teLASNIK Ljubljana, 19. septembra ms OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 72 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR DRUGA SKUPNA SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO, 12. SEPTEMBRA 1958 Poročilo o polletni realizaciji družbenega plana in proračuna okraja za leto 1958 Inž. Ivo Klemenčič, podpredsednik OLO, je podal naslednje poročilo : ». Najprej nekaj o letošnjem na-c,ni1 delitve dohodka v gospodar-: * vu. Letošnji družbeni plan bazira e J!11, izpopolnjenem sistemu delitve dohodka. Ta sistem predvsem od-hravlja delitev gospodarskih orga-N*tt('.ij na dobičkarje in dohodkar-•e ter jilt s teni izenačuje glede 111 obremenitev z družbenimi občostmi ter na ustvarjanje lust-?Ul. sredstev, s tem pa tudi v stimu-jC'ii za povečevanje proizvodnosti [tl in izboljšanju gospodarjenja y 11 sf>lošno. y v;/**1 sprejemanju plunu smo pred-I i('<‘v«!i, da se bodo sredstva pod-v v celotnem gos|)odarstvu po-hfio/1*11 za preko 2 milijardi ali okrog i v primerjavi z letom 1957. Na V*t današnje poročilo Se ne te-tlJ» Ha dejanskih obračunih, amid' S0Tno na statističnih podatkih, j„ teh podatkov ne zajemajo, 'L Pa nam posamezni obračuni gozdarskih organizacij potrjujejo if J^lvidevanja. da bodo gospodarili ‘C Organizacije, ki so v lanskem Ustvarile dobiček, močno pre-° It, L lastna sreilstva. dočrm bodo šari . ^ohodkarji lahko rečemo pri-j,,"eti. Kakor je bilo za trgovino • *et° izredno ugodno ter so , ivi v mnogih primerih delili hi niso bile v skladu z do- takr.ri|,ni rezultati gospodarjenja, h,lkl ll"do letošnji podatki verjetno* >i„*Zali. da je obremenitev trgo-|li,l6j PreveUka in da realizirana l‘tim.1 1 na dohodku ne bo dovolj jKo. ',’vna za uspešen nadaljnji SH ,|tigla‘K izboljšanja dela v teh pa-.'UiL'1; Tako bo trgovina še naprej 11 »ijsltli*1 ina za najemanje investi-hi'),.,-1 kreditov, ki jih nujno 'po-al*] °vav z° izboljšanje svojega po- i«4r? Uf.K.J1X10 še polletne obračune ®y'®»itej ■*,P°djetij občine Ljubljana-^ x( 1'rgovina na debelo, ki je" !,^ Polovico letnega planirati s °hodka, je ustvarila samo ,INUV0Vfc skladov, ustvarjenih v 8|l 1 Zli v” 'etll. Podobna situacija je K>a rK°vmi na drobno. Popol-ieili a.U.^ačna pa je slika pri lan-' ih ‘"'harjih. Na primer 15 raz- li,i Nlm '!slV'skih P°(,ietij, kateri ®lto 1,1 obračuni so bili na raz-'■!?) Ustvarilo ob 50%-ni rea- ' si'-*,ht, |Ji.v *zen! x^.v* Ta korektura sicer ^dnjo C"1C v obremenitvah pro-i|,rr a,, * ostalimi panogami, von-41 °m iiostavlja pred nas »jyin %Sare(,4ev.il,le Uporabo ,,8tvur' ^ 6tl, ain(l|lr,tje„ui„j„ družbenega pla-''"olij »»tevljall, da so zaradi i v lanskem letu potrebne administrativne mere, ki naj bi imele za cilj pravilno uporabo prostih sredstev in večanje osebnega dohodka v odnosu na povečano storilnost. V tem smislu je letošnji sistem predpisal zvezno obdavčitev zaslužka, ki preseže minimalne plače za več kot 60%. Razen tega pa je bilo izplačilo plač nad tarifnim pravilnikom do letnega obračuna omejeno na 10%, izplačilo premij pa na 20% od plač po tarifnem pravilniku. Praksa pa je pokazala, da tako omejevanje ne deluje pozitivno, ker ne dovoljuje nagrajevanja po doseženi storilnosti, /ato je bilo izplačevanje plač nad tarifnim pravilnikom sproščeno s tem, da se ob zaključnem obračuni, plača zvezni davek. Pred nami je torej ponovno isti problem kot v lanskem polletju, samo da je letos fikutnejši v proizvodnji kot v trgovink namreč pravilna delitev ustvarjenih sredstev. Ta ptoblem nas ne sme najti nepripravljene in ga bodo morali reševali tako organi delavskega upravljanja in zbori proizvajalcev, kakor tudi politične in sindikalne organizacije na svojem področju. V tej zvezi nam mora biti jasno to, da sredstvu, ki niso bila ustvarjena s povečano storilnostjo, čeprav po predpisih razpolaga z njimi kolektiv, ne morejo biti uporabljena za plače, niti jih kedekliv ne more uporabiti mimo politike družbe. Osnovni princip našega gospodarskega sistema je vendar, da sprošča sredstva na osnovi povečane produktivnosti. Ce se pa ustvarjajo mimo tega, pa je to rezultat subjektivnih pomanjkljivosti samega sistema, na drugi strani pa posledica nenormalnosti no notranjem tržišču ali specifičnosti blagovne izmenjave z inozemskim trgom. Se nekaj govori za previdno uporabo prostih sredstev za plače. Namreč obračun zveznega davka na plači* bo lahko v posameznih primerih pokgzul prenizek ustvarjeni dohodek, kar bo imelo za posledico vračanje delu že izplačanih zaslužkov. To pa vemo, da ustvarja v kolektivih slabo razpoloženje in manjša efekt delu. Take stvari se lahko kaj kmalu dogodijo zaradi nezadostne vestnosti ali neodgovornosti "knjigovodskega kadra v podjetjih. Sploh si moramo biti na jasnem, da današnja situacija zahteva popolno jasnost v formiranju osebnega dohodka, če hočemo, da bo gospodarski sistem stimulativno vplival na storilnost dela. Predvsem morajo podjetja posvetiti vso pažnjo pravilnemu obračunavanju zaslužkov ter skrbeti, da sl bo delavec na jasnem o doseženfll dohodku. V tej zvezi je gotovo iwfyJno važno skrbeti za popolno jasnost ob vsakršnem spreminjanju norm ali premij. To morajo vedeti predvsem tehnični kadri v