Mlada Vilenica tudi »zamejsko« obarvana V Sovodnjah standardni količnik davka Tasi Kosilo tržaških stoletnikov
Primorski
Klavrna zgodba o Janezu Janši
Martin Brecelj
Zgodba o Janezu Janši je neizmerno klavrna, kakorkoli jo že obrnemo, in to ne le za predsednika Slovenske demokratske stranke, ampak za celotno slovensko stvarnost.
Vzemimo, da je bil Janša res podkupljen pri nabavi oklepnikov Patria in da ga je torej sodstvo po pravici obsodilo na kazen dveh let zapora, ki jo je v petek začel prestajati. Potem bi morali ugotoviti, da je eden izmed nosilnih sedanjih slovenskih politikov - lopov. Stvar je toliko bolj žalostna, ker je bil Janša eden izmed protagonistov demokratizacije in osamosvojitve Slovenije ter njene uveljavitve na evropskem in sploh mednarodnem političnem prizorišču.
Lahko bi se skušali potolažiti, češ da zgodovina pozna nič koliko skorumpiranih politikov. A zdrava demokracija takšne ljudi izključi iz politične igre, medtem ko tega nikakor ne moremo trditi o Janši, ki je prvak trenutno najmočnejše politične stranke v Sloveniji in ne nazadnje kandidat na skorajšnjih držav-nozborskih volitvah. Še več, na njegovo nedolžnost prisegajo tudi nekateri prvovrstni predstavniki ne le slovenskega političnega, ampak tudi kulturnega, gospodarskega in celo verskega življenja.
Nekaj podobnega se dogaja edinole s Silviom Berlus-conijem v Italiji. A tudi to je slaba tolažba. Ne, to ni tista Slovenija, o kateri so toliki sanjali, za katero so toliki živeli in umirali. Tudi sam se ne morem v njej prepoznati.
Kakšna slika pa bi se nam pokazala, če bi zadevo obrnili? Denimo torej, da je bil Janša obsojen po krivem. Mar ne bi bilo klavrno in pravzaprav tragično, da bi slovenska država na tak način poplačala človeka, ki je zaslužen za njeno rojstvo? Še več. Janša in njegovi zagovorniki trdijo, da gre za politično skonstruirano obsodbo. Če bi bilo to res, potem bi morali sklepati, da je Slovenija danes v rokah kriminalnih manipulatorjev in da je slovenska demokracija ena sama Potemkimova vas.
Ne, niti to ne more biti tista Slovenija, o kateri so toliki sanjali, za katero so toliki nekaj prispevali, pa naj bo veliko ali malo, z mojo malenkostjo vred.
Potreben je nov začetek.
dnevnik
št. 143 (21.076) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
NEDELJA, 22. JUNIJA 2014
sledi nam na
@primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
CERKEV - Med obiskom v Kalabriji
Papež Frančišek izobčil mafijce
EVROPSKA UNIJA
Junckerju prosta pot
AJDOVŠČINA - Srečanje »zamejcev«
V matici v znamenju športa in družabnosti
-v
* ~ • _ " "
dobava in montaza
Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata
GIOMA - Ulica Remis 50 - San Vito al Torre (UD) Tel. in faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it
SIBARI (KALABRIJA) - Papež Frančišek je med obiskom v Kalabriji izobčil mafijce!
»Kdor ni na poti dobrega, kot ma-fijci, ni v sozvočju z Bogom, ta je izobčen!« je zagrmel med homilijo, in potrdil, da njegova Cerkev ne more sprejemati »čaščenja zla in zavračanja skupnega dobrega.« »To zlo je treba premagati,« je poudaril v pridigi, in se ob tem obrnil tudi na mlade: »Mladina se mora zlu, krivici in nasilju upreti z dobroto, resnicoljubnostjo in lepoto.«
Ob prihodu v Kalabrijo je papež Frančišek obiskal zapor v bližini Co-senze in kosil z zaporniki, srečal pa se je tudi s sorodniki triletnega otroka, ki je bil žrtev mafijskega umora.
Na 2. strani
Zahodni Kras: od 30. junija zabojniki za kuhinjske odpadke
Na 5. strani
Srbski obisk v Trstu
Na 6. strani
Glasbeni pozdrav poletju v Barkovljah
Na 7. strani
Zaprtje porodnišnice sprožilo val kritik
Na 18. strani
New York Times o Vipavski dolini
Na 20. strani
PARIZ - Levosredinski evropski voditelji so izrekli podporo bivšemu luksemburškemu premieru Jean-Claudu Junckerju za novega predsednika Evropske komisije. Tako je sporočil francoski predsednik Francois Hollande, ki je včeraj gostil t.i. mini vrh evropskih socialdemokratskih voditeljev, ki se ga je udeležil tudi predsednik italijanske vlade Mat-teo Renzi.
Na 2. strani
ZEGA DENIS
Popravilo in montaža TV-SAT anten
INTERNET PREK SATELITA
sky
INSTALLER
JP
Štivan 3/b 34011 Devin Nabrežina (TS)
Tel./Faks: 040 208912 Mob.: 335 8033H4 e-mail: zegadenis@yahoo.it
Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike
za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo.
Dr. Giuseppe CARAGLIU
torej izdaja
zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom,
še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h
in od 15h do 17h.
Ob sobotah pa od 10h do 12h.
Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345.
9771124666007
2
Nedelja, 22. junija 2014
ITALIJA, SVET
kalabrija - Med homilijo v kraju Sibari
Papež izobčil mafijce
»Kdor ni na poti dobrega, kot mafijci, ni v sozvočju z Bogom, ta je izobčen!« Srečanje s sorodniki triletnega fantka, ki je bil januarja žrtev mafijskega umora
SIBARI (KALABRIJA) - »Kdor ni na poti dobrega, kot mafijci, ni v sozvočju z Bogom, ta je izobčen!«
S tem stavkom, izrečenim v homi-liji med mašo, ki ji je sledilo kakih 250 tisoč ljudi, je papež Frančišek brezpogojno izobčil mafijce in mafijo.
Naslednik Janeza Pavla II., ki je pred desetletji v Agrigentu zakričal ma-fijcem, naj se kesajo, je v Kalabriji, deželi, ki velja za trdnjavo mafijske združbe ndrangheta, potrdil, da njegova Cerkev ne more sprejemati »čaščenja zla in zavračanja skupnega dobrega.« »To zlo je potrebno premagati,« je poudaril v svoji pridigi, in se ob tem obrnil tudi na mlade: »Mladina se mora zlu, krivici in nasilju upreti z dobroto, resnicoljubnostjo in lepoto.«
Papež Frančišek je v homiliji govoril prosto. V napisanem govoru je imel zabeležene težke besede na račun n'dranghete in sploh mafije, a kaže, da ga je tamkajšnja realnost tako prizadela, da je izrekel proti mafijcem najhujše, kar lahko papež izreče: izobčenje. S tem je postavil ločnico za svojo Cerkev: za mafijce v nji ni prostora. »Mi častimo edinole Boga, oni častijo denar,« je potegnil črto med svojo cerkvijo in kriminalnimi združbami.
Za papeža Frančiška je bil to četrti obisk po Italiji, prvi v Kalabriji, eni od najrevnejših italijanskih dežel. Najprej je obiskal zapor v bližini Cosenze, kjer ga
,.
■ iB
Papež Frančišek med množico v [ Kalabriji
ansa i_
je na zaporniškem dvorišču pričakal tamkajšnji škof Nunzio Galantino. V zaporu se je sestal z zaporniki, med katerimi je tudi Romun, ki je pred nekaj meseci umoril nekega duhovnika. Med obiskom se je Frančišek zavzel za večje napore pri resocializaciji storilcev kaznivih dejanj, pa tudi za dostojne pogoje v zaporih.
Po kosilu z zaporniki je papež obiskal hospic v mestu in se v mestni katedrali sestal s tamkajšnjimi duhovniki in
škofi, s katerimi je med drugim govoril tudi o zločinih mafije in visoki brezposelnosti.
Papež se je podal tudi v kraj Cas-sano. Izbira ni bila naključna. Tu je bil januarja letos triletni otrok, Coco Campolongo, žrtev mafijskega umora. Mafijci soga ustrelili skupaj z dedkom in njegovo življenjsko sopotnico in nato avto zažgali. Tisti trojni umor je pretresel italijansko javnost.
Frančišek se je sestal z otrokovimi sorodniki, z obema babicama. »Nikoli več se ne sme zgoditi, da bi otrok trpel na tak način,« je poudaril in dodal, da je po umoru veliko molil za malčka in za otroke, ki so bili žrtve kriminalnih dejanj.
Celotnemu papeževemu obisku je sledila velika množica ljudi, tako so imele papeževe besede proti mafijcem še večjo težo v deželi, ki je v mnogočem na milost in nemilost kriminalnih združb.
-/
Odbor 201 za izpustitev Janeza Janše iz zapora
Ljubljana - Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Odbor 2014 poziva vrhovno sodišče, naj »neha manipulirati s postopki« in izpusti predsednika SDS Janeza Janšo. Janša je v petek začel prestajati dveletno zaporno kazen zaradi afere Patria. Janševi podporniki oziroma člani SDS pa so bili že od jutra pred zaporom na Dobu. Podporniki napovedujejo, da bo tako vsak dan med 8. in 20. uro vse do Janševe izpustitve, zamenjevali pa se bodo na štiri ure.
Janšo je včeraj na Dobu obiskal njegov odvetnik Franci Matoz. Janša mu je med drugim povedal, da se osebje zapora obnaša korektno.
Več kot 10 milijard evrov »mednarodne davčne utaje«
RIM - Od začetka leta je italijanska finančna straža »iztaknila« za več kot 10 milijard evrov »mednarodne davčne utaje« in odkrila 3.070 davčnih utajevalcev.
Te podatke je sporočil italijanski minister za finance in gospodarstvo Per Carlo Padoan na slovesnosti ob 240-letnici ustanovitve italijanske finančne straže.
Slednja je odkrila za 2,1 milijarde evrov goljufij in potrate javnega denarja, za 1,1 milijarde evrov nezakonitih zakupov, prišla pa je tudi na sled 1.435 osebam, odgovornim za kazniva dejanja zoper javno upravo. Finančni minister ie pa tudi izjavil, da bi morali znižati davčni pritisk. Pravičnejši davki naj bi »pomagali poštenim državljanom, s tem pa bi se okoristilo celotno gospodarstvo, je menil minister Padoan.
eu - Postal bo novi predsednik Evropske komisije
Juncker ima prosto pot
Levosredinski evropski voditelji so mu na mini vrhu v Parizu izrekli svojo podporo
PARIZ - Levosredinski evropski voditelji so izrekli podporo bivšemu luksemburškemu premieru Jean-Clau-du Junckerju za novega predsednika Evropske komisije. Tako je sporočil francoski predsednik Francois Hollande, ki je včeraj gostil t.i. mini vrh evropskih socialdemokratskih voditeljev. Po pogovorih v Parizu z osmimi drugimi evropskimi socialdemokratskimi voditelji pred vrhom EU prihodnji teden je francoski predsednik dejal, da so se v Parizu danes izrekli za to, da bi Juncker prevzel vodenje najvplivnejšega izvršnega organa v Bruslju in tako nasledil dosedanjega predsednika Evropske komisije Josea Manuela Barrosa.
Kot je še dejal Hollande, so se socialdemokratski voditelji strinjali, da bodo »spoštovali« tradicijo, da največja skupina v Evropskem parlamentu za predsednika Evropske komisije predlaga svojega kandidata, »v tem primeru gospoda Junckerja«. Napovedal je, da si bo levosredinski tabor sedaj prizadeval dobiti druge ključne položaje v EU, kot so predsednik Evropskega sveta, šef evroobmočja, visoki zunanjepolitični predstavnik EU in predsednik Evropskega parlamenta.
»Socialdemokrati sprejemamo dejstvo, da mora Juncker prevzeti položaj predsednika Evropske komisije, hkrati pa pričakujemo, da bodo socialdemokrati in socialisti dobili druge položaje,« je po pariških pogovorih dejal vodja nemških socialdemokratov (SPD) Sigmar Gabriel.
Francoski predsednik je še dejal, da EU mora »vzeti v račun, kaj se je zgodilo na evropskih volitvah in zagotoviti reorientacijo Evrope«. Potrebni so ukrepi za okrepitev gospodarske rasti
Renzi (levo) in Hollande med mini vrhom v Parizu
ansa
in ustvarjanje novih delovnih mest, je še dejal francoski predsednik.
»Imamo voljo, da Evropo poenostavimo, jo naredimo bolj demokratično in uvedemo nadzor nad imigraci-jo v skladu z našimi vrednotami in na-čeli,» je še dejal.
Evropska ljudska stranka (EPP), ki tudi po majskih evropskih volitvah, kjer so vetra v jadra dobile evroskeptične stranke, ostaja največja skupina v Evropskem parlamentu. Njen kandidat za predsednika Evropske komisije pa je prav Juncker.
Namera, da bi ta položaj prevzel nekdanji premier Luksemburga in šef evroobmočja Jean-Claude Juncker, je sprožila najostrejši spor znotraj EU po krizi evroobmočja. Prav ta spor naj bi prevladoval na vrhu EU prihodnji četrtek in petek, saj je britanski premier David Cameron napovedal, da se bo »vse do konca« boril proti Junckerje-
vemu imenovanju na čelo Evropske komisije.
Tako imenovanega mini vrha v Parizu so se poleg francoskega predsednika udeležili avstrijski kancler Werner Faymann, belgijski premier Elio di Rupo, danska premierka Helle Thorning-Schmidt, predsednik italijanske vlade Matteo Renzi, romunski premier Victor Ponta, predsednik slovaške vlade Robert Fico, češki premier Bohuslav Sobotka in malteški premier Joseph Muscat.
Iz Nemčije je v Pariz poleg Gabriela prišel še vodja socialdemokratske skupine v Evropskem parlamentu in dosedanji predsednik Evropske parlamenta Martin Schulz.
Voditelji držav članic EU naj bi o prihodnjem vodstvu Evropske komisije govorili na naslednjem zasedanju Evropskega sveta, ki bo prihodnji četrtek in petek v Bruslju. (STA)
napetost - Lavrov in ukrajinska vojska
Ukrajina: vsi proti prekinitvi ognja
PETRO POROŠENKO
ansa
KIJEV - Ukrajinsko enotedensko enostransko prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine, za katero se je odločil ukrajinski minister Petro Porošenko, je včeraj kritiziral ruski zunanji minister Sergej Lavrov, naletela pa je tudi na kritiko same ukrajinske vojske. Enostranska prekinitev ognja je za ukrajinske vojake »strateška napaka«, Lavrov pa meni, da ne pomeni nobenega napredka v dialogu, ponekod pa celo zveni kot ultimat.
Poveljnik bataljona Asov, Andrej Bilezki, je dejal, da je enostranska prekinitev ognja, ki jo je Porošenko ukazal v petek zvečer, za ukrajinske vojake »strateška napaka«. Menil je, da bi morali zapreti meje z Rusijo, s čimer bi preprečili nadaljnji prehod teroristov. Bataljon Asov vodi protiteroristične operacija proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine.
Njegov mirovni načrt so kritizirali tudi v Rusiji. Ruski zunanji minister Lavrov je ob robu obiska v Savdski Arabiji dejal, da dokument ne zajema nobenega napredka v dialogu in v nekaterih točkah celo zveni kot ultimat.
»To sploh ni to, o čemer je Petro Porošenko z (ruskim predsednikom) Vladimirjem Putinom govoril na srečanju v Normandiji in v telefonskem pogovoru,« je dejal.
Sergej Lavrov
ansa
Lavrov je obenem menil, da pomeni Porošenkova pobuda radikalni odklon od ženevskih mirovnih pogajanj, saj manjka ključni element - pogajanja. Obe državi sta se aprila letos v okviru štiri-stranskih pogovorov med ZDA, EU, Ukrajino in Rusijo v Ženevi dogovorili za »deeskalacijo« napetosti, a pogoji dogovora so bili po njegovih besedah prelomljeni le nekaj dni po tem.
Lavrov je obenem izpostavil zaskrbljenost nad intenziviranjem vojaške operacije proti proruskim separatistom, kljub temu, da je Porošenko odredil enotedensko prekinitev ognja. Na rusko območje so že streljali, zaradi česar je tam nastala škoda, prav tako naj bi bilo nekaj vojakov ranjenih, je dejal ter dodal: »Ne vemo, kakšna bo usoda ranjenih.« Pojasnil je še, da morajo ukrajinski vladni podporniki nositi odgovornost za to, kar se dogaja znotraj Ukrajine.
Medtem je Rusija včeraj razpisala mednarodno tiralico za ukrajinskim notranjim ministrom Arsenom Ava-kovom ter guvernerjem Dneprope-trovska Igorjem Kolomojskim, in sicer zaradi uporabe prepovedanih metod in sredstev (kot so kasetne in fosfor-ne bombe) v spopadih na vzhodu Ukrajine. (STA)
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 22. junija 2014
3
KULTURA - Med nagrajenci tudi dijakinja iz Trsta in dijak iz Špetra
Mlada Vilenica povezuje slovenske pesnike in pesnice
SEŽANA - Območje jame Vilenica je bilo včeraj ovito v pravljični pajčolan; v njenem očarljivem podzemlju in na zelenem travniku nad njo je bilo opaziti celo dolgolase vile. Sicer pa so bili osrednji protagonisti otroci in najstniki, v prvi vrsti tisti s pesniško žilico. Včeraj je bil namreč dan, ko so razglasili zmagovalce Mlade Vilenice 2014. Med nagrajenci sta bila tudi dijaka iz Trsta oziroma Špetra.
Komisijo mednarodnega tekmovanja mladih pesnic in pesnikov Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske, ki je izbirala najboljše pesmi, so sestavljali Marko Kravos, Lilijana Gustinčič in David Bedrač. Ta se je prvič odločila, da poleg glavnih nagrad podeli tudi posebne nagrade, saj je bila bera pesmi izjemna. Glavne nagrajenke so Lara Ružič Povirk (Ljubljana), Patricija Kavčič (Slovenj Gradec) in Lota Martinjak (Brezovica), prejemniki posebnih nagrad pa Rebecca Ambrosini (Trst), Alessandro Pa-van (Špeter), Samo Schön (Celovec) in Sabrina Zavšek (Celje).
Dijakinja ljubljanske Gimnazije Poljane Lara Ružič Povirk se v pesmi Kdo si tujka? loteva zahtevne teme, pri čemer je njen jezik lep, ritmično tekoč in stilno nadgrajen, je zapisano v obrazložitvi. Osnov-nošolka tretje triade iz Slovenj Gradca Patricija Kavčič je napisala pesem Otrok v zibelki. »Pesniška milina je posledica avtoričinega vnosa tenkočutnosti in ekonomičnega izbora besed,« je navedeno v obrazložitvi, obenem pa je komisija poudarila, da
Rebecca Ambrosini, dijakinja tržaške šole Cirila in Metoda, med ostalimi nagrajenkami v jami Vilenica
fotodamj@n
navdušuje s stilno prečiščenostjo. Glavno nagrado Mlade Vilenice 2014 je prejela tudi osnovnošolka Lota Martinjak iz Brezovice pri Ljubljani. V svoji Leseni pesmi je po mnenju komisije združila osebno izpoved ter zgodbo, to pa je storila v dokaj dovršenem jeziku in v izdelani zgradbi.
Rebecca Ambrosini, ki obiskuje Nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu v Trstu, si je s pesmijo Leseni planet prislužila nagrado za izvirnost, Alessandro
Pavan z dvojezične šole v Špetru pa nagrado za ljudskost s pesmijo Usoda drevesa. Dvojezično ljudsko šolo v Celovcu obiskuje Samo Schön, ki je s pesmijo Les osvojil nagrado za slikovitost, medtem ko si je Sabrina Zavšek s pesmijo Najina uspavanka zaslužila nagrado za uglasbitev pesmi.
Včerajšnje podelitve, ki so jo izoblikovali številni nastopajoči, se je udeležilo več kot 300 ljudi iz celotnega slovenskega kulturnega prostora. Zbrane sta nagovori-
Spacal 35 let kasneje
SKRBINA - V Kraški hiši grafika in slikarja Lojzeta Spacala v Škrbini bo jutri od 16. ure dalje srečanje 35 let kasneje. 35 let kasneje se nanaša na dejstvo, da je Spacal leta 1979 organiziral srečanje za kolege in prijatelje, letos pa bo umetnikova vnukinja Tanja Spacal predstavila Spacalovo hišo, kjer bo mogoče v umirjenem okolju uživati v umetnosti, glasbi in dobri družbi. Popoldne si bo mogoče ogledati hišo ter ponudbo, ki jo lahko predstavlja kot prostor za prireditve, koncerte, poroke in vodene oglede. Ob tej priložnosti bodo tudi odprli razstavo Marca Milcovicha, ki z veliko spretnostjo oblikuje les in kamen. Večer bosta spremljala Tomaž Nedoh s saksofonom in Stefano Bembi s harmoniko.
Zapora ceste v Kopru
la tako predsednica kulturnega društva Vi-lenica Tinkara Kovač kot tudi oče Vilenice Aleksander Peršolja, ki je poudaril, da je ponosen na dogodek, ki je bil letos prelomen v več pogledih. Predsedovanje društvu je namreč Kovačeva prevzela ravno v času, ko se običajno začenjajo priprave natečaja. Ob tem je organizatorjem uspelo natečaj prenesti prek vseh meja Slovenije, prireditev pa popestriti in obogatiti v pravi festival pesmi in Krasa.
KOPER - Prihodnji četrtek, 26., in petek, 27. junija, bo zaradi zaključevanja del na Kopališkem nabrežju v Kopru zapora prometa na delu Pristaniške ulice od križišča s Piransko cesto do križišča z Belvederjem. V času zapore bo možen zgolj interventni dostop do dela starega mestnega jedra, ki je dostopen preko tega dela Pristaniške ulice, ter za stanovalce na tem območju. Glede na to, da bo zaradi gradbenih del na Kopališkem nabrežju popolna zapora prometa, bo za potrebe intervencije, dostopa do zdravstvenega doma in stanovalcev na tem območju urejen izmenično enosmerni promet. Dostop do javnih parkirišč na tem območju in dostop za ostale uporabnike ne bo mogoč. Vozniki naj upoštevajo spremenjeno prometno signalizacijo in navodila redarjev, ki bodo na tem delu ročno usmerjali promet. Glede na dvodnevno nedostopnost javnih parkirišč v tem delu mestnega jedra se uporabnikom predlaga, da svoja vozila parkirajo na parkiriščih na obrobju mesta.
BENEČIJA - Občni zbor društva Ivan Trinko
Ob pestrem seznamu pobud pozitiven obračun delovanja
ČEDAD - Obračun delovanja kulturnega društva Ivan Trinko v lanskem letu je bil nadvse pozitiven, kot je izšlo iz poročil predsednika Mihe Obita in tajnice Lucie Trusgnach na rednem letnem občnem zboru čedajskega društva. To potrjuje že sam seznam izpeljanih pobud, pri katerih velja še posebej izpostaviti dejavnosti ob 150-letnici rojstva Ivana Trinka, ki jih je društvo uresničilo v sodelovanju z Občino Sovodnja: natečaj za učence osnovnih in nižjih srednjih šol na temo Po sledeh Ivana Trinka, spominska svečanost na Trčmu-nu, nagrajevanje natečaja in recital Brat daj bratu roko v sodelovanju s pevskim zborom Rečan. Skrb za širitev poznavanja Ivana Trinka je seveda stalnica v delovanju društva in je v ospredju tudi v letošnjem letu, ko se društvo pripravlja tudi na proslavljanje 60-letnice delovanja, ki bo prihodnje leto.
Društvo je lani v okviru evropskega projekta Lex na videmski univerzi organiziralo pomemben posvet z naslovom Od zakona do identitete preko jezika?, na katerem so sodelovali tudi predstavniki sosednjih manjšin (furlanske, nemške in italijanske v Istri). V Čedadu pa je v sodelovanju z Občino Čedad in drugimi slovenskimi organizacijami priredilo samostojno razstavo slikarke Claudie Raza. Letos jeseni pa bo na pobudo in v organizaciji društva razstavljal svoja dela slovenski tržaški umetnik Franko Vecchiet.
S predstavitvijo Trinkovega koledarja v Špetru, Breginju, Kobaridu in na Kam-breškem, kar je sicer že tradicionalno, je društvo prispevalo k utrditvi vezi med sosedi in ustvarjanju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Lani je priredilo razstavo 84 publikacij, ki so v narečnih variantah izšle v videmski pokrajini ter sodelovalo z Inštitutom za slovensko kulturo na predstavitvah zbornika Ade Tomasetig Od Idri-
Skrb za širitev poznavanja lika Ivana Trinka je stalnica v
delovanju društva, ki nosi njegovo ime
je do Nediže in to v Špetru, Ljubljani, Tolminu in Novi Gorici.
Stalnica v delovanju društva Ivan Trinko je spodbujanje ustvarjalnosti in raziskovalnega dela v krajih na stičišču s furlansko kulturo, kot je primer Subida v občini Ahten. Tu že vrsto let raziskuje in objavlja s pomočjo društva zbrano etnografsko in drugo gradivo Bruna Balloch. Iz tega nastaja slovarček narečja vasi Subid, ki ga pripravlja slo-venistka prof. Danila Zuljan Kumar z Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.
V letošnjem programu društva je izdaja štirijezičnega slovarčka (subijsko narečje, knjižna slovenščina, furlanščina in italijanščina), ki ima didaktične namene in bo obogaten z ilustracijami.
Med izdajami lanskega leta velja poudariti dvojno zgoščenko Plestišče, ke smo poznali, ki je sicer projekt kulturnega društva Naše vasi in dvojezično knjigo Onkraj dreves Marka Sosiča, ki je nastala v okviru projekta Koderjana. Lani jeseni je bila
osmi gost vasi Topolove slovenska pesnica Barbara Korun in letos bo izšlo delo, ki je nastalo oziroma dobilo navdih prav v to-polovski vasici.
Iz programa za leto 2014, o katerem je bil govor na občnem zboru društva, je treba izpostaviti tudi izdajo referatov lanskega posveta v Vidmu, poletno prireditev Kapljice zgodovine in kulture v Čedadu, 20. Pohod prijateljstva Čeniebola-Podbela, pri katerem je društvo sodelovalo od samega začetka in vsa ta leta.
V kratkem, ko bo Dežela Furlanija Julijska krajina sprožila postopek, bo društvo začelo izvajati tudi načrt digitalizacije Trin-kovega koledarja, Matajurja in Novega Matajurja ter priprave datoteke, ki bo omogočila objavo gradiva na spletu in iskanje po besedilu po vnesenih metapodatkih.
Ob drugih dejavnostih društvo sodeluje z Občino Čedad, da bi vsaj delno in začasno deloval slovenski urad, ki ga predvideva zaščitni zakon. (NM)
SLOVENCI V ITALIJI - Konzorcij Slov.I.K.
Na voljo program za kadrovsko rast
TRST, GORICA, VIDEM - Od 15. junija je na spletni strani Slovenskega izobraževalnega konzorcija www.slovik.org objavljen razpis za vpis v študijski program Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast, ki je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom.
Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast je dvo- ali triletni ciklični študijski program. Vsak ciklus traja po eno šolsko leto, celoten program se zaključi v dveh letih ali v treh letih.
Organizirane oblike dela, predvidene po programu, so predavanja, seminarji in delavnice, ki potekajo ob sobotah zjutraj od oktobra do decembra in od marca do maja. Poleg tega organizira Slov.I.K. še izlete, ekskurzije in obiske podjetij ter nudi štipendije za mednarodne poletne šole.
Cilj Multidisciplinarnega programa je študentom in absolventom posredovati znanja in veščine, ki jih bodo potrebovali ob vključitvi v svet dela. Vsebinsko se program deli na tri sklope. Prvi sklop obsega vsebine s področja managementa, podjetništva, financ, marketinga, upavljanja s človeškimi viri - te teme so namreč v današnjem svetu del splošne kulture in niso več namenjene le poklicnim ekonomistom.
Drugi sklop programa predvideva predavanja s področij humanistike in znanosti - po izbiri študijske smeri se namreč pogosto dogaja, da se strokovno področje "zoži" in da se izgubi dragocena širina znanj, ki so jo dijaki pridobili do mature. Zato je pomembno, da študenti ohranjajo stik z različnimi temami in različnimi področij.
Tretji sklop delavnic pa predvideva posredovanje "praktičnih" znanj in veščin, ki so potrebne za uspešen prehod v svet dela: poslovna komunikacija, nastopanje v javnosti, umetnost CV-ja, selekcijski intervju, načrtovanje kariere, delovno pravo, timsko delo ...
V	letu 2014-2015 bo Multidisci-plinarni program obsegal najmanj dvanajst srečanj - predavanj, delavnic, seminarjev - v skupnem obsegu vsaj ose-minštirideset kontaktnih ur.
V	letu 2014-2015 je razpisanih trideset prostih vpisnih mest - v vseh treh letnikih skupaj. Petnajst prostih vpisnih mest je kot v preteklosti namenjenih kandidatom, ki so opravili maturo na eni od višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji.
Ostala prosta vpisna mesta pa so letos prvič namenjena študentom, vpisanim na programe visokošolskih zavodov, ki so člani Slov.I.K.-a (Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Gea-College) ter študentom Univerze v Trstu in Univerze v Vidmu, ki imajo v svojem predmetniku predmete s področja slovenskega jezika in književnosti.
Prijave zbirajo na naslovu in-fo@slovik.org do 15. septembra 2014. Vpisnina za leto 20142015 znaša 150,00 evrov (+ ddv) za full time opcijo oz. 170,00 evrov (+ddv) za part time opcijo.
Šolnina znaša 3.500,00 evrov. V letu 20142015 bo 30 študentov oproščenih plačevanja šolnine; stroške izvajanja programa bo kril konzorcij.
Razpis in prijavnica sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Za dodatne informacije in pojasnila je na razpolago e-nabiralnik info@slovik.org.
4
Nedelja, 22. junija 2014
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
living ladscape - Priročnik kraške suhozidne gradnje
Suhi zidovi morajo zopet najti mesto v srcih in glavah Kraševcev
ŠKOCJAN - V okviru italijansko-slovenskega evropskega projekta Living Landscape, katerega cilj je raziskovanje in izobraževanje na področju kraške čezmejne dediščine in okolja, je izšla drobna knjižica z naslovom Priročnik kraške suhozidne gradnje. "Gre za praktični priročnik, namenjen vsem, ki bi želeli sami postaviti ali obnoviti suhi zid, eno najbolj preprostih gradenj, ki je značilna za vse krajine po svetu. Izšel je v slovenskem in italijanskem jeziku," je povedala predstavnica založnika Darja Kranjc iz Parka Škocjanske jame.
Kot je zapisal eden redkih mojstrov graditeljev suhih zidov, sicer Kraševec iz Lokve, Boris Čok, "so Kraševci kamen preklinjali in častili hkrati. Stena ali skala je bila za Kra-ševca živa in celo sveta, vse dokler ni po njej posegel z orodjem. Najprej s težkim kladivom, macolo, krampom, pekonom, pozneje pa tudi s smodnikom in nazadnje z modernimi stroji. Po teh posegih je stena postala samo še kamen, ki ga je bilo treba uporabiti za različne namene." Dva od teh sta bila tudi suhi zid in pastirske hiške. Zato je priročnik opremljen z navodili, fotografijami in skicami ter prikazom vseh stopenj gradnje tako suhega zidu kot pastirske hiške. Dodan je tudi slovar narečnih besed.
Poleg Čoka so sodelovali še Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je pisal o kamninah in kamnolomih na Krasu ter slabih primerih gradnje suhih zidov in arheologinja Pa-tricija Bratina z novogoriške območne
enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki se je poglobila v prazgodovino. O prednostih suhozidne gradnje je pisal Domen Zupančič z ljubljanske Fakultete za arhitekturo, urednica priročnika etnologinja Eda Belingar z no-vogoriške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je med drugim prispevala uvodno in zaključno besedo, pa je zapisala: "Kraški zid, ki je zaznamoval več generacij Kraševcev, v vseh svojih oblikah izraža prizadevanja za izboljšanje kraških zemljišč in je zato vreden našega spoštovanja. Če se njegova uporabna vrednost izgublja, pa ne smemo zanemariti estetskega vidika, zaradi katerega je kraška krajina tako priv-
lačna, kar je nenazadnje tudi eden od njenih potencialov za turizem. Kraški suhi zid in kraška krajina si vsekakor zaslužita, da ju ohranjamo, varujemo in ščitimo pred človekom za človeka."
Da morajo suhi zidovi zopet najti mesto v srcih in glavah domačinov, ki si njihovo gradnjo predstavljajo po svoje, so se strinjali vsi udeleženci na predstavitvi priročnika, vendar "mislim, da je čas za knjigo, v kateri bi bile fotografije in skice bolj nazorne," je napovedal Čok. "Sam imam zbranega že veliko materiala in tako kot nastaja knjiga o pastirskih hiškah, tako bi bilo prav, da bi tudi o kraških suhih zidovih." Vodja gozdarskega revirja Divača Edvin
Drobnjak je ob tem spomnil, naj ne gre v pozabo dejstvo, da "so veliko kilometrov suhih zidov vzdrževali tudi gozdarji. Suhi zidovi so se gradili tudi ob železniški progi, da so preprečevali širjenje požara v pokrajino, ravno tako so z njimi obzidali pogozdene površine in dolžnost starejših gozdarjev je bila tudi ta, da jih redno popravljajo in vzdržujejo." Nekateri udeleženci so zato izpostavili vprašanje, kako preprečiti poškodbe ali celo krajo kamenja z zidov. »Bili so primeri, morda so še, ko so domačini, ki so potrebovali kamenje za drug namen, enostavno podrli del suhega zidu,« je opozoril Stanislav Ren-čelj in obenem izpostavil problem vzdrževanja poti na območju Živega muzeja Krasa. "Bo treba napisati nov evropski projekt? Organizirati prostovoljne delovne akcije?" Boris Čok je zato predlagal, da bi po vzoru barvanja ograj v Lipici pred nekaj leti lahko organizirali akcijo obnove zidov v Živem muzeju Krasa.
Iz Parka Škocjanske jame so nam sporočili, da bodo septembra izvedli drugi del delavnice učenja osnov kraške suhozidne gradnje za osnovnošolce v Trebčah, v oktobru pa v okolici Koso-velj organizirali še zaključni del usposabljanja odraslih za obnovo oziroma gradnjo pastirskih hišk. Dodajmo še podatek, da v okviru slovensko-hrvaške-ga projekta Kamen-most, ki ga vodijo na Visokošolskem središču Sežana, na jesen načrtujejo delavnico suhozidne gradnje v Živem muzeju Krasa.
Irena Cunja
Glasovi svetov o 1. vojni
TRST - V junijski oddaji Glasovi svetov, ki jo Radio Trst A pripravlja v sodelovanju z Izobraževalnim programom Radia Slovenija in s slovenskim programom ORF v Celovcu, bo v ospredju 100-le-tnica prve svetovne vojne. O tem, katere so bile posledice razmejitve po veliki vojni in kako na istem, a drugače razdeljenem ozemlju po enem stoletju razumemo in se spominjamo razlogov za prvi svetovni spopad, bodo v treh različnih radijskih studiih spregovorili: Vladimir Wa-kounig, Marta Verginella, Mitja Juren in Marko Štepec. Pogovor bo vodil novinar Radia Slovenija Goran Tenze, za radijsko realizacijo pa sta poskrbela Ines Ška-bar za RAI in Hanzi Kežar za ORF. Oddaja bo na sporedu danes ob 12. uri, ponovili pa jo bodo v soboto, 28. junija, ob 10.10 prav na dan stote obletnice atentata na avstrijskega nadvojvodo in prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
V TV-oddaji tudi o muzeju tržaške grške skupnosti
TRST - Junijsko srečanje s TV-oddajo Alpe Jadran ponuja tudi tokrat pestro izbiro prispevkov. Uvedla jo bo predstavitev delovanja Radia Študent, ene največjih evropskih urbanih radijskih postaj v Evropi, ki že 45 let daje glas pre-slišanim vsebinam v drugih slovenskih medijih. Mlad madžarski raziskovalec bo spregovoril o novih načinih zdravljenja Alzheimerjeve bolezni, bavarska mojstrica pa nam bo pokazala, kako obnavlja zaklade iz minulih časov. Gledalci bodo nato odkrivali kulinarične skrivnosti Ogulinskega kislega zelja, v nadaljevanju pa bodo spoznali še pravega strokovnjaka za tartufe. V nocojšnji epizodi se bomo sprehodili tudi po Dra-garski dolini, kjer domačini skrbno negujejo spomine na preteklost, čeprav velja za eno izmed najredkeje naseljenih območij v Sloveniji. Oddajo bomo sklenili v Trstu z reportažo o muzeju grške pravoslavne skupnosti. Na sporedu bo nocoj ob 20. 50, ponovitev pa v četrtek, 26. junija, ob istem času.
kultura - V petek podpis sporazuma med knjižnicama
Tudi Slovenci v Umagu brezplačno do elektronskih knjig Knjižnice Koper
KOPER, UMAG - 27. junija 2014 bo z elektronskimi mediji padla še ena ovira na poti dobrega sodelovanja med obmejnima knjižnicama - problem fizičnih razdalj in meja. Na ta dan, bosta Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in Gradska knjižnica Umag, podpisali Sporazum o skupni uporabi storitev. Svečani dogodek bo potekal v prostorih Gradske knjižnice Umag, Trgovačka 6, ob 10. uri.
