8^54- 601002 OSKeCNJA KNJIŽuICA P . P . 12 6 66001- KOPIH poštnina pličana v gotorini pust a I« I grupo* SKI DNEVNIK Ona 150 lir Leto XXXIII. Št. 46 (9654) TRST, torek, 1. marca 1977 s«r TTn,u^ *“ *•*? “a <*“»• ™°“”» «»•*>»•«**»*. m. •a****. —--------------------1_______p emora ao i. maja i srn v tiskarni ((Slovenija« pod Vojskim pri Idnji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. m n—t— POJUTRIŠNJEM BO PARLAMENT SKLEPAL O USODI GUIA IN TANASSIJA POLEMIKE 0 ŠKANDALU LOCKHEED KRHAJO ODNOSE MED DEMOKRATIČNIMI STRANKAMI Ci axi zaskrbljen, ker drsi Italija v nevarno zmedo - «Skupšcina» v zasedeni palači vodstva PSI sklicuje kadrovsko konferenco v nedeljo - Danes seja tajništva PSI L? ■ ■ • , 4... ,, .. v RlM, 28. — Pojutrišnjem se v raz- j Fe;eni vzdušju sestane tisočglava' j™nainentarna skupščina, ki bo mo-odločali o usodi dveh bivših o-, ^»nbnih ministrov demukristjana >uiiija Guija in socialdemokrata v®ria Tanassija. katera je preisko-'na komisija osumila, da sta organizirala podkupovalno akcijo ame-ji, letalske družbe “Lockheed*. ."™8o formalno vzeto bi ta skupšči- na i inčunu vaciu ui ta aitupsci- t la‘'ko neboleče predala osumljenih Ustavnemu sodišču, da jima so-8SaJ s tem ne izreka dokončne jto"*- Pač pa le omogoča zakoni te-st Sodnemu organu, da oceni, ali ." Osumljenca kriva ali pa ne. Ven-S(.'' Je ozračje razgreto do skrajno-le} P,ec'vsem zaradi političnega obe-d',jar *p ozadja celotne afere. Škan-stni ^°ckheed, ki je eno leto polnil k PCe na prvih straneh vseh itali-^u**11 časopisov, postaja druga t, p;i mina» na morju, po katerem *arnp pluje skrpucana barka An-dj/Rfieve manjšinske vlade. Soli-Va,"°st' ki so jo s težavo dokazo-vladi laične in napredne stran-Dji^kupaj s KD, se z odnosi med ko . krba 'z dneva v dan, medtem ^fedo v ozadje celo pekoča vpra-V) Ja tekoče gospodarske politike, litev na<^;djuje pogajanja za podela R°so'da mednarodnega mone-C** sklada, medtem ko se že gl sprašujejo, ali ne bo zaostri-dj. Premike in morebitno «glasova-*čin-na nož> v parlamentarni skup-ljj./* Potegnilo za sabo tudi občut-V*,ra) notežje med KD in »lokom (^Pričakovanju na sejo .parlamen-k i vfo P°'ern|ko do KPT, medtem ko se polemike med :arr>i in v strankah zanstruje- Sk;SkUPŠČi,le °str>io 7a.c'n-*e dneve še precej za- )o "'.'mi m v strankah zanstruje-loi .err,okrščansko glasilo «11 Popo- v vmesnih laičnih strankah in ia' liti'’ jo sedaj še posebno izpostav t vmesnit balistični. »daj .. .... *kun' zarad> sklepa parlamentarnih W)lnp'P' da ne podpišejo predloga o (e,, “* Mariana fttnncrja («Aritilo- najmanjše in ' le h"ajbo|j ambiciozne stranke, V Lv, 1°tela ustvariti «alternativo * )J‘cl KPI». Mislimo PDUP, ki S*ši 'a *an’ nastala kot slalai S eno,a dveh izkušenj: sku- vlyonifcsta», ki je zapustila , in . k oporečništva na poho-if^bliL' Postavila kot program NiJk0Vanje celotne levice* ter Jnisj. "^Popustljivih psiupovcev, * Pol|('?ara,i zaključiti v KPI svo-A ,Za<: Odiseje. L Heka- 'e skušal vsrkati , tiavi'] dnigih sopntnikov. Tako Nj,f|.a zamisel združitve z or-S i., 1° “Avanguardia operaia* L^ie " , tej perspektivi takoj no-azklala v dvoje. Dejansko V. r»»LAl nnim i.m... j...l perspektivi takoj no-Jv dvoje. Dejansko i!?"k nra**i0I PDUP ločitev dveh kčtoost* *^va dela, ki sc, kakor v is* kij,,"1111' združujeta po drugač-? Skupina «62» predstav- il b novo stranko, ki nasta-iXii a,l,festa» in manjšine AO, Iv * v»nrega PSIUP pa se zdru-i,Nn.iu , nskini delom AO. V pre-1,‘nt i„..'n odštevanju je tokrat re-loti,. 