podjetjih, ki morajo nositi polno odgovornost v pogledu zadostne tehnične dokumentacije. Seveda pa to ne pomeni, da ne bomo pristopali k spremembi pravilnikov za norme in premije tam, kjer so se spremenili delovni pogoji, zaradi izboljšanja tehnološkega procesa. Taki kolektivi bodo morali predvsem razčititi, kakšen je delež posameznika pri povečanju proizvodnje, kakšen pa delež družbe kot celote, ki je s splošnim povečanjem svoje gospodarske moči in vlaganjem sproščenih sredstev omogočila tako povečanje proizvodnje. Jasno je, da so anomalije v naših delov,lili odnosih tudi posledica pomanjkljivosti v našem plačnem sitemu. Zaradi različnega tretiranja enakovrednih delovnih mest v posameznih gospodarskih organizacijah, dalje zaradi različnih možnosti in zalaganja za izboljšanje živi jenskih pogojev se veča fluktuacija delovne sile. kar seveda v veliki meri vpliva na proizvodnjo, Fluk-tuacija je v prvem polletju zavzela dokujšen obseg ter je res nujno, da začeto delo na urejanju našega tarifnem sistema da čimprej svoje rezultate. Kljub vsemu lahko ugotovimo, da ie obstoječi gospodarski sistem u,rodno vplival na tempo proizvodnje. saj je dinamika prvega pol-letiu skoraj v vseli panogah normalna Tako je celotna industrija izpolnila preko 49% letnega plana, čeprav vemo, da je dinamika v drugem polletju vedno višja. Enako lahko trdimo tudi za gradbeništvo, ki jo s 40% preseglo normalno dinamiko sezonske nanoge. Prav tako so bili izvršeni planirani ukrepi v kmeti istvu In gozdarstvu, dočim je dinamika prometa v trgovini in gostinstvu v primerjavi z letnim planom presežena. Jasno je, da s tem še daleč ni rečeno, da je bilo v gospodarskih organizacijah narejeno vse. Ne. To kuže prej na to. da smo pri sestavljanji, plana podcenjevali možnosti v proizvodnji in da bi lahko s prizadevanjem postavljene naloge presegli. O posameznih primerih nedoseganja proizvodnje, ki seveda tudi olista iu jo. ne bom govoril, ker so dovolj široko analizirani v že objavljenem poročilu, ki ie zadostna osnova za diskusijo. Puč pa bi se dotaknil problema storilnosti dela. Primerjava povečanja proizvodnje in delovne sile z lanskim prvim polletjem nam namreč ne daje tako ugodne slike. Tako znaša v industriji indeks povečanja količinske proizvodnje 110, delovno sile pa lil. Vendar ne bi bilo pravilno delati zaključke brez globlje analize. Upoštevati namreč moramo, da je zvezni predpis močno zavrl nadurno delo, kar je seveda vplivalo na povečan dotok nove delovne sile. Ker jo bila to predvsem nekvalificirana delovna sila, je seveda to delno negativno vplivalo tudi na realizacijo proizvodnje. Vsekakor pa pomeni ta dotok nove delovne sile korak nazaj v storilnosti, kar bo terjalo novih naporov za izpolnitev te naloge. Omejitev nadurnega dela je bila kasneje močno omiljena, tako da dejansko preprečuje sedaj samo tisto nadurno delo, ki je predstavljalo določeno^ oblike dopolnilnega nagrajevanja. Zato jo sedaj nujno, da v gospodarskih organizacijah dosežemo pravilno izvajanje delitve dohodka s tem, da se bomo čimbolj približali nagrajevanju po vloženem delu, s čimet bo stimulirana storilnost, likvidacija odvišne delovne sile in samo na ta način dvig realne plače na zaposlenega. t Ce primerjamo povečanje celotnega dohodka in Število dejansko opravljenih ur v prvem polletju 1957 in 1958, bomo sicer ugotovili, da je bil v industriji povečan dohodek za 10% s samo 7% večjim številom opravljenih ur. Ob upoštevanju povečanja delovne sile za 11%, bi torej teoretičen rezultat povečanja storilnosti bil vseeno ca. 2%. Na to seveda lahko vplivajo še drugi faktorji, ki pa jih ni mogoče izračunati (n. pr. sprememba asortimenta itd.). Osnovna ugotovitev pa vseeno drži — namreč, da smo v storilnosti dela stagnirali iit da se je za izpolnitev plana, ki predvideva povečanje storilnosti za 6%, treba na tem področju posebej potruditi. Jasno je namreč, da od tega zavisi tudi Izboljšanje življenjskih pogojev, če hočemo držali plačni fond v odnosu s porastom proizvodnje. Kako pa je z osebnim dohodkom? Kljub temu, da v prvem pollet ju še ni bila ukinjena 10%-na omejitev izplačevanja plač iz dohodku, nam bančni podatki kažejo porast izplačanih plač v primerjavi s prvim polletjem 1957. Tako se je plačni fond v celotnem gospodarstvu povečal za 18%, v industriji n. pr. za 19%, v gradbeništvu za ca. 40%, kar je seveda posledica povečanja tudi delovne sile in obsega dejavnosti, ki je prav V gradbeništvu v primerjavi z lanskim prvim polletjem močno po-rastla. Ker so se v lanskem letu plače povečale v glavnem šele v drugem polletju, zato nam ti podatki ne kažejo prave slike v primeri z lanskim letom, vendar pa luliko ugotovimo povečanje realne plače v primeri z lanskim prvim polletjem z zvišanjem osebnega dohodka, pa četudi upoštevamo povečanje delovne sile in indeks povišanja cen, ki znaša po republiških' podatkih okrog 4%. To pa nam obenem kaže možnost povečanja realno plače na zaposlenega, če bi priliv nove delovne silo omejili. STRAN 34* To so glavni problemi, ki se tičejo izvajanja instrumentov delitve dohodka v gospodarstvu, ki zahtevajo od nas nadaljnje mobilizacije organov delavskega upravljanja, žborov