Skoraj leto dni je od tedaj, ko je bil brezplačen dostop do prvih slovenskih elektronskih knjig in ostalih e-virov Knjižnice Koper omogočen tudi Slovencem v Italiji. Z letošnjim junijem bodo lahko do enakih storitev prosto dostopali tudi Slovenci na južni strani Istrskega polotoka, v Umagu.
Zamisel, da bi brezplačno uporabo e-virov omogočili tudi Slovencem, ki živijo izven slovenskih meja, je vzniknila na mednarodnem srečanju »Knjižnice brez meja«, ki ga je Knjižnica Koper prvič organizirala v letu 2013, ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Mednarodnega strokovnega srečanja so se tedaj množično udeležili knjižničarji vseh treh dežel Istre, s ciljem, da bi v novem, skupnem evropskem prostoru premislili obstoječe in obenem poiskali nove priložnosti sodelovanja in povezovanja. Možnosti in priložnosti, ki bodo dodane številnim spremembam v knjižnicah, povezanih z novo vlogo in poslanstvom
knjižnic in knjižničarjev v novi digitalni dobi.
Splošne knjižnice, še pred leti omejene na svoje fizične lokacije in tradicionalni potek dela s tiskanimi publikacijami, se danes ponašajo z vse kvalitetnejšimi izbori naročniških elektronskih virov, dostopnih na daljavo. Elektronski dostop na daljavo pomeni, da se e-knjige, e-ča-sopisi, e-enciklopedije in druge podatkovne zbirke knjižnic brezplačno selijo v domove njihovih uporabnikov. Na voljo so v trenutku, ko jih potrebujejo. Brezplačna ter časovno in prostorsko neomejena virtualna dostopnost informacij omogoča knjižnicam širitev kroga uporabnikov in izboljšanje splošne dostopnosti informacij širši zainteresirani javnosti, tudi izven utečenih meja.
Osrednja knjižnica Srečka Vil-harja Koper je največja splošna knjižnica v slovenski Istri. Poleg knjižničnih storitev za prebivalce občine Koper opravlja tudi posebne območne naloge za knjižnice Obal-no-kraškega knjižničnega območja. Tradicionalno sodelovanje z Grad-sko knjižnico Umag krepi vse več skupnih projektov, od posamičnih knjižničnih literarnih srečanj do odmevnega »Foruma Tomizza«.
Novi projekt »enotnega članstva« prinaša članom Gradske knjižnice Umag brezplačen dostop do vseh storitev Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper. Dogovor je ugoden tudi za člane koprske knjiž-
nice, saj jim recipročno omogoča prosto uporabo vseh storitev Grad-ske knjižnice Umag. Člani koprske ali umaške knjižnice, ki so redno poravnali članarino v eni od obeh knjižnic, bodo lahko z novim dogovorom koristili usluge obeh knjižnic. Sistem ene članarine za obe knjižnici stopa v veljavo 26. junija 2014.
Za Slovence v Umagu je še posebej zanimiva možnost brezplačnega in časovno neomejenega dostopa na daljavo do elektronskih podatkovnih zbirk koprske knjižnice. Članstvo v Gradski knjižnici Umag jim po novem sistemu odpira dostop do brezplačne izposoje slovenskih elektronskih knjig sistema Biblos, paketa izbranih elektronskih knjig v angleškem jeziku ponudnika Ebs-coHost in dostop do ostalih elektronskih podatkovnih zbirk, ki jih Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper že vrsto let ponuja svojim uporabnikom: pravnega portala Ius-info, finančnega, davčnega in računovodskega portala Find-info, poslovne podatkovne zbirke Gvin in enciklopedije Britannica Public Library Edition. Uporabniki Gradske knjižnice v Umagu jih bodo lahko uporabljali 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu; za njihovo uporabo jim ne bo potrebno vsakič obiskati knjižnico v Umagu ali Kopru, saj bodo lahko do elektronskih knjig in drugih podatkovnih zbirk samostojno dostopali tudi od doma, iz šole, službe ipd.
koper - Umrl zadnji še živeči padalec
S smrtjo Cirila Kobala primorski padalci v zgodovini
Za razliko od drugih tovarišev, ki so se spustili s padalom, je Cirila Kobala k partizanom pripeljala ladja
KOPER - Generacija t.i. primorskih padalcev, se pravi rodoljubov, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili britanskim silam, ki so jih izurile za radiotelegrafiste in diver-zante ter jih poslale med partizane, katerim so se kmalu pridružili, je šla dokončno v zgodovino. V četrtek je namreč umrl še zadnji živeči padalec, 94-letni Ciril Kobal, po rodu iz Ponikev na Krasu, ki pa je že dalj časa živel v Kopru, kjer bo v torek ob 15. uri tudi pogreb.
Ciril Kobal, rojen leta 1920 v Ponikvah, je spadal med tiste kraške fante, ki jih je v tistih letih okrog sebe zbiral duhovnik ter narodni in politični delavec Virgil Šček in jih vzgajal v narodnem duhu. Šolal se je v goriškem semenišču vse do leta 1940, ko je bil vpoklican v vojsko. V severni Afriki je kot italijanski vojak padel v britansko ujetništvo, kjer se je pridružil vsem tistim Primorcem in Istra-nom, ki jih je zbral Ivan Rudolf in so vstopi-
li v jugoslovanski kraljevi gardni bataljon v Palestini. Britanska obveščevalna služba ISLD ga je izurila za radiotelegrafista in padalca, za razliko od tovarišev, ki so jih s padalom spustili med partizane v Slovenijo, pa je Kobal z ladjo prišel na Vis in Dugi otok, kjer je skrbel za zvezo med krajevnim partizanskim poveljstvom in zavezniškim poveljstvom v Kairu. Zaradi stikov z zahodnimi zavezniki je bil kot ostali padalci sumljiv jugoslovanskim komunističnim oblastem in se je znašel v preiskovalnem zaporu Ozne, a tudi tu mu je bila usoda milejša kot mnogim tovarišem, za katerimi je izginila vsaka sled, saj je bil izpuščen. Skupaj z nekaterimi drugimi preživelimi padalci si je prizadeval za priznanje vloge te skupine primorskih rodoljubov, ki je naposled prišlo po osamosvojitvi Slovenije, nekdanjih so-borcev pa se je redno spominjal tudi z vsakoletno udeležbo na slovesnosti v Škrbini.
ŠPORT	Nedelja, 22. junija 2014	5
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
RAJOSNKI SVET - Podjetje AcegasAps jih bo namestilo od 30. junija dalje
Zahodni Kras: zabojniki za kuhinjske odpadke
V ponedeljek, 30. junija, bo podjetje AcegasAps začelo po vaseh Zahodnega Krasa nameščati nove zabojnike za zbiranje kuhinjskih odpadkov. Zabojniki bodo nekoliko manjši od sedanjih zelenih, bodo sive barve z rjavim pokrovom.
Ze ta ponedeljek bodo delavci podjetja AcegasAps nastavili na Prose-ku, Kontovelu, Križu in Naselju S. Na-zario količke, ob katere bodo pritrjeni novi zabojniki. Slednji so lažji od običajnih, pritrditev je potrebna, da ne bi bili ob slabem vremenu na milost in nemilost burje.
Tako je na četrtkovi seji zahodno-kraškega rajonskega sveta napovedal Cristiano Bresich, odgovorni za zunanje službe in odpadke pri podjetju Acega-sAps. Seje bi se moral udeležiti tudi občinski odbornik za okolje Umberto Lau-reni, ki pa je bil zaposlen v mestni skupščini. Zato je vse potrebne podatke in informacije o uvedbi nove službe zbiranja kuhinjskih odpadkov posredoval odgovorni pri podjetju AcegasAps.
Postopek za uvedbo zbiranja kuhinjskih odpadkov je bil zelo dolg, saj je bilo treba pridobiti številna dovoljenja, med drugim tudi spomeništega varstva za namestitev količkov ob cestah. Skupno bo nameščenih kakih 2700 zabojnikov, pri nameščanju bo sodelovalo 20 zaposlenih z desetimi tovornjaki.
Na Zahodnem Krasu ne bo namestitev novih zabojnikov povzročila večjih sprememb. Le ponekod bodo odstranili nekaj sedanjih manjših zelenih zabojnikov (na primer tistega na začetku ceste za Kamence med Kontovelom in Pro-sekom, ker bodo na Upuki namestili nov siv zabojnik). V Križu bodo obema ekološkima otokoma dodali siva zabojnika za kuhinjske odpadke. Nekaj večjih preglavic bo le v Naselju S. Nazario, kjer bodo morali zaradi varnosti na cesti, odstraniti na drug kraj dosedanje zabojnike.
Predstavniki AcegasAps so pozvali krajane, naj kuhinjske odpadke odvr-žejo v nove »prave« zabojnike, da bo tako odvoz odpadkov še bolj »racionalen.«
M.K.
Predstavitev pobude na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta na Proseku
APrimorski
~	dnevnik
Delavske zadruge: 8,3 milijona evrov dobička
Skupščina Delavskih zadrug Coop Consumatori Nordest je včeraj odobrila proračun 2013. Zaključil se je z dobičkom 8,3 milijona evrov dobička, kar je najboljši poslovni dosežek v zadnjih treh letih. Skupna prodaja je znašala milijardo 139 milijonov evrov. Čisto premoženje se je povečalo na 796,4 milijona evrov.
Nicodemo (DS) o odnosu med politiko in glasbo
Odnos med politiko in glasbo s posebnim poudarkom na vlogo, ki jo lahko ima glasba pri »pripovedovanju o politiki«, bo v ospredju današnjega srečanja z vsedržavnim odgovornim za komunikacije pri Demokratski stranki Francescom Nicodemom.
Srečanje bo ob 11.30 na Postaji Rogers, Nabrežje Grumula 14.
Parkirišče za Barkovljane
Tržaška občinska uprava je izdala odlok, s katerim je začasno (za dobo poletja) namenila stanovalcem Barkovelj parkirne prostore na območju za bencinsko črpalko in delu Trga 11. septembra 2001. Odlok bo veljal od 1. julija do 1. oktobra. Parkirne prostore bodo lahko zasedli bivajoči v Barkovljah, od vrta Škabar do kopališča v Čedasu.
OBČINA TRST - Včeraj v znani gostilni Suban tudi pisatelj Boris Pahor
Kosilo za stoletnike
Občina Trst je po nekajletnem premoru včeraj v znani gostilni Suban pri Sv. Ivanu priredila kosilo za tržaške stoletnike v sodelovanju s krajevnim zdravstvenim podjetjem in zdravniško zbornico. Vabilu občinske uprave se je odzvalo kakih 40 stolet-nikov od skupnih 190, kolikor jih prebiva v tržaški občini, med temi tudi najstarejša Tržačanka, 108-letna Jolanda Giovanardi, in »zvezda« dneva, pisatelj Boris Pahor, ki je prišel v spremstvu občinske odbornice za socialne politike Laure Famulari (med ostalimi je bil prisoten tudi namestnik direktorja zdravstvenega podjetja Nicola Delli Quadri) in je prisotnim novinarjem dejal, da se je rad udeležil te lepe pobude, vendar je z njim vedno tako, da ima sočasno še kako drugo obveznost, na kateri ne more manjkati. No, tokrat je, čeprav z določeno zamudo, vendarle prišel in prisrčno pokramljal z nekaterimi vrstniki, na mlade generacije pa naslovil poziv, naj poznajo preteklost, da ne bodo nepripravljeni, ko se bo leta ponovila. Naj omenimo, da je svoje sporočilo poslal tudi 104-letni filozof Gillo Dorfles, ki pa se kosila ni udeležil.
Zbrane stoletnike, ki so prišli v spremstvu svojcev in sodelavcev raznih ustanov, ki se ukvarjajo s starejšimi občani, je na začetku nagovoril tenorist Andrea Binetti, ki je skupaj s sopranistko Ilario Zanetti in pianistom Antoniom Kozino obogatil kosilo z izvajanjem operetnih arij in drugih skladb (nastop je ponudilo Mednarodno združenje za opereto), prav tako je dobrodošlico izrekel gostinec Mario Suban, ki je tudi predstavil meni, kosilo pa se je zaključilo z veliko in okusno torto, ki jo je ob tej priložnost ponudila pekarna in slaščičarna Jerian.
Boris Pahor na prisrčnem srečanju z vrstniki
foto damj@n
Na Frnedu pes izvohal in izkopal tristo gramov kokaina
Policija je v gozdičku pri Frnedu zasegla 300 gramov kokaina, ki so se nahajali v nekaterih posodah, zakopanih v zemljo. Drogo je odkril mimoidoči, ki se je v petek pozno popoldne tam sprehajal s psom. Kot piše v sporočilu policije za javnost, je štiri-nožec nenadoma začel lajati in kopati, na dan pa je prišlo nekaj zavitih posod. Najdba je v lastniku psa vzbudila sum, zato je moški obvestil policijsko izvidnico, ki se je nahajala v bližini: policisti so se podali na kraj odkritja in ugotovili, da se v zavojčkih nahaja nič manj kot kokain, ki ga je bilo približno za tristo gramov. Kot že rečeno, so policisti po odkritju zavojčke z drogo zasegli. Vrednost zaseženega mamila je kar precejšnja.
Neznanec oropal supermarket v Ul. Vergerio
Neznanec je v petek popoldne okoli 18.30 oropal supermarket v Ul. Vergerio, kjer je iz blagajne odnesel kakih tisoč evrov. Moški, ki je izgledal kakih 35 let star, je bil oblečen v svetlo jopo in temne hlače, bil je visok kakih 180 centimetrov, govoril pa je italijansko. V trgovino je vstopil verjetno oborožen s pištolo, so preiskovalcem povedali zaposleni v trgovini. Obraz sta mu zakrivala čelada in šal na obrazu. Moški je kake pol ure pred zaprtjem stopil do blagajne ob izhodu iz trgovine in nasilno odnesel skoraj celotni dnevni izkupiček, to je kakih tisoč evrov in odšel. Osebje trgovine je nemudoma poklicalo policijo, ki je uvedla preiskavo, da bi izsledila storilca.
OBČINA TRST - Ugovori
Prostorski načrt: vrsta srečanj SSk
Slovenska skupnost je v tiskovnem sporočilu spomnila, da je 11. junija stekel rok za vložitev ugovorov občanov na zadnjo sprejeto splošno varianto prostorskega načrta občine Trst. Do 22.
Pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik
julija imajo vsi možnost predlagati spremembe k tej varianti. Občinski svet, ki je pristojen organ za urbanistične načrte, bo moral potem te ugovore obravnavati in jih sprejeti ali utemeljeno odkloniti.
Nekaj sprememb so predlagali rajonski sveti že pred sprejetjem variante in nekatere izmed teh so bile tudi že vnesene. V tej fazi postopka pa ni bilo mogoče obravnavati podrobnih napak, nedorečenosti, nerodnih ali celo škodljivih izbir, ki bremenijo sprejeti načrt proti smernicam in pravilom urbanistike ali smotrne uporabe ozemlja. Opravljena je bila analiza celega občinskega ozemlja, a je logično, da tehniki in strokovnjaki niso mogli pregledati vsakega metra tržaške občine in so zato njihove ugotovitve lahko zgrešene ali netočne.
Vsi občani niso vešči urbanističnih zadev, zato je pravil, da politične sile, ki so blizu domačemu prebivalstvu, pomagajo domačinom pri razumevanju nekaterih vprašanj in predstavitvi predlogov, je zapisano v tiskovnem sporočilu pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti. »Lepo bi tudi bilo, ko bi strokovne službe, ki jih premore naša manjšina, konkretno sodelovale pri tehnični podpori ljudem, upoštevajoč težek gospodarski trenutek,« je še zapisano.
Slovenska skupnost bo zato priredila vrsto srečanj po vaseh tržaške občine, in sicer s sledečim razporedom: jutri ob 18.30 v Ljudskem Domu v Trebčah; v sredo, 25. junija ob 18.30 v Bazovskem domu v Bazovici; v petek, 27. junija ob 20.30 v Domu Skala v Gropadi; v sredo, 2. julija ob 18.30 v Prosvetnem domu na Op-činah in ob 20.30 v Domu Grad pri Banih; v četrtek, 3. julija ob 18.30 v Kulturnem domu (Bar) na Proseku in ob 20.30 v Biti v Križu. Vabljeni so vsi domačini, ki jih problematika zanima.
6
Nedelja, 22. junija 2014
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
OBČINA TRST - Obisk srbske delegacije
Tesni stiki s Srbijo (in Požarevcem ...)
V Trstu živi kakih 15 tisoč Srbov. Dobra tretjina jih prihaja iz Požarev-ca, mesteca kakih 80 kilometrov jugovzhodno od Beograda. Mnogi so prišli sem v iskanju dela že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja; večinoma so bili zidarji, tu so zgradili na desetine, stotine poslopij. Sledila jim je druga generacija, mnogi so si v mestu ustvarili družine. Zato verjetno ni naključje, da je srbska skupnost aktivna v občinski konzulti v Trstu bivajočih priseljencev, saj podpredsednica Lidija Radovanovic prihaja iz Srbije.
Ta tako tesen stik med srbsko skupnostjo in Trstom je prišel do izraza na včerajšnjem srečanju na žu-
panstvu, kjer je podžupanja Fabiana Martini sprejela podpredsednika srbskega parlamenta Veroljuba Arsi-ca in župana Požarevca Baneta Spa-sovica.
Gosta sta prišla, da bi se zahvalila tržaški občini za pomoč, ki jo je bila - preko srbske skupnosti v mestu -nudila ob nedavnih poplavah v Srbiji. Obenem pa sta izkoristila priložnost za utrditev tako kulturnih kot gospodarskih stikov med Trstom in Srbijo ter Požarevcem še posebej (saj prihaja tudi Arsic iz Požarevca). Podpredsednik srbskega parlamenta je poudaril, da se Srbija spreminja in da so v teku pomembne gospodarske in družbene re-
Obisk srbskih predstavnikov na županstvu
forme. Slednje naj bi omogočile povečanje delovnih mest, kar bi lahko pripomoglo k vrnitvi »tržaških« Srbov v domovino. Arsic se je zavzel za »olajšano« vrnitev srbskih delavcev v tujini v domovino. Obenem pa je spomnil, da je Srbija »lačna« tujih investitorjev. V ta namen je že olajšala birokratske postopke, pri čemer so svoj doprinos nudile tudi srbske in italijanske trgovinske zbornice.
Zupan Spasovic je tržaške upravitelje seznanil s pobudo »investiranja v Požarevcu«, s katerim skuša mesto še bolj okrepiti stike s Trstom in Italijo. Obenem je povabil tržaškega župana in podžupanjo, naj obiščeta Požarevac.
BREZPOSELNOST MLADIH - LARA ISCRA
I • v v v	v
Delo isce ze vec mesecev, a brez večjih rezultatov ..
»Veliko mladih se odloči za študij na univerzi. Dokončana univerza je gotovo točka več v curriculumu vitae. Dokler pa bo gospodarska kriza na takem nivoju, kot je danes, bo brezposelnost predstavljala težavo za vse.« Tako razmišlja Lara Iscra, doma z Opčin, ki je pred nekaj leti dokončala šolanje na trgovskem tehničnem zavodu Zois.
Ko si zaključila višjo srednjo šolo, si imela odprto pot v svet zaposlitve. Si jo začela takoj iskati?
Ze pred končanim študijem sem vedela, da želim po diplomi delati. Takoj sem začela iskati delo, prvo zaposlitev pa sem našla po štirih mesecih.
Kje so te zaposlili?
Delala sem v raznih uradih. Najprej pri privatniku, kjer sem se ukvarjala predvsem s knjigovodstvom in administracijo, nato pa so me zaposlili v uradu državne italijanske cestne družbe, kjer sem sklenila dve delovni pogodbi. Najprej sem bila v uradu za finance, nato pa v sektorju javnih del in pogodb z odjemalci.
Kako to, da te niso obdržali?
Imela sem dve terminski pogodbi. Ko se mi je iztekla druga pogodba, je imelo podjetje preveč stroškov in me niso mogli obdržati.
S čim se trenutno ukvarjaš?
Na žalost sem trenutno, kot ogromno mladih in starejših ljudi, brezposelna. Ze nekaj mesecev iščem delo, a brez večjih rezultatov ... Med iskanjem pa pomagam pri domačem podjetju; ukvarjam se z uradniškim delom.
Imaš vsaj več prostega časa ...
Seveda ga imam, sem članica tabornikov Rodu modrega vala, kjer opravljam blagajniško funkcijo, ki mi vzame kar nekaj časa, in članica planinskega društva SPDT.
Ti je pri iskanju dela oziroma pri delu koristilo znanje slovenščine?
Lara Iscra
Pravzaprav mi slovenščina ni preveč koristila pri delu, ki sem ga opravljala. Gotovo pa imamo Slovenci včasih prednost, saj je dvojezičnost res pravi zaklad.
Kako misliš, da finančna kriza vpliva na zaposlovanje mladih?
Med mladimi se je v zadnjih letih brezposelnost kar podvojila. Brez dvoma je finančna kriza marsikomu odrezala noge. Mislim pa, da ima, kdor se res potrudi pri iskanju in delu, večje možnosti kot tisti mladi, ki so brezposelni zaradi »lenobe«.
Kaj bi želela delati?
Službo iščem večinoma v uradniškem in knjigovodskem oziroma finančnem sektorju, za kar sem tudi študirala. Danes pa pri iskanju dela ne smemo biti preveč izbirčni.
Si kdaj pomislila, da bi iskala službo v Sloveniji?
To opcijo sem vzela v poštev ... Na tem področju pa žal ni večjih razlik med Italijo in Slovenijo.
Kaj pa, da bi odšla v tujino?
Ni čudno, da gre dober odstotek mladih po dokončanem študiju »s trebuhom za kruhom« v države, ki so v nekoliko boljšem gospodarskem položaju, kot na primer Nemčija ali Velika Britanija. Osebno nisem nikoli vzela te možnosti v poštev, a nikoli se ne ve ...
Barbara Ferluga
ZAHODNI KRAS - Poimenovanje
Vejna: razgledišče Enzo Cozzolino
Del Napoleonske ceste na Vejni, nasproti strmega skalnatega pobočja, je od včeraj poimenovan po tržaškem plezalcu Enzu Cozzolinu.
Pobudo za poimenovanje sta dala tržaška občinska svetnika Roberto Decarli (Cosolinijeva lista) in Giovanni Barbo (Demokratska stranka), zanj pa se je zavzel tudi pred nekaj dnevi umrli tržaški občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Beltra-me. S poimenovanjem razgledišča po Cozzolinu (na sliki FotoDamj@n) naj bi posredovali njegove vrednote, so zapisali.
Enzo Cozzolino je bil vrhunski tržaški plezalec. Odprl je nič koliko
prvenstvenih smeri v Alpah, bil je med prvimi v Italiji, ki je v šestdesetih letih preteklega stoletja preplezal sedmo težavnostno stopnjo. Najbolj znani italijanski alpinist, Južnotirolec Reinhold Messner, je o njem zapisal, da je bil presenečen nad Cozzolinovim slogom in nad njegovimi prostimi vzponi, brez uporabe klinov.
Cozzolino, član sekcije 30 ottobre italijanskega alpinističnega kluba CAI se je smrtno ponesrečil leta 1972 med plezanjem v skupini Civette. Star je bil 24 let.
Včerajšnjega poimenovanja sta se udeležila tudi brat Guido in prijatelj ter soplezalec Fiavio Ghio.
BROJENCA - Svetovna pobuda
Pregled morja
Včeraj ocenili vzorce morja v 170 krajih na svetu
Morja vseh dežel so se včeraj združila v Dan vzorcev oceanov. V kar 170 obmorskih krajih sredi oceana ali ob obali, od Islandije do francoske Polinezije in Južne Afrike, so včeraj opravili preglede vzorcev morske vode, da bi preverili, v kakšnem stanju se nahaja in da bi tako dobili nekakšno svetovno sliko biološke različnosti morja in mikroorganizmov, ki v njem prebivajo.
V Italiji so pri pobudi Ocean sampling day (kot je njeno uradno ime) je sodelovalo sedem znanstvenih središč, med katerimi je bil tudi tržaški geofizikalni observatorij s sedežem
v Brojenci pod Križem. Njegovi izvedenci so analizirali vzorce vode, nabrane v bližini boje Mambo na robu miramarskega morskega parka (na sliki FotoDamj@n).
Vsi sodelujoči so morali opraviti nekaj standardnih postopkov (izračun temperature vode, stopnjo slanosti, kisik v morju, stopnjo klorofila), poleg tega pa so analizirali prisotnost alg, planktona, bakterij in drugih organizmov, prisotnih v morju.
Pobuda sodi v projekt MicroB3, pri njej sodeluje konzorcij 32 univerzitetnih partnerjev, financira pa jo Evropska unija.
DSI - Jutri ob 20.30
Pronicljivi Nežmah o »nenormalni« politiki v Sloveniji
Do predčasnih državnozborskih volitev v Sloveniji manjkajo samo trije tedni, vendar pa je notranjepolitična slika v matični državi nejasna kot še nikoli v njeni dvajsetletni zgodovini. Ta doba je gotovo odločno prekratka, da bi lahko govorili o politični zgodovini Slovenije, vendar pa je že dovolj dolga, da bi si posamezniki mogli ustvariti zadosten zalogaj izkušenj tako na strankarski kot na parlamentarni ravni. Toda sedanje stanje ne kaže, da bi v slovenski politiki prevladala sposobnost vreč pogled dlje od vsakdanje kratkoročnosti. Stranke postajajo osebne formacije brez pravih programov, druge se pojavljajo in izginjajo kot presihajoča jezera, stranka relativne večne, ki je bila deležna podpore tradicionalne levice, je v letu dni najprej postavila predsednico vlade in jo potem tudi odpihnila. Marsikateri volivec se sprašuje, kje je tu modrost in daljnovidnost. Stranka, ki je komaj nastala, v javnomnenjskih napovedih že postaja kandidat za zmago na volitvah.
Tudi desna sredina ni dosti na boljšem: največja opozicijska stranka s tveganim referendumom zapravlja zagon, ki ga je pridobila na nedavnih evropskih volitvah in kandidira voditelja, ki je tri tedne pred volitvami moral v zapor. Vse to ob hudi gospodarski krizi, ki močno ogroža slovensko družbo in posameznika.
O tem nenormalnem stanju bo v Društvu slovenskih izobražencev (Ul. Donizetti, 3) jutri ob 20.30 govoril Bernard Nežmah, ugledni kolumnist tednika Mladina in eden najbolj pronicljivih komentatorjev domačega političnega dogajanja.
/
TRST
Nedelja, 22. junija 2014
1 1
DOMAČE KULTURNO DRUŠTVO - Glasba, petje, sveče in penina
Barkovlje: pozdrav poletju
Nizke luči, mize, sveče, penina Andreja Boleta (letos prvič v prodaji) in prigrizek, prijetno vzdušje ob izvajanju harfistke, pianistov, kitarista, violinista, solopevcev in zbora: društvo Barkovlje skuša vedno privabljati člane in obiskovalce z ustvarjalnostjo svojih sodelavcev, ki so tudi tokrat našli pot do neobičajne zaključne prireditve, kateri so dali naslov po zimzeleni popevki »Cuando calienta el sol« (... en la playa de Barcola, kot je duhovito pripomnila predsednica društva Sandra Poljšak).
Ob sončnem zatonu so misli bolj rahle in vzdušje bolj sentimentalno, zato si je Aleksandra Pertot zamislila glasbeni program z nežnim predznakom in uvodom v znamenju ženske miline z nastopom harfistke Tatiane Donis in »novega otroka« društva, novoustanovljenega ženskega zbora.
»Zelena« nit je povezovala točke raznolikega programa, saj so bili vsi izvajalci mladi upi ali nove zasedbe. Prav gotovo pa sta kljub mladosti že uveljavljena v krogu najzanimivejših vzhajajočih glasbenih talentov pianista Max Zuliani in Simon Kravos, ki sta se tudi tokrat izkazala s suverenimi izvedbami skladb Liszta in Racmaninova, v katere je vsak prelil intenzivnost in čustvenost premišljenega pristopa. Tanko-čutnost zaznamuje tudi violinista Vanjo Zulianija, ki je v duu z bratom izvedel baročni Largo Veracinija.
Barkovljanke so z nasmehom pozdravile poletje
fotodamj@n
Nosilca solopevske niti sta bila Francesco Kosmina in Majla Košuta, ki sta podala operne, komorne arije in pop hite. Mlad baritonist utrjuje svojo tehnično osnovo, a ima že zelo jasno predstavo o stilnih in ekspresivnih zahtevah skladb, h katerim pristopa na zelo čustveni način, sopranistka pa zanesljivo poskrbi za čisto izvedbo, kar trenutno omejuje njeno pozornost do sporočilnosti. Oba pevca sta spremljala pia-
nistka Beatrice Zonta in mladi Martin Vertovec, ki je solistično oblikoval tudi trenutek klasicistične prozornosti s stavkom iz Haydnove sonate. Spevno nit večera sta podprla violinist Florijan Suppani s Siciliano skladateljice Marie Theresie Paradis in kitarist Ivan Sup-pani s Susserlovo impresijo.
Zaključek v bolj duhovitem tonu je bil zaupan ženski pevski skupini, ki se je sproščeno zabavala in je s svojim
navdušenjem prevzela številne obiskovalce večera s krstno izvedbo prirejene popevke Aleksandra Vodopiv-ca po melodiji Paola Jankoviča Trst '64 in z latino »fiesto« popevk Cuando calienta el sol in Guantanamera, ki je postala tudi priložnost za karibsko razposajeno voščilo pesniku, domačinu Aleksandru Furlanu, ob njegovem okroglem jubileju.
ROP
PALESTINA - Obisk novinarja Abusalama
»Ne dopustite, da nas uničijo!«
V kavarni San Marco je v četrtek zvečer potekalo zanimivo predavanje palestinskega novinarja in fotografa Maje-da Abusalame. Srečanje z mladim Palestincem je organiziralo združenje Salaam otroci oljke, na vabilo pa se je odzvalo kar nekaj ljudi.
Po kratkem uvodu predsednice združenja Odineje Zupin, se je gost takole predstavil: »Ime mi je Majed Abusalama, sem človeško bitje, Palestinec in politični aktivist. Živim v begunskem taborišču v severnem delu Gaze, a ne po svoji izbiri ... «
Abusalama je najprej opisal svojo družinsko situacijo in sicer, kako je iz-raelsko-palestinski konflikt oziroma »palestinski pokol«, kot ga sam imenuje, vplival nanj in na njegove najbližje. Majedov oče je zaradi političnega delovanja presedel v ječi skupno osemnajst let. Kršenje človekovih pravic je v zaporih na dnevnem redu, večina političnih zapornikov nima pravice do obiskov svojcev, pogosto pa so deležni tudi fizičnega mučenja. Za osnovne človekove pravice je palestinski narod prikrajšan tudi izven ječ. Gaza skorajda nima pitne vode, njeni prebivalci (1,8 milijona ljudi) imajo na
razpolago le šest ur elektrike na dan, izraelski vojaki dober del humanitarnih pomoči zaustavijo na meji ... »V Gazi ne obstaja tišina. Ob katerikoli uri lahko prisluhneš motečemu "brnenju" majhnih izraelskih brezpilotnih letal -tako imenovanih dronov - ki Gazo kontrolirajo štiriindvajset ur na dan, da o vojaških letalih sploh ne govorimo,« je dejal Majed. »Ko si v Gazi, živiš na drugem planetu,« je še poudaril Abusalama in nato občinstvu podal smešen in hkrati ganljiv primer: »Ko sem pred leti prvič stopil iz Gaze, sem odpotoval k znancu na Norveško. Pod tušem sem se prvič počutil kot pravo človeško bitje, saj je bila voda topla, čista, neslana in celo pitna!«
Palestinski novinar je nato prikazal krajši video posnetek ene izmed številnih palestinskih mirovnih akcij. Občinstvo je še pozval naj »palestinskemu pokolu« sledi tudi preko socialnih omrežji Twitter (#gazaunderattack in #gazaunderfire) in facebook (Beats for Gaza), po krajši razpravi pa je sledila še skupinska slika: prijazni Majed ima namreč navado, da se z vsakega srečanja s prijatelji palestinskega naroda vrne s spominsko fotografijo.
R.D.
TRŽAŠKA - God sv. Janeza Krstnika
Jutri zvečer bodo zagoreli kresovi
Na predvečer godu sv. Janeza Krstnika je že od nekdaj v veljavi starodavni običaj prižiga kresa, ki se bo jutri obnovil. Tako bo v Boljuncu na Jami ob 20.30 kulturni večer z MoPZ Fantje pod Latnikom in otroško jazz-baletno skupino SKD France Prešeren, medtem ko bo že drevi ob 21. uri na dvorišču društvenega bara predstava OnaOn. Kresovanje bo jutri tudi na Padričah (Zad za kalom), kjer bo ob 17. uri extempore za otroke, ob 21. uri pa bo na vaškem trgu nastopil MePZ Slovan Skala, sledilo bo nagrajevanje včerajšnjega pohoda Lov na Mrjasca, medtem ko bo danes ob 18. uri v parku Zad za kalom delavnica o orienteeringu, ob 20. uri pa nastop otrok KD Slovan in harmonikarja Sebastjana Pečarja ter veseloigra (u)TRI(N)KI v izvedbi KUD Grešni kozli, ki bo nastopilo tudi jutri zvečer ob 20. uri pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Štivanu v okviru kresovanja, ki ga prireja društvo Timava. Že danes pa bo v novi cerkvi v Štivanu ob 9.30 maša s procesijo ob prazniku sv. Janeza Krstnika. Prav tako bo kresovanje tudi v Križu v okviru Kriškega tedna, ko bo v Sirkovem domu ob 20.30 koncert kvinteta Trobi-NOVA, ki mu bo pri Procesiji sledil kres. Kres bo ob 21. uri zagorel tudi na Pi-kelcu na Opčinah, kjer ga kot vsako leto prireja Sklad Mitja Čuk v sodelovanju z vaškimi zbori. Svetoivanski kres bo tudi v Gabrovcu, kjer nanj vabi SKD Drago Bojan. Zbirališče bo ob 20.30 »pr Gropoti«. Kresovanje bo od 21. ure dalje tudi pri Kalu v Šempolaju v priredbi SKD Vigred, medtem ko bodo v prostorih SKD Barkovlje v Ul. Bonafata 6 jutri od 9.30 dalje izdelovali svetoivanske venčke.
Kres bo jutri zagorel tudi na Stadionu prvi maj pri Sv. Ivanu, kjer bo v organizaciji SKD Slavko Škamperle in ŠZ Bor ob 20.45 stekel kulturni spored s šolskimi otroki, društveno igralsko skupino, plesalci hip-hopa, plesnim kolektivom Vrtojba-Trst in harmonikarjem Dušanom Kovačem. Še prej, ob 20. uri, pa krajevna slovenska verska skupnost vabi k tradicionalni maši v stari cerkvici v Ul. Ca-pofonte, medtem ko bo danes pri Sv. Ivanu ob 9. uri svetoivanska procesija, ki ji bo v domači cerkvi sledila skupna maša. Prihodnjo nedeljo, 29. junija, pa društvo Marij Kogoj vabi na koncert, ki ga bosta v svetoivanski cerkvi ob 20.30 oblikovala DPZ Kraški slavček-Krasje in harfistka Paola Gregorič. Ob prazniku sv. Ivana pa bo jutri na območju Trga Volontari Giuliani in Akvedota od 16.30 stekla srečanja, delavnice in predstave v znamenju likovnega ustvarjanja, gledališča glasbe in plesa, ki ju prirejata združenji Il Ponte in Proloco Sv. Ivan-Kolonja.
Manu Chao pri Briščikih: prodali že 10.000 vstopnic!
Koncert Manu Chaa v petek, 27. junija, pri Briščikih bo zagotovo eden največjih glasbenih praznikov letošnjega tržaškega poletja in največji koncertni dogodek na Krasu. Do sedaj so organizatorji Drugemuzike prodali 10.000 vstopnic, dodatne vstopnice pa so še na voljo. Prodaja vstopnic (20 evrov) poteka na Tic-ketone.it, na prodajnih mestih Ticketone (seznam je objavljen na spletni strani www.azalea.it) in v mednarodnih mrežah Eventim.si, Eventim.hr in OeTicket.com. Francosko-španski kantavtor, eden najbolj vplivnih in socialno angažiranih v svetovnem merilu, priljubljen po vsem svetu, bo nastopil s svojim najnovejšim projektom La Ventura. Prireditveni prostor bodo odprli ob 15. uri, ko bo začel sprejemati na tisoče gledalcev vseh starosti iz vse Italije in Evrope. Koncerti se bodo pričeli ob 17. uri z nastopom spremnih skupin Elvis Jackson in Playa Desnuda.
Obiskovalci, ki bodo prišli iz mestnega središča, se bodo lahko izognili prometu, saj so organizatorji poskrbeli za avtobusni prevoz (cena povratne vozovnice je 5 evrov) izpred železniške postaje v Trstu.