'v° "d KPI bosta spet 'i V'0i(j • organizaciji, katerima lNIJ'?,e,la’ I4' bos*a ponovno li,.":,cl Predstavljal’ dve po-v^hša “"Itrarevolucionarno«, ijjjo n 'družiti vse sile, ki se i “refnrmizmu* zgodo-i, in ,i'ICe (PSIUP plus večina V^ho# ,g0- “realistično revolu-IjA i*' skuša pritiskati z le- v(L,pbnn'lal| in sekcijah pokoj- Si'h »oaoiM0 razk°b ki 'c v "or-Vr*! sl '1 1 nekaj dramatičnega, H So "^aj z olajšanjem. Že Hi "t kn, i rečeno, ločevali na k,,voii> Lku' Sedaj pa vsaj kli-s "I I« .k svojim*. Končno je ta Sl,, k ""tanje poenostavljanja, V't|jja Prej zapletena notranja H 0fganilren?s,a "avzven, v lo- V* Pil o s> j samo zunanji videz, kaj-(?I», i: Razočaranje političnega • N ’"u v tolikih letih obsto- kN’či',1knim'imeni) "• “spe- S ’ ,v|iat! "ajvečje ambicije: JvPof«. Pr'vlačni pol ostan-?h’ «en. ‘va- Ta pol sc neza-tCiS k zaskrbljujoče, pomi-«»v, k,lP''iam trdih in izzi-, 'i • .1 nt mistov*. katerih po-"‘."avdihuie pretirano ’ Pač pa obup. (st.s.) ke, ki grajajo sklep parlamentarnih skupin, v Ulici del Corso pa se nadaljuje «zasedba», ali — kot jo sami imenujejo — »stalna skupščina« predstavnikov socialistične baze. V zasedenih prostorih direkcije PSI je vse mirno, uradi so odprti funkcionarjem in časnikarjem, vendar pa “stalna skupščina* nadaljuje svojo akcijo. Na eni strani zahteva od Cravija, naj skliče vodstvo, nato pa tudi CK PSI in «preveri politiko stranke*. Zahtevam so se pridružili nekateri vidni voditelji, med katerimi je sedaj tudi načelnik urada za krajevne uprave, bivši milanski župan posl. Aldo Aniasi. «Ni dovolj priznati storjeno napako ali zagotoviti, da se ne bomo vrnili v vlado z demokristjani. Sedaj moramo preveriti, ali še obstaja večina, kakršna se je oblikovala na seji CK PSI v hotelu Midas in če vodstvo stranke spoštuje smernice tistega zasedanja,* trdi Aniasi. Res je Craxi, na pritisk posl. Mance in posl. Quer-cija sklical za jutri popoldne sejo tajništva. Na dnevnem redu je določitev datuma seje strankinega vodstva. Verjetno je, da ga bodo sklicali še pred koncem tedna, saj grozi vodstvu dejanski »proti ■ kongres*, ki ga sklicujejo delegati baze. «Stal-na skupščina* v Ulici del Corso je namreč že razposlala vabila vsem pokrajinskim federacijam PSI za ♦kadrovsko konferenco*, ki bo v nedeljo v Rimu. Očitno je, da bo Cra-xi ali kak drug predstavnik vodstva spregovoril na tej kadrovski konferenci in bo moral pomiriti bazo. sicer bi mu grozila neizbežna nezaupnica. To Craxi že daje razumeti v svoji izjavi, ko trdi, da «je funk cija tajnika PSI posredovati med različnimi težnjami*. »Ostal bom na svojem mestu,* nadaljuje Croxi, “dokler bom užival zaupanje stranke*. Craxi sk’.rša obenem premostiti polemiko v stranki s tem. da opozarja bs::o na nerešena politična vprašanja Italije. Tako trdi. da je “primer Rumor* le »nesrečno naključje*, ki pa še :'.aosttuje politične od noše v državi. “Zato sem zelo zaskrbljen,* pravi Craxi, «ker se napetost v državi stopnjuje*. «Naša naloga je, da se zazremo v nerešene probleme,* kajti “politična perspektiva drsi v objem nevarne zmede*. Craxi je polemičen tudi do drugih levičarskih sil (torej komuni stov), ko jih svari, naj bodo “lojalne* do socialistov, če so zavzeli različna stališča (o primeru Lockheed), stranko pa svari, naj ne napenja odnosov onkraj konstruktivnosti. Craxi bo na jutrišnji seji tajništva obrazložil tudi, čemu se mu v tem trenutku ne zdi primemo začeti dvostranskih razgovorov z drugimi strankami, za katere se je prav PSI ogrevala do nedavnega. Očitno meni, da so se politični odnosi tako skrhali, da bi srečanja sedaj bila nekonstruktivna. Dopušča pa mož- nost, da bo do teh srečanj prišlo pozneje, ko se bo politično vzdušje spremenilo na boljše, če se bo. (st.s.) Corvalan v Bologni na ljudski manifestaciji BOLOGNA, 28. — Glavni tajnik čilske partije Luis Corvalan, ki je na večdnevnem obisku v Italiji skupno z ženo, je danes prispel v Bologno. V občinski palači so ga sprejeli krajevni politični voditelji in upravitelji ter velika množica ljudi. Včeraj je bil Corvalan v Perugii, kjer je bil. prav tako deležen izredno toplega in