proizvajalcev in sindikalnih jpr političnih organizacij. Kakor je Sama proizvodnja razmeroma dobro zastavljena, tako nam lahko ti problemi skazijo sliko, kajti osnovna naloga družbenega planu jv izboljšati življenjske pogoje delovnemu človeku. V tej zvezi naj ugotovim, da se je dohodek na vasi hitreje povečeval. Že dejstvo, da se je po lanski ugodni letini odkup v primerjavi z lanskim I. polletjem povečal za ca. 40% in da tudi cene kmetijskim artiklom niso ostale na isti višini (republiški indeks je ca. 6%), nam pove. da se je dohodek na vasi bistveno dvignil tudi zaradi povečane proizvodnje. Vendar mislim, da so bila tu sredstva' zaradixprc-šibkih pogodbenih odnosov v premajhni meri skoncentrirano za nadaljnja vlaganja v povečevan ji' proizvodnje, kar bo naloga naših zadrug predvsem v letošnjem letu. Eno pa je treba poudariti, in sicer, da je nekaj občinskih ljudskih odborov slabo ocenilo to situacijo in predpisalo nižje občinske doklade, kot smo jih v minimalni višini predvidevali z okrajnim družbenim planom. Tako to občine niso izkoristile možnosti koncentracije teh sredstev za svoje proračunske Investicije. Taki občinski družbeni plani pa s tem v skrajni konsekvenci tudi niso izpolnili naloge uravnoteženja odnosov med mestom in vasjo. Nasprotno po so ti ljudski odbori brez večjih diskusij predpisali dopolnilni proračunski prispevek, v nekaterih primerih celo kar pavšalno za vse gospodarske organizaci je, o čemer je bilo v zadnjem času precej razprave. Kljub temu, da ni bilo jasno, ali se In prispevek obračunava z osebnim dohodkom ali ne, je okrajni družbeni plan priporočil občinskim ljudskim odborom, da predpišejo dopolnilni proračunski prispevek samo v tistih panogah, ki so v lanskem letu formirale dobiček in so analize kazale, da bodo ustvarjale letos mnogo višja lastna sredstva. Ker se vse občine tega niso držale, bo potrebna določena previdnost ri obračunu dopolnilnega prispev-n, da ne bo vplivni na znižanje plač po tarifnem pravilniku. Sicer pa menim, da mora biti to predvsem stvar dogovora med občino in gospodarsko organizacijo. V zvezi z odnosom mesto - vas, pa tudi v zvezi s pravilnim dotokom proračunskih sredstev, je nadalje važna pravočasna izterjava dohodnin vseh oblik. Situacija po objavljenem materialu v »Glasniku« je razmeroma ugodna, poč pa se je poslabšala ob zapadlosti 3. akontacije. Zato je treba temu problemu posvetiti več pozornosti in bili z. izterjavo na tekočem, sicer ne bomo mogli realizirati proračunov. Kot je razvidno iz objavljenega gradiva, še vodno ne pokrivamo proračunskih izdatkov z dohodki. Na to je sicer v prvem polletju delno vplivalo okonfirnnje dohodkov iz gospodarstva, ki so se po polletnih obračunih povečali in približali planu, tako da zgleda plan dohodkov po 100%-ni izterjavi dohodkov od prebivalstva realen. Puč pa kažejo tendenco odstopanja osebni izdatki, za katere nismo imeli trdnejših osnov zaradi letos na novo predpisanih dajatev. Ti izdatki bodo pa še verjetno naraščali v II. polletju, ko se bodo regulirali položajni rlo- dutki. Zato bo zopet prišlo do zniževanja materialnih izdatkov na račun osebnih, kar nam kaže že realizacija v I. polletju.' Plan Rcnliz. Okraj: osebni 44% 50•/• mater. 56% 50%> Občine: osebni 25% 37% mater. 75% 63% Zato bo na mestu štednja s predračunskimi sredstvi ali pa se bo zgodilo, do nekateri proračuni v zadnjem kvartalu ne bodo mogli kriti najnujnejših potreb. V zvezi s splošno potrošnjo naj omenim še dva problemu, ki morata dobiti svoje mesto v diskusiji. Glede preskrbe lahko trdimo, da je bila boljša kot v lanskem I. polletju. Promet v trgovini kaže doka jšen skok: v trgovini na drobno 116. na debelo pa celo 135%. Vendar z doseženimi rezultati še daleč ne moremo biti zadovoljni. V prometu z industrijskim blagom nikakor ne pridemo naprej v boljši preskrbi detajlne trgovine. Tu so vzroki v sedanji organizaciji. Predvsem lahko ugotovimo, da imamo skoraj v vsaki stroki najmanj po dva grosista, kar zahteva večje investicije v -osnovna in obratna sredstvu ter povečuje režijo, na drugi strani pa sc proizvodna pa tudi grosistična podjetja premalo zanimajo za organiziranje lastne detajlne mreže, s čimer bi se povečal asortiment, znižala režija in omogočil preliv sredstev iz grosistične v detajlistično trgovino za vlaganja v povečanje mreže in izboljšanje opreme. Tudi v trgovini s kmetijskimi pridelki opažamo stare slabosti. Čeprav smo uredili grosiranje z ustanovitvijo pooblaščenega grosističnega podjetja, s čimer je nekako urejena pot od KZ do detajlista z organiziranim prevozom, embalažno službo itd., še vedno ugotavljamo razlike med odkupno in prodajno ceno no drobno. Ta razlika nastaja predvsem zaradi visokih marž, ki jih nabijajo zadruge in detajlno trgovino, od katerih pa navadno niti eden niti drugi nimata večjih koristi. ker zaradi slabo organiziranega odkupa in kvalitete mnogokrat pokrivajo izgube in visoki kalo. To kaže, da nam stroške v preskrbi s kmetijskimi pridelki še vedno močno povečuje pomanjkanje potrebnih skladišč, prodajaln in opreme. To pa se rešuje prepočasi, ker trgovina kljub razpoložljivim sredstvom ni pri sedanjih instrumentih zmožna najemanja