Na Opčinah Veselo poletje pri Veseli pomladi
Petje v več jezikih v kombinaciji z ustvarjalnimi delavnicami in s sproščenimi trenutki igranja so vsebine glasbene delavnice za osnovnošolce, ki jo prireja Slovensko otroško in mladinsko pevsko društvo Vesela pomlad na Opčinah. Veselo poletje pri Veseli pomladi je naslov poletnega tedna za otroke, ki se bo odvijal od 30. junija do 4. julija v prostorih Fin-žgarjevega doma, vodila pa ga bosta glasbena pedagoga in solopevca Goran Ruzzier in Regina Parente. Otroci bodo peli, igrali, risali v raznolikem programu, kjer bo izvajanje in poslušanje glasbe vezna nit vseh dejavnosti. Delavnica se bo zaključila z nastopom udeležencev in razstavo njihovih izdelkov. Zainteresirani bodo lahko zbirali med kratkim urnikom (od 8.30 do 13.30 z malico) in celodnevnim urnikom (od 8.30 do 16. ure z malico in kosilom). Za informacije in rezervacije sta na voljo telefonska številka 328 363 56 26 in e-mail goranruz@gmail.com.
Posvet o paktu stabilnosti
Tržaška konfederacija obrtnikov ter malih in srednjih podjetnikov CNA prireja jutri v veliki dvorani Trgovinske zbornice ob 9.30 posvet na temo Pakt stabilnosti: posledice in perspektive za zakup del in storitev.
Srečanje Cisl o reformah
Deželni sindikat Cisl prireja jutri v hotelu Savoia ob 10. uri okroglo mizo o institucionalnih reformah in skupnem javnem delovnem sektorju (comparto unico).
Predstavitev knjige v Ubiku
V	knjigarni Ubik na Borznem trgu 15 bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo Valentine Musmeci Un anno col baio. Z avtorico se bo pogovarjal novinar in pisatelj Pietro Spirito.
Štramar: v torek praznovanje sv. Ivana
Verniki iz Žavelj in Štramarja vabijo na praznovanje sv. Ivana v torek, 24. junija. Sv. maša bo ob 20. uri pred cerkvijo. Mašo bo daroval g. Klemen Zalar. Pel bo pevski zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Race. Sledilo bo tradicionalno prijateljsko druženje pred cervijo.
Poletni kampusi v muzeju Revoltella
V	muzeju Revoltella prirejajo poletne kampuse na temo Tedni v barvah, namenjene otrokom od 5. do 10. leta starosti, ki jih bosta vodili vzgojiteljici Barbara Coslovich in Serena Paganini, ki sta tudi izvedenki v muzejski didaktiki in bosta otrokom preko igre približala svet sodobne umetnosti. Kampusi bodo potekali od ponedeljka do petka v sledečih tednih: od 23. do 27. junija, od 7. do 11. ter od 21. do 25. julija ter od 4. do 8. avgusta od 8.30 oz. 9. ure do 12.30 oz. 14.30. Dejavnosti bodo potekale v muzeju, vsaka skupina pa bo štela največ 12 otrok. Vpisnina znaša 115 evrov za ves teden in 25 evrov za en dopoldan, pri čemer je mogoče izbrati tudi samo en dan ali več dni oz. en teden ali več tednov. Malico sredi dopoldneva bo nudil muzej, medtem ko bodo morali otroci, ki bodo ostali v muzeju tudi po 12.30, imeti pri sebi kosilo iz nahrbtnika, ki jim ga bodo morale preskrbeti družine. Za informacije in prijave sta na voljo vzgojiteljici Barbara Coslovich (mobitel 349-1997159) in Serena Paganini (mobitel 340-2479963) ter naslov elektronske pošte didatti-ca_revoltella@comune.trieste.it.
8
Nedelja, 22. junija 2014
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
col - V nabito polnem Kulturnem domu
Prireditev in brošura v počastitev pomembnih obletnic šole Gradnik
Utrinek s posrečene zaključne prireditve
V prvi polovici junija so se od letošnjega šolskega leta poslovili tudi učenci Osnovne šole Alojza Gradnika na Co-lu. Tokrat je imela zaključna prireditev posebno slovesen pečat, saj je letošnje šolsko leto na potekalo v znamenju dveh pomembnih obletnic in sicer 140-letnice začetkov šolstva na Repentabru in 40-letnice poimenovanja šole po pesniku iz Goriških Brd. Prireditev v nabito polnem Kulturnem domu na Colu se je pričela z uprizoritvijo igre Najlepša beseda, v kateri so nastopili učenci, ki so v popoldanskih urah obiskovali šolski gledališki krožek pod mentorstvom domačinke Maruške Guštin. Mladi ljubitelji gledališke umetnosti so se v svojih vlogah odlično odrezali in se na odru kretali suvereno in brez treme. Občinstvo v dvorani je lahko takoj opazilo, da je režiserka posebno skrb
posvetila jezikovno izbrušeni odrski govorici in lepi, izpiljeni dikciji. K uspehu predstave je pripomogla tudi domišljeno izdelana scenografija, za kar gre zasluga učencem, prizadevnemu učnemu osebju in šolskima sodelavcema.
V drugem delu večera je predsednica Združenja staršev Elizabeta Stopar spregovorila o tem, kako je prav na pobudo Združenja nastala zajetna in slikovno bogata brošura z naslovom Šola na Repentabru nekoč in danes, ki jo je napisala Tanja Škabar. Avtorica je v svojem daljšem posegu orisala vsebino omenjene publikacije in podala izčrpen prerez skozi zgodovino šolstva na Repentabru. Zaustavila se je ob najpomembnejših prelomnicah in podčrtala, da se je za obstoj in ohranitev tamkajšnje šole že od nekdaj, tudi v najtežjih časih raznarodovalne fa-
fotodamj@n
šistične politike, zelo zavzemalo napredno in narodnozavedno krajevno prebivalstvo. Poudariti gre tudi, da je bila šola vedno tesno vpeta v družbeno dogajanje v občini in to dragoceno povezanost z okoljem ohranja še danes, saj aktivno sodeluje z vsemi vaškimi društvi in organizacijami, poleg tega pa se ponaša tudi s kakovostno in razvejano vzgojno-iz-obraževalno ponudbo.
Šolska prireditev v počastitev dveh častitljivih jubilejev se je zaključila z ubranim petjem šolskega zborčka in z iskrenim voščilom, da bi osnovna šola na Repentabru tudi v bodoče krepila in utrjevala vezi s kulturnim prostorom, v katerem deluje, in se razvijala v korist domače in širše slovenske narodne skupnosti v zamejstvu.
Ines Škabar
osnovnošolci - Ob koncu pouka
Izlet v Ricmanje
Skupna pobuda učencev slovenskih šol iz Škednja in od Sv. Jakoba
Učenci osnovne šole Ivana Grbca - Marice Gregorič Stepančič v Škednju in učenci 1. in 2. razreda Josipa Ribičiča - Karla Široka pri Sv. Jakobu smo šolsko leto zaključili s skupno poučno ekskurzijo.
V torek, 9. junija, predzadnji dan pouka, smo veselo stopili na šo-labus in se odpeljali v Ricmanje. V Etnografskem muzeju sta nas čakala ravnatelj Marijan Kravos in Silvana Dobrilla, katerima se iskreno zahvaljujemo za sprejem in razpoložljivost. Skupaj smo si ogledali muzej in odkrili, kako so nekoč živeli v
Ricmanjah, katere poklice so opravljali in s katerim orodjem so si pomagali pri delu. V pritličju smo videli staro kuhinjo z jedilnim priborom in kmečko ter obrtniško orodje čevljarjev, pekov, zidarjev, krojačev, mizarjev, kovačev. V zgornjih prostorih pa smo si ogledali zbirko cerkvenih pripomočkov in plaščev.
Pred cerkvijo Sv. Jožefa smo se nastavili fotografu za spominsko sliko, potem smo šli na sprehod in si ogledali stara korita in pralnico. Pogasili smo žejo in se ohladili s svežo vodo ter se odpeljali v šolo. (N. D.)
stadion 1. maj - Gibalna vzgoja
Ciciolimpiada
Malčki iz otroških vrtcev Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu
Otroci vrtcev Piki Jakob, Jakob Uk-mar in vrtca Škedenj Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu so se v petek, 30. maja, združili na skupni Ciciolimpiadi v balonu športne šole BOR. Nastop, v sklopu ravnateljskega projekta Mali sonček, je zabeležil zaključek nalog gibalne vzgoje, ki so si jih zadale vzgojiteljice, da bi otroci razvili oz. pridobili ustrezne gibalne sposobnosti in spretnosti.
V tem duhu so med šolskim letom spoznali tudi pomen in vpliv prehrane, ustne higiene in gibanja na zdravje oz. na dobro počutje posameznika.
Prvo srečanje na Stadionu 1. maj se
je odvijalo v mesecu oktobru, ko so se otroci veselili skupnih gibalnih iger z Bi-serko Cesar. Drugo srečanje ali Cicio-limpiada pa je resnično zaživela z izvajanjem programa, ki je predvideval skupno korakanje v taktu, ljudski ples za vsak vrtec posebej in vadbe otrok po postajah (dve vaji za vsako starostno skupino).
Otroke sta bodrila in spodbujala člana športne šole BOR Rado Šušteršič in Mitja Kalc, ki sta otrokom razdelila kolajne - zlata sončka. Otroški živžav se je zaključil s petjem skupne himne Kaj vse znamo.
Vzgojiteljice OV Piki Jakob
šempolaj - Za zaključek enourna glasbena predstava
V edinstvenem vrtcu se je letos zabaval tudi Medvedek Gaj
Na zaključni prireditvi se je zbralo veliko ljudi
m. emili
Zaživel je Cirkus Lonjer
V Lonjerju je bilo v petek, 13. junija, veliko veselje, saj sta vzgojiteljici pripravili zaključno prireditev v Kul-turno-športnem centru. Tokrat je bil na vrsti »Cirkus Lonjer« in otroci so pripravili pravo cirkuško veselje. Napovedovalka je sproti predstavljala nastopajoče: pa-jacke, ki so s svojimi šalami ogreli publiko. Divje živali: zebro, žirafo, tigra in leva s svojim krotilcem in še čarodeja z zajčkom v klobuku, akrobatke, najmočnejšega moža, pa baletke.
Glasbeni del je spremljal Aljoša Saksida, kateremu se prav lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi vsem v društvu »Lonjer Katinara« saj so nam vedno na razpolago in nam nudijo prostore kadarkoli jih potrebu-jemo.Nazadnje gre naša hvaležnost staršem, ki nas podpirajo in so pripravili zaključno družabnost. Rosanni in nama pa: HIP HIP HURA! za vložen trud. (Masara)
Nevihtni oblaki in grmenje niso skazili razpoloženja staršev, nonotov in sorodnikov, ki so se v petek, 13. junija, v poznih popoldanskih urah zbrali na zaključni prireditvi pod šempolajskim otroškim vrtcem. Otroci so ob glasbeni spremljavi priljubljenega Aljoše Sakside uprizorili izvirno glasbeno igrico o Medvedku Gaju, ki z Gozdno mravljico, Polžem, Risom in Divjim petelinom pomaga Kresničku iskati izgubljeno lučko v prostranih snežniških gozdovih. Pomagala jim je kopica gozdnih palčkov in vil, tako da je Medvedku Gaju na koncu le uspelo, tudi ponoči v soju Kresničkove lučke, brati povest o Martinu Krpanu ...
Enourna zahtevna glasbena predstava se je zaključila s slovesno podelitvijo diplom petim veličkom, ki septembra vstopajo v prvi razred osnovne šole in so prepustili čuvanje edinstvenega šempolajskega vrtca devetim sredinčkom in razposajenim malčkom.
Zahvala za ves trud in požrtvovalnost gre seveda izrednim učiteljicam, An-drejki, Ingrid in Silvi, ki so tudi v letošnjem šolskem letu obogatile naše malčke z znanjem in ročno spretnostjo ter budile vedoželjnost in ustvarjalnost, katerih pa ni še konec, saj se - s straši in seveda učiteljicami - ta konec tedna mudijo na dvodnevnem izletu v Kočevskem gozdu pri pravem Medvedku Gaju.
Dober vrtec pa sloni tudi na skrbnosti in prijaznosti pomočnic, Klarise in Elene, ki botrujeta, da deluje šempolajski vrtec ne le kot predšolska ustanova, temveč kot velika ubrana družina. (Z.P.)
/
TRST
Nedelja, 22. junija 2014
1 1
DOLINA - OŠ Prežihov Voranc
Zanimiv in okusen »kmetijski dan«
Učenci dolinske osnovne šole Prežihov Voranc smo bili v torek, 27. maja, na šolskem izletu. Obiskali smo didaktično kmetijo Gelindo dei Ma-gredi v Vivaru. Odpotovali smo izpred občinske telovadnice. Vozili smo se z avtobusom. Ko smo dospeli do kmetije, nas je sprejel prijazen gospod po imenu Donatello. Najprej nam je ponudil zdravo malico. Povedal nam je, da moramo najprej povohati sok in sami razumeti iz katerega sadja je sestavljen. Razumeli smo, da je bil jabolčni sok. Nato smo popili sok in jedli sadno sladico, ki je bila zelo dobra. Po malici smo se odpravili na ogled kmetije. Obiskali smo dišave in povr-tnine v toplih gredah. Videli smo tudi razne domače živali: zajčke, kokoši,
Včeraj danes
U Kino
Danes, NEDELJA, 22. junija 2014
AHAC
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.43 - Luna vzide ob 2.05 in zatone ob 16.12.
Jutri, PONEDELJEK, 23. junija 2014
KRESNICA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,5 stopinje C, zračni tlak 1013,1 mb ustaljen, vlaga 40-odstotna, veter 6 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,2 stopinje C.
OKLICI: Jan Grgič in Karin Mezgec, Riccardo Pedretti in Annamaria Ago-sti, Luca Fragiacomo in Elena Giro, Diego Vižintin in Sabina Fermo, Marco Knezevich in Adriana Bonu, Daniele Pintaudi in Sonia Perko, Fabio Balestri in Annamaria Autiero, Andrea Milic in Katia Pizzamus, Luca Piras in Filippa Nardiello, Gianluigi Di Vito in Bojana Lukic, Aldo Lomuscio in Barbara Cristante, Nicola Arnone in Monica Roiaz, Stefan Gradinaru in Ste-fania Sincovich Andrei, Ndipenoch Agbornkie in Liliane Taboko Ebai, Marco Milos in Annalisa Longhi, Al-bano Regolin in Barbara Zuppini, Daniele Stradi in Alice Zagar, Ottavio Scrigner in Vesela Radetic, Giorgio Pisani in Giuliana Knez, Roberto Saxi-da in Francesca Eramo, Eddy Manzan in Ivana Petrošic, Arturo Pucillo in Lara Verdoglia, Edoardo Marega in Cristina Bibalo, Fabrizio Ribarich in Mic-hela Di Lauro, Luigi De Rosa in Rita Ilenia De Pace.
SVETOIVANSKI VEČERI
Nedelja 22. Junij: gledališki večer
s predstavo »OnaOn« - igrata Patrizia Jurinčič in Lovro Finžgar -dvorišče društvenega bara ob 21 h
Ponedeljek 23. Junij: kulturni večer z MPZ Fantje pod Latnikom
in otroško jazz-baletno skupino SKD France Prešeren -
sledi prižig Kresa - na Jami ob 20.30
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
petelinčke, purane, osličke, ovce, koze, konje, krave.
Najdlje smo se ustavili pri konjih. Povedali so nam, kako moramo ravnati s konji. Jahali smo tudi dva konjička Sprissa in Beatrice. Vozili smo se tudi s kočijo. Vsak izmed nas je tudi poskusil voditi kočijo, ki jo je vlekel konj po imenu Grigio. Nato smo šli na kosilo. Jedli smo obilne in okusne jedi. Po kosilu je začelo deževati, zato smo se odpravili k stojnici in kupili nekaj domačih proizvodov. Spravili smo se na avtobus in odpotovali proti domu. Na našem »kmetijskem dnevu« je bilo zelo lepo. Spoznali smo veliko zanimivosti o kmečkem življenju, se zabavali in jedli zelo okusne jedi.
Učenci 4. razreda OŠ P. Voranca
THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 20.00, 22.00 »Apartment 1303 - La paura ha inizio«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »Il magico mondo di Oz«; 15.00, 17.20, 19.40 »Edge of tomorrow - Senza domani«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Tutte contro lui«; 16.20, 19.00, 21.40 »Jersey boys«; 19.00, 21.20 »Per un pugno di dollari«; 22.00 »X Men - Giorni di un futuro pas-sato«; 16.00, 18.05 »300 - L'alba di un impero«; 16.30, 19.00, 21.30 »Godzilla«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.00 »Disney's Maleficent«; 20.15, 22.00 »Sexi shop«; Dvorana 2: 16.20 »Il magico mondo di Oz«; 18.00, 20.10, 22.00 »Alabama Monroe - Una storia d'amore«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Jersey boys«; Dvorana
4: 16.00, 17.50, 20.00, 22.10 »Tutte
contro lui«; Dvorana 5: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Le week-end«.
peč na drva TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA
pizzeria - bar - gostilna
»VETO»
DEBEN JAK NADA sne
OPČINE
Proseška ulica 35 Tel. 040.211629
ob torkih zaprto
Društvena. Gostilna
SRBSKE SPECIAL1TETE IN TIPIČNE KRAŠKE JEDI
Gabrovec, 24 - Tel. 040 229168
URNIK:
torek - nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto.
S Izleti
AMBASCIATORI - 16.20, 18.00, 19.50, 21.45 »Per un pugno di dollari«.
ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.00, 21.45 »La montagna sacra«; 16.00, 20.00 »Ritual«.
FELLINI - 16.45, 21.00 »3 Days to kill«; 18.45 »The Congress«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.15, 22.00 »Synecdoche, New York«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 20.00, 21.30 »Jersey boys«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.20, 22.15 »Le week-end«.
KOPER - PLANET TUŠ - 19.40 »9 mesecev šoka«; 15.10, 16.00 »Hiša velikega čarodeja«; 14.10 »Hiša velikega čarodeja 3D«; 14.00, 16.10, 17.50 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 14.30, 16.40, 19.00 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.10, 20.30 »Kako ne umreti na Zahodu«; 17.30 »Možje X - Dnevi prihodnje preteklosti«; 19.50 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 17.40, 20.00 »Sosedi«; 18.20, 20.15 »Zloho-tnica 3D«; 14.15, 16.10 »Zlohotnica«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Na robu jutrišnjega dne«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45 »X-Men - Giorni di un futuro passa-to«; 16.30, 18.10 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 21.30, 22.15 »Tutte contro lui«; 20.00, 22.00 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 16.30 »Goool!«; 18.10, 20.05 »Song'e Napule«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.30, 22.00 »Disney's Maleficent«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
KLUB PRIJATELJSTVA IN VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino, z ogledom Kobarida (Muzej I. svet. vojne) in Tolmina, v četrtek, 26. junija, z odhodom s Trsta in možnostjo postanka v Gorici. Info in vpis na tel. 040-225468, 347-1444057 (Vera).
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Sv. Višarje in Belopeška jezera, ki bo v sredo, 2. julija. Info in vpis na tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431, najkasneje do 30. junija.
SPDT vabi člane na srečanje s pobratenim društvom Integral v soboto, 5. in nedeljo, 6. julija, na Planini pri Jezeru. Tržaški planinci se bodo na srečanje podali z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi. Nujna je prijava do ponedeljka, 30. junija, na tel. št. 040-635627 (uradi ZSŠDI, pon.-pet. 8.00-14.00) ali na m.per-tot@libero.it ter f.starec@gmail.com.
postaría at pint
-sWir TIPIČNE DEŽELNE IN KRAŠKE JEC
KRAŠKE JEDI VEDNO ODPRTI - OD JUNIJA DALJE TUDI ZVEČER
Božje polje, 14 - Zgonik (TS) - Tel.: 040 225324 - Fax: 040 225358
ZGONIK 3/A
||U |j Tel. 040.229123 iOSTILN A C UST IM www. gustintrattoria.com/info@gustintrattoria.com ^ domača kuhinja pizza iz krušne peči
ñ
AcegasAps
Société del Gruppo Hera
comune di trieste
Kam z odpadki?
Da bi izboljšali ločeno zbiranje in zajezili pojav divjega odlaganja kosovnih odpadkov ob cestah, bomo v naslednjih sobotah od 10. do 18. ure uredili potujoče zbirne centre na različnih lokacijah.
28. JUNIJ
Območje parkirišča ob Rižarni pri Sveti Soboti (dostop iz ulice Rio Primario)
5. JULIJ
Sedež Civilne zaščite (bivši rekreacijski center) Križ
KOSOVNI ODPADKI pohištvo, žimnice, obešalniki, lestenci, smuči, kovinske police in mreže, lonci, pločevinke, kante, železni predmeti
BELA TEHNIKA IN ELEKTRONIKA hladilniki, pralni stroji, sesalniki, TV-ji, radio sprejemniki, računalniki, grelci vode
ZELENI 0DRE2 trava, Ustje, veje, odpadki rastlinskega izvora STEKLENE ŠIPE okensko steklo, ogledala
NEVARNI ODPADK laki, barve, neuporabljena topila, uporabUena olja PNEVMATIKE IN SVINČENI AKUMULATORJI (avtomobilske baterije)
10
Nedelja, 22. junija 2014
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom in prijateljem za tako veliko udeležbo ob mojem prazniku.
Elvira Slavec
Tanja Peric
je uspešno opravila doktorski zagovor iz veterinarskih ved. Čestitamo ji za pomemben dosežek!
Teti in stric z družinami
Na univerzi v Bologni je
Tanja Peric
opravila doktorsko dizertacijo iz veterinarskih ved in prejela naziv '"doctor europaeus". Čestitamo in želimo še nadaljnjih uspehov.
Starši in brat Erik
H Čestitke
ERIKA bo jutri praznovala 40 let. Mala Martina ji želi vse najboljše in pošilja koš poljubčkov. Čestitki se pridružujejo mož Bruno, mama Norma in tast Giorgio.
V Barkovljah se gospod SAN-DRIN FURLAN veseli, saj okroglo obletnico slavi. Še nešteto takih srečnih dni mu družina Korsič in Mar-comagno želi.
9 Šolske vesti
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od t. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) 22. maja, objavljen odlok o obnovitvi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Rok za predstavitev vlog zapade v ponedeljek, 23. junija. Obrazec in rok za telematsko predstavitev modela B (izbira pokrajine in šol), ki ga morajo izpolniti bodisi kandidati, ki so v pokrajinskih lestvicah, bodisi oni, ki so samo v zavodskih lestvicah, bosta objavljena v kratkem. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE vljudno vabi v torek, 24. junija, ob t0. uri v Kettejevo dvorano na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 12-14, kjer bo predstavitev dveh didaktičnih kompletov za osnovne šole, ki sta izšla v letošnjem š.l., in sicer: Zzz.zgo.zem.3.r. - zgodovina, zemljepis in še kaj... in Živali in rastline - izrežimo, lepimo, bar-vajmo, dopolnjujmo, raziskujmo, skupaj spoznavajmo naravo. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovela, od t. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice (športno, gledališko, jezikovno). Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it.
□ Obvestila
OBČINA REPENTABOR - -
POLETNI CENTRI V DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVELA: nadaljujemo z vpisi otrok v poletna središča. Namenjena so otrokom, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST KONTOVEL vabi na slovesnost Sv. Rešnjega Telesa in Krvi. Danes, 22. junija, ob 8.30 v župnijski cerkvi slovesna ev-haristija. Sledi procesija po vaških ulicah. Ob slabem vremenu procesija odpade.
OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s Pokrajino Trst, vabi na repenski Plač na občinski praznik. Danes, 22. junija, ob 11.00 »Pohod po poti kraških kalov«; ob 18.00 nastop srbske folklorne skupine kulturnega društva »Pontes-Mostovi« iz Trsta; ob 19.00 ples z ansamblom »Kraški kvintet«. Ob priliki odprti kioski in osmice.
SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 23. junija, ob 21. uri v drugem sklicanju v prostore Srenjske hiše v Gročani.
FOTOVIDEO TRST80 organizira v sklopu Artedna »Fotografski/video tečaj za začetnike«. Pričetek v ponedeljek, 23. junija, ob 19. uri v prostorih društva v Lonjerju. Info in urnike dobite na www.trst80.com ali na tel. št. 3294128363 (Marko). Vabljeni!
JK ČUPA IN ZSŠDI organizirata jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Namenjeni so osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati. Spored: od 23. do 27. junija; od 30. junija do 4. julija; od 7. do tt. julija; od 14. do t8. julija; od 2t. do 25. julija; od 28. julija do t. avgusta; od 4. do 8. avgusta. Info in vpis ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do t3. ure, ob sobotah od t6. do t8. ure na sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858, info@yccupa.org in na www.yccupa.org.
KMEČKA ZVEZA vabi člane glavnega sveta na sejo v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatrio 2.
NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do t3 let! Od 23. junija do 4. julija, organizirajo AŠD Zarja, ŠC Melanie Klein in ZSŠDI. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-t2.00). Info na www.melanie-klein.org ali info@melanieklein.org. Število mest omejeno.
NOGOMETNO DRUŠTVO F.C. PRI-MORJE v sodelovanju z ZSŠDI, organizira na lastnem igrišču kamp za dečke in deklice od 5 do t2 let, od 23. do 28. junija. Otroke bomo sprejemali že ob 8. uri. Dodatne informacije na tel. št. 329-6022707 ali na zuppinrober-to@yahoo.it.
SKD DRAGO BOJAN GABROVEC prireja v ponedeljek, 23. junija, kres Sv. Ivana. Zbirališče ob 20.30 »pr Gro-poti«. Toplo vabljeni!
SPDT organizira od 23. do 28. junija planinsko šolo na Planini pri Jezeru, ki je namenjena dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol. Vpis na mladin-ski@spdt.org. Informacije: 338-49t3458 (Franc).
V KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bomo izdelovali venčke Sv. Ivana v ponedeljek, 23. junija, od 9.30 dalje. Kdor se srečanja udeleži, naj prinese s seboj škarje in primerno cvetje.
ŽUPNIJA SV. JANEZA KRSTNIKA iz Boljunca vljudno vabi častilce moža, o katerem je Jezus dejal, da ni večjega rojenega iz žene, k slovesni sv. maši v torek, 24. junija, ob 20. uri v domačo cerkev. Somaševanje bo vodil upokojeni tržaški škof, Msgr. Evgen Ravignani.
NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
sklicuje redni občni zbor v torek, 24. junija, ob 9. uri v prvem in v sredo, 25. junija, ob t8. uri v drugem sklicanju, Ul. Sv. Frančiška 20.
v sodelovanju s

OBČINSKI PRAZNIK REPEN
NEDELJA, 22. JUNIJ 2014
Od 10.00 do 24.00 bodo svoje dobrote nudile domače osmice
Od 18.00 do 24.00 bo deloval kiosk na repenskem placu
11.00 Pohod po POTI KRAŠKIH KALOV Zbirališče ob 10.45 na repenskem placu
18.00 Nastop srbske folklorne skupine kulturnega društva
"PONTES-MOSTOVI" iz Trsta 19.00 PLES Z ANSAMBLOM "KRAŠKI KVINTET"
V GALERIJI KRAŠKE HIŠE STOJAN KEBLER - Fotografska razstava
Nedelja, 22. junij 2014 od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 22.00_
RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal v torek, 24. junija, ob 20.30 v dvorani Zadružne Kraške Banke, Ul. Ricreatorio 2.
SPLOŠNO KMETIJSTVO: t50-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije (od tehnik gojenja, obdelovanja zemlje ter mehanskega ali ročnega gojenja izdelkov do poznavanja tehnik in vseh zdravstvenih predpisov za predelavo hrane). Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od t8. do 22. ure na Ad Formandumu, Ul. Ginnastica 72. Pri-četek: v torek, 24. junija. Info in prijave na tel. št. 040-566360 ali ts@ad-formandum.org.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 24. junija, ob 20.45 generalka za nastop, ki bo v nedeljo, 29. junija, ob t7.00 na proslavi na Orleku.
GLASBENA MATICA in GuitARS Ter-geste, v sodelovanju z društvom »Festival Kras«, vabita vse otroke osnovnih šol na poletni center »Kitaristi«, ki bo potekal od 30. junija do 4. julija v prostorih KRD Dom Briščiki. Rok prijave do srede, 25. junija. Podrobne info na guitars.tergeste@gmail.com.
KMEČKA ZVEZA prireja sklop tečajev za osebe odgovorne za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil (HACCP). Prvi tečaj namenjen družinskim sodelavcem in osebam, ki pomagajo pri pripravi živil bo v sredo, 25. junija, ob t8. uri. Prijave in ostale info na uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Ghega 2. Tel. št. 040-36294t.
F. C. PRIMORJE obvešča, da je zaradi nepredvidenih problemov občni zbor premeščen na četrtek, 26. junija, ob 20. uri v lastnem krožku. Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
VODENJE AGRITURIZMA: t00-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agritur-izma (od predpisov, do marketinga in tehnik prodaje izdelkov). Posebna pozornost je namenjena pripravi jedi, praktične vaje v kuhinji in higienskim predpisom ter psihologiji prodaje. Tečaj bo ob torkih in četrtkih od t8. do 22. ure na Ad For-mandumu, Ul. Ginnastica 72. Priče-tek: v četrtek, 26. junija. Info in vpisi na tel. št. 040-566360 ali ts@ad-formandum.org.
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do petka, 27. junija, potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (pon.-pet. 10.00-13.00) vpisovanja v občinski športni center (kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z AŠD Breg) za otroke od 3 do t4 let, ki se bo odvijal od 30. junija do tt. julija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorli-go-dolina.it. Info na tel. št. 040-832928t/239 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it.
VZPI-ANPI, ANED, ANPPIA, ZŽI-UDI Il caffe delle donne, La Mimosa, Ot-tomarzo, CGIL, Sv. Ivan-Kolonja-Odbor za počastitev padlih v osvobodilnem boju, vabijo v soboto, 28. junija, ob tt. uri na počastitev spomina na Almo Vivodo pred spomenikom, Ul. Pindemonte, v spomin na njeno žrtev.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE obvešča da bo tradicionalna sv. maša za vse žrtve vojn v Rižarni v nedeljo, 29. junija, ob t6. uri. Pel bo Združeni zbor ZCPZ iz Trsta. Vabljeni!
Sklad Milja Čuk
vabi na
KRES
saddles Moih pirtki ¿L-JI Tato n M ni k i četver» pwbki zbor "Sv.Jsreiej" vpanrtcljflk ¡3 lump 2DH PfrSU» ni L-penshi P*£lt, WHi ilreliiia
Arasflifri uncb UJ-T3iopčfne
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata za mladince od tt do t5 let tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic, ki bodo celote-denski, od t3. do t8. ure. Spored: od 30. junija do 4 julija; od t4. do t8. julija. Info in vpisi na tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-t3.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu, tel. št. 040-299858 ali in-fo@yccupa.org.
NŠK - v Oddelku za mlade bralce do ponedeljka, 30. junija, razstavlja ilustracije svojih knjig Igor Pison. Urnik: pon. in torek 9.00-t3.00; sreda, čet., petek M^-^^.
POLETNA DELAVNICA v organizaciji SKD Vigred, v Šempolaju, za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo bo od ponedeljka, 30. junija, do petka, 4. julija. Prihod od 7.45 do 9.00, odhod ob t3.30. V petek ob t4.00 zaključna prireditev. Vpis lahko oddate v poštnem nabiralniku pri društvenem sedežu-Štalci, ali na taj-nistvo@skd vigred.org, info na tel.št. 380-3584580.
POLETNI CENTER HARMONIJA pri morju: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z društvom potapljačev, organizira poletni center v Grljanu od t4. julija do 8. avgusta za otroke od 8 do t4 let. Vpis do 30. junija, omejeno število mest. Dodatne info in vpis na center.har-monija@gmail.com ali tel. 3357747578.
SOMPD VESELA POMLAD prireja poletno glasbeno delavnico za osnovnošolce »Veselo poletje pri veseli pomladi«, ki bo od 30. junija do 4. julija, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Delavnico vodita glasbena pedagoga Goran Ruzzier in Regina Parente. Info na tel. št. 328-3635626, goran-ruz@gmail.com.
OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom, preko Združenja Genteadriatica Fvg, od torka, t. do petka, 4. julija, od 9.00 do tt.30. Info na tel. št. 333-4784293 ali 040-9882t09.
POLETNO OBREZOVANJE: tečaj traja 6 ur (2 uri teoretičnega dela in uvod v tehnike obrezovanja ter 4 ure praktičnega tečaja na polju, z obrezovanjem v živo sadnih dreves). Uvod bo v torek, t. julija, ob t8. uri na sedežu Ad Formanduma v Trstu. Prijave na tel. 040-566360 ali ts@adforman-dum.org.
JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 2. julija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v telovadnici na Kontovelu.
EKOLOŠKA SOBOTA V KRIŽU na sedežu civilne zaščite - AcegasAps in Rajonski svet za Zahodni kras prirejata potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 5. julija, od t0. do t8. ure.
OMPZ F. BARAGA prisrčno vabi v prijetno družbo oratorija, kjer bo z izkušenimi animatorji veliko zabave, igre, petja, pa tudi krajši izleti in druga presenečenja. Dobrodošli v čim večjem številu otroci zadnjega letnika vrtca, učenci osnovne šole in dijaki nižje srednje šole. Zaželjeni višje-šolci za pomoč animatorjem. Vršil se bo od 7. do tt. julija in od t4. do t8. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do t6.00. Info in vpisi na tel. št. 347-9322t23.
DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v
organizaciji ZSKD in v sodelovanju s
Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemille-nium.com.
KK BOR IN ZSSDI organizirata celodnevni »Košarkarski kamp« na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6 do 14 let, od 1. do 5. septembra. Informacije in vpis: 3406445370 (Karin Malalan) ali karin-malalan@gmail.com.
^ Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 22. junija.
Tel. 040-229439
Id Osmice
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450.
DRUŽINA ZAHAR ima odprto osmico v Borštu št. 58. Tel.: 348-0925022.
PRI STRŠINOVEH na Colu je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št. 328-5669345.
V	MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451.
V	PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943.
Loterija 21. junija 2014
Bari	24	84	28	79	73
Cagliari	67	87	61	39	40
Firence	24	58	80	86	89
Genova	76	50	72	24	47
Milan	70	77	24	89	28
Neapelj	32	50	1	10	60
Palermo	88	56	1	50	70
Rim	25	3	85	20	4
Turin	29	90	62	56	68
Benetke	74	42	10	2	62
Nazionale	7	46	65	69	80
Super Enalotto Št. 74
14 61 69 79 81	85 jolly 32
Nagradni sklad	12.490.862,86 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
1 dobitnik s 5 točkami	259.367,93 €
579 dobitnikov s 4 točkami	452,40 €
22.867 dobitnikov s 3 točkami	22,79 €
Superstar	7
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
5 dobitnikov s 4 točkami	45.240,00 €
141 dobitnikov s 3 točkami	2.279,00 €
2.129 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.906 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
37.265 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Nedelja, 22. junija 2014
1 1
DfwJítfl ííúivrtífcrflf feobndtMMfv
v-abt jutri v Peterli nove dvora nov Doniiettijevi 3.

fW^OVÖf
PRED VOLITVAMI V SLOVENIJI
Gost večera bo katumm&t in sociolog
dr. Bernard Než mah
Začetek ob 20.30
m sagra
športni Dnfl center mil
specialitete
[13 Lekarne
ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN
SLOMŠKOVO DRUŠTVO IZ KRIŽA
vabita na
TEDEN KRIŠKIH ZAVETNIKOV
Sreda, 25. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu blagoslovitev novega mozaika Anice Pahor in otvoritev razstav: »Arhitektura Krasa« in »Dragocenosti nitke«
Sobota, 28. junija, ob 20. uri evharistija
Nedelja, 29. junija, ob 9.30 slovesna evharistija Sledi procesija.
Nedelja, 22. junija 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39, Boljunec.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39 - 040 390898.
Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. junija 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43 - 040 631785.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
0 Prireditve
»SVETO-IVANSKI VEČERI« V BO-LJUNCU: SKD F. Prešeren prireja danes, 22. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara gledališki večer s predstavo »OnaOn«. V ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na Jami kulturni večer z MoPZ Fantje pod Latnikom in otroško jazz-baletno skupino SKD F. Prešeren. Vabljeni!
KD SLOVAN s Padrič organizira pester spored ob Kresovanju: danes, 22. junija, ob 18. uri v parku Zad za kalom delavnica »Kaj je orienteering?«, ob 20. uri nastop otrok KD Slovan in mladega harmonikarja Sebastjana Pečarja, sledi veseloigra KUD »Grešni kozli«, kraška muziKomedija (u)TRI(N)KI; v ponedeljek, 23. junija, ob 17. uri extempore za otroke »Čarovnica na vasi«, ob 21. uri na vaškem trgu nastop MePZ Slovan Skala, sledi nagrajevanje pohoda ter zad za kalom prižig kresa.
DRUŠTVO TIMAVA, MEDJA-VAS, ŠTIVAN vabi na Kresovanje, ki bo v ponedeljek, 23. junija, ob 20. uri pred cerkvijo Sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Program bo obogatila kraška muzikomedija (u)TRI(n)KI, v izvedbi KUDa »Grešni kozli«, ki ga sestavljata Matej Gruden in Iztok Cergol.
