Občinske Tolitve Celjske okolice. Prve dni v priliodnjem tednu ima Celjska okolica občinske volitve. Le-te volitve so aila važne, ne samo za občino, v kateri se vrše, arapak za celi spodnji, torej za alov. Štajar. Naravno je tedaj, da gleda na nje vea slov. Štajar. V rokah volilcev te občine je, ali ae naj bahajo naši nasprotniki še slej, kakor prej, da je alov. Ijudatvo na njih strani in da so po takem le ,,prvaki" krivi, da še ni miru med alov. in nemškim (?) prebivalstvom teb krajev. Samo v ozirn na to moremo nmeti, zakaj da dela vae. kar vleče z nemškutarji ,,ploh", na te volitve. Hodi jim pač za kožo. Toliko bolj pa je treba potlej od naše strani, od mož. ki čutijo slov. kri v svojrjl- žilah in jim torej hodi za blagoatanje slov.Jjudatva, da napnemo vse moči na to, da postaue obcina Celjake okolice zopet, kar je bila, alov. občina. Ali pa je to mogoče? Ako sodimo po močeb, ki držč z nemčurji ne samo v tej 6bčini, ampak še veliko bolj v drugih kra"ji"b, najbolj v Celju pa tudi po oatalem Stajarju, bode boj za to občino sila bud, ali ni nemogoče, da zmagamo mi. t. j. dobro in koriat le-te občine in poprek slov. ljudstva. Volilcem in sploh poaestnikom le te občine še je dobro v apominu, na kak način da je nemškutarija prišla na vrh pri zadnji volitvi. Da ne rečemo več, pravica to gotovo ni bi!a, ako aodimo po obljubah in pritiskovanju, ki ae je godilo v njih. Kdor toliko obeta in tako malo stori, kakor se je doslej storilo za koriati te občine v zadnjib treh letih, tak pač ni za to, da mu daje človek še kedaj avoj glaa. Možje, ki imajo doslej večino v tem obč. zastopu, niso druga, kakor klečeplazi pred obč. tajnikom in njegovim ,,generalom" v Celju. Za občino nič, vse za Celje — to je bilo gealo mož, ki sede — v večini — doslej v obč. zaatopu. Taci možje in tako delovanje pač tedaj ni za to, da jih trpimo še dalje ali jih volimo še na novo v obč. zastop. Kdor še da svoj glas odslej za-nje, ta — ni lepo, ali ne moremo reči drugače — ta pljnje v lastno akledo. M,i ali kaj mi? — vse slov. ljudatvo pričakuie od volilcev te fjbčine, da bodo pri prifao iaji volitvi možje tejr se ne dajo več ljudem pod uioge, katerim je ,yDeutsche Wacbt" evangelj^^- časnik, ki ne pozna Slovenca drugje, kakorMrjer ga postavi na aramoto. Zlat damo za atevilko ,,D. ~W.", v katerem ne grdi Slovencev in ce Ie more, tudi teh iz Celjske okolice. Iu kaj je ,,D. W." ? — Usta, akozi katera govori nemčurstvo, torej Ijudje, v katerib jarmu je bil doalej obč. zastop Celjake okolice. Kakor poznamo ljudake šole, znamo, da niao v atanu alov. otrok naučiti nemščine in če se jim to veli, tega ne storč nikoli, paČ pa se'*zanemari potlej v njili poduk v rečeh, za voljo katerih liodi otrok v šolo, ali za en alučaj skorej želimo, da znajo naši kmetje nemški — za to, da bero nemške časnike. Le-te enkrat brati bode jim dovolj; nikjer nikoli ne bodo potlej več prijazni človeku, ki drži a tacimi ljudmi, kateri drže kaj na besede enacih listov. In prav zato menimo, da nam ne bode več beaedi treba. Kdor je elov. krvi, kdor je še količkaj atare, kršč. vere, tak ne more oddati nikoli. najmanj pa pri teh volitvali glasii za može, ki držo z ^Deutache Wacbt". Ali s tem še niamo pri kraju. Vaak volilec ne bere teh vratic, tudi ne zapopade vsak koj v prvem, zakaj da hodi pri volitvab, za to pa proainio vse one, katerim pridejo te vrste v roke, naj jih dad6 drugitn brati ter jih jim naj razložijo — vse po resnici in pravici. Kdor še oatane pa po vsem tem na strani nemškutarjev, njemu ne želimo ali to znamo, da mu pride izpoznanje tačaa, kedar bode za nj in za njegovo družino prepozno. Le te volitve izvrše se gotovo, ali bodo pa v njih možje na vrhu, ki ao v njej, v občini doma, torej Slovenci, ali pa možje, ki ali niao v njej doma ali pa nimajo za-njo srca, to leži v rokali tamošnjili volilcev. Slov. ljudatvo pričakuje od njih — alov. mož, mož. katerim velja geslo: ,,Vse za vero, dom, cesarja!" Slov. ljudstvo pa ai pridržuje tudi konečno aodbo čez nje. Daj Bog, da bode ona za alov. občino vesela!