investicijskih kreditov. Podobna je situacija pri mesu, kjer bomo prav tako odvisni od tržišča, ki se menja z letino, sezono, izvozom itd., dokler ga ne bomo sposobni odkupovati v sezoni. V zvezi z močnim skokom cen mesa v I. polletju smo vplivali na formiranje maloprodajnih cen govejega mesa s tem. da smo predpisali mesnim podjetjem maloprodajno ceno v višini dvakratne odkupni' cene. S lem smo pravzaprav preprečili samo prekomerne zaslužke mesnih podjetij na račun kluvnosti. navedli podjetja k racionalnejšemu odkupu in poslovanju, na odkupne cene pa seveda s tein nismo bistveno vplivali. Te cene so bile dogovorjene v okviru celotne države. Sc bolj nenormalna je bila situacija pri odkupu živine same. V mesecih, ko bi se po pogodbah morala živina odkupovati, je ni bilo mogoče plasirati In je kmet izgubljal zaupanje v pogodbene odnose. Pozneje pa je nastalo tako kampanjsko povpraševanje za izvoz, da je seveda moralo nenormalno dvigniti cene tudi na domačem tržišču in negativno vplivati na stalež živinskega fondu. Take in podobne stvari bodo nastajale še, če ne bomo znali pravilno usmerjati, povezave med proizvodnjo in tržiščem. še eno stvar bi na kratko omenil. To je stanovanjska gradnja. Prej sem sicer omenil, da je dinamika ustvarjanja bruto produkta v gradbeništvu zelo ugodna. Vendar so s tem ne smemo zadovoljiti. Ce pogledamo namreč strukturo gradenj, ugotovimo zaostajanje v izgradnji stanovanj, ki je na območju mesta dosežena samo s 34%. Tu sicer no leži krivdo samo na gradbeni operativk ampak tudi na pomanjkanju urbanistične dokumentacije, nadalje v tem, da nismo dovolj naredili, da bi se kapaciteta proizvodnje obrti povečala, ker ta dopolnjuje gradbeništvo. Zaostajamo tudi v razvijanju industrije gradbenega materiala, kjer je bilo sicer nekaj narejenega, vendar obstaja še vedno občutno pomanjkanje gradbenega materiala. Mislim pa, da obstajajo tudi tukaj možnosti zn izvršitev plana, saj se gradbena o poroti vn sprošča drugih del, ki so jo vezala z ostrimi roki in ki so zahtevali i mehanizacijo i strokovne kadre, sni smo šele pravzaprav n n vrhu gradbene sezone. To je nekaj problemov, za katere sem menil, dn jih je treba posebej podčrtati, sicer se po namenoma nisem snnščal v detajle, ker so dovolj široko obravnavani v že objavljenem gradivu in so zato zadostna podlaga za razpravo. 26. Na podlagi 2. člena uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. 1. FLRJ št. 51-426/53) in 7. Člena uredbe o uporabi družbenih sredstev za osebne avtomobile (Ur. list FLRJ št. 14-222/58) izdaja okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. septembra 1958 ODLOČBO 0 ustanovitvi servisa za prevozne storitve okrajnih in občinskih orgnrtov in zavodov v Ljubljani 1. Ustanovi se servis zn prevozne storitve okrajnih in občinskih organov in zavodov v Ljubljani kot finančno samostojen zavod (v nn-dalinjrtn besedilu: »servis«). Sedež servisa je v Ljubljani. 2 Servis opravlja prevozne storitve zn organe in zavode okrajnega ljudskega 'odbora Ljubljana ter zn organe in zavode občinskih ljudskih odborov Ljubi jana-C enter. Liub- 1 rnnn-Bežiernd. Ljubi innn-Ofnnče, Ljubi in na-Moste. I.inbl inna-R ndnik. Ljubi innn-Pol je. 1 juldinnn-Siškn, Ljubiinnn-Šentvid in Ljubiinnn-Vič. Servis ima zlasti teli1 naloge: a) opravlja voznic z osebnimi avtomobili no voznih nalogih; h) opravlja vožnio za osebe, ki lahko dobijo po 2. tč. 2. člena uredbe o uporabi družbenih sredstev zn osebne avtomobile avtomobil zn vožnje brez posebnega naloga: e) opravlja servisne storitve zn osebne avtomobile (gnrnžirnnje. pranje, mazanje i. dr.): č) popravlja avtomobile in opravlja druge tehnične storitve v zvezi z njihovim vzdrževanjem; d) priskrbi šoferja osebam, ki 60 dobile v uporabo avtomobil brel ■šoferju, kadar potujejo na večjo razdaljo iz svojega stalnega prebivališču; e) opravlja servisne in jehničfl8 storitve na avtomobilih uslužbencev, ki uporabljajo za službene vožnjo svoje, z regresom kupljene avtomobile; f) evidentira in obračunava vožnje; J g) opravlja druge zadeve v zvez' e servisno službo. Servis lahko opravlja naloge ’’ prvega odstavka tudi za pibsauie/."6 druge organe, zavode in organizacije, s katerimi lahko sklene pogodbo zn opravljanje servisnih 8'°' ritev po prejšnji pritrditvi Sveta notranje zadeve in splošno n p ruj6 okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. 3. Naloge iz prejšnje točke lahW opravlja servis sam ali po svoj1" poslovnih enotah. Za izpolnjevanje svojih nale: premoženje, ki ga lina v upt" lz' servis. p tin Morebitni primajkljni servisu krije iz predračunov tistih org"”", zavodov in organizacij, zn ku*1 ‘n opravlja servis storitve, in sicer N mzmerno s številom prevoženih k’ i .1, metrov.1 6. jil Servis vodi upravni odbor, j| 4mu sedem članov. Dva člana J delovni kolektiv, štiri člane ime" j okrajni ljudski odbor Ljubu" r Upravnik servisa je po svoje«1 1 loža j u član upravnega odbora. 7 .. Ž 8lt>( Upravnika servisa imenuj®.^ razrešuje okrajni ljudski °° Ljubljana. 8. • j Servis ima tele sklade: , / n) sklad za nadomestitev i" . lika popravila osnovnih sredst 1») rezervni sklad; - Ž| c) sklad zn nagrade delavce uslužbencem. 