DSI vabi v ponedeljek, 23. junija, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na pogovor s kolumnistom in sociologom dr. Bernardom Nežmahom na temo »Pred volitvami v Sloveniji«. Začetek ob 20.30.
SKD VESNA »KRIŠKI TEDEN«: v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 v Sirko-vem domu kvintet »Trobinova«, sledi kres; v torek, 24. junija, ob 20.30 v Ljudskem domu »50. let festivala slovenske tržaške popevke«.
SKD VIGRED vabi v Šempolaj (pri Ka-lu) v ponedeljek, 23. junija, od 21. ure dalje na tradicionalno kresovanje.
SKD ŠKAMPERLE IN Š.Z. BOR prirejata skupno s šolskimi otroci, društveno igralsko skupino, plesalci hip-hopa, plesnim kolektivom Vrtoj-ba-Trst in harmonikarjem Dušanom Kovačem v ponedeljek, 23. junija, ob 20.45 kresovanje na Stadionu 1. maja, Vrdelska cesta 7. Vljudno vabljeni!
VERNIKI IZ ŽAVELJ IN ŠTRAMARJA vabijo na praznovanje Sv. Ivana v torek, 24. junija. Sv. Maša bo ob 20. uri pred cerkvijo. Mašo bo daroval g. Klemen Zahar. Pel bo pevski zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Sledilo bo tradicionalno prijateljsko druženje pred cerkvijo.
KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST in
Slomškovo društvo vabita na »Teden kriških zavetnikov«. V sredo, 25. junija, ob 20.00 v Slomškovem domu blagoslovitev novega mozaika domače umetnice Anice Pahor, otvoritev razstav »Arhitektura Krasa« in »Dragocenosti nitke« (čet., pet., sob. in pon. 17.30-19.30; v nedeljo dopoldne po procesiji). V soboto, 28. junija, Vigilija sv. Petra in Pavla, v župnijski cerkvi ob 20.00 slovesna evha-ristija. V nedeljo, 29. junija, slovesnost sv. Petra in Pavla, ob 9.30 v župnijski cerkvi slovesna evharistija, sledi tradicionalna procesija po vaških ulicah in družabnost. V slučaju neprimernega vremena procesija odpade.
ARTEDEN - predstavitev Pobude 2014 v četrtek, 26. junija, ob 20. uri v ŠKC v Lonjerju. Sodeluje pevski zbor Tončka Čok, pod vodstvom Manuela Purgerja, z namenskim programom. Vabljeni!
SKD GRAD BANI vabi na svetoivanski praznik, na gledališko predstavo »Ona-On«. Igrata Patrizia Jurinčič in Lovro Finžgar, v petek, 27. junija, ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih.
SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA
vabi na 4. Junijski večer v petek, 27. junija, ob 21. uri na Gorici. Koncert narodnozabavne glasbe s skupinama »Fletno« iz Cerknice in »Klapa iz Brega«.
NŠK IN ZSKD - Razstavi Mario Ma-gajna - Evropski fotograf in Razstava portretov slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta, bosta na ogled v atriju Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (Turjaška 1) do sobote, 28. junija. Na ogled bosta vsak dan razen nedelje od 9. do 20. ure, v soboto pa od 9. do 14. ure.
VEČER AFRIŠKIH PLESOV IN TOLKAL v okviru pobude Trebče pod zvezdami, v organizaciji SKD Primorec, bo v soboto, 28. junija, ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Treb-čah. Nastopajo plesalke in glasbeniki društva Associazione Officine Ar-tistiche. V primeru slabega vremena bo pobuda v dvorani Ljudskega doma v Trebčah.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ iz Trsta vabi ob praznovanju farnega zavetnika sv. Ivana na celovečerni koncert DPZ Kraški Slavček - Krasje, ki ga vodi Petra Grassi. Med pavzo nastopa har-fistka Paola Gregoric v nedeljo, 29. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK, v sklopu 110. obletnice delovanja, sporoča, da bo v nedeljo, 29. junija, slavnostni mimohod godb po Proseku.
SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu v četrtek, 3. julija, GodArt (Jure Godler in Tilen Artač); v četrtek, 10. julija, nastopa Mednarodna Operna Akademija iz Križa z gosti iz Rusije; v četrtek, 17. julija, Ja-ri in Jarci, Magic cocktail z Compa-gnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Več info na www.skdtabor.it.
KD SKALA iz Gropade prireja v soboto, 19. julija, v Zadružnem domu Skala v Gropadi koncertno-plesno večerjo s kantavtorjem Igorjem Miko-ličem - Lija (istrski Mlakar). Vpis do 5. julija na tel. št.: 328-3923792 ali 3311711096 (v večernih urah).
S Poslovni oglasi
INDIVIDUALNA BREZPLAČNA PSIHOLOŠKA SVETOVANJA v
sodelovanju s psihoterapevtko dr. Elis Miliani
nudi lekarna Sv. Roka v Nabreži-ni.
Informacije in rezervacije na tel. 040-200121
0 Mali oglasi
DAJEMO v najem popolnoma opremljeno luksuzno mansardo nad železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570.
IŠČEM DELO kot varuška že izkušena z otroki. Klicati na tel. št. 040225068.
IŠČEM knjige za 2. letnik (smer kemija) višje srednje šole Jožef Stefan iz Trsta. Tel. št. 377-4260592.
PODARIM tri majhne mucke, črne barve, rojene 17., in 20. aprila. Za info: 320-1861260.
PRODAM avto fiat panda 900, letnik 1998, v dobrem stanju. Tel. št.: 040824528 ali 320-6436237.
PRODAM diatonično harmoniko znamke prostor, uglašena C-F-B. Ugodna cena. Informacije na tel. št. 328-1271086.
PRODAM slike in portrete maršala Josipa Broza Tita. Tel. št. 3402719034.
VESPA LML Star 125 cc 4t euro 3, 7500 km, letnik 2010, rdeče bordeaux barve, prodam. Tel. št. 3284050924.
VIŠJEŠOLKA pomaga pri pisanju nalog otrokom in mladim do tretje srednje. Tel. št. 338-5450879.
, ^ * POGREBNO PODJETJE
/f
CFtrenutku
žalosti...	...in tradicija
TRŽIČ
OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020
Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov.
ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233
Tel. 345 2355013
Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah
PRIDEMO TUDI NA DOM!
+ Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona
Zdenka Križmančič vd. Marc
Žalostno vest sporočajo
hčerka Magda, sin Rudi, snaha Miranda, vnuki Monika, Martina, Paolo, Peter z družinami in ostalo sorodstvo
Od nje se bomo poslovili v sredo, 25. junija, od 12.30 do 13.30 v mrtvašnici v Ul. Costalunga.
Sledila bo sv. maša v cerkvi v Bazovici nato pa pokop na domačem pokopališču.
Bazovica, 22. junija 2014
Pogrebno podjetje Zimolo
Zadnji pozdrav predragi Zdenki Mirjam in Janko
ZAHVALA
Anica Sancin vd. Sancin
Srčna hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ki ste na katerikoli način počastili njen spomin.
Bruna Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Berto Adamic
Ob izgubi našega dragega se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Svojci
Šempolaj, 22. junija 2014
ZAHVALA
Ivan Počkaj
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami.
Svojci
Repentabor, 22. junija 2014
Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa
ZAHVALA
Marija Zahar vd. Abram
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani in na kakršenkoli način počastili spomin moje mame.
Lučka
Pogrebno podjetje Alabarda
1 2 Nedelja, 22. junija 2014
KULTURA
/
slikarstvo - V četrtek odprli bogato razstavo v palači Attems Petzenstein
Dela Rudolfa Sakside na ogled v rojstni Gorici
Številno občinstvo je v četrtek povsem zapolnilo slavnostno dvorano palače Attems Petzenstein in pozdravilo »vrnitev« Rudolfa Sakside: umetnik se je leta 1913 rodil v hiši, ki stoji nasproti muzejske stavbe, njegov opus, kot je v svojem posegu opozoril profesor Joško Vetrih, pa je že vsaj dvajset let čakal na primerno antolo-ško postavitev.
Kronološko zamišljena razstava se prične v sobi prvega nadstropja, kjer so zbrana ali samo dokumentirana dela iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ko se je Saksida izoblikoval kot slikar pri Tulliu Craliju, nestorju goriških aerofuturistov. Dragocen kamenček v tem mozaiku je tabelna slika Letalca, ki je po skrbnem restavratorskem posegu prvič javno postavljena na ogled. Slogovno se povsem ujema s Cralijevim velikim platnom z vedu-
to Gorice, ki visi na nasprotni steni; identični so prosojni barvni nanosi in dobeseden Cralijev citat je propeler letala. Vemo, da je Saksida skoraj vsa dela iz tega obdobja izgubil med vojno, baje med bombardiranjem. Letalca, ki je kot eden redkih preživel to uničenje, pa je sam slikar obrezal in poslikal na hrbtni strani. Poseg je svojevrsten materialni dokument o poetični cezuri, ki je nastopila z dramatičnimi leti vojne vihre.
Zgodba povojnega ustvarjanja, ki se razpleta v spodnjih sobah palače, se tako začenja v znamenju Spacalovega magičnega realizma, na katerega se cepijo klice italijanske metafizike in evropskega nadrealizma. Gre za jasen odklon od futuri-stičnih izhodišč, ki obenem napeljuje v smer Saksidovega zrelega slikarstva. Po teh prvih povojnih poizkusih, ki so nastali med
Četrtkove otvoritve se je udeležilo veliko
obiskovalcev; desno in spodaj dve izmed razstavljenih Saksidovih del
bumbaca
bivanjem v Kopru, vzklije tolikokrat citirano pravljično obdobje, v katerem nastopajo domišljijske antropomorfne oblike, s slogovnega vidika pa se ponovno javljajo prijemi, značilni za futuristično slikarstvo, predvsem za Fortunata Depera.
Na razstavljenih oljnih slikah srečamo tudi najbolj prepoznavne Saksidove motive, ki jim lahko sledimo skozi daljše obdobje in po svoje otežkočajo bolj točno kronološko razvrstitev del. Tu so motivi otroka oz. črnolase deklice, sove, predvsem tiste, ki je postala prepoznavna »maskota« razstave, papirnatih letal in zmajev ali Eiff-lovega stolpa, ki se navezuje na slikarstvo francoskih iz medvojnih let.
V zadnji sobi so zbrane stvaritve iz osemdesetih let, ko je Saksida premogel dovolj ustvarjalne moči, da je prestopil prag abstrakcije in klasičnega slikarstva
rok glasba - Italijanskega pevca čaka sedem koncertov
Vasco se vrača
Trije koncerti v Rimu, štirje pa v Milanu - V kinu The Space bodo vrteli tudi dokumentarec
Vasco Rossi se vrača. V pričakovanju novega albuma, ki naj bi bil na prodaj novembra, se bo najbolj popularni rock pevec v Italiji številnim oboževalcem predstavil s sedmimi nastopi v živo. Turneja Vasco Live Kom 2014 bo namreč omejena na sedem koncertov v le dveh mestih. Vasco bo začel z Rimom, kjer bo trikrat nastopil na stadionu Olimpico (v sredo, 25. junija, v četrtek, 26. junija in v ponedeljek, 30. junija), nato pa se bo preselil v Milan, kjer bo San Siro napolnil štirikrat zapored (4., 5., 9. in 10. julija). S tem bo izenačil rekord, ki ga je sam postavil pred tremi leti, ko je ravno tako kar štiri večere razprodal milanski stadion. Vasco se z dnevnimi treningi tudi s fizičnega vidika vneto pripravlja na koncerte, saj želi po zdravstvenih težavah, ki so ga v zadnjih letih pogojevale in omejevale, znova navdušiti svoje številne privržence.
Tudi kinodvorane The Space Cinema se bodo poklonile Vascu in bodo od 7. do 9. julija predvajale dokumentarec o Vascu »Que-sta storia qua«, ki so ga leta 2011 predstavili na beneškem filmskem festivalu.
Vasco Rossi je kot rečeno že na delu z novim albumom, ki naj bi
Vasco Rossi
catalano
vseboval tudi zadnji uspešnici, ki ju je pevec iz Emilije že objavil; prvo oktobra lani (Cambia-menti), drugo pa aprila (Dannate nuvole), ki sta se seveda takoj prebili na vrh najbolj poslušanih pesmi na apeninskem polotoku.
Pred začetkom turneje je roker iz Zocce napovedal kar nekaj novosti, začenši s sestavo benda, ki bo Vasca spremljal na odru. Po dolgih letih mu ne bo več ob strani kitarist Maurizio Solieri, s katerim sta se v zadnjih letih nekajkrat sprla tudi preko medijev. Stari obrazi so basist Claudio Golinelli, kitarist Steff
Burns, Alberto Rocchetti na klavirju, saksofonist Andrea Innesto, Frank Nemola na trobenti ter vo-kalistka Chiara Moroni, medtem ko novost predstavljata Vince Pastano na akustični kitari in Will Hunt na tolkalih. Obenem je Vasco napovedal, da bo na koncertu cel kup presenečenj, tako pri aranžmaju nekaterih njegovih uspešnic kot prav pri izbiri pesmi. Tako bomo letos na koncertih poslušali nekatere pesmi, ki jih Vasco že vrsto let ni prepeval v živo. Seveda je njegov repertoar uspešnic tako obširen, da bo gotovo izpadel kak hit, ki marsikomu veliko pomeni. Vasco in njegovi oboževalci imajo namreč nek poseben odnos, saj so nekatere uspešnice zaznamovale pomembne trenutke v življenju vsakogar. Pesmi, kot sta na primer Siamo solo noi ali Vita spe-ricolata, so postale himna cele generacije mladih, ki so živeli podobno kot Vasco.
Za vse koncerte je na voljo še nekaj vstopnic (na prodajnih mestih ticketOne in na spletni strani www.ticketone.it): za milanske koncerte le na najbolj obrobnih mestih, medtem ko so za rimske koncerte razpoložljive tudi vstopnice za tribune z boljšo vidljivostjo oziroma za stojišča. (I.F.)
ter se prvenstveno izražal z lepljenkami in polimateričnimi deli.
Razstava, na kateri so poleg slik na ogled še grafike, risbe, fotografije, kratko-metražni avtorski film in različni dokumenti,
ponuja tudi druge interpretativne ključe. Eden takih je, recimo, Saksidovo delovanje na področju uporabne umetnosti, ki se vleče skozi celo njegovo ustvarjalno življenje. Prve reklamne plakate je oblikoval kot projektant v goriškem turističnem uradu. Prvič sta na ogled osnutek za praznik češenj in plakat vojnega turizma iz tridesetih let, oba iz avtorjeve zapuščine, v veži palače pa sprejmejo obiskovalca prav tako doslej neznani plakati iz prvega povojnega desetletja, ki so jih dali na posodo zasebniki, Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane in Univerzitetna knjižnica iz Maribora.
Drobni tiski, kot so razglednice, voščilnice, knjige ali stran prvega slovenskega fotoromana, so zbrani v vitrinah. Pomemben doprinos k ovrednotenju Saksi-dovega dela bo vsekakor monografija s katalogom vseh doslej evidentiranih del: teh je približno 250. Publikacija naj bi izšla pred zaključkom goriške razstave.
Saša Quinzi
sežana - V petek ulično-gledališki festival
Pester spored letošnje Ane Desetnice
Kosovelov dom Sežana, Mladinski center Podlaga, Klub študentov Sežana in Občina Sežana tudi letos obljubljajo pestro kulturno poletje. Že v petek, 27. junija, bo Sežano obarval projekt Ana Desetnica-Tkanina mesta. Pred ploščadjo Kosovelovega doma in amfiteatrom (v primeru slabega vremena v Srednji dvorani Kosovelovega doma) se bodo zvrstili številni kulturni, glasbeni, plesni dogodki.
Festival Ana Desetnica, ki je lani potekal na sežanskih ulicah pod imenom »KUL-Tulice«, je priznani mednarodni ulično-gle-dališki festival. Rdeča nit bo letos predvsem povezovanje oziroma prepletanje ljudi, izkušenj in organizacij. Od 15. ure dalje bodo na ploščadi pred Mladinskim centrom Podlaga
»izmenjevalnica« oblačil, igrač in knjig, milni mehurčki, stojnice s predstavitvami mladinskih organizacij in poletnih programov za mlade. Ob 16.30 je predvidena kreativna delavnica izdelave škratovskih klobukov (izvaja Petra Nartnik). Kasneje se bodo vrstili nastopi plesne skupine Mehki čevlji (KD Jožeta Pahorja Sežana), plesalk plesnega društva Mavrica ter ulična predstava, Pot v Tadam, ki je primerna tudi za otroke (skupina End-vatri, Slovenija). Ob 18. uri bosta na sporedu komedija dell'arte Romeo&Julija (Šugla gledališče, Slovenija) in Ljubezenska blesologi-ja, ples&cirkus (Kam Hram, Hrvaška). Večer bo ob 20. uri popestril koncert Kraške pihalne godbe Sežana, sledila bo predstava gledališča senc Oblačno (San-San teater, Ukrajina).
NEDELJSKI IZLET
Nedelja, 22. junija 2014
13
Paša v krnskem pogorju
Zajemanje s sirarskim prtom
PRISTNA DOBROTA, KI LAHKO GREŠ PONJO NA IZLET
Sir tolminc s krnskih planin
Toni Gomišček (tekst in slike)
Sirni hlebci pod obtežitvijo
Sirni hlebci v slanici
Siri na ocenjevanju
Lepotec z napako: luknjice niso enakomerno razporejene
Pred leti sem bil povabljen v Mira-no, da na posvetu v okviru praznika tre-vižanskega radiča, posvečenemu pridelkom z zaščitenim poreklom, povem nekaj o siru tolmincu. Začel sem z zgodovino sirarstva v osrčju Julijskih Alp, omenil skupne korenine s sirom montaž (mon-tasio), in nadaljeval, da pripravljavci slovenske zakonodaje razmišljajo povsem drugače kot njihovi italijanski kolegi. Tolminski sirarji, ki so takrat dejansko šele pripravljali zaščitni zakon, so želeli določiti čim ožje območje pridelave sira tol-minc, medtem ko so območje, kjer lahko pridelujejo sir montaž, v Italiji razširili iz hribovitega sveta daleč v nižino in celo iz Furlanije v Benečijo. Seveda nisem pozabil omeniti, da je Montaž (Jof di Monta-sio, 2753 mnm) drugi največji vrh Julijskih Alp, da so na njegovih pobočjih še vedno planine, in da bi verjetno zgolj sir s teh planin in dolinskih sirarn v neposredni bližini gorskega masiva smel nositi to ime. Gostiteljem, ki so ravno takrat zgroženo poslušali predloge o širitvi območja, kjer je dovoljena pridelava zimskega trevi-žanskega radiča, je moje razmišljanje popihalo na dušo. Nekateri, in teh ni bilo malo, pa so mi priznali, da sploh niso vedeli, da gre za poimenovanje sira po hribu. »Sem mislila, da gre za priimek ustanovitelja kake velike sirarne, kot Galbani,« mi je iskreno priznala priletna gospa.
No, Slovenci smo zdaj, ko imamo zakon o zaščitenem poimenovanju sira tol-minc, vso stvar zavozili v drugo smer. Ni dovolj, da slediš predvidenemu postopku in ni pogoj, da se krave pasejo nad tisoč metri nadmorske višine, zato pa je nujno potrebno pridobiti certifikat, v to »vabo« pa pašne skupnosti, ki upravljajo s posameznimi planinami, niso ugriznile. »Za nalepko naj se potegujejo tisti v dolini, ki prodajajo sir po trgovinah; mi tu gori je ne potrebujemo. Pa saj vse sproti prodamo planincem, ki jih prepriča že pogled na pašnike, kjer naše cike mulijo travo,« soglasno modrujejo. In imajo prav. Vsaj kar se prodaje tiče. Do večine planin, ali vsaj do njihove bližine, vodijo prevozne ceste in obiskovalcev ne manjka. Izlet v naravo z nakupom odličnega sira, kaj si lahko lepšega omislimo za konec tedna! Kar se mene tiče, pa bi vsem tem planšarjem dovolil uporabljati oznako »tolminc s planin«.
Dovolj modrovanja in pot pod noge! Ko travnato pobočje Krna obsijejo prvi sončni žarki, so pastirji na planinah, ki so v pasu med 1.000 in 1.400 metri nadmorske višine, že na nogah. Krave v oborah čakajo na jutranjo molžo. Napeta vimena so znak, da je krma dobra. Kaj ne bi bila! Sočna trava, planinsko cvetje, vmes zelišča. Tu, stran od tovarniških dimnikov, hrupa, prometa in nervoze, teče življenje že stoletja po enakih zapovedih, ki jih bolj kot ura določajo sonce in luna. Resda ni petka in svetka, toda zato so zima, pomlad,
poletje in jesen, noč in dan, jutro in večer. Ko sneg skopni in odžene prva trava, ženejo kmetje iz vasi v dolini živino na gorske pašnike, ko pa se nekajkrat zapovrstjo zbudijo s slano, je čas za vrnitev v dolino. Medtem je potrebno živino dnevno dvakrat pomolsti, enkrat ali dvakrat dnevno zakuriti pod sirarskim kotlom, iz dneva v dan delati sir in skuto, skrbeti za zdravje sira v zorilnici, vse dobro čistiti, zraven pa pripraviti kaj za južino.
Toda pojdimo po vrsti. Med obiskom muzejske zbirke Od planine do Planike v Kobaridu zvemo, da pisni viri omenjajo obstoj planin že v dvanajstem in trinajstem stoletju. Za doline, ki so zvečine ledeni-škega izvora, je namreč značilen le ozek pas ravnice ob reki, nad katero se dvigajo strma pobočja, tem pa sledi večja ali manjša planota ali vsaj pas manjše strmine. Živinoreja, pa še ta v mejah zadovoljevanja družinskih potreb, se je lahko razvila le s smotrno uporabo celotnega prostora. Ovce, koze ali krave so pozimi jedle seno, ki so jim ga kosci čez poletje pripravljali na visokogorskih travnikih in na pobočjih, prestrmih za pašo. S to krmo so morale preživeti do pomladi, ko so jih odgnali na planino. Ne na eno, največkrat na dve, saj so vasi ali pašne skupnosti običajno imele eno nižje in eno višje ležečo planino. Na spodnji, kjer je trava prej odgnala, so pasli na začetku sezone, ko je bil na višji še sneg. Potem so se selili na višjo in se ob zaključku pašne sezone vrnili na nižjo, ki je medtem ponovno ozelenela. Ljudski spomin pripisuje zaslugo za razvoj takih pašnih skupnosti cesarici Mariji Tereziji in cesarju Francu Jožefu, ki v ljudskem spominu nastopata kot par, ki je znal postoriti marsikaj koristnega za revne kmečke sloje. Prav onadva naj bi pobrala cerkvi oblast nad temi gorskimi pašniki in travniki, ki jih nato niso dodelili posameznikom in gospodi, ampak celim vasem, da so si na njih postavili planine.
Delo na planini je vse prej kot lahko in poteka po nenapisanih pravilih, ki se skozi stoletja le malo spreminjajo. Posamezno pašno skupnost sestavljajo kmetje ene ali več vasi. Vsak gospodar mora glede na velikost črede, ki jo ima na paši, opraviti določeno število dni rabote in odpa-ševanja, torej obveznega dela pred začetkom pašne sezone in nato same paše. »Nekoč so bili pašniki tako natrpani živine, da smo morali pastirji skrbno izbirati, kam dnevno gnati krave. Sedaj jim pustimo, da si same izbirajo kotičke, kjer bodo mulile travo,« pripoveduje Milko Kutin s planine Kuhinja.
Izšolani švicarski sirar Tomaž Hitz, ki je v drugi polovici devetnajstega stoletja poskušal vpeljati »napravo sera po ementalski šegi v julijskih planinah«, je v zapisu v goriškem Gospodarskem listu leta 1874 zapisal, da se je na planini Razor paslo 170 krav in 500 ovac, danes jih je nekaj deset. Mešane planine, ki so šle Hit-zu v nos, so tudi izginile, le na planini Bož-ca na Stolu je običaj, da imajo obenem s kravami nekaj koz, na nekoč ovčji planini Duplje (pri Krnskem jezeru), ki jo ima v najemu en sam kmet, pa zdaj muka tudi nekaj krav.
»Na planini je bilo po pet, šest in tudi več ljudi, pa še ti so se stalno menjali, saj so obenem morali opraviti delo v dolini. Tam, kjer so bili gospodarji nezaupljivi, so kar sami šli v planino, drugod so poslali najstarejšega sina ali najbolj zaupanja vrednega hlapca. Toda takrat so bili vsi gospodarji kmetje. Danes so številni zaposleni in mnogi bi bili presrečni, če bi raboto zanje opravil nekdo drug,« ve povedati Milko s planine Kuhinja, ki siri od prvega do zadnjega dne pašne sezone, kar sicer ni pogosto, saj se na večini planin si-rarji menjajo. Davorin Koren, ki pri Zavodu Triglavski narodni park spremlja razvoj gorskih kmetij, zna povedati, da je do tega prišlo zaradi zastoja v razvoju sirar-stva na Tolminskem. »Tam, kjer so bile pašne skupnosti dobro organizirane, so imele eno sirarno v vasi in eno ali dve na planini. Nekomu so plačevali, da je bil celo leto sirar, in vse mleko, ki ga niso spili, so predelali v maslo, sir in skuto. Po drugi svetovni vojni se je z obvezno oddajo mleka to spremenilo. V dolini je zrasla Planika, ki je odkupovala mleko predvsem v ne-pašnem času, medtem ko so poleti kmetje še vedno lahko delali sir po planinah. Zaradi prepovedi sirjenja, ki je prineslo več
denarja od prodaje mleka zadrugi, je bil marsikateri kmet prisiljen poiskati službo v tovarni, sirarji pa so izginili. Sirarske kotle v dolini so oblasti zaplenile, planinske so morale pustiti, saj bi brez paše na planini živina umrla od lakote, po mleko pa zaradi slabih cest niso mogli priti. Kasneje so mleko z nekaj krnskih planin pošiljali v dolino po mlekovodu, ki pa ga ne uporabljajo več. Marsikaj se je spremenilo. Planinski sir je cenjen in ljudje, ki izgubljajo službe v dolini, vse bolj ugotavljajo, da izročilo, ki so jim ga pustili stari očetje, danes še vedno nekaj velja,« pravi Davorin, ki je vesel, ko opaža oživljanje že opuščenih planin. Sicer pa se je v celotnem slovenskem prostoru največ kravjih planin ohranilo prav na Tolminskem, le ovčjih je mnogo, mnogo manj kot nekoč.
»Tolminci so prepričani, da so od nekdaj delali odličen sir, toda to ne drži,« mi je zaupal Alfonz Fischione, sirarski veteran, ki sem ga večkrat srečal kot člana komisije za ocenjevanje tolminskega sira; ta zaseda običajno sredi oktobra. Takrat člani komisije vzamejo pod drobnogled več deset koles kravjega, ovčjega, mešanega in kozjega sira, ki mora biti po definiciji trd, imeti 3 do 4 kg, lepo zlato nerazpokano skorjo, rahlo mora biti izbočen, toda ne nabrekel, odlikovati ga mora prijetna aroma, na preseku pa mora pokazati kompaktno strukturo z nekaj luknjicami velikosti češ-njeve peške, enakomerno razporejenimi po notranjosti. Na okus mora biti sladko-pikanten, ne pa grenak ali kisel. In pripravljen mora biti iz surovega mleka, jasno.
Pot do takega sira je na videz preprosta, zahteva pa veliko izkušenj. Faze so segrevanje mleka, dodajanje sirišča, rezanje in kasneje ogrevanje sirne mase, jemanje sirnih zrn iz kotla, oblikovanje in stiskanje hlebcev, da se izloči sirotka, namakanje v slanici, zorenje ... Vse ob pravem času, v zadostni meri, pri pravi temperaturi ... Spominjam se ponesrečene sezone na eni izmed planin, ko so zamenjali sirišče in so kar nekaj časa potrebovali, da so se privadili na nove odmerke. Fischione me je rad podučeval o napakah: vidiš, ta ni iztisnil sirotke, temu se masa ni spri-jela, ta ni opazil, da imajo krave mastitis, vnetje vimena, onim sir ni pravilno zorel. Kot majhno skrivnost velikih mojstrov mi je povedal, da je potrebno zorilnico sira pred sezono pripraviti. Kako? Po čiščenju je potrebno tla in zid politi s sirotko, da prostoru ponovno zavladajo mlečno-ki-slinske bakterije.
Na tehnologijo priprave in obliko sira s tolminskim planin so vplivale krajevne izkušnje in potrebe, ki so predelale re-cepture, dobljenih od tujih brezimnih ali znanih pospeševalcev. Delovanje Hitza je zagotovo pustilo pečat tolmincu, čeprav se je njegov uk o ementalcu iz Julijskih Alp nekoliko dalj časa ohranil le v Bohinju, medtem ko so se Tolminci kmalu vrnili k manjšim dimenzijam. »Z njimi lažje rokujemo, jih spravimo v dolino in končno tudi razdelimo med člane pašne skupnosti,« povedo na planini Sleme-Medrje, ki sodi med najvišje ležeča, ki se skoraj vsako leto vpiše med prejemnike najvišjih priznanj. »Sirarjeva veščina se pokaže v ravno pravi temperaturi, na katero segreje sirno zrno«, ve povedati Fischione. Če je prenizka, ostanejo žive bakterije, ki lahko povzročijo slab okus, če je previsoka, umrejo tiste, ki bi naredile dobrega. Glede na to, da na planinah uporabljajo bakrene kotle in živ ogenj bukovih drv, to sploh ni tako lahko. Kar je, po drugi strani, tudi prednost planinskih sirov: to niso siri s tekočega traku, zato ne morejo slediti zapovedim po standardiziranem okusu.
Pa saj ga tudi ne morejo imeti, če pa so nadstandardne kvalitete!
Na krnske planine se bomo še vrnili, saj smo vam dolžni postreči tudi s skuto, v kratkem pa se bomo spustili tudi v Zi-daričevo jamo, kjer zori njegov izvirni sir jamar. In, mimogrede, na nekaterih tolminskih planinah že razmišljajo, da bi nekaj sira zoreli v kavernah, ki so jih izkopale vojskujoče se armade med 1. svetovno vojno. Zakaj pa ne? Število obiskovalcev Krna se tudi zaradi Poti miru in drugih pobud, povezanih z obeleženjem stoletnice začetka Velike vojne opazno povečuje. In sir Kaverna bi bil nedvomno okusen - spominek.
1 4 Nedelja, 22. junija 2014
ŠOLSKA DELAVNICA
/
t

o
•a
v

f
V
3
A
ft
J

7

j* -
v >



«I
K
"i
II
Dom
Andreja Budala se je v pe spremenil v pravo pekarno Mišm Osemindvajset nadobudinih učencev 2 na Erjavca je navdušeno pripravljalo lep« stne žemljice kruha. Vodilna nit dogajanja je bila pravljica Pekarn kalo ob delu. Skupaj s testom je naraščalo tudi peka. Otroške roke so s pomočjo dveh "zlatih" l kovale štručke, žemlje in hlebčke. Učiteljici st malico z različnimi vrstami kruha, marmeli malim pekom vlila energije še za zadnji pek kovali velikonočne golobčke, ki so jih p Iz pečice prijazne mamice Ivane dišal svež kruh. Mmm, ka dober!
II v« .	• • v •
Nasi otroci pišejo...
Danes sem se naučila nekaj lepega! Naučila sem se delati kruh. Medtem ko smo delali, smo poslušali pravljico Pekarna Mišmaš. En kos testa smo tudi oblikovali v ptico za Veliko noč.
Valentina
Ko sem pekel kruh, sem se zabaval! Ko sem poslušal zgodbo o Mišmašu, je bilo lepo.
Luca
Ta dan sem preživela zelo lepo. Posebno mi je bilo všeč, ko smo naredili luknjo v moki in smo vanjo dali kvasec. Če bi vsaj še enkrat delali kruh z babicami! Učiteljici sta nam pripravili kruh s čokolado in mar-
melado za malico. Ko smo čakali, da je testo vzhajalo, smo poslušali pravljico. Nato smo naredili še golobčka za Veliko noč.
Elisa F.
Danes sem se naučila nekaj novega. Pekla sem kruh. Naredili smo dve ali tri različne oblike kruha po želji, potem pa smo oblikovali še ptička za starše.
Alice
Všeč mi je bilo delati kruh in oblikovati velikonočnega ptička. Kadar sem naredila testo, mi je bilo všeč ga gnetiti. Kruh smo nato spekli. Mmm, kako je dišal!
Cristina
Všeč mi je bilo vse! Rada sem pošlu-šala pravljico Pekarna Miš Maš. Najbolj mi
je bilo všeč, ko so se miške spremenile v ljudi. Všeč mi je bilo tudi, ko je pek Miš Maš tlesknil s prsti in ko so se mu zableščale oči.
Naučila sem se peči kruh. Najlepše mi je bilo, ko smo oblikovali ptičko iz testa. Učiteljice so nam namazale kruh s čokolado in marmelado. Na koncu smo babicama podarili rože, ker sta nam pomagali pri delu.
Gaja
V domu Budal smo pekli kruh in poslušali pravljico. Za malico smo jedli kruh s čokolado in marmelado. Na koncu smo delali ptičke iz testa.
Všeč mi je bila pravljica in tudi ko smo mesili kruh. Naredil sem ptička iz testa za starše. Najbolj mi je bilo všeč tehtanje.
Alexander
V petek 11. aprila smo šli v dom A.Budala, da bi pekli kruh. Zjutraj smo odšli peš do stavbe, kjer smo pekli kruh. Ko smo prišli, smo si najprej umili roke. Potem smo pripravili testo, ki smo ga vsi gnetili. Testo smo lahko oblikovali v obliki štruce, hleba, žemlje ali v druge oblike po želji. Gregorjeva in Dejanova babica sta nam pomagali pri delu. Ena od dveh babic je nato odnesla kruh v pečico. Medtem ko smo čakali, da se kruh speče, smo pojedli malico in poslušali pravljico. Ko je bil kruh pečen, je babica pripravila še testo za velikonočno ptičko. Ko je bila tudi ta pečena, smo vzeli kruh, ki smo ga sami spekli in smo odšli proti šoli. Mmm, kako je dišalo po kruhu!
Martina C.
Hvala, da smo lahko delali kruh. Me ni je bilo všeč tisto o ptičku. Moj tata j pojedel ves hlebček. Bilo je prav zabavni
Ann
Najbolj mi je bilo všeč, kadar sm delali ptičke s kruha.
Gabri
Meni je bilo najbolj všeč v domu, k sem oblikovala kruh. V šolo smo se vrn li veseli in ponosni na naš kruh. Ta kru je bil res dober!
Sai
Meni je bilo zelo všeč, ko smo na redili velikonočnega golobčka. Košče testa smo zvaljali v kačo in ga zaveza v vozel. En konec testa smo potegnili
ŠOLSKA DELAVNICA
Nedelja, 22. junija 2014
15
tek, 11. aprila, naš.
i. razreda osnovne šole Fra-e velikonočne golobčke in sla-
a Mišmaš, pripovedovanje je pote-i zanimanje za usodo skrivnostnega babic mesile, gnetile, tehtale in obli-a pripravili svojim učencem sladko de in čokoladnega namaza, ki je kovski podvig. Mišmaši so obli-odarili staršem za praznik.
ko je bil lep in



















1 6 Nedelja, 22. junija 2014
PROJEKT LEX
PROJEKT LEX IN IZZIVI ITALIJANOV V SLOVENIJI
Teorija zakona in praksa vsakdana
LEX je standardni projekt, ki ga financira program čezmejnega sodelovanja Slovenija Italija 2007-2013. Njegov naslov je Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji. Cilji, ki si jih prizadeva doseči, so: dovršeno raziskati aktualno sliko zaščite še zlasti slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, izmeriti dejansko raven izvajanja vseh norm ter začrtati morebitna izhodišča za izboljšavo teh zakonov.
Projekt si z evropskimi sredstvi prizadeva izvesti skupina osmih partnerjev, njegov vodilni partner je Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Izhodišče vseh dejavnosti je okrepitev odnosov med Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji, zato sta prvi in drugi partner društvo pripadnikov italijanske narodne skupnosti - Italijanska unija in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti - CAN Costiera. Drugi projektni partnerji so Inštitut Jacques Maritain, Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI, Kulturno društvo Ivan Trinko, Inštitut za upravno pravo iz Ljubljane in Univerza v Trstu - Oddelek za politične in družbene vede.
Prva faza projekta, ki se bo zaključil leta 2015, je že mimo. Opravljenih je bilo pet raziskav na treh področjih zaščitne zakonodaje: slika zakonodaje, raven izvajanja in per-cepcija le-tega pri prebivalcih obeh obmejnih območij.
Drugi del, ki se trenutno izvaja, predvideva dodaten korak, in sicer preko delavnic in okroglih miz priti do splošne ocene položaja zaščite. Med delavnicama, ki sta potekali v Trstu, v dvorani Tessitori 24. februarja, so npr. vsi avtorji raziskav izpostavili svoje izsledke. Junija so v Kopru potekale delavnice in okrogli mizi o izzivih zaščite za italijansko narodno skupnost v Sloveniji, o katerih poročamo v ločenih poročilih. V višjih srednjih šolah na obeh območjih so potekale od jeseni 2013 do januarja 2014 zgodovinsko-zakonodajne delavnice za dijake. Dejavnosti se bodo zaključile do letošnje jeseni.
