bolela glava; legel je spat in se ni več prebudil. Ko ga je prišel vajin brat dramit, je bil že trd. Oh, deca, to je zadnji gospodar starega kova; vedve In St. John ste čisto drugi ljudje, bolj po materi ste, ki je tudi venomer čitala. Bila je prav Vam podobna, Marija; Diana je bolj slična očetu.«
Bili sta si tako podobni, da nisem vedela, odkod je stara služabnica jemala razliko. Obe sta bili finega lica in lepe rasti; obema je bilo poznati, da sta omikani in nadarjeni. Prva je bila temnejših las in se je malo drugače česala; Marijini svetlorjavi lasje so bili gladko pričesani, Dianini temni so bili kodrasti.
»trotovo bi radi večerjali,« je menila Hana, »in tudi Mr.St.John bo lačen.«.
Hitela je pripraviti večerjo- Dami sta vstali in se odpravljali v sobo. Gledala sem ju tako zavzeto, da sem bila skoro pozabila na svoje obupno stanje. Zdaj sem se ga zopet spomnila. Mirni prizor v hiši me je bil še bolj potrl. Zdelo . ni je čisto nemogoče, da bi s svojo nesrečo motila . . zadovoljnost. Kdo mi bo verjel, kdo bo pripoztial moje gorje in moje potrebe? Kako bi si izprosila počitka po taki blodnji? Brez vsake nade sem se splazila do vrat in potrkala. Hana je prišla odpirat.
»Kaj pa bi radi,« me je vprašala z začudenim glasom, ko je bila dvignila svečo in me pogledala.
»Ali bi utegnila govoriti z gospo?« sem vprašala.
»Povejte kar meni, kaj bi radi in odkod prihajate!«
»Tujka sem «
»Kaj pa iščete tukaj ob tej uri?«
»Prenočišča v kakem skednju ali kjersibodi in kruha.*
Nezaupnost se je pojavila na Haninem licu.
»Košček kruha Vam že dam,« je odgovorila po kratkem premolku, »toda klateža ne moremo jemati pod krov Tega ne morete zahtevati!«
»Dovolite, da govorim z gospodinjo!«
»Tega ne storim. Kaj Vam more pomoči? Zakaj se klatite ponoči okoli? To ni lepo!«
»Pa kam naj grem, če me poženete od hiše? Kaj naj storim?«
»Oh, stavim, da veste, kam drži Vaša pot in kaj Vam je storiti. Le glejte, da ne bo nič hudega, to Vam povem. Nate peni* in zdaj pojdite!«
»Peni me ne bo nasitil, da bi šla dalje, pa nimam moči. Ne zapriti vrat za božjo voljo!«
»Moram, dež sili v hišo.«
»Recite mladima damama, naj prideta ven!«
»Tega pa že ne storim! Vi niste to, za kar se izdajate, sicer bi ne delali takega hrupa. Poberite se izpred hiše!«
»Umrla bom, 62 me poženete.«
»Vi že ne. Bojim se, da nekaj nameravate, ko ponoči prihajate v tujo hišo. Če pride kdo za Vami, kak ropar ali morilec, recite mu, da nismo same v hiši. Imamo duhovnika in pse in puške.« S temi besedami je poštena, a trdosrčna dekla zaloputnila vrata in jih za-pehnila.
To je bil vrhunec moje nesreče. Grozna bol me je prevzela, obup mi je trgal srce. Zdaj sem bila na koncu svojih moči, niti koraka nisem več zmogla. Padla sem na mokri prag. Zastokala sem, vila roke in jokala na vso moč. Oh, bridka smrt. ki se je bližala s tako grozo! Tako osamljena moram umreti, tako preganjana od ljudi! Vso prisotnost duha sem v tem hipu izgubila, zaman sem se trudila, da bi se zopet zavedela.
»Le umreti še morem,« sem rekla. »Tiho bom počakala, da se izvrši božja volja.«
Tako sem molila in zaprla vso bedo v svoje srce.
»Vsi moramo umreti,« se zdajci oglasi nekdo poleg mene, »ali vsi niso obsojeni na počasno in predčasno
‘smrt, kakršna bi bila Vaša, da Vas pustim tu od glada izdihniti.«
»Kdo govori,« sem vprašala vsa prestrašena, ker nisem več mislila na pomoč. Nekdo je stal poleg mene, a kdo, tega nisem utegnila v temi spoznati. Prišlec je močno potrkal na vrata.
»Ali ste to Vi, Mr. St. John?« je zakričala Hana
»Da, da, le brž odprite!«
»Moj Bog, kako ste se zmočili in kako ste prezebali v divji noči! Vstopite, sestri se že bojita za Vas in mislim, da so hudobni ljudje okoli hiše. Nekaka beračica je bila tu. Za božjo voljo, saj še ni odšla, ta# leži. Vstanite, sramujte se, poberite se, Vam rečem!«
»Tiho, Hana, rad bi ženi nekaj povedal. Storili ste svojo dolžnost in ji zaprli vrata; zdaj pa storim jaZ svojo s tem, da jo pustim v hišo. Bil sem v bližini in sem slišal Vas in njo. Pravim Vam, da je to poseben slučaj, ki ga ni moči kar tako rešiti. Vstanite, ženska, in pojdite v hišo!«
Le s težavo sem ga slušala. Kmalu nato sem stala v čisti svetli kuhinji pri ognjišču, tresoča se in bolna. Menda sen* bila grozna videti, divja in premočena. Vsi so me gledali.