9. Delavci in uslužbenci servi^J plačujejo po zakonu o javnih 1 beneili. : M, 10. t a j' U Zn zadeve > u«l K H °il|, in naloge pristojen Svet za notranje in splošno upravo 01.0 Lj"° 'iti ( I 11. ,> Tn odločba velja od dn«'v"Y,-:! jave v »Glasniku«, u rudne«1 » niku okraja Ljubljana. i "I Sl. 01/6-8981/2-58. Datum: 12/9-1958. Predsednik |,!^u okrajnega ljudskega j, 1 ’’l ilr. Marijan Dorina*'1 ‘'LAč.Mh SliiAN 343 27. Na podlagi II. točke odloku lz-^rsnega sveta Ljudske republiko jlovenije o določitvi največjih položajnih plač tajnikov ljudskih odprav (Ur. list LRS St. 18-87/58) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na $oji okrajnega zbora in na seji 'bora proizvajalcev dne 12. septem-ora 1938 sprejel sledeči SKLEP l. , 9*cdc na razvitost posameznih °j)^in se občine Hrastnik, Zagorje °o Savi in Radeče, ki so bile pri- ključene okraju Ljubljana z zakonom o spremembi zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS št. 17-77/58), kategorizirajo tako, da znaša položajna plača tajnikov ljudskih odborov teh občin do 17.800 dinarjev mesečno. 2. Ta sklep začne veljati takoj, uporablja pa se od 1. Januarju 1958. St. 01/5-8105/1-58. Ljubljana, dne 12. sept. 1958. Predsednik OLO: dr. Marijan Dermastia 1. r. Imenovanja in razrešitve na 2. skupni seji OLO , L Imenovana je bila Okrajna ta-n,iQ komisija: Martin Einhauer, predsednik, , člani: Mara Ca far in, Stanko Do-t?nc. Janez Frelih. Druga Gantar, ?'»ne Hrovat, Janko Kušar, Franc Uizavec, Jože Marolt. Franc Mrav-l,e; Jože Paradiž, Jernej Perme, j°*e Počivavšck, Andrej Struna, Juze Trampuš in Filip Vidmar. 2. Imenovana je bila Komisija za higiensko tehnično zaščito: Marija Mesarič, predsednik, Franc Gerlovič, tajnik, člani: Jože Anžin, Rudolf Burič, inž. Miran Čohal, Jože Debeljak, Ciril Hrovat, Franc Košir, Slavko Kovačič, F’rane Miš, dr. Boris Mo-škon in Stane Podobnik. 5. Lojze Pajnič je bil razrešen kot član Komisije za konjunktutnd službo za odkup kmetijskih pridelkov. 4. Stane Bernik je bil imenovan za člana v upravni odbor Sole za umetno obrt v Ljubljani. 5. Jože Okoren je bil imenovan za upravnika finančno samostojnega zavodu »Avtoservis« OLO Ljubljana. 6. Leopoldinn Počkaj je bila razrešena kot upravitelj Vajenske šole raznih strok v Ljubljani: 7. Andrej Žmavc je bil imenovan za upravitelja Vajenske šole raznih strok v Ljubljani. 8. Marijan Železnik je bil imenovan za upravitelja Vajenske šole raznih strok v Kamniku in Vajenske šole brivsko frizerske stroke v Mekinjah pri Kamniku. 9. Bojan Lnzner je bil imenovan za ravnatelja Sole zn sanitarne tehnike v Ljubljani. 10. Mirko Jeriha je bil imenovan za zastopnika Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana v upravni odbor Bolnice za duševne bolezni v Polju. OBCIMSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA BOROVNICA 352. v No podlagi 1. točke 62. člena za-n>. o pristojnosti občinskih in Čajnih ljudskih odborov in njf-orBanov (Uradni list^ FLRJ a 52-664/57 in 29. člena splošnega ih ."a o vodstvu šol (Ur. list FLRJ °t ()rj, ''/5S) izdaja občinski ljudski n čin -Lr Borovnica po sklepu seje ob-'J "Cga zbora in seje zbora pro-" ,ajalcev z dne 21. julija 1958 nadnjo ODLOČBO i'1' h , reorganizacije splošno izo- ift\ $(%evalnega šolstva v smislu nove jV reforme se odpravijo dne i-avgusta 1958 naslednje splošno j či-^^evalne šole na območju ob- k ^Borovnica: J ,tii' ni"1 i '¥ c \<> i ifl t Osnovna šola Borovnica; v" Osnovna šola Jezero; J Osnovna šola Preserje; Nižja gimnazija Borovnica. N 11 nst u območju občine Borovnica se el(,(j,1!lvlj° s 1. septembrom 1958 na-u)'Jr\ osnavne Sole novega tipa: ra>» Osnovna šola z vsemi osmimi l,i11 v Borovnici; f|lS!te]| °vnn s Prvi"1' Štirimi Oftn,,'l: O' novna šola na Jezeru in Vn° šola v Preserju. l z'1 Prosveto in kulturo Obl.O *nloSnn,c» izvrši reorganizacijo šol -dle^a Izobraževanja v smislu to e lr> šolske reforme. št. 26/54), v zvezi s 7. točko 43. člena zveznega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njiliovilt organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) je Občinski ljudski odbor Ivančna gorica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. maja 1958 sprejel ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev Zaradi bolj intenzivnega in uspešnega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škrlupa in krompirjeve plesni sc na območju občine Ivančna gorica odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev. rajo Izvajati varstvene ukrepe lastniki sami. 4. Lastniki krompirjevih nasadov so dolžni: a) v času vegetacije najmanj dvakrat pregledati nasade; če ugotovijo, da so nasadi okuženi s koloradskim hroščem, so dolžni to takoj sporočiti pristojni kmetijski zadrugi, Istočasno pa tudi sami storiti vse potrebne zatiralne ukrepe; b) namestiti ob nasadih na vidnem mestu tablico s podatki o lastniku nasada, površini parcele in vrsti krompirja; 1 c) obvezno pustiti nn parcelah, ki so bile v preteklem letu posajene s krompirjem, ne glede nu poznejši posevek, nekaj rastlin krom-*pirja (kot lovne rastline). P V ,r; >iku«, 0,Hečl)a se objavi v »Glns-MubijUi’’rodnem vestniku okraja ll,w 01/1-551/3-1958. 