Pred zaključkom bo izšel še dvojezičen zbornik v dveh zvezkih, v katerem bo zbrano vse gradivo, in brošura o zaščitni zakonodaji.
Poleg vsega tega predvideva projekt tudi izvedbo treh mednarodnih študijskih posvetov: prvi je potekal v Kopru decembra 2011, drugi v Vidmu leta 2013, tretji, zaključni pa bo potekal v Trstu ob zaključku projekta.
V soboto, 28. junija, okrogla miza v Gorici o dvojezičnosti v javnih upravah
V sklopu standardnega projekta LEX - Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji prireja vodilni partner projekta, Slovenska kultur-no-gospodarska, okroglo mizo z naslovom Perspektive dvojezičnega poslovanja javnih uprav v Furlaniji - Julijski krajini. Dogodek bo potekal naslednjo soboto, 28. junija, v dvorani občinskega sveta v Gorici (Trg Municipio 1) ob 9.30. Sodelujejo deželni odbornik za kulturo, šport, solidarnost in manjšine Gianni Torrenti, goriški župan Ettore Romoli in odbornica Pokrajine Trst Mariella Magistri De Francesco. Okroglo mizo bo povezoval znanstveni izvedenec za tretji projektni sklop projekta pri Vodilnem partnerju - SKGZ-ju Bojan Brezigar. Na voljo bo simultano prevajanje.
dve delavnici
Dvojezično poslovanje uprav je nezadostno
V sklopu projekta LEX sta v sredo, 28. maja 2014, potekali v dvorani Piano Nobile koprske baročne palače Gravisi Buttorai znanstveno-zako-nodajni delavnici, ki ju je priredil projektni partner št. 2 - Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti (OSSIN).
Prva delavnica je potekala na temo na temo izobraževanja v italijanskem jeziku v Sloveniji, izvajanja zaščitne zakonodaje, razvoja in ohranjevanja kulturne identitete italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Delovno omizje je sestavljala večina ravnateljev šolskih ustanov z italijanskim učnim jezikom na Obali.
Uvodno razmišljanje je podal Silvano Sau, izvedenec na tem področju, ki so ga organizatorji evidentirali, da bi sledil temu sklopu projek-
tnih dejavnosti (delavnici in okrogli mizi). V svojem zgodovinskem pregledu je poudaril še zlasti misel, da je mlada slovenska država postavila temelje za obstoj narodne skupnosti, ni ji pa omogočila, da nadoknadi vse izgubljeno v štiridesetih letih pritiskov.
»Šolstvo v italijanskem jeziku je temeljni element, ki naj posreduje dijakom znanje in spretnosti v obeh jezikih. Nujne pa so izboljševalne norme za slovenske šole, kjer znanje italijanskega jezika (večinske šole predvidevajo obvezno učenje italijanščine) strmo pada,« je izjavil. »Temu položaju je v dodatno škodo fragmentiranost ozemlja, na katerem živi skupnost, v državi, ki pa ni izpeljala re-gionalizacije«, je zaključil Sau.
»Na političnem področju je skupnost aktivna, zahteva pa jasna
dejanja s strani države, s katero je v trenutni politični situaciji brezvladja nemogoče stopiti v pogovor,« je izjavil predsednik OSSIN-a Alberto Scheriani.
Iz pogovora je na dan prišlo dejstvo, da so največje težave na področju šolstva pri vrtcih, kjer niso še izpostavljene ustrezne norme za italijansko narodno skupnost. Vpis otrok, ki ne obvladajo italijanskega jezika, pa rase.
V nadaljevanju je prišlo na dan veliko razmišljanj, ki jih lahko vzpo-rejamo z izzivi slovenske šole v Italiji: je šola narodne skupnosti le šola jezika, ali tudi kulture, tradicij in celo narodne zavesti? Tudi glavni izziv, ki stoji pred italijansko šolo v Sloveniji, je zelo podoben glavnemu izzivu slovenskega šolstva v Italiji: katere so meje, standardi in merila, ki jih narekuje odprtost do večinskega naroda?
Zaključke srečanja je podal Sau: odprtost je nujen kriterij, hkrati pa je nujno se tej odprtosti prilagoditi z ustreznimi normami in programi, ob tem pa je edina neizogibna potreba kakovost šolskega sistema in izobraževalne ponudbe.
Druga delavnica je potekala na temo izvajanja zaščitne zakonodaje v treh obalnih občinah v Sloveniji, kjer živi italijanska narodna skupnost, in sicer v Kopru, Izoli in Piranu. Na srečanju, ki ga je vodil Silvano Sau, so bili prisotni predsedniki občinskih samoupravnih skupnosti in predsedniki občinskih komisij za narodnost.
Po temeljitem uvodu Silvana Saua je predsednik OSSIN-a in koprski podžupan Alberto Scheriani izjavil nezadovoljstvo še zlasti nad dvojezičnim poslovanjem javnih uprav. Da bi zajezili pomanjkanje prevodov oz. slabo kakovost prevedene dokumentacije na voljo občanom, se je uveljavila ideja o Uradu za jezik, neke vrste jezikovnem okencu, ki bi se lahko ukvarjal z italijanskim jezikom na 360 stopinj, za katerega pa ni s strani države pretiranega posluha.
Vsi predstavniki komisij so izrazili tudi samokritičen pogled do zaprtosti manjšinske skupnosti, ki ga je zanikal predsednik Italijanske unije, Maurizio Tremul. Slednji je izpostavil misel, da je glavna težava v tem, da država jamči pravice le članu skupnosti, ki se kot takega opredeljuje, ne gre pa za kolektivno pravico.
OKROGLI MIZI Z UPRAVITELJI OBALNIH OBČIN
Individualne pravice pripadnikov narodne skupnosti se niso razvile v kolektivne pravice
Prav tako kot delavnici je Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti priredila tudi okrogli mizi, ki sta potekali v torek, 17. junija, v dvorani Nobile koprske palače Gravisi Buttorai.
Prva okrogla miza je potekala na temo izvajanja dvojezičnosti in uporabe komunalnih storitev na območju, kjer je naseljena italijanska narodna skupnost v Sloveniji. Sodelovali so podžupani treh Obalnih občin: Bruno Fonda (Piran), Felice Ziza (Izola) in Alberto Scheriani (Koper) ter odgovorna za komunalna podjetja in Izole - Rado Gomezelj in iz Kopra - Darja Petrič. Srečanja se je udeležil tudi Stane Baluh, direktor Urada Vlade RS za narodnosti.
Okroglo mizo je vodil Silvano Sau, ki je povzel izsledke majskih delavnic in podal nekaj razmišljanj o pozitivnih upanjih, ki so rasla z vzponom samostojne Slovenije, ter o trenutnem stanju, v katerem se je skupnost pravzaprav prebudila iz sanj.
»Sodelovati moramo pri upravljanju ozemlja, na katerem živimo. To pa nam je onemogočeno zaradi individualnih pravic pripadnikov narodne skupnosti, ki se niso razvile v kolektivne. Zaradi premajhnega števila ur italijanščine v slovenskih šolah se je ideja o manjšinskem jeziku kot jeziku okolja razblinila. V dodatno škodo pa nam je zakonodaja, ki določa, da so maturanti na slovenskih šolah na Obali aktivni govorci italijanskega jezika, kar dejansko ne drži,« je izjavil Sau.
Pogovor se je nadaljeval v to smer. Produkt slovenskega šolskega sistema so zaposleni v javnih upravah, ki so kot govorci italijanščine deležni triodstotnega po-
Na fotografiji zgoraj potek ene izmed delavnic, desno okrogla miza v koprski palači Gravisi-Buttorai
viška plače, ki je marsikdaj, glede na obvladanje jezika, neupravičen. To pa v škodo pripadnikom skupnosti, ki z njimi ne morejo komunicirati.
Narodna skupnost potrebuje torej še zlasti preverjanje izvajanja dvojezičnih storitev, preverjanje znanja italijanščine pri zaposlenih v javnem sektorju ter večjega posluha do potreb tega okolja s strani države, ki marsikdaj prepušča vse odgovornosti, tudi stroške za prevajalske službe, občinskim upravam.
Med živahno razpravo je prišla na dan tudi potreba po večji koordinaciji še zlasti med izvoljenimi predstavniki italijanske narodne skupnosti, ki bi omogočila učinkovitejše doseganje rezultatov.
Druga okrogla miza je potekala na temo izvajanja dvojezičnosti v treh obalnih občinah in v odnosih z javno upravo. Poleg že omenjenih podžupanov so omizje sestavljali predstavnik Upravne enote Piran, predstavnik policijske uprave iz Kopra ter predstavnica iz koprske enote Davčne uprave Republike Slovenije (DURS-a).
Tudi med to okroglo mizo so prišle na dan podobna razmišljanja, ki so zaznamovala prvo. Ponudniki javnih storitev si na svoj način prizadevajo za izboljšanje stanja, sistemske težave pa onemogočajo hitrejšo vzpostavitev idealnega stanja. Med pogovorom se je pojavila nujna potreba po permanentnem izobraževanju zaposlenih, ob tem pa tudi po izobraževalnih specifikah, še zla-
sti kar se tiče tehničnih izrazov, ki včasih pripeljejo do nerodnih prevodov. Namesto italijanskega »codice fiscale« se marsikje na primer pojavlja »numero fiscale« - iz slovenskega izraza za davčno številko.
Artikulirana razprava je pripeljala do obračunavanja s togostjo tako zakonov kot izvajanja le-teh. Marsikdaj se je namreč dogajalo, da niso bili italijanski državljani v Sloveniji deležni pravice do komuniciranja v italijanščini, ker niso bili člani italijanske narodne skupnosti. Ta ravnanja, ki so se sicer že pojavljala na Južnem Tirolskem, gredo popolnoma navzkriž z idejo evropske integracije še zlasti sosednjih narodov. Absurd je ukinila razsodba Sodišča Evropske unije, ki jo bodo morali upoštevati tudi na slovenski Obali.
MANJŠINE	Nedelja, 22. junija 2014 1 J
Postavili so jo poslanci laburistov in valižanske nacionalne stranke Plaid Cymru
Zahteva po pravici do rabe valižanščine na zasedanjih parlamenta Velike Britanije
V Walesu polemike zaradi predloga, da bi bila valižanščina na prvem mestu
Poslanci iz Walesa v britanskem parlamentu so zahtevali več svobode pri rabi valižanščine v v parlamentarnih razpravah. Lanurist Paul Flynn je namreč zahteval »praktične ukrepe razumne vrednosti«, da bi lahko valižan-ski poslanci uporabljali valižanščino »kadarkoli teče razprava o valižanskih zadevah.«
Poslanec valižanske nacionalne stranke Playd Cymru Jonathan Edwards je s predlogom soglašal in dodal, da bi morala razprava o valižanskih vprašanjih v zbornici in delo v odborih, ki se ukvarjajo z Walesom, potekati dvojezično.
Podpredsednik parlamenta Tom Brake je v zvezi s tem dejal, da člani parlamenta lahko že v krajših izvlečkih uporabljajo valižanščino in dodal, da so ministri zelo zavzeti za valižanski jezik.
Poslanec Flynn, ki je o tem govoril v okviru vprašanj predsedniku parlamenta, pa je bil povsem drugačnega mnenja. Poudaril je, da je valižanščina kot drugorazredni jezik v primerjavio z angleščino in da se to dosledno dogaja. »Potrebni so torej konkretni ukrepi; nekateri drugi parlamenti delujejo v pol ducata jezikov,« je opozoril.
Poslanec Edwards se je navezal na razpravo o proračunu, ki je potekala v parlamentarnem odboru za Wales in
poudaril, da najmanj polovica poslancev, ki je posegla v razpravo, tekoče govori valižanščino, ki je njihov materni jezik. »Zato je povsem jasno, da bi se morala v parlamentarnem odboru za Wales vsa razprava odvijati dvojezično, kar pomeni, da bi valižanščina postala drugi uradni jezik tega parlamenta, enako kot angleščina in normanska francoščina,« je ocenil poslanec valižanske nacionalne stranke.
S temi stališči pa ni soglašal poslanec vladne konservativne stranke Glyn Davies. K besedi se je priglasil z vprašanjem, kakšno je stališče britanske vlade v zvezi z zahtevo, da bi v parlamentu lahko uporabljali tudi valižan-ščino. Po njegovem mnenju povsem zadostuje, da je mogoče že sedaj na zasedanjih o vprašanjih, ki zadevajo Wales, v kratkih izvlečkih uporabljati valižan-ščino, »vendar je potrebno zagotoviti prevod, da se omogoči razumevanje tudi tistim poslancem, ki valižanskega jezika ne poznajo.« Dodal je, da so v parlamentu že leta 2001 sprejeli priporočilo odbora, pristojnega za poslovnik, ki omogoča povabljenim za zasedanja odbora za Wales rabo valižanščine pri svojih posegih. »Tudi besedilo zakona o Walesu je bilo prevedeno v valižanšči-no, kar pomeni, da je bilo storjeno vse, kar je bilo mogoče,« je dodal.
Palača londonskega parlamenta
V Walesu v zadnjem času poteka intenzivna razprava o nameščanju dvojezičnih napisov. Nekatere občine so namreč ostro kritizirale namero va-ližanske deželne vlade, da nameni večji poudarek dvojezičnim napisom. Vlada je namreč, sporazumno z jezikovnim komisarjem za valižanski jezik, predlagala, da bi pila na javnih dvojezičnih napisih, predvsem na smerokazih in na drugih prometnih oznakah, poslej valižanščina na prvem mestu in angleščina na drugem. To pomeni, da bi bil valižanski napis nad ali levo od angleškega.
Številne občine, med temi Newport, ugovarjajo načelu, da bi bila vali-žanščina na prvem mestu. Sedaj namreč krajevne uprave odločajo, kakšen poudarek namenjajo valižanskemu jeziku na javnih napisih. Vsekakor pa novo določilo, če bo zares stopilo v veljavo, predvideva novo ureditev samo ob redni zamenjavi napisov in ne takošnje zamenjave vseh tabel.
Seveda prometne oznake niso edini napisi, kjer naj bi prišlo do sprememb pri uveljavljanju valižanskega jezika. Valižanska vlada je namreč izdelala več kot sto standardov za rabo jezika, ki zadevajo krajevne in druge javne uprave, nacionalne parke in ministrstva valižanske vlade.
Kot rečeno, imajo številne uprave pripombe na te predloge valižanske vlade in se ne želijo odzivati na pripombe in predloge Komisarja za vali-žanski jezik. Slednji je v svojem poročilu, ki ga je izdelal po pregledu stanja v vseh javnih upravah, opozoril, da »številni sveti grofij in občin ugovarjajo standardom za višji raven rabe vali-žanskega jezika, predvsem kar zadeva javne oznake.« Po njegovem mnenju ne gre samo za vprašanja stroškov in praktične izvedbe, ampak številne uprave temu predlogu načelno nasprotujejo. Sicer pa komisar ne popušča in v
t
Town Centre ^ 4055 Canol y Dref
Barry Island Ynys y Barrí
The Knap
A 4055

Dvojezični napis v Walesu: zaenkrat angleščina na prvem mestu
svojem poročilu vztraja pri stališču, da bi morala biti valižanščina na prvem mestu na vseh javnih napisih. Tako je predstavnik za stike z javnostjo pri mestnem svetu v Newportu, da je »zahteva po namestitvi valižanskega napisa na prvo mesto pretirana in bi bilo treba upoštevati potrebe velike večine prebivalstva«. Za Newport je torej predlog komisarja, ki ga namerava potrditi valižanska vlada neustrezna za kraje, kjer večina prebivalstva ne obvlada valižanščine. Newport, ki je turistični kraj, ki so ga v zadnjih desetletjih množično poselili Angleži, naj bi bil tak primer. Na popisu prebivalstva leta 2011 je namreč samo 6,3 odstotka prebivalstva Newporta izjavilo, da va-ližanščino razume, bere in piše, v samem Newportu pa prebivalci govorijo približno 100 jezikov. »Zato mestni svet v Newportu ocenjuje, da bi bila raba va-
ližanščine na javnih napisih na prvem mestu nesorazmerna in neustrezna glede na potrebe večine prebivalstva«, je dejal predstavnik mestnega sveta.
Sedaj se bo predlog vrnil v ponovno obravnavo na valižansko vlado in v parlament, preden ga bodo dokončno sprejeli in uveljavili.
Valižanska jezikovna organizacija Cymdeithas yr Iaith, ki si že desetletja prizadeva za uveljavljanje valižan-skega jezika, pa ocenjuje, da je ta ukrep sestavni del »dobro zastavljene vladne politike«. Vprašanje ni novo, saj so ga v uradnem poročilu prvič napisali že leta 1972. »Od tega je minilo že 42 let in res bi bilo čudno, če bi kdo vztrajal da so ti ukrepi neustrezni. Številni mestni sveti, med drugim svet glavnega mesta Cardiff, so jih že sprejeli,« je Cymdeithas yr Iaith zapisala v svojem sporočilu.
Financial Times svari novega španskega kralja Felipeja, naj ne posega v referendum o osamosvojitvi Katalonije
Novi španski kralj Felipe VI. s soprogo
Ugledni londonski dnevnik Financial Times je z dolgim komentarjem posegel v razpravo o zamenjavi na španskem prestolu. Kot znano je kralj Juan Carlos odstopil, na tronu pa ga je zamenjal njegov sin Filip, Felipe v španščini, ki je kot Felipe VI. prevzel nič kaj zavidljivo nalogo, da očisti kraljevo družino polemik, ki so jo z raznimi aferami, nekaterimi tudi povezanimi s korupcijo, v zadnjem času dokaj očrnile.
Komentar Financial Timesa, ki je bil objavljen še pred ustoličenjem Feli-peja, pa ne zadeva afer, ampak vlogo, ki naj bi jo imel novi kralj v zvezi s procesom osamosvajanja Katalonije. Dopisnik angleškega dnevnika iz Barcelone Tobias Buck je namreč pojasnil, da španska država pričakuje, da bi novi kralj posredoval med Madridom in Barcelono, ki naj bi dosegla sporazum z namenom, da se prepreči odcepitev Katalonije.
Novinar Financial Timesa pa ne deli tega mnenja. Prepričan je namreč,
da se Felipe ne sme vmešavati v to problematiko, kajti »to krizo morajo rešiti politiki in ne kralji«; tu novinar opozarja, da je sklicevanje na posredovanje kralja Juana Carlosa ob državnem udaru 23. februarja 1981, povsem neustrezno. Financial Times je prepričan, da bo - tako ali drugače - prišlo v kratkem do resnega ustavnega spopada, upoštevajoč dejstvo, da je katalonska vlada trdno prepričana, da v novembru izvede referendum o osamosvojitvi, Madrid pa prav tako trdno prepričan, da ga prepreči.
Dopisnik svoje zaključke izvaja iz prvih besed, ki jih je princ Felipe izrekel po sporočilu Juana Carlosa, da odstopa. Dejal je namreč, da bo služil »enotni in raznoliki državi«, kar daje misliti, da želi poseči z namenom, da omogoči nov krog pogajanj med Barcelono in Madridom z namenom, da Španija sprejme fleksibilnejšo obliko sožitja s svojimi regijami.
Dejstvo pa je, da je ta nakazana namera bodočega kralja močno razburila duhove v Kataloniji, kjer so voditelji, ki se zavzemajo za neodvisnost, hiteli z zagotavljanjem, da prihod novega kralja ne bo v nobeni obliki načel njihove trdne volje, da prekinejo odnose s Španijo. Pisatelj Manuel Vicent je tako že napovedal, da bo Katalonija »23. februar novega kralja Felipeja«.
Financial Times zato Felipeja svari z besedami: »Previden naj bo in naj ostane izven teh dogajanj. Leto 2014 ni enako letu 1981. Ko je njegov oče posegel, da je prekinil državni udar, je bila španska demokracija še v povojih in večina državnih voditeljev je bila zaprta v parlamentu pod nadzorom upornih častnikov. Juan Carlos je vedel, da ga pri njegovi pobudi podpira velika večina državljanov«. In dodaja: »Glede Katalonije ni videti tako velike enotnosti. Upravičeno je treba dvomiti, da bi Felipe užival enako ljudsko legitimnost, kot jo je
njegov oče leta 1981, še posebej ne v Kataloniji.« In tu komentator izrecno opozarja, da so poslanci katalonskih strank v španskem parlamentu glasovali proti zakonu, ki je omogočil abdikacijo Juana Carlosa in ustoličenje princa Felipeja.
Zanimivo je, da je ugledni londonski dnevnik, ki je običajno zelo previden pri poseganju v notranja vprašanja tujih držav, tako globoko zarezal v špansko politiko. Doslej se je namreč omejeval na poročanje o dogajanjih v Kataloniji in o pripravah na referendum, ki ga želijo Kata-lonci izvesti 9. novembra. Zagotovo pa ima komentator prav, ko govori o veliki napetosti in svari kralja, naj v to ne posega; ker imajo Angleži večstoletne izkušnje z vlogo monarhije, namreč njegovo razmišljanje izhaja iz prepričanja, da bi kraljev poseg morda lahko koristil kasneje, ko bo treba gasiti požar, če tega politiki ne bodo zmogli. Če se Felipe že zdaj opredeli proti Kataloniji, bi vsak njegov kasnejši poseg izgubil verodostojnost.
ŠPORT	Nedelja, 22. junija 2014	406
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
SOVODNJE - Odbor sprejel proračunsko in programsko poročilo
Standardni količnik za Tasi, ostali davki nespremenjeni
Tudi v sovodenjski občini bodo letos uvedli nov davek na nedeljive storitve Tasi, ki je skupaj z davkom na nepremičnine Imu in davkom na odvoz odpadkov Tari sestavni del davka Iuc. Sovodenjski občinski odbor, ki je v minulih dneh sprejel proračunsko in programsko poročilo za obdobje 2014-2016 ter pravilnik enotnega občinskega davka, bo občinskemu svetu, ki ima zadnjo besedo in bo o letošnjem proračunu predvidoma odločal 7. julija, predlagal uvedbo davka Tasi s količnikom 0,1 odstotka. Sovodenjska občina je torej ubrala srednjo pot, saj so nekatere občine uvedle Tasi na precej višji stopnji (maksimalni količnik je 0,25 odstotka), druge pa ga ne bodo vnesle v proračun.
»Vzeli smo v pretres tudi možnost, da bi se davku Tasi odrekli, naposled pa smo se odločili za uvedbo s standardnim količnikom 0,1 odstotka, saj bi morali v nasprotnem primeru povišati davek Imu, kot so to storile druge občine. Davek Tasi je nenazadnje namenjen kritju raznih občinskih storitev, od javne razsvetljave do anagrafskih uslug, zato je porazdelitev med vsemi, ki to koristijo, morda najbolj "pravična" izbira,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin, podžupan in odbornik za proračun Erik Petejan pa je poudaril, da bodo količniki ostalih davkov predvidoma ostali nespremenjeni. Stopnja davka na nepremičnine Imu za druga stanovanja in zazidljiva zemljišča bo ostala 0,76 odstotka, tudi za davek na odpadke Tari - le-ta je nadomestil davek Tares, v katerem je bil vključen tudi strošek za nedeljive storitve - pa bodo prebivalci sovodenjske občine predvidoma plačali podobno vsoto kot lani. »Z davkom Tari mora občina kriti celoten znesek, ki ga bo podjetje ISA zaračunalo za okoljske storitve. Ta strošek naj bi bil podoben lanskemu, kar pomeni, da bi tudi na položnicah ne smelo biti velikih razlik,« je pojasnil Petejan.
Potrjen bo tudi dodatek k davku na osebne dohodke Irpef, ki ga je občina Sovodnje prvič vnesla v svoj proračun leta 2013. »Tudi v tem primeru nismo spreminjali količnika: davčna stopnja bo 0,4 odstotka. Zakon nam omogoča, da količnik povišamo do 0,8 odstotka, mi pa predvidevamo, da bomo davčno stopnjo v prihodnjih letih znižali. Z letom 2016, ko bodo nekatera posojila izplačana, bomo imeli na razpolago več sredstev, kar nam bo omogočilo, da občinski dodatek k davku Irpef znižamo ali celo ukinemo,« je napovedal Petejan. »Za družine z nižjimi dohodki in nekatere druge kategorije bodo predvidene tudi določene davčne olajšave, o njih pa bo tako kot o tarifah odločal občinski svet,« je pristavila županja Alenka Florenin.
Iz proračunskega poročila občine Sovodnje je dalje razvidno, da se bodo prispevki in tekoči prenosi v letošnjem letu močno znižali (z 1.018.440 evrov na 812.892 evra), kar pa je po Petejanovih besedah v dobri meri odvisno od zakonskih sprememb na področju davka Imu. »Davek na glavno stanovanje so v teku lanskega leta ukinili, del prihodkov, ki smo jih s tem izgubili, pa je krila država. Zato je bil državni prispevek lani višji od letošnjega, ko je stopil v veljavo davek Tasi,« je zaključil Erik Petejan.
Aleksija Ambrosi
GORICA - SSk o ukinitvi porodnišnice in reformi zdravstva
»Zaprtje oddelka hud udarec, izreče naj se paritetni odbor«
»Čeprav je odločitev za zaprtje porodnišnice v Gorici, ki jo predvideva osnutek deželnega zakona o reformi zdravstva, utemeljena s podatki, tehničnimi razlogi in s strokovnim mnenjem skupine zdravstvenih operaterjev, ni mogoče skrivati razočaranja nad novim udarcem Goriški in mestu Gorica,« pravijo predstavniki goriške Slovenske skupnosti (SSk), ki se ne zadovoljujejo z napovedmi predsednice dežele Debore Serracchiani in pristojne odbornice Marie Sandre Telesca, da bo dežela FJK spodbujala čezmejno povezovanje na področju zdravstva. »Zagotovilo, da bo deželna vlada iskala možnosti sodelovanja z bolnišnico v Šempetru, zveni dokaj medlo. Želeli bi si, da bi ta rešitev bila dogovorjena in definirana
PORODNIŠNICA
»Dežela nas je imela za norca«
Zbrali so 4000 podpisov, organizirali protestne shode in celo priredili »maraton«, s katerim so skušali prepričati deželo FJK, naj goriškega oddelka ne žrtvuje. Ves trud je bil zaman, saj je dežela v petek napovedala, da namerava v nekaj tednih iz varnostnih razlogov zapreti porodnišnico. »Najbolj nas jezijo neizpolnjene obljube. Med volilno kampanjo so nam zagotovili, da bodo ravnali drugače kot Tondova uprava, ki je nameravala porodnišnico zapreti, obljubili so, da bodo oddelek rešili,« pravi Genj Furlan, predsednica odbora »Voglio nascere a Gorizia« (Roditi se hočem v Gorici), po kateri je dežela v zadnjih letih načrtno zanemarjala goriški porodniški oddelek in mu delala slabo reklamo, da bi čim več nosečnic spodbudila, da rodijo v tržiški ali drugi bolnišnici.
»Deželni upravitelji niso vlekli za nos le odbora in javnosti, tudi mene so imeli za norca. Z odbornico Saro Vito sem se večkrat pogovorila, zadnjič mi je rekla, da ni novosti, včeraj pa sem doživela hladno prho,« pravi Furlanova in dodaja, da ne bo Gorica s preureditvijo zdravstvenih podjetij, ki jo načrtuje deželna vlada, ničesar pridobila. »Prej smo imeli tržaško-goriško zdravstveno območje, zdaj bomo imeli pa furlansko-goriško,« poudarja predsednica odbora staršev. »Marsikdo se verjetno še ne zaveda, da bomo s porodnišnico izgubili tudi pediatrični oddelek. Če bodo naši otroci potrebovali urgentno pomoč, jih bo treba odpeljati v Tržič, Palmanovo ali drugam. In če bi to bilo komu usodno? Kdo bo za to odgovarjal?« je jezna Furlanova, ki napoveduje nove odmevne demonstracije, saj je prepričana, da je zaprtje porodnišnice le stvar denarja, ne pa varnosti. (Ale)
pred zaprtjem goriškega porodniškega oddelka. To se žal ni zgodilo,« poudarja pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek, po katerem si je njegova stranka že leta prizadevala za zagon čezmejnega zdravstva in konkretnega sodelovanja med bolnišnicama v Gorici in Šempetru. »Žal je bilo to pomembno področje vedno bojno polje političnih igric obeh strani. Če je po eni strani res, da je desna sredina na vse načine zavirala uveljavitev čezmejnega zdravstva, tudi sedaj, ko župan Romoli zahteva uresničitev skupne hiše porodov na italijanski strani, po drugi strani ni mogoče spregledati, da je tudi leva sredina imela odgovornost za propad načrta čezmejne mobilne resonance in selitev bolnišnice na sedanjo lokacijo. Zdravstvene preglavice na Goriškem pa imajo svoj izvirni greh v obstoju dveh bolnišnic v Gorici in Tržiču, kar ustvarja t.i. "vojno revnih". Če nam odločitev deželnega odbora ni pogodu, si moramo tudi priznati, da je bila krajevna politika slaba in neučinkovita, saj bi lahko bilo čezmejno zdravstvo že stvarnost, a ni bilo volje, kot je tudi danes ni jasno zaznati,« menijo člani goriškega pokrajinskega tajništva SSk in ocenjujejo, da zaprtje porodnišnice ni edina odločitev, ki bo oškodovala goriški prostor. Združitev goriškega zdravstvenega podjetja s podjetjem spodnje Furlanije, pravijo pri SSk, je še dodaten udarec, ki briše goriško upravno in teritorialno identiteto ter avtonomijo. Ali je to nov korak političnega načrta, preko katerega bodo »razcefrali« goriško pokrajino? »Zelo verjetno, da ja,« pravijo predstavniki SSk, ki pa v tem načrtu ne vidijo nobene stvarne koristi. »Govorimo o reformah, kot da bi bila že sama beseda zagotovilo za uspeh. To pa ni dosledno do občanov, ki si pričakujejo predvsem boljšo kakovost storitev,« dodaja Čavdek.
Stranko tudi skrbi, kako bo z udejanjanjem zaščitnih določil, ki jih je začelo izvajati goriško zdravstveno podjetje, saj so prepričani, da bi s spojitvijo z zdravstvenim podjetjem št. 5 Goriška izgubila svojo značilnost. »Kako bo z dvojezičnimi napisi, ki so jih začeli nameščati v oddelkih? V občinah, ki ne spadajo v seznam 32-ih, to seveda odpade,« opozarjajo v SSk in dodajajo: »Glede na to, da bo osnutek deželnega zakona o zdravstvu sedaj romal v deželni svet FJK, je nujno potrebno, da se o zgoraj omenjenem izreče tudi novi paritetni odbor, ki pa še vedno pričakuje, da italijanska vlada imenuje svoje štiri predstavnike.«
Kulturni center Lojze Bratuž ¡n
Circolo Fotográfico Isontino Valjudno vabita na odprtje fotografske razstave
VIDIKI VERNOSTI IN SPOMINA V PRVI SVETOVNI VOJNI 1914-1918
Glasbeni poklon Aleš Lavrenčič, violina Kulturni center Lojze Bratuž
Ponedeljek, 23. junija 2014, ob 18. uri
Mamica z otrokom v goriški porodnišnici
TRŽIČ - Porodnišnica
K porastu porodov prispevajo priseljenci
»Odločitev o zaprtju goriške porodnišnice ni bila sprejeta, da bi z njo favorizirali Tržič. Vzrok zaprtja, ki ga utemeljujejo podatki, je potreba po zagotavljanju varnosti,« je diplomatsko povedala tržiška županja Silvia Altran, ki ne namerava vstopati v politično razpravo o ukrepih na področju zdravstva, ki jih je deželna uprava Furlanije Julijske krajine napovedala na petkovi novinarski konferenci. Najbolj odmevna odločitev, ki je v goriški občini sprožila val kritik, je skorajšnje zaprtje goriškega porodniškega oddelka, na račun katerega pa bo porodnišnica tržiške bolnišnice San Polo »preživela« in se tudi okrepila.
Takšen razplet je sicer visel v zraku, saj je število rojstev v tržiški porodnišnici že vrsto let višje kot v goriški. Posebno pozitivni so letošnji podatki, saj se je v tržiškem porodniškem oddelku med januarjem in 6. junijem rodilo 232 otrok. V istem obdobju lani so v Tržiču povili 187 dojenčkov, torej kar 45 manj. Največ rojstev so zabeležili v mesecu maju, ko je v bolnišnici San Polo privekalo na svet skoraj 50 otrok. Če se bo tovrstni trend nadaljeval, bodo v tržiškem porodniškem oddelku ob koncu leta brez težav presegli mejni prag 500 porodov, ki naj bi bil potreben za zagotavljanje varnosti nosečnic in novorojenčkov. K višjemu številu rojstev v Tržiču prav gotovo pripomore veliko število priseljencev. Med njimi je za višjo rodnost v Laškem zaslužna predvsem skupnost iz Bangladeša: ženske iz te države so namreč povile kar 20 odstotkov otrok, ki so se rodili v tržiškem porodniškem oddelku. V zadnjih mesecih se je na tržiško porodnišnico obrnilo tudi večje število nosečnic iz spodnje Furla-nije, na primer iz Palmanove in Červinjana.
Županja Altranova ni želela komentirati niti splošnih smernic reforme deželnega zdravstvenega sistema in vabi k previdnosti. »Reformo je bilo prav gotovo potrebno izpeljati, deželna uprava pa še ni sprejela dokončnih odločitev. Ko bodo le-te padle, bomo vse podrobneje preučili,« je povedala županja.
»Gorica spet žrtvovana«
»Preprosto sporočilo, ki izhaja iz sklepa deželne vlade, je sledeče: še enkrat je bilo treba žrtvovati Gorico, glavno mesto najmanjše pokrajine, da bi zaščitili interese vplivnejših središč Furlanije Julijske krajine.« Goriški občinski tajnik in načelnik Demokratske stranke, Bruno Crocetti in Giuseppe Cingolani, tako komentirata napoved predsednice Debore Serracchiani in odbornice za zdravstvo Marie Sandre Telesca, da bo porodniški oddelek kmalu prenehal delovati. »Videmskih in tržaških dvojnikov
se niso dotaknili, v Tolmeču in kraju San Daniele pa bodo imeli eno samo porodnišnico na dveh sedežih, kot je bilo predlagano tudi za Gorico in Tržič,« opozarjata Cingolani in Crocetti, ki se jima zdi smešno, da sta župan Romoli in njegov odbornik Del Sordi postala zagovornika čezmejne »hiše porodov«, potem ko sta nekoč izjavila, da »Gori-čanke ne bodo rojevale v tujih državah.« Demokrata še menita, da je povezovanje s Šempetrom, ki ga je odbornica Te-lescova napovedala, dobrodošlo, do njegove uresničitve pa bi morala goriška porodnišnica še naprej delovati.
Kulturni center Lojze Bratuž
Krožek Anton Gregorčič
Pi
SREČANJA POD LIPAMI
ARGENTINSKI CUDEZ Slovenski maturantje iz Buenos Airesa in Bariloč
Večer bo vodila časnikarka Erika Jazbar
Četrtek, 26. junij 2014, ob 20.30 KC Lojze Bratuž - Gorica
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 22. junija 2014
19
GORICA - Lionsi in njihov predsednik
Znamenje sprememb
S skupnostjo goriških meščanov, ki se združujejo v Lions klubu, sem prvič prišel v stik pred okrog tridesetimi leti. Tedaj smo običajni ljudje imeli o članih ekskluzivnih društev zapletene občutke, saj jih je obdajala tančica skrivnostnosti in zagonetnih obrednosti. Nismo jih kaj prida ločevali od prostozidarstva. Povabili so me kot zunanjega izvedenca, šolnika in vzgojitelja na eno izmed rednih zborovanj z večerjo. Tisto srečanje so želeli posvetiti pojavu mamilaštva med mladimi in njegovi zajezitvi s športnimi dejavnostmi. Po slovesnem začetku sem poročal, seveda v italijanščini, sledili sta razprava in sproščenost. Čez teden dni mi je telefoniral predsednik, general v pokoju, doma z juga Italije. Ponovno se mi je zahvalil in mi hkrati pojasnil, kako so ga naknadno opozorili, da ni storil prav tehtne poteze, ko je nevede povabil na večer opredeljenega manjšinca in levičarja. Tudi takšna stališča so zastopala nekatera mestna združenja.
Naslednji stik z lionsi sem imel pred desetimi leti na Dobrovem, kamor me je povabil član novopečenega novo-goriškega kluba. Menil sem, da gre za spoznavno srečanje in javno promocijo. Na koncu sem prijaznost drago plačal z obveznim prispevkom ...
V desetletjih se okoliščine, čeprav počasi, spreminjajo. Pred tremi meseci sem izvedel, da je predsednik goriškega Lions kluba Venceslav - Venko Černic, doma z Vrha v sovodenjski občini. Zvedel sem tudi, da se mu mandat izteka. Pred zamenjavo v vodstvu sem ga poklical in nato poklepetal o sedanjih značilnostih kluba, ki je medtem očitno spremenil izhodišča in odnos do okolja hkrati z ohranitvijo svojega poslanstva in vrednot.