prijateljskega sprejema. Na bolonjskem županstvu je Corvalan srečal večje število čil- skih beguncev, med njimi tudi bivšega župana v Valparaisu Sergia Vrskovica, ki sedaj poučuje na bolonjski univerzi. Na zborovanju na županstvu so Corvalana pozdravili mestni župan Renato Zangheri in župan Marža-betta Dante Cruicchi. Čilski gost se je vsem zahvalil za sprejem in prijazne besede ter poudaril veliko vlogo italijanskih demokratičnih sil v boju proti čilskim fašistom. Popoldne so Corvalana sprejeli na sedežu federacije KPI, zvečer pa je bila v bolonjski športni palači velika ljudska solidarnostna manifestacija s čilskim ljudstvom. TRIPOLIS, 28. — Kubanski vodt telj Fidel Castro bo jutri prišel na uradni obisk v Libijo. Libijske obla sti, ki so uradno sporočile pr hod Castra, niso povedale, koliko časa se bo zadržal v Libiji. ZADOVOLJSTVO JUGOSLOVANOV OB STALIŠČIH ITALIJANSKEGA SENATA DANES V JUGOSLOVANSKI SKUPŠČINI RATIFIKACIJA OSIMSKIH SPORAZUMOV Uvodno poročilo bo prebral Miloš Minic - Veleposlanik Drndie seznanil zunanjepolitični odbor skupščine z razpravo v italijanskem senatu - V kratkem bo Jugoslavijo obiskal italijanski zunanji minister A. Forlani (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Jugoslovanska skupščina bo jutri ratificirala osimske sporazume, ki bodo tako polnopravno veljavni. Kot je predvideno, ho delegatom skupščine v zvezi s tem spregovoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic. Pričakovati pa je tudi razpravo. Celotni postopek pred ratifikacijo se je končal danes, ko je odbor zveznega zbora jugoslovanske skupščine vnovič preučil in sprejel dokončno besedilo poročila o ratifikaciji osimskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo ter ta dokument poslal pristojnemu skupščinskemu zboru. Jugoslovanska javnost je minule dni z vso pozornostjo- spremljala potek ratifikacije v italijanskem ■■niHIMMIIMIMIUMlilHIIIMII.II.Illlllll...■IIIIIIIIUII.HIII.illllllllllllllllllllllllllll,, ..... DELEGACIJA MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA V RIMU Začetek pogajanj za posojilo senatu in z zadovoljstvom pozdravila izid glasovanja, s katerim je demokratična Italija pokazala svojo naklonjenost dobrim sosedskim odnosom in svoje spoštovanje in pripravljenost za uresničevanje črke in duha helsinške listine o varnosti in sodelovanju v Evropi. O razpravi v senatu in o odmevih na ratifikacijo v Italiji so obširno poročali jugoslovanski časopisi, radio in televizija. O razpravi v zvezi z ratifikacijo osimskih sporazumov v italijanskem parlamentu je na današnji seji skupščinskega zunanjepolitičnega odbora delegate obvestil veleposlanik v zveznem tajništvu za zunanje zadeve Ante Drndič. Med drugim je dejal, da so v razpravi potrdili interes I-talije, da ima na svojih mejah stabilno in trdno Jugoslavijo, in zaupanje, ki ga ima Italija v takšnega partnerja. Prav tako so na italijanski strani pokazali občutek, da je urejanje meje z Jugoslavijo pomembna prvina za lastno varnost. Drndič je delegate spomnil na besede, ki jih je bilo slišati v italijanskem senatu. Da namreč meja med državama ni več «meja - stražarni-ca», temveč «meja, ki združuje.* Jugoslavija je sprejeta kot nosilec neu\TŠčene politike, je dejal Ante Drndič. Ta sodba potrjuje italijanska pojmovanja o pomenu, vlogi in položaju današnje neuvrščene Jugoslavije v svetu. Veleposlanik Drndič je podčrtal, da sta poslanska zbornica in senat italijanskega parlamenta sprejela resolucijo in priporočilo o manjšinski politiki, kar je rimska vlada sprejela. Pomembno je naglasiti, je rekel Drndič, da priporočilo zahteva, naj vlada čimprej. najpozneje pa v poldrugem letu, predloži predlog zakona o zaščiti pravic in o jam. stvih za popoln ■ razvoj slovenske manjšine. Nadaljnji postopek po Drndičevih besedah predvideva, da bo