Nekaj o zemlji, luni in solncu. Dvogovor. Spisal J. B. (Konec.) II. A. Izvrstno! Ker si me tako pazljivo poslušal in tako dobro razumil, hočem ti zdaj tudi še nekoliko povedati o luni in solncu. 0 luni sicer ne veino toliko, kolikor o zemlji, ker nam je bolj oddaljena. Vender učeni že tudi mnogo vedo o tem nebnetn telesu. Luna je kakor zemlja krogla, ter se vrti okrog svoje osi, potem pa še okrog zemlje in torej — s zemljo tudi okrog solnca. Luna je sama na sebi temno telo in se le takrat dobro vidi, kadar njo solnce obseva in zemljo oteruneva, to je po noči. Tudi je luna skoraj 5Okrat manjša kakor zemlja. Natančne opazbe izpričujejo, da se na luni ne nahaja ne vode, ne zraka in zavoljo tega tudi ne ognja, ne živali, ne ljudf. Vidijo se pa gore, katere se našim neoboroženim očem kažejo kot temne pege. Naopačnaje toraj misel tistih, ki hočejo v teh pegah viditi Kajna, katerega je Bog potein, ko se je povsod po svetu potikal, poslal za kovača na luno. Ravno tako so tudi le babjeverne vraže, pripovedke o raesečnih ljudeh, o takih, ki jih luna trka, ali opominj, da človek ne srae dolgo v luno gledati. To vse spominja še na starodavne paganske čase, ko so imeli ljudje luno za Boga, kar se pa tudi še dandanes godi pri nekaterih surovih rodovih (divjakih). Vrjetno je, da luna provzrokuje gibanje morja, da upliva znabiti nekoliko na rast rastlin, ali na ta način ne upliva nikdar na človeka, to je le bolezen, — ki ima druge vzroke. Omenil sem prej, da se luna vrti okrog svoje osi in sicer se to zgodi v 27 dneh 7 urah in 43 minutah. V tem času pa pride luna tudi okrog zeralje in tako torej nam zemljanom kaže vedno le eno polovico. Zemlja se pa v tera času tudi naprej pomika, tako da jo luna popolnoina obhodi še le v 29 dneh, 12 urah in 44 minutah. To je naš mesec. Iz tega sukanja okrog solnca pa sledi, da se vedno izpreminja stanje teh treh teles. Tako opazujemo štiri lunine izpremembe. Včasi se je nič ne vidi, to je — miaj, včasi je kakor na levo roge kažoči polukrog — prvi krajec, včasi celo razsvetljeni krog — ščip (polna luna), včasi pa na levo izbočeni polukrog — zadnji krajec. Lunini rarak se pa naredi, ako stopi zemlja tako mej solnce in luno, da luoi solnce zakrije, katera potem oteinni. Vse te prikazni morejo se prav lepo pokazati s pripravo, ki se telurij imenuje. III. A. 0 solncu pa vemo še veliko rnanj gotovega, ko o luni, ker solnce nam je še bolj oddaljeno. Topova krogla, ki bi potrebovala do lune 12 dni, potrebovala bi do solnca celih 12 let, in brzovlak, ki bi pripihal do lune v 280 dneb, potreboval bi do solnca čez 300 let. Celo svetloba potrebuje od solnca do nas 8 minut. Solnce je namreč vir vse svetlobe in toplote na zemlji, ter je tudi krogla, ki se suče okrog svoje osi. Z daljnogledoin se zapazijo na solncu temne pege, katere se proti eni strani pomikajo, potem popolnoma zgube, toda zopet prikažejo in ker so v 25 % dneh na tistem mestu, ko prej, računimo, — da se solnce v 25 l/s dneh zavrti enkrat okrog svoje osi. Večkrat tudi pravirao, da solnce mrkne. To se zgodi vselej takrat, kadar pride luna tako mej solnce in zeinljo, da tej zakrije sveteče solnce. Ker učeni popolnoma poznajo pota lune in zemlje, zračunijo lehko za več let naprej dni, o katerih solnce ali luna mrkne. Učenjaki navadno trde, da je solčno telo silno razbeljeno sveteče jedro, ki je obdano s plamenastim ozračjem (puhom). V tem ozračji gori mnogo takih tvarin, ki jih iraamo na zemlji, n. pr. železo. Gotovo je, da od solnca izvira vse življeujo na zemlji, in kdo bi dvomil, da solnce tudi ne upliva na notranje človeško življenje. Kdo ni le vesel lepega spomladanskega dne in komu ni tesno pri srcu, ko ne vidi včusi v jeseni po več dni rumenega solnca? Ali ni takrat vsa narava nekako otožna? B. Res je taka. Ni se tedaj čuditi, da so narodi že v starodavnih časih solncu malikovali, in še dandanes žive Ijudstva v Aziji, ki solncu božjo čast skazujejo.