Goriški Lions klub so ustanovili leta 1959 in sodi v Posoško okrožje, slednje pa v območje Triveneta. Vseh območij je v Italiji sedemnajst. Naslednja nadrejena struktura je neposredno v ZDA, kjer so se prvi lionsi sestali in ustanovili združenje leta 1917. Vsi imajo skupno geslo »We ser-ve« - mi služimo. Na razpolago drugim, potrebnim, skupnosti. Najbližji klubi so v Gradišču, Tržiču, Novi Gorici, Čedadu, na Dobrovem. S slednjim potekajo dogovo-
Venko Černic (levo) in v Coroninijevem parku (zgoraj) z županom Gorice Ettorejem Romolijem ter člani Lionsa ob podarjeni klopi
TRŽIČ - Občina
Zaradi del spremembe v prometu
V Tržiču se bodo jutri začela dela za obnovo asfaltne prevleke v Ulici IX Giugno, in sicer na cestnem odseku med Ulico Garibaldi in Trgom Republike. Zaradi tega bo od 7. ure zjutraj jutrišnjega dne do petka, 4. julija, veljala prepoved kroženja avtomobilov in parkiranja ob robovih ceste. Ulica bo dostopna iz ulic Rosario in Ceriani, vse spremembe v prometu pa bodo primerno označene. Podjetje Isontina Ambiente bo poskrbelo za začasno novo namestitev zabojnikov za zbiranje odpadkov in stekla, uporabnikom pa bo posredovalo navodila. Obnovitvena dela bo izvajalo podjetje Ber-tolo iz kraja Fiume Veneto, ki bo omogočilo občini prihranek v znesku 14.000 evrov. Občinska uprava je namreč namenila47.000 evrov za omenjeni poseg, podjetje Bertolo pa je zmagalo javni razpis za izbiro izvajalca z 22,24-odstotnim popustom, tako da naj bi dela stala približno 33.000 evrov. Prihranek bo občina namenila dodatnim manjšim posegom za ureditev ulice. (av)
ri o pobratenju, medtem ko so goriški lion-si že pobrateni z graškimi.
Goriških lionsov je okrog petdeset, imajo mladinski odsek (16-30 let), ki šteje štirinajst članov, in od leta 1988 tudi ženski odsek. V vsej Italiji imajo Lions klubi 50.000 članov. Da ne gre za neko vzvišeno razpoloženo družbo petičnežev, dokazuje dejstvo, da v Gorici nimajo nekega svojega uradnega sedeža - pošto prejema predsednik na svoj dom, zbirajo pa se v javni restavraciji Ai Tre Soldi na Korzu Italia dvakrat na mesec. Poleg splošne miselne usmeritve v mir in sodelovanje med ljudmi ter narodi se med srečanji posvečajo kulturnim, zgodovinskim in družbenim temam našega in širšega prostora ter odločajo o namembnosti sredstev, ki jih sami vlagajo v blagajno ali jih pridobivajo z raznimi pobudami - tudi s srečelovom med božično večerjo. V njihovem delovanju je odsotna vsakršna oblika politično strankarskih razprav ali verskih opredelitev.
Razdeljevanje pomoči gre od prispevkov za probleme svetovnih razsežnosti - v tem primeru se denar steka v matični Lions klub v ZDA: na primer 10 milijonov dolarjev za sanacijo posledic radioaktivnih izpustov v Fukušimi ali cepljenje 150 milijonov otrok v nerazvitih predelih sveta ali gradnja bolnišnic ali zbiranje rabljenih naočnikov za slabovidne ...
Goriški člani so zelo dovzetni za krajevne pojave: od financiranja in namestitve treh klopi v parku Coroninijevega dvor-
ca, plačevanja položnic revnih družin, namestitve informacijskih stebrov po mestu, restavriranja umetnin v okviru Coronini-jeve fundacije do posegov članov zdravnikov na šolah za preventivo proti mamilom, pomoči združenju ANFAS, ki se ukvarja s prizadetimi osebami, nakupa elektrokardiografa za bolnišnico, širjenja naravovarstvenega duha med prebivalstvom, izobraževanja svojih članov s strokovnimi predavanji ali preko izletništva (Sicilija in Dunaj v zadnjem letu). O vsem odloča 14-članski odbor, ki mu za obdobje enega leta predseduje polnopravni član.
Venko Černic usmerja goriški Lions klub in usklajuje njegovo dejavnost od lanskega junija. Glede na v začetku opisano svojo izkušnjo me je zanimalo izvedeti, kakšna je danes jezikovno narodna klima znotraj kluba. Že dejstvo, da je za predsednika narodno slovensko opredeljena oseba, nekaj pove, a gre za precej več: čez-mejni obiski so uvedena praksa, s slovenskimi člani se tudi na splošnih srečanjih in pobudah pogovarja v slovenščini, v Ogleju so italijanski in slovenski klubi odkrili obeležje in zasadili oljko, lani je srečanje Lions klubov Goriškega okrožja potekalo v Tolminu in za nameček trojica večerov z odmevnimi gosti: Davo Karničar je prikazal svoj smučarski spust z Everesta, Matej Černic je opisal svojo odbojkarsko pot in Ciril Zlobec je pronicljivo spregovoril o svoji življenjski ter umetniški usodi.
Aldo Rupel
OSLAVJE - Družabnost in predavanja
Rotarijci se skušajo čezmejno povezovati
Predsednika solkanskega in novogoriškega kluba sta »predmejca«
Na Fieglovi vinogradniški domačiji na Oslavju je v mesecu maju potekalo srečanje kar petih Rotary klubov. Solkanski je povabil vrsto drugih z Goriškega in Tržaškega. Pozivu so se odzvali člani klubov iz Ajdovščine, Nove Gorice, Čedada in Milj. Odsotnost kar nekaj drugih klubov iz Italije je verjetno treba pripisati vzrokom, ki segajo daleč nazaj v neprijazne čase. Takšen je vtis, ki se mi je oblikoval kot enkratnemu gostu - tolmaču.
Člani solkanskega kluba se srečujejo vsak teden, tokrat so srečanje razširili - enako se vedejo tudi ostali klubi - na prijateljske skupine z obeh strani meje. Večeri so vselej obogateni s prigrizkom in pokušnjo izbranih vin, ki jih tudi na Fieglovi kmetiji ne manjka. Sicer pa so vsi večeri namenjeni izbranim vsebinam, ki gredo od informativnih predavanj do osnovne dobrodelnosti. Glede slednje gre za majhne donacije ali pomembno opremo, na primer za prizadete osebe. V maju, ko je v Gori-
ci potekala zgodovinska prireditev eStoria, je bilo predavanje posvečeno enemu izmed vidikov prve svetovne vojne - pojavu raznih zvokov: topniškega ognja, telefona (žičnega seveda), cesarskega govora, megafona za prenašanje povelj, šepetajoče tišine na pokopališčih... Predavatelj je namreč bil izvedenec elektrotehnike in akustike. Protokolarni del je predvidel vljudnostne pozdrave gostiteljev in gostov, začetno zdravico s penino, serviranje hrane različnih okusov in priprav ter pozdrav hišnega gospodarja mlajše generacije.
Obrobno dodajmo posebnost: predsednika solkanskega in novogori-škega Rotary kluba sta Slovenca z italijanske strani meje, skratka predmej-ca - moški in ženska. Če upoštevamo še okoliščino, da je predsednik goriškega Lions kluba prav tako član slovenske narodne skupnosti, smo upravičeno presenečeni in se z radovednostjo sprašujemo, kaj vsebuje ta pojav. (ar)
ŠTEVERJAN - Ob slovenskem Dnevu državnosti
Pod lipo domoljubje, politika in pozivi k premostitvi malodušja
Slovenski svetovni kongres - Konferenca za Italijo je v petek zvečer s sodelovanjem Krožka Anton Gregorčič, Sveta slovenskih organizacij (SSO), Veteranov vojne za Slovenijo in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve priredil srečanje ob 23. letnici osamosvojitve Slovenije. Potekalo je v Števerjanu na domačiji predsednika konference Marjana Terpina, in sicer na prostem ter pod ogromno in v tem letnem času košato lipo. Scenarij sta s pomenljivo simboliko dopolnjevala du-plikata koroškega knežjega kamna in voj-vodskega stola poleg slovenske državne zastave ter dveh praporščakov z veteranskima zastavama.
Program je bil prilagojen vrnitvi nekaterih udeležencev dogajanja na Dobu, specifično evropske poslanke Patricije Šu-lin (SDS) in tajnika stranke Slovenske skupnosti (SSk) Damijana Terpina. Dogajanje je povezoval sam gostitelj, ki je po igranju slovenske himne, za kar je poskrbel uniformirani trobentač, ustvaril domačijsko vzdušje z napovedjo nastopajočih in osebnimi spomini na pretekle proslave in bolj
oddaljene čezmejne dogodke. Sledile so recitacije šolarke Eme Terpin, pesmi moškega zbora Fantje izpod Grmade pod vodstvom Bogdana Kralja ob napovedovanju Marka Tavčarja ter govorniški posegi županje Franke Padovan, predsednika SSO Draga Štoke, Borisa Pleskoviča iz Ljubljane in, kasneje, dveh navedenih povratnikov z Doba. Vsi so omenili pomembnost državnega praznika in poudarili različne vidike nekdanjega dogajanja, vsak zase je tudi posredoval nekaj miselnih povezav z osebnimi izkušanji in prepričanji.
Več kot sedemdeset prisotnih je poslušalo vabila k zvestobi slovenski besedi in kulturi ter enotnemu kulturnemu prostoru, zahvale Slovenskemu svetovnemu kongresu, pohvale za uspela slavja, ki so »bolj občutena kot ona v Ljubljani«, in pozive k preseganju malodušja, povezanega z vse manj sredstvi. Prenehali naj bi z jadikova-njem in se raje vedli zavzeto in udarniško kot nekaj desetletij nazaj. Pisec te kronike se spomni podobnih razmišljanj, ki jih je napisal v dnevnikovi »Odprti tribuni« Igor Pahor, včeraj pa v svoji kolumni Milan Rako-
vac. Do na pol strokovne ravni to gotovo velja in bi nekdanja zavzetost bila nujna, sicer pa so gotovinska gmotna sredstva prav tako nujna za institucionalne, zakonsko ali pogodbeno določene izdatke.
Del nekaterih posegov je bil v resni in tudi anekdotični obliki odmerjen nekdanjemu razlikovanju pri dodeljevanju pomoči iz matice in nato po vrsti udbov-skim (tudi tumejnim) šikaniranjem, prisluškovanjem, pregledom, pritisku ...; na vrsto so prišli tudi sodstvo, nepravna država, napisi po primorskih vzpetinah, rdeče zvezde na letalih, neupravičena obsodba vodje sedanje opozicije, ki pa je v resnici vreden človek, trden v svoji drži, zgodovinski junak in zaslužen za samostojno Slovenijo. Dva posega sta bila povsem ihtava. Sicer pa bo pravica prevladala - sedanji sodniki bodo odgovarjali - in poplačala sedanje tegobe ter bo obsojenec tedaj spet deloval v dobro domovine. Dva govornika, po stroki pravnika, sta tudi obrazložila nedopustnost sojenja, kakršnemu je bila priča Slovenija v primeru finskih oklepnih transporterjev Patria.
Govornik Drago Štoka in Marjan Terpin na vojvodskem stolu
bumbaca
Ker poteka te tedne odkrito javno soočanje različnih stališč glede povezovanja in racionalizacije strukturiranosti slovenske narodne skupnosti v Italiji, je umestno zabeležiti, da je bilo tudi na srečanju v Števerjanu o tem govora s poudarjanjem stališč, ki so značilna za v začetku navedene prireditelje.
Evropska poslanka Patricija Šulin se je v prebranem delu svojega posega navezala na domoljubje in na zlato nit od Bri-
žinskih besedil preko Trubarja in nacionalnega programa leta 1848 do prve jugoslovanske države in prve slovenske univerze - zaobšla je podtalni in oboroženi upor v prvi polovici prejšnjega stoletja - ter poudarila ustavno pravico po samoodločbi, plebiscit in petletno gospodarsko krizo. Na koncu je prisotne popeljala v čarobne zaznave kresne noči, ki očiščuje, zdravi in osrečuje ter blagoslavlja vse, ki dobro v srcu mislijo. (ar)
20
Nedelja, 22. junija 2014
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
vipavska - Reportaža v New York Timesu
Slavospev burji, o Novi Gorici pa porazna ocena
Ameriški mediji odkrivajo naš prostor. Če so jih v preteklosti že pritegnila Brda in so se o njih razpisali z laskavimi ocenami, je tokrat prišla na vrsto Vipavska dolina, ki ji je New York Times v svoji izdaji pred tremi dnevi posvetil reportažo izpod peresa Roberta Draperja. Tukajšnji kraji so ga očarali, toda z izjemo Nove Gorice. Če Vipavsko opisuje z besedami »Regijo preveva občutek izolacije, prijetne majhnosti«, se o Novi Gorici izraža tako: »Edina izjema - ki si je ne želi izkusiti noben obiskovalec, ki je pri zdravi pameti -je Nova Gorica, hiperindustrializirana groza, zgrajena po drugi svetovni vojni kot socialistični odgovor na italijansko Gorico.«
Reportaža za sloviti dnevnik se začenja z mislijo o vipavski burji, ki pa je ameriški pisec ni doživel, saj je dolino obiskal v relativno brezvetrnem obdobju. »Zaupaj mi, po eni ali dveh minutah, ko okusiš burjo, nočeš nič več vedeti o njej,« je Draperja opozoril Primož Lavrenčič, vinar iz Burje, ki je prvi dan spremljal novinarja New York Timesa. Kosila sta v Majeriji na Slapu, 300 let stari kmečki hiši, kjer namenjajo velik poudarek lokalnosti in pristnim izdelkom, ki »odražajo okus burje in sonca«. Novinar je obiskal tudi gostilno Žeja in restavracijo Pikol, prevzela pa ga je zlasti grajska restavracija Zemono, v kateri »vam krožnike dostavljajo v oblaku dima«.
»Več let so me prijatelji iz severovzhodne Italije nagovarjali, naj obiščem Vipavsko dolino. Čeprav je od Trsta in Ljubljane oddaljena samo eno uro, pa daje ozki in sončni 50-kilometrski pas med tremi planotami vtis pozabljenega območja,« pravi novinar, ki ni spregledal zgodovine krajev in je s tem v zvezi omenil pričevanje domačina. Ta mu je zaupal, da je bil njegov praded vojak avstro-ogrske vojske, njegov ded italijanske, oče pa jugoslovanske.
Zlata nit reportaže je burja, ki ji Američan pripisuje skoraj mitični status. Njej se gre zahvaliti tudi za krajevni pršut. Draper ga je pokusil na turistični kmetiji Arkade Cigoj in se prepričal, da lahko tekmuje z najboljšimi italijanskimi. Laskavo se je izrazil o lokalnih vinih, kot sta zelen in pi-nela. Burja pa je tudi izoblikovala prebivalstvo regije, ki je žilavo in odporno kakor kamnite vasice Vipavske doline, je za-
SEMPAS
Ogenj dodobra uničil učilnico osnovne šole
Pri osnovni šoli v naselju Šempas na Vipavskem, sicer v občini Nova Gorica, je včeraj nekaj po 15. uri zagorel zabojnik za odpadke, ogenj pa se je zatem razširil na bližnjo učilnico. Kljub posredovanju poklicnih in prostovoljnih gasilcev je ogenj dodobra uničil učilnico krajevne osnovne šole. Nihče ni bil poškodovan. Na požarišču je ostala požarna straža, ki bdi nad krajem. Višina materialne škode še ni znana, so sporočili z uprave za zaščito in reševanje, a je že iz posnetka razbrati, da je precejšnja.
pisal. »Kar te ne ubije, te okrepi,« je dodal. Obiskal je dalje mestece Vipava, ki »bolj spominja na drago, a redko uporabljeno filmsko kuliso kot pa na živahno trgovsko središče, kar je nekoč bila pod Habsbur-žani«. Tam si je med drugim ogledal palačo Lanthierijev.
»Odkril sem, da je glavna lastnost Vipavske doline njen zaspan, sanjavi značaj. Zelena dolina, prepredena z rekami in potoki, je pravi raj za tiste, ki si želijo umirjenih užitkov,« ugotavlja Draper.
Kaj pa Nova Gorica, ki jo je doživel kot »hiperindustrializirano grozo, zgrajeno po drugi svetovni vojni kot socialistični odgovor na italijansko Gorico«? Draperjev opis je sprožil val komentarjev na svetovnem spletu. Nekateri so stopili v bran Nove Gorice, drugi pa so se z njim strinjali in so njegovo oceno še podkrepili. Prebivalec Nove Gorice je na primer izpostavil, da veliko tujih gostov ima podobno mnenje o mestu. Spletne kritike letijo zlasti na Ulico Gradnikove brigade kakor tudi na Kidričevo ulico, ki jo mnogi označujejo za skupek stavb brez neke urbanistične ideje. Turisti pa naj bi se najbolj čudili nad dejstvom, da v mestu ni pravega mestnega parka, saj borov gozdiček to ni, Panovec pa je že izven mesta in ni park. Mesto nima niti pravega centra, predvsem pa naj bi bilo preveč betona po ulicah. Spletni komentator je k temu dodal, da ni pomembno, zakaj je Nova Gorica nastala, pomembno pa je, kako je zgrajena. »Zgrajena je "na silo" in brez duše,« zaključuje svojo misel.
Če k tem razmišljanjem prištejemo izjavo, ki jo je za naš dnevnik pred kratkim dal nogometaš slovenskega prvoligaša ND Gorica Massimo Coda (»Če me boste vprašali, ali mi je Gorica všeč, vam odgovorim, da mi ni. Mesto mrtvecev. Po 22. uri vsi že spijo. Medtem ko je Nova Gorica mesto mladih. Ko smo si lahko privoščili, smo se s prijatelji v glavnem zadrževali v Novi Gorici«), lahko zatrdimo, da sta obe mesti ob nekdanji meji prešibki, da bi nastopili posamično. Treba bi bilo zato udarneje promovirati idejo skupnega prostora, v katerem se Gorici dopolnjujeta, izkoristiti kvalitete obeh mest in ju predstavljati kot del neke celote. Raje ena skupna, živa realnost kot pa dve mrtvi mesti brez duše. (av)

L__________ri_________:_
Fotografije iz reportaže New York Timesa, njihov avtor je Matej Leskovšek
pevma - Naš Prapor
Moški turnir s spominskim predznakom
Športno društvo Naš prapor iz Pev-me bo tudi letos priredilo odbojkarski turnir, ki ga posvečajo spominu Danjela Bo-škina. To bo že peta izvedba turnirja in bo tudi tokrat potekala na igrišču športno-kul-turnega središča v Pevmi.
Turnir bo v sredo, 25. junija, s pričet-kom ob 19.30. Sodelovale bodo štiri članske moške ekipe, in sicer Olympia, Val, Sloga in Naš prapor. Pred začetkom tekmovanja bodo organizatorji izžrebali pare, ki se bodo pomerili v prvem delu odbojkarskega večera. Sledila bo tekma za 3. in 4. mesto (pomerila se bosta poraženca iz prvih dveh tekem), nakar bo veliki finale med zmagovalcema prvih srečanj. Igrali bodo na dva dobljena seta po pravilih odbojkarske zveze. Po zaključku tekmovanja bo še nagrajevanje ekip, na katerem bodo prisotni tudi družinski člani pokojnega Danjela Boškina. (vip)
Na požarišču
foto pia t.
gorica - Delovni staž dijakov liceja Gregorčič
Teden izzivov
Kristina Gerin in Deborah Croselli s svojimi
varovančki v vrtcu Čriček v Doberdobu
Dijaki četrtega razreda humanističnega liceja Simon Gregorčič iz Gorice smo minuli teden preživeli na povsem drugačen način, saj smo se vsi udeležili delovnega staža. Kaj so počeli in kako so se imeli, sem vprašala svoje sošolke in sošolce.
Prva, ki mi je opisala svojo izkušnjo, je bila Carlotta Na-nut, ki je bila skupaj z Ilario Bergnach na delovnem obisku na deželnem sedežu RAI v Trstu. »Imamo se super, sprejeli so nas izredno lepo,« so bile njune besede. Povedali sta mi tudi, da sta sami napisali članek o maturi in nato na radiu prebrali še članek o »Varnem morju 2014« skupaj z novinarjem Ivanom Bajcem. Bili sta navdušeni, saj sta na tak način spoznali, kako sploh delujeta radio in televizija.
Sošolki Deborah Croselli in Kristina Gerin sta se odločili za delo z otroki in teden preživeli v vrtcu Čriček v Doberdobu. »Otroci so zelo pridni in ubogljivi,« so bile Deborine besede. Omenila je tudi, da sta skupaj z malčki izdelovali lutke iz blaga, ki so jih potem izročili v dobrodelne namene za UNICEF; do sedaj so nabrali že več kot 760 evrov. Nekatere lutke bodo poletele celo v Argentino, kjer bodo razveselile tamkajšnje otroke. Svoje varovančke sta nadzirali med igranjem z lego kockami, zanje sta tudi narisali ribo, ki jo je potem moral vsak izmed otrok pobarvati po svoji želji. Brali sta jim pravljice ter jih za sprostitev in rekreacijo pospremili tudi na dvorišče. Vseh otrok je bilo dvajset, od najmlajših - starih eno leto -do najstarejših, šestletnikov.
Tudi Irene Malaroda in Lionella Costantini sta se posvečali otrokom. Irene je staž opravljala v vrtcu Barčica v Rom-janu. Izkušnja je bila lepa. Otroci, ki so bili stari od pet do šest let, so jo vzljubili, predvsem eden izmed dečkov, ki se je skoraj »zatreskal« vanjo, če se lahko tako izrazim. Lionella je bila redkih besed, iz njenega nasmejanega obraza pa je bilo razumeti, da ji je bilo delo všeč, saj vem, da ima otroke zelo rada.
Nikolas Semolič za spremembo ni bil v družbi otrok kot večina sošolk, a je svoj teden preživel v goriški odvetniški pisarni Sama Sanzina, pri katerem je delal fotokopije. Svojega staža mi ni želel podrobneje opisati. Sošolka Tjaša Petarin pa je spoznala svet zdravstva, saj je obiskovala oddelek za patološko morfologijo v splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. Socialni pečat je imela tudi izkušnja Jana Paulina, ki je v štandreškem centru Arcobaleno prisluhnil ljudem s težavami zaradi odvisnosti, kot so alkohol in mamila.
Nazadnje se bom zaustavila še pri svojem tednu. Priznati moram, da sem se teh šest dni imela zelo dobro, saj sem tudi sama odkrila čisto nov, zase povsem tuj svet - novinarstvo. V goriškem uredništvu Primorskega dnevnika so me sprejeli prijazno in gostoljubno ter mi vedno priskočili na pomoč, če sem
Carlotta Nanut (zgoraj) in Ilaria Bergnach na sedežu RAI
jo rabila. Svoj delovni dan sem običajno začenjala s pisanjem članka; ustvarila sem ga na podlagi informacij, ki sem jih dobila na terenu ali po telefonu. Nato pa sem se s pomočjo Alek-sije, Danjela in Igorja podala tudi v prevajalske vode. Naj omenim še Alberta in Sabino, ki sem ju srečevala v uredništvu. Vesela sem, da sem za svoj staž izbrala prav uredništvo dnevnika, ker sem se imela fantastično, skratka nepozabljivo! Kaj bi še lahko povedala? V teh nekaj stavkih sem zaobjela vse svoje misli, ki so bile, kot ste gotovo opazili, celo več kot pozitivne.
Pia Ternovec
GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 22. junija 2014 2 1
/
Nocoj »Češpe na figi«
Nocoj ob 21. uri na igrišču ob župnijski dvorani v Štandrežu bo gledališka skupina kulturnega društva Brce iz Ga-brovice pri Komnu uprizorila komedijo Marjana Tomšiča »Češpe na figi«; režiser je Sergej Verč, pomočnica režiserja pa Minu Kjuder. Predstavo bodo uprizorili v sklopu festivala Gledališče pod zvezdami.
Vernost med vojno
»Vidiki vernosti in spomina v prvi svetovni vojni 1914-1918« je naslov fotografske razstave, ki jo bodo jutri, 23. junija, ob 18. uri odprli v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Prirejata jo klub Circolo Fotografico Isontino in center Bratuž ob 100-letnici začetka vojne. Z glasbeno točko bo odprtje pospremil mladi violinist Aleš Lavrenčič.
Hrast na Kostanjevici
Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba bo pod vodstvom Hilarija La-vrenčiča nastopil jutri, 23. junija, ob 20. uri v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Nastop Hrasta bo zaokrožil letošnji niz Glasba z vrtov sv. Frančiška. Zbor goji polifonijo različnih stilnih obdobij in ljudsko pesem v sodobnih priredbah. Na tekmovanjih Naša pesem in Primorska poje se je večkrat izkazal kot eden najboljših slovenskih sestavov, več visokih nagrad in priznanj pa je prejel tudi na tekmovanjih v Italiji.
Jutri svetoivanski kres
Tudi letos bo v Štandrežu tradicionalno svetoivansko kresovanje, ki ga po ukinitvi rajonskega sveta prireja kulturno društvo sKultura 2001. Kdor želi lahko prinese vejevje, les in drug naravni material, ki ne sme biti barvan ali lakiran, na običajno mesto na dnu Ulice Ticino. Kres bo zagorel jutri, 23. junija, ob mraku, okvirno ob 21.30.
Argentinci pod lipami
Triintrideset slovenskih maturantov iz Argentine, ki so osem let vsako soboto obiskovali slovensko osnovno šolo in nato slovenski srednješolski tečaj Marka Bajuka v Buenos Airesu in Vojka Arka v Bariločah, prihaja na obisk v Slovenijo. Dva dneva bodo preživeli tudi na Goriškem in Tržaškem. V četrtek, 26. junija, ob 20.30 se bodo udeležili »srečanja pod lipami« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Predstavili se bodo s krajšim programom poezij in proznih tekstov, glasbe in pesmi, z njimi bo tekel pogovor o slovenskem utripu v Južni Ameriki.
Vitalejeve fotografije
V galeriji državne in mestne knjižnice v Gorici bo jutri ob 18. uri »finis-sage« razstave fotografij Luigija Vita-leja. Ob tej priložnosti in izjemoma samo jutri bo fotograf prikazal serijo posnetkov velikega formata na temo industrije v deželi FJK. Vitale, ki se je na Goriško priselil iz Turina, prvič razstavlja v Gorici.
Jr+tR t;
[:■; t i -ash I ,, * a
v vv fe* - i
; * i, f ■ "
■. ■ t
■j*

* i1-:
PEVMSKI PARK
Prestižen »crosscountry«
V drugi polovici julija bo na Goriškem odmeven športni dogodek. Zaslugo za to ima društvo Unione ciclisti caprivesi, ki bo med 18. in 20. julijem priredilo italijansko prvenstvo v najbolj popularni kategoriji gorskega kolesarstva, t.i. »cross-countryju«. Prizorišče tekmovanja, ki se ga bo udeležilo med 700 in 800 kolesarjev in več tisoč navijačev, bo pevmski park. Dogodek so predstavili v parku goriškega županstva, kjer so prireditelje pohvalili župan Ettore Romoli, pokrajinska odbornica za šport Vesna Tomsič, predstavnik olimpijskega komiteja Coni Franco Tommasini, deželni predsednik itali-
janske kolesarske zveze FCI Bruno Bat-tistella in predstavnik Fundacije Goriške hranilnice Gianluigi Chiozza. Svojo odsotnost sta opravičila deželni odbornik Gianni Torrenti in deželni predsednik komiteja CONI Giorgio Brandolin, ki pa sta tako kot državni predsednik kolesarske zveze Renato Di Rocco izpostavila pomen prireditve v pozdravnih besedilih, s katerimi je opremljena trijezična brošura tekmovanja. Predstavitve so se udeležili tudi kolesarji društva Unione cicli-sti caprivesi, med katerimi je bil italijanski prvak Mirko Tabacchi. Veliko šam-pionov in šampionk se bo udeležilo julijskega tekmovanja, ki bo po mnenju upraviteljev prispeval tudi k turistični oživitvi občine. (pt)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
S Mali oglasi
IŠČEM namizni računalnik v dobrem stanju, ki ima manj kot tri leta; tel. 377-9851049.
M Gledališče
MLADINSKI CENTER VRTOJBA vabi na kriminalko po motivih Roberta Thomasa »8 ženk« v izvedbi kulturnega društva Zarja Bilje danes, 22. junija, ob 20. uri v Mladinskem centru Vrtojba, Ul. 9. septembra.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA vabi 27. in 28. junija, ob 21. uri, na mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetni-ca pri SNG v Novi Gorici; ustvarjalca in igralca Sébastien Čopko Fra-boulet in Manca Uršič bosta nastopila z vertikalnim plesom z multimedi-jo »Vertigo«; informacije po tel. 003865-3352247.
SI Šolske vesti
MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za
kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra.
SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2014-15. Do konca junija so možne tudi brezplačne poskusne lekcije vseh instrumentov; informacije daje tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163,info@emilkomel.eu.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljen odlok o obnovitvi zavodskih lestvic za triletje 2014-15, 2015-16 in 2016-17. Rok za predstavitev vlog zapade v ponedeljek, 23. junija. Obrazec in rok za telematsko predstavitev modela B (izbira pokrajine in šol), ki ga morajo izpolniti tako kandidati, ki so v pokrajinskih lestvicah, kot oni, ki so samo v zavodskih lestvicah, bosta objavljena v kratkem.
AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, ex-tem-pore. Kamp vodi prof. Andrej Vremec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave do 30. junija, tel. 329-2718115 (AŠZ Dom) ali domgorica@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, marinandrej@alice.it).
DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.00 - 22.10 »Tutte contro lui - The other Woman«.
Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Jersey Boys«.
Dvorana 3: 16.00 - 17.45 »Il magico mondo di Oz«; 19.45 »Maleficent«; 21.30 »Zoran, il mio nipote scemo«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Jersey Boys«. Dvorana 2: 16.20 »Il magico mondo di Oz«; 18.00 - 20.10 - 22.00 »Alabama Monroe - Una storia d'amore«. Dvorana 3: 16.00 - 17.50 - 20.00 -22.10 »Tutte contro lui - The other Woman«.
Dvorana 4: 16.00 - 18.00 »Malefi-cent«; 20.15 - 22.00 »Sexy Shop«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 - 20.10 -22.10 »Le Week-End«.
JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.10 »Tutte contro lui - The other Woman«.
Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Jersey Boys«.
Dvorana 3: 17.45 »Il magico mondo di Oz«; 19.45 »Maleficent«; 21.30 »Zoran, il mio nipote scemo«.
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Jersey Boys«. Dvorana 2: 17.30 »Il magico mondo di Oz«; 20.10 - 22.00 »Alabama Monroe - Una storia d'amore«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Tut-te contro lui - The other Woman«. Dvorana 4: 17.40 »Maleficent«; 20.15 - 22.00 »Sexy Shop«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Le Week-End«.
S Izleti
SPDG prireja 5. in 6. julija izlet v skupino Lagorai z vzponom na Cima d'Asta (2847 m) iz severozahodne smeri (Caoria). Prevoz predvidoma z društvenim kombi-jem. Izlet je precej zahteven in primeren za člane z dobro kondicijo. Predstavitev izleta in definitivne prijave na sedežu društva v četrtek, 26. junija, ob 20. uri. Ob prijavi je obvezno vplačilo akontacije za prevoz in prenočitev. Koordinator Vlado, tel. 3317059216.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru muzej SMO. V Podbonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 048178138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov.
KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCIJE-VA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino z ogledom Kobarida (muzej prve svetovne vojne) in Tolmina v četrtek, 26. junija, z odhodom iz Trsta in možnostjo postanka v Gorici; informacije in vpisovanje po tel. 040-225468, 347-1444057 (Vera).
fl Razstave
V	GRADU KROMBERK je na ogled razstava »Staroverstvo in starover-ci«, etnološka zbirka Pavla Med-veščka.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI je na
ogled razstava tržaške slikarke Adriane Rigonat z naslovom »Una stagio-ne difficile - Strašni čas«. Razstava sodi v okvir pobud ob 100-letnici prve svetovne vojne; na ogled bo do 25. junija od ponedeljka do petka 9.0012.00, 16.00-18.00 ter med kulturnimi prireditvami.
V	GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Ceci-lie Seghizzi »Ritmi e Colori«; do 28. junija od torka do sobote 10.3012.00, 16.30-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.30-12.00.
»SAKSIDA - SLIKAR PRAVLJIČAR« je naslov razstave, ki je na ogled v palači Attems Petzenstein v Gorici; do 12. oktobra od torka do nedelje 10.0017.00.
M Koncerti
PD VRH SV. MIHAELA vabi na zaključno prireditev z naslovom »Razpali-te kres, divje skačejo živi akordi« (S. Kosovel) v torek, 24. junija, ob 20. uri v kleti kmetije Grad Rubije na Vrhu. Nasopili bodo OPZ Vrh sv. Mihaela, Tjaša Devetak, Tatjana Devetak, Lu-ca Brumat, DVS Bodeča Neža. Sledil bo tradicionalni svetoivanski kres na Largi na Vrhu.
1. FESTIVAL VIKTOR ULLMANN v organizaciji združenja Musica libera iz Trsta bo v sinagogi v Gorici danes, 22. junija, ob 20.30. Pianist Pierpaolo Levi bo zaigral tri sonate, št. 5, 6 in 7, ki jih je skladatelj Viktor Ullmann kom-poniral med leti 1943 in 1944 v koncentracijskem taborišču v Theresien-stadtu; vstop prost.
3 Obvestila
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo odprta od 30. junija do 29. avgusta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta.
PARK VIATORI v Gorici bo danes, 22. junija, odprt s prostim vstopom med 16. in 19. uro; ob 17. uri bo vodeni ogled; informacije in rezervacije skupinskih ogledov po tel. 0481-537111 ali na naslov giardino.viatori@fonda-zionecarigo.it.
SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da bo zasedanje pokrajinskega sveta SSk v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na pokrajinskem sedežu stranke v Gorici, Drev. 20. septembra 118.
DVS BODEČA NEŽA vabi v svoje vrste nove pevke, ki imajo rade ubrano petje, prijetno družbo in gostovanja v tujini, ki stremijo za ambicioznimi dosežki in ki se rade preizkušajo tudi v mednarodnih krogih. Prve avdcije za sezono 2014-2015 bodo od 24. do 27. junija. Vse, ki bi se rade prijavile na avdicijo, naj se prijavijo na naslov bo-deca_neza@yahoo.it ali kličejo tel. 333-1185674 (Karen Ulian).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor v torek,
24.	junija, ob 9. uri v prvem sklicu in v sredo, 25. junija, ob 18. uri v drugem sklicu v prostorih v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu.
AŠKD KREMENJAK sklicuje 22. redni letni občni zbor volilnega značaja na sedežu društva v Prvomajski ulici 20 v Jamljah v četrtek, 26. junija 2014, ob 9. uri v prvem sklicu in v petek, 27. junija 2014, ob 20.30 v drugem sklicu.
H Prireditve
»ŠTABEACH« 2014 v organizaciji KD Oton župančič iz Štandreža: 23. moški in ženski nogometni turnir poteka na cementnem igrišču Kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu do 28. junija med 18. in 23. uro. 27. junija bo semifinalni del in 28. junija bodo finalne tekme za moške in ženske, sledila bosta nagrajevanje turnirja in koncert glasbene skupine.
OKROGLA MIZA »Perspektive dvojezičnega poslovanja javnih uprav v FJK« bo v soboto, 28. junija, ob 9.30 v občinski palači v Gorici. Sodelovali bodo Gianni Torrenti, odbornik FJK za kulturo, šport in solidarnost, Etto-re Romoli, župan občine Gorica, Mariella Magistri De Francesco, odbor-nica Pokrajine Trst, povezoval bo Bojan Brezigar.
»KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI« bo potekala ob lepem vremenu v Ljudskem vrtu v Gorici od 2. do 5. julija med 10. in 20. uro. Spremljevalni dogodki: v sredo, 2. julija, ob 18. uri pravljična urica »Nočem poljubčkov!«, Lucrezia Bogaro in Ste-fania Beretta bosta pravljico pripovedovali v slovenščini in italijanščini; v četrtek, 3. julija, ob 18. uri pravljična urica »Pod medvedovim dežnikom«, Caterina Citter bo pravljico pripovedovala v slovenščini in italijanščini; v soboto, 5. julija, popoldne glasbeni utrinki, na kitaro bo igrala Maja Pahor.
OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2014 - »Junijski večeri«: 24. junija ob 21. uri kresovanje na Largi na Vrhu;
25.	junija ob 19.30 v parku Rubijske-ga Gradu predstavitev publikacije Paole Predolin »Rubijski Grad«; 28. junija praznik poletnega sončnega obrata in nočna tekma na sedežu ribiškega društva Vipava.
V	MUZEJU KMEČKE KULTURE v Fari bo v ponedeljek, 23. junija, ob 18. uri predstavitev knjige Brune Albertin »Erbe di San Giovanni. Piante, fiori e leggende del solstizio d'estate«. Z avtorico bo knjigo predstavila Serenella Ferrari.