0Vn'eu, dne 21. julija 1958. Qi -. Predsednik cinskega ljudskega odbora: Jnncz Čerin 1. r. °Bc,NA IVANČNA GORICA 29. člena temeljnega ',,|hn| ; X?rs*vu rastlin pred lio-,n Škodljivci (Ur. list FLRJ Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. člena te odredbe organizirajo in izvedejo nu svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu lastnikov), kmetijskih zemljišč, za niihov račun. V hribovskih predelih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, izvedejo zatiranje rastlinskih bolezni In škodljivcev lastniki sumi. splošne kmetijske zadruge pa so dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, priskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih, tehničnih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter nadzorovati izvedbo akcij z.u zatiranje. 3. Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ Obl.O. Za kmetijstvo pristojni upravni organ Obl.O določi po zaslišanju kmetijske zadruge tudi predele, na katerih mo- Za storitve, opravljene po 2. členu te odredbe, zaračunava kmetijska zadruga lastnikom zemljišč nabavno ceno kemičnih sredstev In dejanske stroške storitve s stroji (delovno silo, amortizacijo in režijske stroške). 6. Cc lastniki na območju, za katerega je določil pristojni upravni organ, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, teh ne storijo ali ne storijo oh pravem času oziroma- ne na pravilen način, jo jdolžnn izvršili te varnostne ukrepe kmetijska zadruga nn niihov račun. V takem primeru lahko zaračuna kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno. Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno evidenco. Zn kršitve predpisov jz 1„ 2. in 3. člena to odredbe se uporabljajo določbe 3. točki- 58. člena in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Predsednik ObLO Stanislav Keber 1. r. OBČINA LJUBLJANA-CENTER 354. No podlogi 2. člena uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list FLRJ št. 12/53 in 4/54) in 1. točke 104. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov bi njihovih organov (Ur. I. FLRJ št. 52/57), je občinski ljudski odbor Ljubljana-Center na seji občinskega zbora in no seji zboriv proizvajalcev dne 15. julija 1957 sprejel ODLOK o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju občine Ljubljana- Center. Najem poslovnih prostorov 1. člen Po tem odloku se štejejo za poslovne prostore vsi prostori, v katerih se opravlja javna, družbena ali gospodarska dejavnost, kakor tudi skladišča, garaže, pisarne, ordinacije in podobno s pripadajočimi pritiklinami ter prostori, ki so za to namenjeni, čeprav ne služijo tem namenom, ne glede na material, iz katerega so zidani, v kolikor niso spremenjeni v stanovanja. 2. člen Ne štejejo se v smislu tega odloka za poslovne prostore taki prostori, ki služijo kmetijski dejavnosti individualnih gospodarstev. 3. člen Stranke oddajajo in odpovedujejo prosto najem poslovnih prostorov v okviru določb uredbe o dajanju poslovnih porostorov v najem, tega odloka ter drugih predpisov. 4. člen Določila tega odloka se ne nanašajo na prostore v sestavu stanovanj, ki se uporabljajo v poslovne namene, če so neločljiv del stanovanja in so izkoriščeni v stanovanjske namene po obstoječih predpisih. 3. člen Najem poslovnih prostorov se določi s pismeno pogodbo o najemu, ki mora vsebovati poleg višine najemnine in odpovednega roka skladno z namembnim dovoljenjem vrsto dejavnosti (čl. 12), za katero sv poslovni prostor daje v najem. S pogodbo o najemu se ugotavljajo tudi drugi pogoji, zlasti pogoji o investicijah, potrebnih, da poslovni prostor lahko služi namenu, za katerega je določen. Pogodbo o najemu sklene z najemojemalcem organ, pristojen za upravljanje stavbe, oziroma lastnik stavbe. 6. člen Najemnina za poslovne prostore se razdeli na sklade po odloku 0 spremembah in dopolnitvah odloka o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih ObLO Ljubljana-Center (Glasnik št. 32 z dne 23. aprila 1957). 7. člen Najemodajalec je dolžan pogodbo o najemu v 4 izvodih v roku 8 dni po podpisu pogodbe predložiti v registracijo Stanovanjski upravi ObLO Ljubljana-Center. 8. Člen Poslovni prostori se lahko dajp vsaki fizični ali pravni osebi tk STRAN 344 opravljanje dejavnosti, za katero je dovoljeno poslovne prostore dati v najem, če je taka oseba po predmetu poslovanja ali obrtnem dovoljenju opravičena opravljati zadevno gospodarsko dejavnost. Namembno dovoljenje 9. člen Z namembnim dovoljenjem se Ugotavlja, za katere dejavnosti, navedene v čl. 12. tega odloka, se dovoljuje dajali v najem poslovne prostore. Z namembnim dovoljenjem se omogoča dajati poslovne prostore v najem za opravljanje določene dejavnosti. 10. člen O namembnem dovoljenju odloči komisija, ki jo sestavljajo po 2 člana Sveta za blagovni promet. Sveta za gostinstvo in turizem, Sveta za obrt in Sveta za industrijo Obl,O (v nadaljnjem besedilu komisija). Člane v komisijo imenujejo pristojni Sveti, predsednika izvoli izmed sebe konusi ja. Komisija odloča o namembnem dovoljenju po prostem preudarku ter mora pri tem upoštevati potrebe prebivalstva in druge javne potrebe; odločbo izda oddelek za gospodarstvo Obl,O Ljubljana-Center. O pritožbi proti odločbi odloča občinski ljudski odbor na seji obeli zborov. 