»St John! Kdo pa je?« je nekdo vprašal.
»Ne morem reči, našel sem jo pri vratih,« je bit odgovor.
»Vsa bela je v lice,« je rekla Hana.
»Kot kreda ali smrt,« je nekdo pritegnil- »Pala bo, naj sede!«
In res sem omahovala. Padala sem, a stol me je prestregel. Še sem bila pri zavesti, dasi nisem mogla ziniti besede.
»Malo vode bi se ji prileglo. Hana, daj vode! Vsa je suha. Tanka je in brez krvi!«
»Kakor kak duh!«
»Ali je bolna ali le gladna?«
»Gladna, bi rekel. Hana, ali je to mleko? Daj mi ga in košček kruha!«,
Diana je odlomila košček kruha ga namočila v mleko in mi ga potisnila k ustnicam. Njeno lice se ie skoraj dotikalo mojega. Sočutno in usmiljeno me j® gledala in me silila: »Poizkusiti jesti!«
»Da. poizkusite,« mi ie prijazno prigovarjala tud' Marija in mi snela premočeni klobuk. Okusila sem. kat sta mi nudili, najprej oprezno, potem pa hlastno.
»Ne preveč hkrati — naj potrpi!« je dejal brat-»Dovolj ima.«	Odrinil je kruh in mleko-
»Še malo.	St. John — lej, kako se ozira	za	hrano!*
"Sedaj ne	več, setra! Poizkusi, če že	more	govoriti! Vrašaj jo	po imenu!«
Mogla sem govoriti in sem. rekla: »Ime mi je Jana Elliot.« Ker sem se bala, da bi me spoznali, sem bila sklenila, da jim povem krivo ime.«
»Odkod ste? Kje imate sorodnike?«
Molčala sem.
»Ali lahko pošljemo po človeka, ki ga poznate?«
Opremljeno sobo
oddam gospodu ali gospodični. Trubarjeva 4, dvor., I. n.	1049
Nasproti glavnega kolodvora
oddam takoj lepo opremljeno sobo * eno ali dvema posteljama. Vprašati pri gospe Ana Hobacher, Aleksandrova c. 11. Trgovina s klobuki.	1045
Trajni kodri Din 100.—,
onduliranje Din 6, striženje bubi-frl-zure Din 6, za otroke samo Din 4 pri Marici Požar, gledališki frizerki, Ve-trinjska ulica 11.______________________981
Sobo in Srkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astorla«.________________________________3
Dobro ohranjen otroški voziček,
poceni na prodaj. Fatur, Mb. Betnav-ska 18 II._____________________________1038
Čevljarski šivalni stroj
v dobrem stanju, ploščat, prodam za Din 450.—. Dravska 15 II, Maribor.
 _________________________________________1040
Kupim kompletno spalnico,
ter razno pohištvo, obleke, damsko ali moško kolo, otroški voziček itd. M. Makor, Studenci. Aleksandrova 1.
1039
SOKLIO
M aprtjmei«
!.
Zahvala.
Vsem, ki so lajšali trpljenje v težki bolezni, vsem, ki so ga počastili z zadnjim obiskom, vsem, ki so ga zasuli s cvetjem ter njim, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli k tako veličastni zadnji poti našega dobrega soproga, očeta, gospoda
Rudolfa Bizjaka
urarja In posestnika v Mariboru,
izrekam najiskrenejšo zahvalo.
S svojim sočustvovanjem ste nam neizmerno olajšali gorje, a obenem dali priznanje in čast delu pokojnika. •	1047
Maribor, Ljubljana, dne 30. marca 1932.
Žalujoča rodbina BIZJAKOVA.
r0l
Popravila damskih klobukov izvršuje hitro in ceneno Ana Hobacher, Maribor, Aleksandrova c. 11.
1043
Nagobčnike
za pse v vseh velikostih priporoča I-Kravos, Aleksandrova c. 13.	104&
Viničarja
sprejme takoj* Roubiček, Kamnica. ______________________________________ 1042
Dva gospoda ali dve gospodični
sprejmem na stanovanje; s posebnim vhodom. Naslov v upravi »Večernika«-
1029
Oddam čisto, opremljeno sobo
z posebnim vhodom. Rršk* pesta 711 vrata 3.	'	1035
V opremljeno sobo
sprejmem gospoda. Vetrinjska 22 I, n* dvorišču.	103T
Lepo, veliko, solnčno, opremljeno sobo
z električno razsvetljavo, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice poceni oddam s 1. aprilom. Stritarjeva 20» 1. nadstropje.	103»
Dvosobno stanovanje
takoj oddam. Poizve se v trafik* Aleksandrova c. 14-a, Krčevina. l®f®
Oddam takoj
opremljeno sobo s posebnim vhodom in z električno razsvetljavo. Koroščeva ulica 5 II, vrata 9.
Irdaia Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik
izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIč v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO. DETELA v Mariboru.	,