»POLETJE V TRŽIČU«: danes, 22. junija, ob 19. uri na območju Area Verde v organizaciji združenja Bag »Glasba brez meja«. V petek, 27. junija, ob 17. uri na Trgu Republike koncert godbe na pihala mesta Tržič in ob 21.15 na Trgu Falcone e Borsellino koncert filharmoničnega orkestra mesta Tržič.
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« 23. in 30. junija med 16.30 in 18. uro laboratorij poezije, ki ga bo vodil Valter Lauri.
»FILMSKI JUNIJ«: 24. junija ob 21. uri »TV Tmin in aktualna ekipa«. Predvajali bodo dva sklopa oddaje »Novice iz Tolmina«, redne tedenske oddaje, ki je na sporedu brez prekinitev že skoraj dvajset let.
V	NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v četrtek, 26. junija, ob 18. uri domovinski večer z Igorjem Pir-kovičem in predstavitev knjige »Slovenska pesem: Zbirka pesmi o domovini«; več na www.ng.sik.si.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Viviane Vue-rich Paoletti darujejo Ivo, Edi in Romina Florenin 50 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje.
22	Nedelja, 22. junija 2014_RADIO IN TV SPORED ZA DANES	/
GLEDALIŠČE
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG (Trg Edvarda Kardelja 5)
V	petek, 27. junija, ob 21.00 / Sébastien Čopko Fraboulet, Manca Uršič: »Vertigo«. / Ponovitev: v soboto, 28.junija ob 21.00.
V	torek, 1. julija, ob 18.00 / Šugla gledališče: »Romeo in Julija«.
Center Nove Gorice
V	torek, 1. julija, ob 20.00 / Cia. La Tal: »Neverjetna skrinja«.
KOPER
■	20. Primorski poletni festival
Martinčev trg
Danes, 22. junija, ob 21.30 / Marko Brecelj: »Torej v Vršac«.
Casa Veneziana
V	torek, 24. junija, ob 21.00 / Večer z Iztokom Mlakarjem.
Dvorišče kulturnega doma Marezige
V	torek, 24. junija, ob 21.30 / Marjan Tomšič: Bužec on, bužča jaz« / Mono-komedija s Sašo Pavček.
Hlavatyjev trg (koperska tržnica)
V	sredo, 25. junija, ob 11.00 / Nika Sol-ce: »O lišički zviti tički in drugih zverinicah«. / MCLU Koper - Lutkovni studio Lutkarnica, Koper. / Ponovitev: v četrtek, 26. junija, ob 11.00.
Titov trg
V	sredo, 25. junija, ob 21.30 / Carlo Goldoni: »Mirandolina«. / Nastopa: Narodno gledališče Kikinda, Srbija.
IZOLA
■	20. Primorski poletni festival
V	nedeljo, 22. junija, ob 21.30 / Aldo Nicolaj: »Parole, parole«.
SEČOVLJE
■	20. Primorski poletni festival
Soline
Jutri, 23. junija, ob 21.30 / Spiro Sci-mone: »Koli« / Nastopa: Slovensko stalno gledališče Trst.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Dvorana Generali
V	nedeljo, 27. julija ob 21.00 / balet / »Roberto Bolle and friends«.
Stadion Rocco
V	nedeljo, 22. junija, ob 21.00 / Nastopajo Pearl Jam.
V	soboto, 6. septembra, ob 21.30 / Nastopa emilijanski rocker Luciano Liga-bue. Vstopmice so v prodaji po internetu na spletni strani www.ticketone.it, in v vseh prodajalnah ticketone.
Ferdinandej
■ Kelstki festival Triskell
Danes, 22. junija, ob 17.00 / Pripovedi in zgodbe ministrela Lady Honey-blood skupaj s Claddagh. / ob 20.30 / Nastopa irish folk skupina Irish & More / ob 22.00 / Nastopa celtic/pagan metal skupina MaterDea.
V	ponedeljek, 23. junija, ob 21.00 / Nastopa slovenska skupina Bog Bards.
V	torek, 24, junija, ob 20.30 / Nastopajo: Na Blaich (Škotska / Avstrija) in Roc'Hann (Slovaška).
V	sredo, 25. junija, ob 21.30 / Nastopajo Meneguinnes (Lombardija).
V	četrtek, 26. junija, ob 21.15 / Nastopajo Pipes Up ( Lombardija).
V	petek, 27. junija, ob 20.30 / Nastopajo veseljaki Fabula Aestatis (Nemčija) in Celtica Pipes Rock (Avstrija).
V	soboto, 28. junija ob 20.30 / Ponovno nastopajo Fabula Aestatis in Ou-beret (Francija).
V	nedeljo, 29. junija, ob 20.00 / Nastopajo tržačani To Loo Loose.
BRISCIKI
Veliki prireditveni prostor
V	petek, 27. junija, ob 17.00 / Nastopal bo Manu Chao, ki bo predstavil no-
vo plato »La Ventura«, nastopale bodo tudi druge predskupine.
_SLOVENIJA_
KOPER
■	20. Primorski poletni festival
"Circolo", Vrt Skupnosti Italijanov
Koper
V	ponedeljek, 23. junija, ob 21.30 /
Ana Tonkovic Dolenčic, Vlatko Broz in Ivan Leo Lemo: »Marlene Dietrich«. LJUBLJANA
Kino Šiška
V	torek, 24. junija, ob 20.00 / Nastopajo: Death To All (Zda) skupaj s člani bivše skupine Death in Gorguts (Kanada).
■	55. Ljubljana Jazz Festival 2014
Mladinsko Gledališče
V	sredo, 2. julija, ob 18.30 / Odprtje razstave / Nastopa: Nada Žgank.
Križanke
V	sredo, 2. julija, ob 20.00 / koncert / Nastopa: Jani Moder's Brain Blender (SLO / AU) / ob 21.30 / Nastopajo: Ja-ga Jazzist (NOR).
Klub CD (Cankarjev dom)
V	sredo, 2. julija ob 23.00 / Nastopajo: Limousine (Francija).
V	četrtek, 3. julija ob 22.30 / Nastopajo: Tarek Yamani Trio (Libanon, Slovenija).
V	soboto, 5. julija, ob 12.00 / Nastopata: Gianluca Petrella & Giovanni Guidi Duo »Soupstar« (Italija) / ob 13.15 / Nastopajo: Hugo Carvalhais Quartet (Portugalska, Francija) / ob 16.00 / Nastopajo: Cortex (Norveška).
Linhartova dvorana (Cankarjev dom)
V	četrtek, 3. julija ob 19.30 / Nastopajo: In the Country (Norveška) / ob 21.00 / Nastopajo: Joachim Kühn / Ma-jid Bekkas / Ramon Lopez »Chalaba« (Nemčija, Maroko, Španija).
V	soboto, 5. julija ob 20.00 / Nastopata: Zlatko Kaučič & Agusti Fernandez (Slovenija, Španija) / ob 21.30 / Nastopajo: The Necks (Avstralija).
Štihova dvorana (Cankarjev dom)
V	petek, 4. julija ob 18.00 / koncert / Joachim Kühn solo (Nemčija).
Križanke
V	petek, 4. julija, ob 20.00 / Nastopa: Marko Črnčec 4 (Slovenija, ZDA) / ob 21.30 / Nastopa: Gregory Porter (ZDA).
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Razstavna dvorana nekdanje pralnice pri Sv. Jakobu (Ul. San Giacomo in Monte, 9) društvo I.AR.PA. (Italija -Argentina - Paragvaj) je organizila dobrodelno raztavo, ki bo na ogled do do petka, 20. junija. Razstavljajo: Patrizia Bigarella, Laura BonifacioRaffaella Busdon Claudia cervo, Giuliano Comelli Massimo De Angelini, Domine Doctor, Adriano Gon, Monica Kirchmayer, Luciana Mazer, Mauro Martoriati, Bruna Naldi, Claudio Palcich, Sergio Pancaldi, Palo Polenghi, Patrizia Ri-spoli, Rosalba Rudella, Miriam Sar-ricchio, Giorgio Schumann, Daniele Severi, Alan Stefanato, Franco Vecchiet, Kuno Vitzhum, Elisa Vladilo, Ampelio Zappalorto in Paolo Cervi Kervischer.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA
Galeriji Kulturnega Doma (Ul. Brass, 20 - Italija): je na ogled razstava tržaške slikarke Adriane Rigonat z naslo-
-/
vom »Una stagione difficile - Strašni čas«. / Razstava sodi v okvir pobud ob 100-letnici izbruha prve svetovne vojne.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. AJDOVŠČINA«
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
DOBROVO
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
ITALIJANSKI
PESNIK (LUDOVICO)
DANSKA IGRALKA NIELSEN
NAZAL
FIŽOLOVKA, KOLIČ ZA TRTO
NEMŠKI PISATELJ
PIETRO ARETINO
VZDEVEK GLASBENIKA ALEŠA KERSNIKA
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
SLANO ZAPEČENO PECIVO
LJUDJE ISTE BARVE KOŽE
/
RJAVI MAN-GANOVEC, PIROLUZIT
PREČIŠČEVAL-NICA NAFTE UPRAVNE ENOTE
OVIRA, PREPREKA, JEZ
PESEM KNJIŽEVNIKA NA SLIKI
USTALJENO RAVNANJE
ZBIRKA DRAGOCENOSTI
IZTOK FURLANIČ
NAČIN GRADNJE IN UTRJEVANJA CEST
SL. IGRALKA
... RINA KEM. ZNAK ZA SELEN
POPOLNA PRAZNINA
MEJNA KOLIČINA ALI ZNESEK
SETEV, SEJANJE; TUDI SIJ
BELGIJSKI PEVEC, ITALIJANSKEGA POREKLA
GRŠKI KIPAR IZ 5. STOLETJA PRED N. Š.
PRVI DEL BIBLIJE PRIPRAVNICE
MUSLIMANSKO SVETO, ROMARSKO MESTO
ZLI DUH
PLIN BREZ BARVE IN VONJA
DALJŠE OBDOBJE, VEK
GRŠKA ČRKA
OTROŠKI DEL GOVORA, BESEDILA
POLITIČNI VODITELJ, VODJA STRANKE
LOJZE ABRAM
REBULA ALOJZ
RAZLAGALEC ISLAMSKEGA PRAVA
ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA (BICE)
DOVAJANJE
VODE RASTLINAM (REDKO)
PRIMORSKI DNEVNIK,
TVOJ DNEVNIK
NAŠA PROSVETNA DELAVKA (DAMIJANA)
ACE MERMOLJA
AM. REŽISER (OLIVER)
FR. NOGOMETNI AS (ZINEDINE)
VASJA OCVIRK
NIKALNICA
NAVIGACIJSKA NAPRAVA
ZNAK ZA ENAKOST
MESTO V PIEMONTU
ZNAKZA MNOŽENJE AMATER, DILETANT
AM. IGRALEC
GIBSON FIGURA PRI ČETVORKI
KRILO RIMSKE LEGIJE KONICA, VRH
ITAL. SLIKAR IN KIPAR DA VINCI
ARABSKI ŽREBEC
..., VI, ONI
GLASBENI INSTRUMENT ANDRËSA SEGOVIE
JAPONSKI TENIŠKI IGRALEC NIŠIKORI
TRINAJSTI
DAN V RIMSKEM KOLEDARJU
ACETATNA CELULOZA
SLOVARČEK - GAN = mestece v Franciji • KARA = reka v Turčiji • KEI = japonski tenisač Nišikori • LAZO = vzdevek Sokolovega košarkarskega trenerja Lazarevskega • ONATAS = grški kipar • RAABE = nemški pisatelj (Wilhelm)
/
38. SREČANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV IZ OBMEJNIH DEŽEL Nedelja, 22. junija 2014 23
TRADICIONALNA PRIREDITEV LEPO USPELA
V Ajdovščini kot doma
Srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, pobudnik katerega je Olimpijski komite Slovenije, vsako leto poteka v različnih občinah Slovenije. Letos se je po 35 letih vrnilo v Ajdovščino, bila je to sicer že 38. izvedba. Na srečanju vsako leto nastopajo mladi športniki v predstavništvu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), Slovenske športne zveze s Koroške (SŠZ), Zveze Slovencev na Madžarskem (Porabje) in občine gostitelja. Zal porabski Slovenci vse težje sestavljajo ekipe, poleg gostiteljev pa je s popolnimi zasedbami nastopil le ZSŠDI. Letos je bilo tekmovanje namenjeno rojenim leta 1999.
Prihod v Ajdovščino je bil že v petek popoldan, zvečer pa je bilo na osrednjem Titovem trgu tudi slovesno odprtje z zelo občutenim in gorečim pozdravom župana Marjana Poljšaka, sledil pa je pozdrav predsednika Športne zveze Ajdovščina, organizatorja srečanja, Miloša Po-poviča. V imenu vseh nastopajočih iz zamejstva je spregovoril predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednica Komisije za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije Sonja Poljšak in stalni nepogrešljivi udeleženec takšnih in drugačnih prireditev z udeležno zamejskih športnikov, nekdanji vrhunski olimpijec Miro Cerar, sicer ambasador za šport in fair play. Ponagajal je dež, a je nato spet zasijalo sonce.
Izidi
MOŠKI NOGOMET
Izidi: SŠZ - ZSŠDI 1:2, ZSŠDI - ZSM 4:5. Vrstni red: 1. Zveza Slovencev na Madžarskem; 2. ZSŠDI
3. SŠZ; 4. Ajdovščina.
ZSŠDI: Matija Malič, Kevin Kerpan, Nicolo Osso, Robin Viler, Thomas Deganutti, Matija Marassi, Daniele Bigaj, Luka Nabergoj, Aleksander Malalan, Nikolaj Malalan, Janez Petejan, Luka Gergolet, Dimitrij Pavletič, Peter Soban, Alessio Celea, Nik Calzi, Loris Carli. Spremljevalci: Soban, Malalan in Peterin MOŠKA KOŠARKA
Izidi: SŠZ - ZSŠDI 36:45, ZSŠDI - Ajdovščina 46:19. Vrstni red: 1. ZSŠDI, 2. SŠZ, 3. Ajdovščina. ZSŠDI: Jan Ferfoglia, Gabriel Terčon, Igor Terčon, Ivan Gherlani, Igor Gregori, Paolo Rudez, Ian Žgur, Rudi Škerk, Jordan Štekar. Trener: Marko Švab ŽENSKA ODBOJKA
Izid: ZSŠDI - Ajdovščina 3:1. Vrstni red: 1. ZSŠDI, 2. Ajdovščina.
ZSŠDI: Petra Olenik, Nicole Meneghetti, Iris Petruz, Veronika Winkler, Anna Violin, Demetra Jarc, Gaja Sardoč, Sara Del Pino. Trener: Erik Calzi. Pom.trener: Daniela Ciocchi
NAMIZNI TENIS
Moški ekipno
Izidi: ZSŠDI - Ajdovščina 1:4, SŠZ - ZSŠDI 5:0. Vrstni red: 1. SŠZ, 2. Ajdovščina, 3. ZSŠDI
Ženske ekipno
Izid: SŠZ - ZSŠDI 5:0. Vrstni red: 1. SŠZ, 2. ZSŠDI.
ZSŠDI: Darshika Bruni, Nikita Koren, Andraž Štoka, Nedir Nabergoj, Alessandro Serafini. Trener: Irena Rustja
Tekmovalni del je bil na sporedu včeraj dopoldan na različnih tekmovali-ščih v občini Ajdovščina.
V	nogometu so slavili zmago porab-ski Slovenci, ki so sicer nastopili samo na nogometnem turnirju, bili pa so predvsem fizično močnejši in najbrž tudi precej nad starostno mejo turnirja. Zelo dobro se je odrezala reprezentanca ZSŠDI, ki je premagala Koroško, proti Porabju pa klonila šele po streljanju enajstmetrovk, redni del se je končal 0:0, priigrala pa si je tudi več priložnosti. Sedem igralcev Juventine in po 4 Sovodenj in Krasa ter Celea, ki igra pri Triestini, so pokazali res dobro igro in tehnično znanje, čeprav večina pripada še letniku 2000. V ponos pa jim je lahko, da je vratar Daniele Bigaj prejel priznanje za fairplay, ko je žogo brcnil v out, ko je nasprotnik ležal poškodovan na igrišču.
Odbojkarice niso imele težkega dela. Ker v Ajdovščini ne gojijo ženske odbojke, so se pomerile z vrstnicami iz Logatca. Za ZSŠDI je nastopilo šest Gori-čank Govolleyja in Soče ter dve igralki Brega. Prva dva seta sta bila izenačena (končala sta se na razliko), po njiju je bil izid poravnan, v naslednjih dveh setih pa je bila premoč naših igralk očitna. »Ker nismo imeli pravega podajalca, smo igrali s sistemom 4:2. V dneh pred nastopom smo imeli tudi skupni trening v Sovodnjah. Nasprotnik je bil slabši,« je povedal trener pri Slogi Erik Calzi, ki je bil presenečen nad dobro igro nekaterih igralk iz Gorice.
V	troboju s Korošči in gostitelji srečanja iz Ajdovščine so zmagali tudi naši košarkarji. Ajdovščino so nadigrali, več dela so imeli z reprezentanco SŠZ, za katero nastopajo igralci zelo upoštevanega celovškega kluba KOŠ. Za ZSŠDI so igrali košarkarji Jadrana, ki se jim je pridružil Igor Gregori, v minuli sezoni pri Don Bos-cu. Trener Marko Švab je bil zelo zadovoljen z nastopom svoje ekipe. »Igrali smo dobro, potrudili so se, vedno reagirali, ko je bilo težje. Res lepo in tudi zelo lepo srečanje. S takšnimi pobudami je treba vztrajati,« je povedal Švab.
V	namiznem tenisu je ZSŠDI pod vodstvom Irene Rustja nastopil s precej mlajšimi igralkami in igralci in izgubil proti tradicionalno solidnim koroškim ekipam.
»Mislim, da je bilo srečanje zelo uspešno. Reprezentance ZSŠDI so se do-
Skupinska slika, zmagoviti košarkarji in odbojkarice, nogometaš Daniele Bigaj s pokalom za fair play. Več fotografij na naši facebook strani primorski_ sport
PRINČIČ
bro odrezale, predvsem so se tudi zgledno obnašale,« je ocenil organizacijski tajnik ZSŠDI Martin Maver.
V dveh dneh so se naši športniki popolnoma vživeli v slovensko okolje in se lahko v matici počutili doma, kar je tudi osnovni cilj tega tradicionalnega srečanja.
A. Koren
Obvestila
Okrogla miza o športu in gospodarstvu
Na pobudo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je bila v Ajdovščini v okviru pobude urada Šport povezuje tudi okrogla miza o možnosti povezovanja med gospodarstvom v Sloveniji in zamejskimi športnimi klubi. O njej bomo še poročali.
ŠD KONTOVEL obvešča da bo tradicionalna ribada v torek 24. junija od 20.00 dalje na igrišču na Kontovelu.
ŠZ BOR sklicuje v petek, 27. junija 2013 ob 19.30 v drugem sklicanju, svoj redni letni občni zbor, v prostorih KD Slavko Škamperle, na Stadionu 1. Maja, Vrdelska cesta, 7.
FC PRIMORJE obvešča, da bo občni zbor v četrtek, 26. junija, ob 20. uri v lastnem krožku. SK DEVIN vabi na 40. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. junija 2014 na društvenem sedežu v Slivnem ob 20.30. uri v drugem sklicanju.
AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom S. Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, ex-tempore. Prijave do 30. junija, tel. 329-2718115 (AŠZ Dom) ali domgorica@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, marinandrej@alice.it).
KK BOR in ZSSDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 14. leta od ponedeljeka, 1. do petka, 5.septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 karinmalalan@gmail.com
ŠD SOKOL sporoča, da je ponovno odprto igrišče odbojke na mivki (beach volley) v Nabrežini vsak dan od 17.00 dalje. Deluje tudi bar. Za rezervacije in informacije kličite v večernih urah na telefonsko številko 3312978665 (Sara).
OB ROBU SREČANJA V AJDOVŠČINI
Tekma odbojkarskega »dream teama« oziroma sanjati ni prepovedano ...
Na pobudo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je bila v okviru srečanja obmejnih športnikov tudi ekshibicij-ska tekma med slovenskim prvoligašem Prvačino in izbrano vrsto zamejskih odbojkarjev, v kateri so bili igralci združene ekipe Olympia in Sloge Tabor, dva mladinca Posojilnice Dob, slovenskega kluba iz Pliberka na Koroškem, ki s svojo člansko ekipo nastopa nič manj kot v Ligi prvakov, ter Damir Kosmi-na, Nabrežinec, ki je letos igral v B1-ligi v Bergamu. Na klopi je ob trenerju Luciu Battistiju (lepo, da smo ga spet videli na trenerski klopi) sedel tudi naš prvoligaš Loris Manià, ki bo po petih letih igranja v Modeni prestopil v Latino, vedno v A1-ligi. Zaradi poškodbe ramena ni igral, čeprav si te želel. Za Prva-čino so igrali štirje odbojkarji prve ekipe, izposojeni igralec Salonita in klubski mladinci. Dobro razpoložena reprezentanca »zamejcev« je gladko zmagala s 3:0 (25:22, 25:17, 25:22) in škoda, da se Prvačina trenerja Sama Miklavca ni mogla predsta-
viti z močnejšo ekipo, da bi bila tekma bolj izenačena. Lahko pa se ljubitelji odbojke predajajo ugibanju, kam bi lahko merila ekipa, v kateri so vsi najboljši igralci Sloge, skupnega goriškega projekta in trije profesionalci po svetu (poleg Kosmine in Maniaja še legendarni Matej Černic). Bi jim hipotetično v A2-ligi dodali še kakšnega »tujca« iz Slovenije?
To je bila le prva v nizu štirih pobud Urada, ki do zgodnje jeseni predvideva še tri spremljevalne športne nastope z udeležbo zamejcev: na plezalni stezi v Škofi Loki, nogometni mladinski troboj na Ptuju in košarkarski 3:3 v Portorožu. Bo pa potrebno v prihodnje te tekme boljše pripraviti in primerno promovirati.
Za ekipo zamejcev so nastopili Hlede, Persoglia, Š. Čav-dek, Lavrenčič, Komjanc, Visin, Juren (vsi Olympia), V. Kante, Privileggi, Cettolo (vsi Sloga Tabor), Borko, Jezeršek (oba Dob) in Kosmina. (ak)
svetovno prvenstvo v nogometu
6 V AS 11
/

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu
Nedelja, 22. junija 2014
Klose se je izenačil z Ronaldom
BRAZILIA - Na Poljskem rojeni napadalec nemške reprezentance Miroslav Klose (na sliki) se je z golom, ki ga je sinoči dosegel na tekmi proti Gani, na samem vrhu lestvice najboljših strelcev v zgodovini SP izenačil z Ronaldom. Oba sta dosegla 15 zadetkov, Klose pa se lahko na tem prvenstvu, njegovem zadnjem, saj je star 36 let, še izboljša. Za Nemčijo je Klose, sicer igralec Lazia, v 133 tekmah dosegel 70 golov
SKUPINA F - Nezaslužena zmaga proti Iranu
Prvi gol Hondurasu ni pomagal
CURITIBA - Enner Valencia (na sliki) je bil junak zmage Ekvadorja proti Hondurasu (2:1) v tekmi v noči na soboto skupine E. Dosegel je oba gola za Ekvadorce in dokazal, da je zelo močan v igri z glavo. Povedel je sicer Honduras, kar je bil prvi gol Hondurasa na SP po 32 letih. Tekma je bila dopadljiva, najbrž pa bosta na koncu izločeni obe reprezentanci. Še to: oboje trenirata Kolumbijca. Reinaldo Rueda je ugnal rojaka Luisa Suareza.
Messi v 91. minuti
Argentina - Iran 1:0 (0:0)
Strelec: 1:0 Messi (91).
Argentina: Romero, Zabaleta, Garay, Rojo, Fernandez, Gago, Di Maria (od 94. Biglia), Mascherano, Higuain (od 77. Palacio), Messi, Agüero (od 77. Lavezzi).
Iran: A. Haghighi, Montazeri, Hos-seini, Sadeghi, Pooladi, Hajsafi (od 88. R. Haghighi), Nekounam, Timotian, Dejagah (od 85. Alireza), Ghoochannejhad, Masoud (od 76. Heydari).
BELO HORIZONTE - Iranci so že v prvem polčasu presenetili Argentince, čeprav so bili Južnoameričani boljši in nevarnejši tekmec. Pripravili so si nekaj strelov, vendar noben ni končal v mreži Irancev, ki so se disciplinirano branili vseh 45 minut. Zdržali so tudi drugih 45 minut, nato pa gol prejeli v 91. minuti, ko je mojstrsko zadel Lionel Messi. Solze iranskega vratarja Haghighi po tekmi povedo vse: poraz je bil nesrečen in v bistvu tudi nezaslužen, saj so si Iranci v drugem delu priigrali štiri zrele priložnosti. Portugalec Carlos Queiroz, ki je treniral že povsod po svetu, je azijsko moštvo odlično postavil na igrišče, V 52. minuti je z glavo zaključil Reza Ghoochannejhad, v 67.
minuti pa Ashkan Dejagah, Argen-tinci pa so se lahko zahvalili le Ikerju Ro-meru, ki je oba strela odlično ubranil. Juž-noameričani so še naprej imeli žogo več v svojih nogah, a bili brez prave ideje ob zaključku. Toda v nogometu velikokrat o zmagovalcu odločajo mojstri in Messi to nedvomno je.
Z neodločenim izidom ne bi Iranci postali le nacionalni junaki v domovini, temveč bi še vedno lahko upali celo na senzacionalno uvrstitev v osmino finala, tako pa se je vanjo že uvrstila Argentina. Toda bolj kot moštvo so tokrat za spektakel poskrbeli argentinski navijači na tribunah, med njimi tudi Armando Maradona. Kljub bledi igri Messija in tovarišev nikoli niso obupali in ves čas prepevali in glasno spodbujali svoje igralce. Naposled so bili tudi nagrajeni, vendar Argenitna po pokazenem tokrat ni upravičila vloge favorita.
Messi je v sodnikovem podaljšku neubranljivo premagal iranskega vratarja
ansa
Skupina F
Argentina - BiH 2:1, Iran - Nigerija 0:0, Argentina - Iran 1:0, BiH -Nigerija nočna tekma
Argentina	2 2 0 0 3:1 6
Nigerija	1 0 1 0 0:0 1
Iran	2 0 1 1 0:1 1
BiH	1 0 0 1 1:2 0
PREOSTALI SPORED: 25.6. Nigerija -Argentina in BiH - Iran (18.00)
Skupina G Nemčija - Portugalska
4:0 Gana - ZDA 1:2, Nemčija - Gana 2:2
Nemčija	2 1 2 0 6:2	4
ZDA	1 1 0 0 2:1	3
Gana	2 0 1 1 3:4 1
Portugalska 1 0 0 1 0:4 0
PREOSTALI SPORED: danes ZDA - Portugalska (0.00); 26.6. ZDA - Nemčija in Portugalska -Gana (18.00)
Skupina H
Belgija - Alžirija 2:1,
Rusija - J.Koreja 0:0
Belgija	1	1	0	0	2:1	3
Rusija	1	0	1	0	1:1	1
J.Koreja	1	0	1	0	1:1	1
Alžirija	1	0	0	1	1:2	0
PREOSTALI SPORED: danes Belgija - Rusija (18.00), J. Koreja - Alžirija (21.00); 26.6. J.Koreja - Belgija in Alžirija - Rusija (22.00)
Kostarika,
Maradona in doping
Kot se večkrat dogaja, italijanski navijači in mediji v manj kot tednu dni lahko drastično spremenijo mnenje o državni reprezentanci. Če so bili italijanski nogometaši po zmagi nad Anglijo pravi junaki in Balotelli njihov absolutni leader, so isti športniki po porazu s Kostariko postali bedaki, »Supermario« pa glavni grešni kozel. Resnici na ljubo, Kostarika je bila boljši tekmec in si je zaslužila tako zmago kot napredovanje v osmino finala v težki skupini, v kateri nastopajo kar tri reprezentance, ki so v preteklosti že osvojile naslov svetovnega prvaka. Kot primerjavo naj omenimo, da je lani nogometaš iz Ko-starike Roger Fallas prestopil v nov klub v zameno za športno opremo, in sicer za 50 žog. Podvig Kostarike pa se je očitno nogometni krovni zvezi FIFA zdel sumljiv, saj je po tekmi z Italijo »povabila« kar sedem igralcev na doping kontrolo, medtem ko sta enake analize prestala le dva Italijana, kar je tudi standard na tekmah SP. Po besedah Diega Armanda Maradone gre za pravi škandal, saj naj bi FIFO motilo, da skromna Kostarika izključuje nogometne velikane, sponzorji pa zaradi tega naj ne bi bili preveč zadovoljni. »Zakaj 7 igralcev Kostarike, ne pa 7 Italijanov? Pravilnik pravi, da na doping kontrolo gresta le dva igralca za vsako reprezentanco. In to jaz zelo dobro vem,« je izjavil Maradona, kije na SP v ZDA leta 1994predčasno zaključil svojo reprezentančno pot, saj je padel na doping kontroli po tekmi z Nigerijo. Kljub temu, danes, 20 let po tistem dogodku, se lahko Diego tolaži s štirimi milijoni evrov, ki mu jih venezuelska televizija Telesur izplačuje za komentiranje SP v Braziliji. Kdo ve, koliko žog bi v Kosta-riki veljala taka pogodba. (av)
SKUPINA G - Končni 2:2
Med Gano in Nemčijo pravična delitev točk
uo> mcc
CQQ_
Baudo
»Moral bi igrati Immobile,« je za dnevnik Gazzetta dello Sport izjavil TV voditelj Pippo Baudo. Milanski športni dnevnik je po porazu Italije s Kostariko zbral nekaj mnenj znanih Italijanov, s čimer smo dobili še en dokaz, da je Italija država, v kateri živi kar 60 milijonov nogometnih trenejev.
»Ne razumem Prandellija,« je pojasnil Baudo. »Če v napad
postavi samo Balotellija, mu s tem naloži preveč odgovornosti. Ob Balotelliju bi moral igrati tudi Immobile, ki je najboljši strelec italijanskega prvenstva.«
Mnenje Pippa Bauda o nogometu je očitno za marsikoga nepogrešljivo. Zato so 78-letne-ga Sicilijanca poklicali tudi sredi radijske oddaje Un giorno da pecora na drugem programu radia Rai. Baudo je ponovil, da bi Pran-delli moral poslati v igro tudi Im-mobileja, potem pa strokovno ocenil nastop nekaterih »azzur-rov«. Ko so ga vprašali, kaj meni o Thiagu Motti, je bil njegov komentar zelo poznavalski: »On je Brazilec, moral bi ostati v Braziliji. Ne bi smel igrati za Italijo.«
Med kopico jeznih komentarjev po porazu Italije s Kostariko smo k sreči dobili tudi nekaj zabavnega. Na spletni strani dnevnika Il Fatto quotidiano je nek bralec zapisal: »Najprej Costa Concordia, zdaj Costa Rica.« (PV)
Nemčija - Gana 2:2 (0:0)
Strelci: 1:0 Götze (51.), 1:1 Andre Ayew (54.), 1:2 Gyan (63.), 2:2 Klose (71.).
Nemčija: Neuer, J. Boateng (Mu-stafi od 46.), Mertesacker, Hümmels, Höwedes, Khedira(Schweinsteiger od 69.), Lahm, Kroos, Özil, Müller,Götze (Klose od 69.).
Gana: Dauda, Afful, Boye, Men-sah, Asamoah, Atsu (Wakaso od 72.), Rabiu (Badu od 78.), Muntari, A. Ayew , K.P. Boateng (J. Ayew od 78.), Gyan.
FORTALEZA - Tudi Nemčija, kot drugi Oelikani« v drugem krogu, je bila na robu poraza, saj je proti Gani sicer prva povedal, toda nato že izgubljala z 2:1, dokler je ni iz zagate rešil Klose tri minute po svojem vstopu na igrišče. Tekma med Nemci in Afričani je bila mestoma napeta, posebno v drugem polčasu, ko so padli vsi goli, in sta si obe ekipi prizadevali zmagati. Gana je bila tudi na tem, da povede s 3:1, na koncu pa bi lahko tudi izgubil. Končni izid je pravičen, saj sta si bili ekipi enakovredni, Nemčija pa ni bila tako storj kot na prvi tekmi proti Portugalski. Vrh tega si mora na tekmi proti ZDa uvrstitev v osmino finala šele priboriti.
PAUL ŠE BREZ ENAKOVREDNE MENJAVE
»Madame Shiva« je svoje iztrebke puščala v napačni polovici miniaturnega igrišča
ŽENEVA - Živalski vedeževalci se na SP 2014 še niso proslavili. Sloviti živalski orakelj hobotnica Paul, ki je na prejšnjem mundialu leta 2010 pravilno napovedal izide osmih tekem, še ni dobil dostojne zamenjave. Po smrti hobotnice so se za njeno mesto potegovale pripadnice drugih živalskih vrst. Poskus z morskim prašičkom se je izkazal za nezanesljivega.Vedno vestni in marljivi ter pridni Švicarji so predsodke o izdelovalcih ur, čokolad in zeliščnih bombonov želeli spremeniti s sila nenavadnim živalskim vedeževalcem in napovedovalcem izidov nogometnih tekem.
Danes
18.00 Belgija - Rusija (skupina H) 21.00 J. Koreja - Alžirija (skupina H) 0.00 Nigerija - BiH (skupina G)
Tv Rai 1 Belgija-Rusija
Jutri
18.00 Avstralija - Španija (skupina B) 18.00 Nizozemska - Čile (skupina B) 22.00 Kamerun - Brazilija (skupina A) 22.00 Hrvaška - Mehika (skupina A)
TV Rai 1 Kamerun-Brazilija
Čudežne psihične moči naj bi imela samička morskega prašička po imenu «Madame Shiva», ki pa so jo njene vedeževalske sposobnosti zapustile, saj je izbrani vrsti Švice napovedovala prepričljivo zmago proti Franciji, kar se ni zgodilo.
Ta napoved ne le da se ni uresničila, Francozi so v posmeh napovedi morskega prašička švigali in zabijali gole na stadionu Salvador de Bahia kot za stavo. Švicarsko obrambo in mrežo so s petimi zadetki nalu-knjali kot švicarski sir, povsem razglašena švicarska vrsta pa je zabila le dva zadetka.
Iz Švice še ne prihajajo poročila, kakšna usoda čaka ubogega morskega prašička, ki je natančno napovedal zmago Švice proti Ekvadorju, nato pa se je tako porazno zmotil pri že drugi tekmi s Francijo. Upajmo, da usoda kosmate živalce ne bo podobna usodi njenih južnoameriških sorodnic, kjer jih imajo za posebno delikateso.
Dvajsetmesečna živalca ima sila poseben način vedeževanja, njen skrbnik jo spusti na miniaturno nogometno igrišče, z goloma v barvah domače švicarske ekipe in v barvah nasprotnega moštva, zmaga pa naj bi se obetala tisti strani, na kateri živalca izpusti svoj iztrebek. A usoda je ubrala svojo pot, zmago so si priborili Francozi, ki se niso ozirali na napovedi morskega prašička.
ŠPORT
Nedelja, 22. junija 2014
25
med našimi goriškimi gledalci
Italije niso odpisali
Tekmo med Italijo in Kostariko si je v Gorici skupaj ogledala posebna skupina športnikov. V stanovanju napadalca Mladosti Daniela Skarabota so se namreč zbrali predstavniki goriških nogometnih društev, saj so si poleg gostitelja tekmo ogledali še igralec Sovodenj Mauro Galliussi, odborni-ca Juventine Nikol Kerpan, domovec David Sanzin in nogometni sodnik. Med tekmo je sicer vladalo precejšnje razočaranje zaradi slabe igre Italije, na srečo pa so dogajanje popestrili komentarji komikov Gialappa's Band, ki svetovno prvenstvo komentirajo po radiu. Galliussija je Kostarika pozitivno presenetila, Italije pa sploh ni odpisal. »Italija je tekmo podcenjevala, verjetno je k slabemu nastopu tudi botrovala vročina. Proti Urugvaju pa ima Italija velike možnosti za zmago. Če se bodo prebili skozi predtekmovalno skupino, lahko Prandellijevi varovanci ciljajo na visoko uvrstitev,« je bilo mnenje igralca Sovodenj. »Italija se ponavadi izkaže proti boljšim ekipam, proti Kosta-riki pa so Balotelli in soigralci popolnoma razočarali. Vsekakor menim, da se bo Italija prebila do četrtfinala,« se je z Galliussijem strinjala Nikol Kerpan. Zelo strog pa je bil komentar nogometnega sodnika, ki je želel ostati neimenovan. »Italija ni prikazala nobene igre, Kostarika bi si zaslužila tudi drugi zadetek. Prandelli bi moral izbrati Immobileja, ne pa Balotellija, ki ga sploh ni bilo opaziti na igrišču,« je dejal sodnik, ki je med tekmo takoj opozoril, da bi bilo treba dosoditi enajstmetrovko zaradi Chiellinijevega prekrška. Daniel Skarabot pa je izpostavil dejstvo, da Balotelli ni prava »špi-ca« in da bi v spremenjeni igralni poziciji lahko nudil večji doprinos, poleg tega pa je dodal, da je bila odločilna boljša fizična pripravljenost nogometašev iz Kostarike. Tudi David Sanzin je bil zelo kritičen. »Glavni krivec za
Kritične ocene o igri Balotellija. Zakaj ne igra Immobile?
ansa
poraz je bila prva tekma, zavajajoča tako za navijače kot tudi za igralce, ki so na igrišče stopili brez prave 'lakote' in agresivnosti. Edina pozitivna točka je ta, da se lahko proti Urugvaju zadovoljijo z neodločenim izidom,« je dejal domovec.