11. člen Za prostore, ki sc sedaj uporabljajo v poslovne namene, se ne bodo izdale posebne odločbe o namembnem dovoljenju. Za njih velja, da namembno dovoljenje obstoji za tisto, po vsebini najožjo dejavnost iz čl. 12, v katero se morajo uvrstiti dejavnosti, ki se opravljajo ob času- uveljavitve tega odloka. 12. člen Z namembnim dovoljenjem se lahko dovoli dajanje v najem poslovnih prostorov zn namene po naslednji nomenklaturi: 1. trgovina na drobno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter kruhom in pecivom; 2. trgovina na drobno s sadjem in zelenjavo; 3. trgovina na drobno z mesom in mesnimi izdelki; 4. trgovina na drobno z živili in gospodinjskimi potrebščinami; 3. trgovina na drobno z lesom, kurjavo in premogom; 6. trgovina na drobno s knjigami in muzikali jami; 7. ostala trgovinska dejavnost na drobno; 8. skladišča; 9. frizerska obrtna dejavnost: 10. mesarska obrt; 11. uslužnostna obrtna dejavnost; 12. ostala obrtna dejavnost; 13. menze in delavsko-uslužbenske restavracije; 14. gostinska dejavnost; 13. dejavnost zdravstvenih ustanov ; 16. dejavnost socialnih ustanov; 17. ateljeji in poslovni prostori družbenih organizacij. Namembno dovoljenje fce lahko izda zn eno ali več naštetih dejavnosti. Komisija, navedena v 10. členu odloka, se pooblašča, da lahko, izda namembno dovoljenje po izkazani potrebi tudi za dejavnosti, ki niso naštete v tem členu. Posebne določbe za izdajo namembnega dovoljenja za poslovne prostore v novih stavbah 13. člen Namembno dovoljenje za poslovne prostore v novih stavbah daje komisija, navedena v 10. členu, in sicer po lastni inieiativi ali na predlog organu imravliania oz. zasebnega last- nika stavbe, trgovinske, gostinske in obrtne zbornice oziroma ustrezne ustanove. Namembno dovoljenje izda komisija po zaslišanju organa upravljanja oz. zasebnega lastnika stavbe in po dobljenem mnenju trgovinska, gostinska ali obrtna zbornica oziroma ustrezne ustanove ter pristojnega sveta za dolično vrsto dejavnosti. Ce katera od teli zbornic oz. ustanov ne sporoči svojega mnenja v roku štirinajst dni po dostavitvi poziva, se lahko izda namembno dovoljenje tudi brez njenega mnenja. Organ iz I. odstavka tega člena daje k investicijskim programom za nove poslovne ali stanovanjske zgradbe, v katerih so predvideni poslovni prostori, predhodno mnenje o vrsti dejavnosti, kateri naj služijo predvideni poslovni prostori po nomenklaturi iz čl. 12. tega odloka. To mnenje služi investitorju za izdelavo glavnega načrta. Organ iz I. odstavka je dolžan izdati namembno dovoljenje za isto vrsto dejavnosti iz čl. 12. tega odloka, za katero je dal predhodno mnenje po prejšnjem odstavku tega člena. 14. člen Proti odločbi o namembnem dovoljenju, ki je izdano po prejšnjem členil, se lahko pritoži tudi ustrezna zbornica (trgovinska, gostinska, obrtna), oziroma organ, ki izvaja nadzorstvene pravice nad ustanovo. 13. člen' Organ upravljanja oz. zasebni lastlSk nove stavbe je dolžan v roku 13 dni, računajoč od dneva, ko se po gradbenih predpisih dovoli uporaba poslovnih prostorov, vložiti pri oddelku za gospodarstvo Obl/) Ljuh-ljana-Cenler predlog za izdajo namembnega dovoljenja. Šteje se, da namembno dovoljenje obstoji za tiste dejavnosti, za katere je bilo zaprošeno: a) če namembno dovoljenje ni izdano po preteku roka 30 dni, računajoč od dneva, ko je organ upravljanju oz. zasebni lastnik stavbe vložil predlog za izdajo namembnega dovoljenja: h) če se pritožba, ki je bila vložena proti odločbi o namembnem dovoljenju, ne reši po preteku 43 dni, računajoč od dneva vročitve prvostopne odločbe. Preklic namembnega dovoljenja 16. člen Komisija, navedena v 10. členu odloku, lahko na lastno pobudo kakor tildi na predlog ustrezne zbornice po zaslišanju organa upravljanja oz. zasebnega lastnika stavbe prekliče 'namembno dovoljenje, če bi po utemeljeni oceni komisije v poslovnem prostoru opravljanje druge dejavnosti bolj ustrezalo potrebam prebivalstva ali drugim javnim koristim, kakor ustreza vršitev dejavnosti. za katero obstoji namembno dovoljenje. 17. člen Odločba o preklicu namembnega dovoljenja mora vsebovati namembno dovoljenje, zn katero se bo v bodoče zadevni poslovni prostor moral dati v najem. Brez novega namembnega dovoljenja preklic nima pravne veljave. 18. člen Zoper odločbo o preklicu dosedanjega in izdajo novega namembnega dovoljenja ima pravico pritožbe v 13 dneh od vročitve odločbe organ upravljanju oz. zasebni lastnik stavbe, pristojna zbornica oz. ustanova ter najemnik. O pritožbi odloča občinski ljudski odbor -na seji obeli zborov. Ce pri preklicu namembnega dovoljenja ni v odločbi o preklicu odre- jen daljši rok, preneha najemno razmerje v naslednjem mesecu po preteku treh mesecev od dneva pravnomočnosti odločbe o preklicu. Dolžnost (lajanja poslovnih prostorov v najem 19. člen Organi upravljanja oz. zasebni lastniki stavb so dolžni oddati v najem neoddaue poslovno prostore, razen Če jih sami koristijo. Ce.organ upravljanja oz. zasebni lastnik stavbe ne odda poslovnega prostora v najem v tekil 30 dni, računajoč od dneva prestanka dosedanjega najemnega razmerja oz. od dneva, ko je izdano uporabno dovoljenje, ga odda v najem zn organ upravljanja oziroma zasebnega lastnika zgradbe Stanovanjska uprava 01)1,0 po javnem razpisu. 