Naj zaključimo s tem, da so razočaranje zaradi slabe italijanske predstave dodatno zagrenili čipsi »Mundial edition« z okusom Caipirinhe. Prav vsi so se spraševali, kako lahko tak produkt sploh proizvajajo, kaj šele, da ga prodajajo. (av)
NASI O »MUNDIALU«
»Balotelli ni nujen«
25-letni Kevin Segulin iz Groča-ne in nogometaš Zarje za pultom vaškega društvenega bara pozorno spremlja svetovno prvenstvo. Največ je strankam stregel med srečanji Italije, v Gročani pa vlada pozornost tudi do balkanskih reprezentanc.
Med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško zbereš ...
Hrvate, ker me njihova igra veliko bolj navdušuje.
Španijo in Anglijo že čaka vrnitev domov. Katera izmed bolj pričakovanih reprezentanc bo predčasno zapustila prvenstvo?
Italija po včerajšnji tekmi zelo tvega. Suarez in tovariši niso nikakor od muh.
Italijanski nogometaši za poraz proti Kostariki krivijo visoko temperaturo v Recifeju. Kje pa vidiš ti glavni razlog za poraz?
Menim, da nekaj odgovornosti nosi selektor Prandelli, postavitev in menjave so bile dokaj sporne. Thiago Motta se je sprehajal kot na plaži, Ba-lotelli pa je še enkrat dokazal, da ni tako nujen. Upam, da bo priložnost proti Urugvaju dočakal Immobile.
Bo prvenstvo vse več domena južnoameriških moštev?
Predvsem Argentine in Brazilije, ostale ekipe ne bi upošteval, tudi Kostarika ni tako nezadržen nasprotnik.
Kaj pa evropske enajsterice?
Nizozemska je že dokazala kaj zmore, mladi Francozi pa bodo presenetili.
Kateri zadetek je bil do zdaj najlepši?
Strel Avstralca Cahilla »s prve« proti Nizozemcem nad vsemi.
Na katerem spletnem mediju ali mobilni aplikaciji prebiraš največ novic ali spremljaš potek srečanj?
Na telefonu sem si nastavil Eu-rosportovo mobilno aplikacijo, je zelo prijetna in pravočasno osvežena z izidi.
Zarja bi potrebovala igralca kot je ...
... kot je čilski vratar Claudio Bravo, saj potrebujemo okrepitev v vratih. (mar)
Prandelli proti »kulturi alibijev«
NATAL - Selektor Italije Cesare Prandelli pred odločilno tekmo v torek proti urugvaju že napoveduje spremembe. Je jezen in tega ne skriva. Zelo ga moti, je povedal, da Italija proti Kostariki od 51. minute dalje ni več streljala na nasprotnikova vrata in ni verjela v svoje možnosti. Zato celo grozi z revolucijo. Zavito v lepih besedah, je sporočilo jasno: igrali bodo samo tisti, ki si res želijo zmagati. »Izbral bom ekipo na osnovi fizičnega testiranja, ampak tudi motivacij,« je povedal včeraj Pran-delli. Ve, da je ekipa bolj utrujena, kot si je mislil, a ga moti, da se igralci stalno pritožujejo zaradi vročine. To so alibiji, meni. Na piki ima zaradi tega Thiaga Motto in Marchisia, več je pričakoval od Insigneja, Cercija in Cas-sana, Balotelli ne igra dovolj disciplinirano. Ozračje pač po takem porazu ni najboljše.
košarka - Uprava kluba se je odločila za spremembo, pričakovanja ostajajo neokrnjena
Vatovec ni več trener Brega
Walter Vatovec v prihodnji sezoni ne bo več treniral članske ekipe Brega. »Vatovcu nimamo kaj očitati, dobro smo sodelovali z njim, mislim, da tudi on z nami. Toda presodili smo, da je potrebna sprememba, ker smo prišli do zaključka, da morda ni pravi trener za našo ekipo in tudi za naše društvo. Obžalujem, da smo z odločitvijo nekoliko preveč zavlačevali in se Va-tovcu tudi opravičujemo. Ni nam bilo lahko,« nam je odkrito povedal načelnik košarkarskega odseka ŠD Breg Boris Salvi. Salvi jer tudi povedal, da je bilo med sezono v ekipi preveč napetosti. Novega trenerja še nimajo, čim prej pa se bodo opredelili za nekoga, ki je enako zahteven, ampak tudi mehkejši v odnosu do igralcev, je povedal Salvi.
Kljub temu, da so se odpovedali trenerju, ki slovi po tem, da »zna doseči rezultate«, se bodo v novo sezono podali z nezmanjšanimi pričakovanji. »Gotovo bomo še naprej nastopili v deželni C-ligi. Ze lani smo imeli dobro ekipo, a so nas pogojevale poškodbe. Ze-limo sestaviti še bolj ambiciozno ekipo,
■K .Jvm
WIM
Walter Vatovec
fotodamj@n
ki bo rezultatsko bolj uspešna, da spet privabimo v dvorano svoje gledalce, ki so nas v minuli sezoni nekoliko zapustili, in hkrati želimo, da bi v njej naši mlajši igralci - tokrat zares - imeli vidnejšo vlogo,« je Salvi opisal navidezno težko uskladljive želje. Morda bi se lahko od mladih iz Loana vrnil tudi visoki Zobec. »Oni bi ga potrdili, on bi tam morda tudi ostal. Čakamo na njegovo odločitev, mi bi rade volje računali nanj.«
Kaj več bo znano prihodnji teden, ko se bo Breg sestal tudi z upravo Jadrana. (ak)
bor radenska - Trener potrjen
Oberdan je dobro prestal »ognjeni krst« in dal priložnost tudi mlajšim
Košarkarji Bora Radenske so obstanek v deželni C-ligi dosegli šele po igranju dodatnih tekem, vendar delo trenerja Deana Oberdana, ki je dobro krmaril Borovo barko tudi, ko je bila na tem, da se potopi, nikoli ni bilo pod vprašajem. Skratka »ognjeni krst« na klopi članske ekipe (prej je uspešno vodil Jadranove mladince) je Oberdan dobro prestal, zato ga je uprava KK Bor po pričakovanjih potrdila tudi za naslednjo sezono. Oberdan, ki v teh dneh v kraji Senigalli polaga trenerski izpit, je povabilo tudi sprejel.
»Cil je bil obstanek in z Deanom smo ga dosegli. V telovadnici je bilo med letom ozračje vedno dobro. Nikoli se ni ekipa s trenerjem vred predala malodušju. Razen Crevatina, pri katerem pa so svoje odigrale delovne obveznosti, nismo nikogar izgubili. Mlajši igralci, nekateri bolj, kot Daneu in Favretto, nekateri manj, kot Kocijančič, so dobili svojo priložnost, zato je ocena o trenerjevem delu pozitivna,« je povedal podpredsednik KK Bor Renato Štokelj.
Ekipo za prihodnjo sezono bodo začeli sestavljati, ko se bo potrjeni trener vrnil iz Senigallie, kjer spremlja tečaj za pridobitev trenerskega naziva. »Lani sta ekipo v bistvu sestavila Marzio Krizman in Štefan Samec, letos bomo skušali ugoditi tudi trenerjevim željam. Iz Avstralije se je vrnil Devčič, upamo, da bo Meden ostal, vse drugo je treba še definirati,« je še povedal Štokelj. (ak)
atletika
Ekipno EP, po 1.dnevu vodi Rusija
BERLIN - Rusija vodi po prvem dnevu ekipnega EP v atletiki v nemškem Braunschweigu. V superligi ima branilka naslova po 21 disciplinah 192 točk, druga je gostiteljica Nemčija (188), tretja pa Francija (161). Italija na 10. mestu tvega izpad. Nemčija je leta 2009, ko se je nekdanji evropski pokal preimenoval v ekipno EP, v portugalski Leiri dosegla prvo zmago, vse odtlej pa so bili prvi Rusi. Za slednje so tokrat zmage dosegli v metu kladiva Sergej Litvinov (76,34 m), na 400 m ovire Denis Kudrjavcev (49,38), v skoku s palico Anželika Sidorova (4,65 m), v troskoku Jekaterina Koneva (14,55 m), na 800 m Jekaterina Poistogova (2:02,65) in na 400 m Alena Tamkova (51,72). Ekipno, po prvem dnevu: 1. Rusija 192 točk; 2. Nemčija 188; 3. Francija 161; 4. Velika Britanija 158,5; 5. Poljska 154,5; 6. Ukrajina 139; 7. Češka 127; 8. Španija 120; 9. Švedska 109; 10. Italija 108,5; 11. Nizozemska 102,5; 12. Turčija 71.
Slovencem doma ni šlo
SLOVENSKA BISTRICA - Slovenski kolesarji so v kraljevski etapi dirke po Sloveniji s ciljem na Treh kraljih doživeli poraz, saj jih ni bilo med najboljšimi. Etapo je dobil Italijan Francesco Biongiorno (Bardiani), ki je imel v zaključku več moži od Portugalca Tia-ga Machada (NetApp Endura), ki je pred zadnjo etapo od Škofje Loke do Novega mesta prevzel skupno vodstvo.
PO ŠVICI - Nemški kolesar Tony Martin je le še etapo oddaljen od slavja. Osmo etapo z gorskim ciljem v Verbieru je dobil Ko-lumbijec Esteban Chavez Pred kolesarji je še ena težka 156-kilometrska gorska etapa s štirimi vzponi.
Massa s prvega mesta
SPIELBERG - Brazilec Massa (Williams) si je privozil najboljše startno mesto na današnji dirki formule 1 za VN Avstrije v Zelt-wegu (ob 14.00) in prvič v sezoni na tem mestu ne bo Mercedesa. Massa je ugnal mo-štvenega kolega Finca Bottasa. Vodilni v skupnem seštevku Nemec Rosberg v Mercedesu je bil tretji, za njim je Alonso (Ferrari) z najboljšo kvalifikacijsko znamko letos. Hamilton je bil le deveti, Sebastian Vettel pa celo trinajsti.
Siena izenačila
SIENA - Finale končnice A1-lige, 4. tekma Siena - Milano75:68 (stanje 2:2).
26
Nedelja, 22. junija 2014
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Dok.: Road Book 7.05 Dok.: Overland 8.00 Dnevnik 8.20 Dok.: Quark Atlante -Immagini dal pianeta 9.05 Dok.: Road Italy 10.00 Dok.: Con i tuoi occhi 10.30 A Sua immagine 10.55 Sveta maša 12.20 Linea Verde 13.10 15.45 Pole Position 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik in vreme 14.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Avstrije, dirka 16.35 Nogomet: SP 2014, Belgija - Rusija 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.35 Techetechete - Vive la gente 21.25 Gledališče: Dario Fo - Francesco Lu Santo Giul-lare 23.45 Notti Mondiali 2014
V^ Rai Due
rs
i>
23.40 Film: Patricia Cornwell - A rischio
^ Rai Tre
HM Nedelja, 22. junija Lm Rai movie, 21.15
K-19
ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija 2003 Režija: Kathryn Bigelow Igrajo: Harrison Ford, Liam Neeson in Peter Sarsgaard
Filmska zgodba je povzeta po dogodku do katerega je prišlo v vrstah sovjetske mornarice leta 1961. Takrat so kljub vidnim pomanjkljivostim spravili pod morje prvo jedrsko podmornico, in pri tem tvegali pravo katastrofo.
Celovečerec s povsem moško zasedbo, ki ga je režirala ženska roka, pripoveduje tako o klau-strofobični pustolovščini. O usodi pokusne posadke je odločal general, ki je seveda v ključnih in najbolj dramatičnih trenutkih stal na kopnem.
20.20 Colpo di scena 21.05 Serija: Mr. Sel-fridge 23.00 Film: Cinque tombe per un medium
(I Rete 4
6.45 Media Shopping 7.15 Superpartes 7.55 Serija: Zorro 8.25 Dok.: Mondo sommer-so 9.25 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Pianeta Mare 11.30 Dnevnik 13.00 Le storie di Alive 14.00 Don-navventura 14.45 Film: Dark blue world 17.00 Film: Detective extralarge 2 18.50 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Colombo 21.30 Alive - Storie di so-pravvissuti
/
Canale S
7.30 Serija: Lassie 7.55 Serija: Zorro 8.15 Cronache Animali 9.15 Serija: La nave dei sogni 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.45 Sereno Variabile Estate 14.30 Serija: Delitti in paradiso 16.40 Serija: Il commissario Herzog 17.45 Nad.: Reign 19.05 Serija: Il commissario Rex 20.00 Aktualno: Diario mondiale 21.05 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Serija: Strike Back
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.15 16.05 Backstage 9.20 Dok.: Miracoli degli animali 9.25 Film: Patch Adams (dram., i. R. Williams) 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 L'arca di Noe 14.00 Nad.: Il peccato e la vergogna 16.10 Film: Colpo di fulmine 18.50 Serija: Anna e i cinque 20.00 0.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Ti amo troppo per dirtelo 23.00 Show: X-Style
V Italia 1
7.00 Superpartes 7.30 Serija: Tutto in fa-miglia 8.00 Serija: Supercar 9.00 Serija: ATeam 10.00 Motociklizem: VN Italije (Mi-sano), WSBK, 1. dirka 11.1013.50 Fuori gi-ri 11.30 Motociklizem: VN Italije (Misano), W Supersport 12.25 Dnevnik in vreme 12.45 Motociklizem: VN Italije (Misano), WSBK, 2. dirka 14.10 Športna rubrika 14.40 Film: Apocalypse 17.40 Serija: La vita secondo Jim 18.10 19.00 Show: Vecchi bastardi 18.30 Dnevnik 19.20 Film: Trap-pola in fondo al mare 2 - Il tesoro degli abis-
7.05 Serija: Ai confini dellArizona 7.55 II Musicarietto 8.05 Film: Lisa dagli occhi blu 9.35 Pappagone e i giovani 9.55 Film: I quattro amici 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.30 TeleCamere 12.55 I visionari 14.00 Dnevnik 14.30 Film: Mani di fata 16.05 Film: Lightkeepers 18.05 Serija: Squadra Speciale Vienna 18.55 22.45, 0.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob
21.10 Film: Fast and Furious (akc., i. P. Walker, V. Diesel)23.25 Film: The strangers (horor)
VREDNO OGLEDA
La l
LA
7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 L'aria che tira 11.00 Bersaglio mobile 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Film: Jane Doe - Il rapimento 16.30 Film: La libreria del mistero 18.10 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Dome-nica nel paese delle meraviglie 21.10 Film: Nomad - The warrior (pust.) 23.15 Film: Mission (dram.)
^ Tele 4
pop Pop TV
6.00 Risane, otroške in zabavne serije 9.45 Film: Problematičen mulc 2 11.30 Serija: Igra laži 12.40 Serija: Najboljši recept 13.40 Serija: Zmenki milijonarjev 14.30 Serija: Posel mojega življenja 15.25 Film: Harry Potter in ognjeni kelih (fant.) 18.20 Serija: Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR -novice 20.00 Film: Očkov tabor (kom.) 21.45 Film: Romanca ob jezeru 23.40 Film: Thelma in Louise
6.30 Le ricette di Giorgia 9.45 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 23.15 Ro-tocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 15.00 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffe dello sportivo 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Italia economia e prometeo 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 45. tabor slovenskih pevskih zborov, prenos 15.10 Film: Appaloosa 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Miranda 17.50 Nan.: Komisar Rex 18.40 Risanke 18.55 22.20 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Vonj dežja na Balkanu 20.55 Intervju: Tomaž Vesel 21.55 Kreativnost slovenskih kultur 22.50 Poletna scena 23.15 Dok. odd.: Slovenci in 1. svetovna vojna
(t Slovenija 2
7.40 Poletna scena 8.05 Globus 8.45 Al-pe-Donava-Jadran 9.25 Žogarija 9.50 Nogomet: SP, Nigerija - BiH, pon. 12.00 Kajak kanu - SP, prenos 13.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Avstrije, prenos dirke 15.55 Veslanje - SP, pon. 17.30 Nogomet: SP 2014, studijska oddaja 17.50 SP 2014, Belgija - Rusija, prenos 20.25 Žrebanje Lota 20.50 SP 2014, Koreja - Alžirija, prenos 23.15 Kolesarstvo: Dirka po Sloveniji 23.50 SP 2014, ZDA - Portugalska, prenos
|r Slovenija 3
6.00 19.55 Sporočamo 7.20 21.30 Žarišče 8.05 13.45 Izredna seja DZ, povzetek 9.25 16.15 Novinarska konferenca 11.40 14.45, 20.25, 22.05 Na tretjem... 12.25 Seje 13.30 14.30 Prvi dnevnik 15.35 Svet v besedi in sliki 15.50 Satirično oko 16.55 Država, politika, civilna družba 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Tedenski izbor 21.15 Tedenski napovednik 22.00 Država, politika, civilna družba 22.35 Tedenski napovednik 22.50 Tedenski izbor Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Arhivski posnetki 16.00 Potopisi 16.30 Vrt sanj 17.15 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Pesem kamna 19.00 22.00 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Istrska potovanja 22.40 Slovenski magazin 23.15 Piran v glasbi 23.40 Artevisione
Tv Primorka
8.0011.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Dedek pripoveduje: Zlata ptica 18.00 Besede miru 18.30 Predstavljamo: Poletne dejavnosti za otroke 19.00 Pravljica 19.05 Predstava: Ozri se v gnevu 20.00 Spomini na Goriško 21.00 Dediščina sončnih bogov 21.30 Lung 21.45 In me-moriam - Dušan Terčelj, Tv prodajno okno, Videostrani
A Kanal A
6.00 Risanke 6.5518.30 Serija: Pod eno streho 7.40 17.55 Serija: Svingerji 8.10 Serija: Šola za prvake 8.35 16.20 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.00 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 10.10 Serija: Chuck 11.05 Tv Prodaja 11.20 Serija: Malo za šalo 11.30 Astro Tv 12.30 Film: Potop ladje Laconia 14.15 Film: Smrtonosno orožje 3 16.50 Nad.: Montevideo, bog te je videl 19.15 Film: Za vsako ceno 21.00 Film: Slutnja 22.45 Nad.: Je bella cesta 23.40 Film: Urbana pravica
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov - 100 letnica prve svetovne vojne; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Koni-ka; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Humoristična odd.; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.00 Enajst na enajst; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Radio live!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vivere il vangelo/Fon-ti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00 Scaletta musicale; 12.30 I fatti del giorno; 13.00 Next; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Pu-glia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.10, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 935, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 15.30 DIO; 18.50 Nogomet, SP; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 21.50 Nogomet SP; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val.
SLOVENIJA 3
6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 9.00 Sredi večnosti; 9.30
Musica sacra; 10.00 Maša; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Koncert; 21.00 Obisk kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Na področju prijateljstva vam bo teden pisan na kožo. Družabno življenje vas bo napolnilo z energijo in vam dalo novega zagona. Na delovnem mestu boste površni in nepremišljeni.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Pred vami je pozitivno presenečenje, ki vam bo polepšalo dan. Tudi na splošno boste v obdobju, ki sledi, bolj pozitivni. Obeta se vam sprememba v službi, ki pa ne bo enostavna.
±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Venera bo vstopila v vašo prvo hišo. Začutili boste val ustvarjalne energije na eni strani in čustveni naboj na drugi. Vaše razpoloženje bo spremenljivo, zato lahko imate težave z družino.
VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Težave v zve«« zi s partnerjem so tako velike, da ne bodo rešljive zgolj z ignoriranjem težav. Potrebna bosta temeljit pogovor in obojestranski kompromis. Denar: nekaj več zaslužka bo.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Ne prehite-(^^r vajte z odločitvijo na delovnem mestu. Svojeglavost vas lahko stane dobrega dosežka, ki nikakor ni samoumeven, kot se vam trenutno zdi. Potrebujete več fizične aktivnosti.
DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi je velika karierna odločitev, s katero pa ne boste imeli večjih težav. Jasno zastavljene prioritete vam bodo v veliko pomoč. Ljubezen: opazili boste notranji nemir.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Od-
^ ^ nosi med vami in vašo družino niso najboljši, hkrati pa lahko opazite nekaj težav v kolektivu na delovnem mestu. Padec samozavesti bo slabo vplivalo na na vaše počutje.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.:
Brezskrbnost preteklih dni je sicer dobro vplivala na vaše počutje, nekoliko manj pa na delovne navade. Vroči dnevi so vam pobrali veliko energije. Ljubezen: dobro!
STRELEC 23.11.-21.12.: V načrtovanju počitnic boste zelo fleksibilni in svobodomiselni. Brez večjih težav boste upoštevali želje svojih najbližjih. Venera vas bo navdala z optimizmom.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Ne
sprijaznite se s slabimi rezultati. Bodite bolj samozavestni ter imejte več zaupanja v lastne sposobnosti, saj vas to lahko navda z novim elanom. Zdravje: pazite na prehrano.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Neprevidnost pri opravljanju vsakdanjih obveznosti se vam lahko grdo maščuje. Čeprav le težko prenašate rutino, bo v prihodnjih dneh nujen zavesten poudarek na koncentraciji.
RIBI 20.2.-20.3.: Veliko pozornosti boste namenili urejanju financ. Denar bo v prihodnjem obdobju za vas velikega pomena, včasih boste celo pretiravali. Do partnerja boste precej nepotrpežljivi.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 22. junija 2014 2 7
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 10.00 Dnevnik in rubrike 9.05 Dok.: Tg1 Storia Estate 9.35 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 11.20 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 16.50 16.50 Dnevnik in vreme 17.10 Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Diario mondiale 21.15 Nogomet: SP 2014, Kamerun - Brazilija 0.05 Notti Mondiali 2014
^ Rai Due
21.10 Film: Soul Surfer 23.30 Film: Laws of Attraction - Matrimonio in appello (rom., i. J. Moore)
^ Rai Tre
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Backstage 8.50 Film: Un fratello a quattro zampe 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cuo-re ribelle 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: Water girl - Perturbazioni d'amore 18.50 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Resn. show: Extreme Makeover Home Edition - Italia 23.30 Film: Il ba-cio che aspettavo (rom.)
V Italia 1
6.00 Nad.: La strada per la felicita 6.45 Nogomet SP, pon. 7.30 Serija: Buona fortuna Charlie! 7.50 Sorgente di vita 8.20 Serija: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, sledi dnevnik - Tg2 In-sieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: The Good Wife 17.00 Šport - Dribbling 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere
6.00 Nan.: Friends 6.35 Nad.: Hercules 7.30 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.25 Serija: A-Team 9.30 Dok.: Deadly 60 10.45 Dok.: Natural born hunters 11.20 Dok.: La furia della natura 11.50 Dok.: Pianeta di-nosauri 12.25 Dnevnik in šport 14.05 Risanka: Simpsonovi 14.30 Futurama 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: Person of Interest 21.10 Serija: Sherlock 23.10 Film: Chiamata da uno sconosciuto
La 7
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 20.30 Otto e mezzo 11.30 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 21.10 L'aria che tira - Stasera
^ Tele 4
6.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Dnevnik - Buongiorno Italia 7.30 Dnevnik - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Film: Kapo 11.55 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational - Il tempo e la sto-ria 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Serija: Terra Nostra 15.45 Film: Il ragazzo dal kimono d'oro 5 17.15 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 23.45 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Serija: Mr. Selfridge 22.45 Correva l'anno
u Rete 4
6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nad.: Carabinieri 10.45 Ricetta all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Serija: Il comandante Florent 18.55 Dnevnik 19.35 legi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta
d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Film: Vi presento Joe Black (dram., i. B. Pitt) 0.00 Film: We shall overcome - Una lezione di vita
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Doppio gio-
|r Slovenija 1
6.50 Poletna scena 7.15 Utrip 7.30 Zrcalo tedna 8.00 Otroško program: OP! 10.40 Obzorja duha 11.55 Dok. serija: Village Folk 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.50 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 18.40 Otroški program: OP! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Poletna scena 17.45 Duhovni utrip 17.55 Dok. serija: Pogled na... 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 22.45 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.30 Volitve 2014 - Predstavitev liste 23.00 Poletna scena 23.25 Opus 23.55 Knjiga mene briga
(T Slovenija 2
7.00 Otroški kanal 8.10 Zabavni kanal 12.20 Kaj govoriš? 12.55 Intervju 13.55 Nogomet: SP 2014, ZDA - Portugalska, pon. 15.50 Atletika - EP ekipno, pon. 17.30 Nogomet: SP 2014, studijska oddaja 17.50 SP, Nizozemska - Čile, prenos 20.35 SP, Avstrija - Španija, skrajšan posnetek 21.50 SP, Hrvaška - Mehika, prenos 0.15 SP, Kamerun - Brazilija, pon.
|r Slovenija 3
6.00 9.30, 10.30, 21.55 Sporočamo 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 15.30, 17.25 Poročila 9.00 Ozadja 9.40 Tedenski izbor 13.30 Prvi dnevnik 15.45 Satirično oko 17.10 Tedenski napovednik 17.50 19.35, 21.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.25 Voli in izvoli 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
13.55 Dnevni program 14.00 23.20 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Charlie 16.25 Vesolje je... 16.55 V orbiti 17.25 Istra in... 18.00 22.50 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Sergio Endrigo 21.30 Sredozemlje 22.15 Ca-strocaro 2014 23.45 Infokanal
Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Dedek pripoveduje: Zlata ptica 18.00 Rad igram nogomet 18.30 Moja Afrika, 3. del 19.10 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 Znanstveni večer 21.00 Sacro egoismo 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
Kanal A
21.00 Film: XXX - Trojni X 23.20 Film: Zmajeve oči
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Šak šak je delala; 12.45 O jogo bonito; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretje izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Vanja Pegan: Štiri morske milje - 11. nad.; 18.00 Julius Kugy; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Na-povednik; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
Ponedeljek, 23. junija Rete 4, ob 21.15
VREDNO OGLEDA
Vi presento Joe Black
ZDA 1998
Režija: Martin Brest Igrajo: Brad Pitt, Anthony Hopkins, Claire Forlani in Jake Weber
William Parrish, ki ga čudovito pooseblja Anthony Hopkins, je bogataš in televizijski mogotec, ki si je znal priboriti velik uspeh. Na lepem mu po srečnem in navidez zmagovitem življenju skrivnostni Joe Black. Mladi in lepi Joe se namreč zaljubi v Susan, čudovito Williamovo hčerko. Za premožno ameriško družino Parrish je šok zelo hud in tudi posledice so neverjetno dramatične: tudi zato, ker je Joe Black v resnici angel smrti.
6.20 Risanke in otroške serije 8.10 15.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.10 10.25, 11.35 Tv Prodaja 9.25 16.40 Nad.: Sila 10.40 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.50 Serija: Prenovimo kopalnico 12.20 Serija: Denar ali ženo? 13.05 Nad.: Beverly Hills 90210 14.00 Film: Očkov tabor (kom.) 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Nepričakovana ljubezen 22.25 Nad.: Precej legalno 23.15 Serija: Na trdih tleh
6.55 14.15 Serija: Igrače za velike 7.30 Nad.: Merlinove pustolovščine 8.20 16.25 Nan.: Dva moža in pol 8.50 Risanke 9.4016.55 Tv Dober dan 10.35 20.05 Serija: Top Gear ZDA 11.30 Astro TV 12.30 14.00 Tv prodaja 13.0019.00 Serija: Alarm za Kobro 11 14.45 Film: Platinaste škarje 18.00 19.55 Svet
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Appuntamenti d'estate; 9.35, 22.30 Il frul-latore; 10.25, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 13.00, 14.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 Social radio; 11.35 Cafe Brazil - Speciale mondiali di calcio; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfi-nando; 20.00 London Calling; 21.00 Sonoramente classici; 22.00 La via Francigena; 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.40 Ime tedna; 13.00 Danes do 13:00; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.10 Sopotnica v (post)delovno popoldne; 18.00 Mini koncert; 18.25 Vse najboljše; 18.50, 22.50 Nogomet, SP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na piedestal; 21.00 Razmerja; 21.30 Top Albumov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Medenina in patina; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper. (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
28
Nedelja, 22. junija 2014
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Spremenljivo do pretežno jasno. Po nižinah in ob morju bo zjutraj spremenljivo oblačno, popoldan pretežno jasno, ob morju celo jasno. V gorah bo spremenljivo zaradi oblakov, ki se bodo zadrževali v srednje-nizkih plasteh. Nad približno 2000 m bo jasno s suhim in toplim zrakom. Na trbiškem bo pretežno jasno.
Večinoma sončno bo, na Primorskem in Notranjskem občasno tudi zmerno oblačno. Začel bo pihati jugozahodni veter.
Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne danes od 21 do 26, jutri od 24 do 28 stopinj C.
Zjutraj in čez dan bo spremenljivo z možnostjo krajevnih ploh pozno popoldan. Popoldan bodo možne posamezne plohe ali nevihte, ki se bodo nadaljevale tudi ponoči. Možne bodo zmerne do močne padavine ter krajevno tudi zelo močne padavine, zlasti v gorah, skupaj z močnimi posameznimi nevihtami.
Jutri bo sprva delno jasno, čez dan pa se bo oblačnost od zahoda povečala. Popoldne bodo nastajale krajevne plohe in nevihte, ki bodo pogostejše v severni polovici Slovenije, zavlekle pa se bodo tudi v noč na torek.

CELOVEC
010/25
TRBIŽ O
11/23
CEDADo"
17/26
KRANJSKA G.
O 14/24
O TRŽIČ
14/27
KRANJO
M
S. GRADEC
012/26
¿8*
CELJE
16/28 O
6SL
gorjca on- gorica
19/27 O ° 17/27
V
\J PORTOROŽ O	,
^	17/28	/
POREČ
\
LJUBLJANA
011/26
g-a-^s?s.
KOČEVJE V O
ČRNOMELJ O
UMAG
OPATIJA
-^REKA
T P. 19/27
JUTRI
£ Sonce vzide ob 5.15 in zatone g ob 20.58
Dolžina dneva 15.43
Luna vzide ob 2.05 in zatone ob 16.12
2000 - Vrhunec izrazitega § vročinskega vala na vzhodu Slovenije. V Metliki se je živo srebro dvignilo do 37,5 °C, na Bizeljskem do 35,6 °C, v Gornji Radgoni, na Jeruzalemu in v Murski Soboti do 35,0 °C in v Mariboru do 34,7 °C.
Danes: ob 0.53 najnižje -36 cm, ob 6.56 naj-Sj višje 5 cm, ob 11.18 najnižje -11 cm, § ob 18.06 najvišje 43 cm. S Jutri: ob 1.29 najnižje -46 cm, ob 7.48 naj-či višje 14 cm, ob 12.30 najnižje -9 cm, ob 18.50 najvišje 44 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20,2 stopinje C.
500 m ...........18
1000 m...........15
1500 m...........13
2000 m...........11
2500 m............5
2864 m............3
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9.
Salman Rushdie dobitnik nagrade PEN/Pinter
LONDON - Pisatelj Salman Rushdie je dobitnik nagrade PEN/Pinter 2014 za izjemne dosežke. Nagrada je bila ustanovljena v spomin na dramatika in dobitnika Nobelove nagrade Harolda Pinterja. Namenjena je britanskim pisateljem ali pisateljem, živečim v Veliki Britaniji. Rushdieju jo bodo izročili 9. oktobra v Britanskem muzeju v Londonu. V Indiji rojeni pisatelj je širši javnosti najbolj poznan po romanu Satanski stihi, zaradi katerega so iranske oblast zanj razglasile fatvo. Kot je povedala Pinterjeva vdova Antonia Fraser, ki je tudi članica žirije za nagrado, je Pinter globoko občudoval delo Salmana Rushdieja, še preden sta se spoznala. (STA)
EGIPT - Med obsojenimi tudi vodja Muslimanske bratovščine
Sodišče potrdilo obsodbe na smrtno kazen 183 islamistom
Čebelarji opozarjajo na navzočnost azijskega sršena
KAIRO - Egiptovsko sodišče je včeraj potrdilo smrtne kazni 183 islamistom, vključno z vodjo Muslimanske bratovščine Mohamedu Badieju. Štirim obtoženim je sodišče smrtno obsodbo spremenilo na dosmrtno ječo (med njimi dvema ženskama), medtem ko je preostalih 496 obtožencev oprostilo.
Včeraj obsojeni so bili na obravnavi, ki je trajala približno 15 minut, obtoženi vpletenosti v umor in poskus umora policistov v mestu Minia 14. avgusta lani. Mesec pred tem je vojska odstavila takratnega predsednika Mohameda Mursija, sicer prvega demokratično izvoljenega predsednika Egipta. Zaradi tega je v državi prišlo do nemirov in spopadov, v katerih je bilo ubitih več sto njegovih privržencev, več tisoč pa so jih strpali v zapore.
Egiptovska vlada je nato decembra lani Muslimansko bratovščino prepovedala in jo razglasila za teroristično organizacijo. Sojenje so kritizirale številne svetovne in egiptovske organizacije za človekove pravice. Po egiptovski zakonodaji o vseh smrtnih obsodbah odloča še visoki islamski predstavnik, preden jih potrdijo. Sodišče v mestu Minia, 240 kilometrov južno od Kaira, je sicer v marcu na smrt obsodilo 529 članov Muslimanske bratovščine, a je nato 492 smrtnih kazni spremenilo v dosmrtno ječo. (STA)
Sorodniki obsojencev protestirajo proti sklepu sodišča
ansa
V Južni Koreji aretirali soprogo lastnika ponesrečenega trajekta
SEUL - Južnokorejska policija je v iskanju pobeglega lastnika ponesrečenega trajekta Sewol, 73-letne-ga Yoo Byun-Euna, aretirala njegovo soprogo, 72-let-no Kwon Yun-Ja. V aprilski nesreči trajekta je umrlo skoraj 300 ljudi, večinoma dijakov. Kwon Yun-Ja so aretirali v stanovanju na obrobju južnokorejske prestolnice Seul, vendar pa njenega soproga v času aretacije ni bilo v stanovanju. Policija je pred tem pripravila zasedo.
Kwon Yun-Ja so odpeljali na zaslišanje, preiskovalci pa upajo, da bodo morda dobili informacije, ki bodo pripeljale do aretacije njenega soproga. Yoo Byung-Eun je voditelj družine, ki ima prek zapletene mreže krovnih družb v lasti podjetje Chonghaejin Marine, lastnika ponesrečenega trajekta Sewol. (STA)
LJUBLJANA - Čebelarska zveza Slovenija (ČZS) opozarja na navzočnost azijskega sršena v Sloveniji. Opazil ga je čebelar z območja Pivke, ki je zaradi njega pri čebelah utrpel škodo. Na ČZS čebelarje zato prosijo, naj bodo pozorni in naj z njimi delijo morebitne informacije, saj gre za neavtohto-no živalsko vrsto, ki povzroča škodo pri čebelah in ogroža ljudi. ČZS se sprašuje, ali se je ta žival iz Francije in Italije res že prebila do Slovenije. V nekaterih evropskih državah, med drugim v Franciji in Italiji, so že poročali o smrtnih žrtvah zaradi pikov azijskega sršena. (STA)
ENERGENTI
Po podatkih IEA
Vse več bo nafte iz nekonvencionalnih virov
PARIZ - Izkoriščanje nafte iz nekonvencionalnih virov, ki je v minulih letih dodobra spremenilo globalni naftni zemljevid, se bo pred koncem tega desetletja verjetno razširilo preko meja Severne Amerike, je v srednjeročnem poročilu o naftnem trgu objavila Mednarodna agencija za energijo (IEA).
IEA ugotavlja, da nobena država ne ponuja tako unikatne kombinacije sestave zemlje, ki je omogočila razcvet izkoriščanja nafte iz skrilavcev in drugih kamnin, kot jo ponuja ZDA, so pa v organizaciji prepričani, da bodo številne države kljub temu poskušale posnemati ameriško "zgodbo o uspehu".
IEA napoveduje, da bi lahko dobava nafte iz drugih kamnin, kot so npr. peščenjaki, izven ZDA do leta 2019 dosegla 650.000 sodov na dan, od tega
390.000 sodov na dan v Kanadi, 100.000 v Rusiji in 90.000 v Argentini. V ZDA naj bi se v primerjavi z letom 2013 do leta 2019 skoraj podvojila na pet milijonov sodov na dan. "V Severni Ameriki, še posebej v ZDA, še naprej beležimo rast proizvodnje, kot je še nismo videli. Severna Amerika bo imela do konca desetletja možnost, da postane neto izvoznik naftnih derivatov," je ob predstavitvi poročila pojasnila izvršna direktorica IEA Maria van der Hoeven.
Čeprav članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) ostajajo ključne dobaviteljice nafte, obstaja veliko tveganj pri širitvi njihovih zmogljivosti. Večina članic ima težave s staro infrastrukturo, v več državah pa veliko težavo predstavljajo tudi varnostna vprašanja, v zadnjih dneh še posebej v Iraku. (STA)