20. člen Pogodila o najemu, ki bi jo sklenil organ upravljanja oz. zasebni lastnik stavbe po roku, navedenem v 19. členu, nima pravne veljave brez soglasja Stanovanjske uprave Obl/), če je le-tu, preden je bila obveščena o sklenjeni pogodbi, že opravilu javni razpis o oddaji poslovnih prostorov in v roku 30 dni po razpisu, sklenila pogodbo s koristnikom, ki ga je sama določila, 21. člen Kadar Stanovanjska uprava 01)1,0 odda poslovne prostore v najem, omogoči organu upravljanja oz. zasebnemu lastniku stavbe, da prisostvuje razpravi glede določil pogodbe o najemu K*r mn dovoli, če soglaša s pogodbo, da jo (udi sam podpiše. Stanovanjska uprava Obl/) lahko določi, da najemodajalec brez opravičenih razlogov ne sine odpovedati pogodbe o najemu najmanj dve leti. V najemninskih pogodbah, katere sklepa Stanovanjska uprava 01)1,0, je odpovedni rok 3 mesece. 22. člen Proti sklepanju najemne pogodbe s strani Stanovanjske uprave imajo pravico pritožbe organ upravljanja oz. zasebni lastnik stavbe, kakor tudi najemnik, s katerim je organ upravljanja oz. zasebni lastnik stavbe že sklenil najemno pogodbo. Bok zn pritožbo je 13 dni, računajoč od dneva dostave pogodbe osebi, ki ima pravico do pritožbe. O pritožbi odloča Tajništvo za stanovanjske zadeve 01,0 Ljubljana. Oddajanje poslovnih prostorov v podnajem 23. člen Oddaja poslovnih prostorov v podnajem, v celoti ali deloma, nima pravne veljave, niti če sc to vrši s pristankom organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe. Ce jih najemnik vseeno odda v podnajem ali na uporabo drugi osebi, sc šteje, da je prenehalo njegovo najemno razmerje. Najemninska pogodim. ki bi bila ponovno sklenjena s tedanjim najemnikom ali pa z osebo, kateri so bili poslovni prostori izročeni v podnajem oz. v uporabo, nima pravne veljave. Komisija je pooblaščena dopuščali izjeme od določb gornjega odstavka. 24. člen Najemna pogodba preneha, če najemnik namesto dejavnosti, za katero mu je bil poslovni prostor oddan v najem, opravlja v poslovnih prostorih neko drugo dejavnost. Komisija, navedena v 10. členu, lahko odloči, da najemno razmerje preneha, če se v poslovnih prostorih brez upravičenih razlogov ne začne opravljati dejavnost, za katero 60 bili poslovni prostori oddani v ««' jem, v dveh mesecih po sklenitvi n#” jemne pogodbe. Proti odločbi o prenehanju «#' jemnega razmerja se lahko pritožil* f najemodajalec in najemnik v rok« 13 dni; o pritožbi odloča občinski ljudski odbor na seji obeh zborov. vnipove« najemne pogoltne 23. člen Najemne pogodbe poslovnih |»r«' slorov se odpovedujejo po obstoječ«1 predpisih. Uporaba stanovanja v poslovne namene 26. člen Za poslovne prostore, ki po P?' vršini zajemajo večino stanovanja j* se izključno ali pretežno uporabljaj0 v poslovne namene, morata najem«-dajalec in najemnik skleniti posel)«« pismeno pogodbo o delu najemnin«’ ti je dogovorjena oz. predpisana P°' leg najemnine, pogojene za stan«' vanje. 27. člen Pogodbo o delu najemnine m«rl1 najemodajalec predložiti v registf*' cijo na način, kakor je določeno ** najemne pogodbe poslovnih pr«1 štorov. 28. člen Ce najemnik noče skleniti P0-godbe o delu najemnine po čl. razen v primerili čl. 4., je dolžan f*6 dokler je ne sklene, plačati iz P*! slova najemnine za vsak kvadra!"1 meter površine tistega dela stano',r njo, ki ga uporablja v poslovne «"’ mene, 10-kratpo tarifo, predpisa110 v za kvadratni meter površine sla««( c1 vanjo. - j Znesek i/. prejšnjega odstavka H 0 plača od dneva, ko je najemodajalci a pozval najemnika zn sklenitev P° t > godbe oz. od dneva, ko ie prav««- močno rešen spor o tem, ali se sta««' vanjski prostor lahko uporablja poslovne namene. . 29. člen Spore o tem, ali se prostori v «l bos V(>8 tje ti stavil stanovanja lahko uporablj«i U' v poslovne namene, rešuje stanoval'! Lj 'J ska uprava Obl,O v soglasju z «l del kom za gospodarstvo Obl.O. j O pritožbi proti odločbi, izd«! po prejšnjem odstavku, odloča 'Vilj[>,,.! ništvo za stanovan jske zadeve Ob I |j 1 Ljubljana. ! sij(| P 1, ; tis j s»rS Z denarno kaznijo do 3000 di« ,, kaznuje najemodajalec, ki prtiY° I''ili no ne predloži v registracijo naje«1 j. pogodbe. Končna določba Kazenske določbe 30. člen dr< 31. člen Ta odlok začne veljati z Violi jnve v »Glasniku«, uradnem v nikil okraja Ljubljana. St. 03/2-4320/3. ' Ljubljana, 30. avgusta 1938. j M |)( Predsednik .. X*1* \ občinskega ljudskega odb« dr. Stefan Soba 1. «• Vsebino ^ Poročilo o pol letni realizaciji diu*h‘ 1^ plan« in proračuna okraja za 2(> Odločba o ustanovitvi servisa za.P*ji, no storitve okrajnih in občini*1'1 Jui| nov in zavodov v Ljubljani. , * 27 Sklep p kategorizaciji občin za ‘ .L Jj"1 I položajnih plač tajnikom obČin»*,n ij škili odborov. ^ui1'1 Imenovanja in razrešitve na 2- i 0^ ne ji OI.O. 312 Odločba o reorganizaciji splo*""' ževalnega Šolstva občine Rorovn* ^ 311 Odredba o skupnem zatiranju ra' bolezni in Škodljivcev občino ( gorica. 311 Odlok o dajanja poslovnih Pr(>!* najem občine Ljubijaiia-(,eui<,r*