ratifikacijo podpisal predsednik italijanske državniki. Jenkin., bo obiskal vse prestolnice evropske deveterice, da se seznani z gospodarskimi vprašanji v posamezni.i državah i- da nato sestavi predloge za usklajeno politiko v boju proti inflaciji. O teh vprašanjih bo govor že na prihodnjem zasedanju evropskega sveta, ki bo proti koncu marca v Rimu. Poleg tega gospodarska skupnost se pripravlja na skorajšnjo izvolitev evropskega parlamenta ter bo morala v najkrajšem času odločati o vključitvi v EGS Grčije in Portugalske. Predsednik izvršne komisije EGS je imel kmalu po prihodu v Pariz sestanek s francoskim predsednikom republike Giscardom D'Estain-gom, ki je bil posvečen tako gospodarskim kot političnim vprašanjem. Nato se je Jenkins sestal s pred sednikom francoske vlade Barre-jem. Po pogovoru je Jenkins it javil, da Francija ne namerava zahtevati takojšnje rešitve denarnih vprašanj, lu se nanašajo na “denarno kačo*, v katero naj bi se Francija vrnila šele potem, ko bo uredila svoje notranje gospoda: ske težave. BEOGRAD. 28. — Dosedanji jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Gustav Vlahov, ki je končal svojo ambasadorsko misijo na Dunaju, je na današnji seji zunanjepolitičnega odbora jugoslovanske skupščine delegate izčrpno obvestil o stanju jugoslovansko . avstrijskih odnosov. Posebej je govoril o položaju slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji v zvezi’z izvajanjem državne pogodbe. DOLANČEVA PREDAVANJA SLOVENSKIM KOMUNISTOM Gospodarski položaj in samoupravni razvoj Vloga ZK Jugoslavije v mednarodnem delavskem gibanju (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 28. — Sekretar izvršnega komiteja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je imel danes na prošnjo slovenskih komunistov nekaj predavanj na seminarju namenjenem sekretar jem medobčinskih svetov in občinski]: konferenc Zveze komunistov Slo verni«. v sedajijem času, ko delavska gibanja po svetu še daleč niso razrešila vprašanj, ki zadevajo odnos« z meščansko družbo, z bančnim kapitalom in tako dalje. Mi smo piri odprli jasno pot k svobodi človeka in družbe, je poudaril Stan- Dolanc. Zelo konkretno je govoril o sedanjih pojavih zaostrovanja spora med interesom delavskih množic in poli- N«i.jH3V«n predavanju je St«*e h-ijE11’1™ sistemi v svetu, kar se g|* „ rti opaža v zvezi z izvajanjem »kle- čijo podpisal predsednik italijanske Dolanc govoril o gospodarskem |>o El' ufJ!,za v *vezi z izvajanjem »kle republike Leone, nato (potem, ko j ležaju in razvoju v državi, kar bo i pov helsinške konference in s pri-hn infri otimoiru ci-mi-o^. • tudi poglavitna tema prihodnjega 11. uraVdm’ na iuniiski hmamion ». tm jutri osimske sporazume ra tiffeirala še jugoslovanska skupšči na) pa bo Jugoslavijo obiskal italijanski zunanji minister F-jriani in ob tej priložnosti z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem izmenjal ratifikacijske dokumente in imel z njim pogovore o izvajanju sporazumov, pa tudi o drugih dvostranskih in mednarodnih vprašanjih. VLADO BARABAš Pogajalci za mednarodno posojilo Italiji: od leve proti desni: guverner .Banca d ltalia« Baffi, ravnatelj MBS JonklRS V PaN7ll za Evropo \Vhlttome In zakladni minister StammaU ,m.i., w I Ul lili RIM, 28. — Na zakladnem mini strstvu so se danes začela pogajanja med italijansko vlado in delegacijo Mednarodnega denarnega sklada za odobritev 530 milijonov dolarjev po- ll IHIIIIIIIMaillttllllMIIIIIIIIIIItlMIIIItMIHIII im llllllllllllllllllin III tli! tli Itn Illlllll lil IH tim II im mn Iindiii,,! V VZDUŠJU POPOLNE NEENOTNOSTI Zaključek treh «skupščin» novega gibanja študentov V soboto vsedržavna demonstracija v Rimu, a brez feministk RIM, 28. — V vzdušju popolne zmede in prepiranj se je zaključila vsedržavna “skupščina* novega študentskega gibanja. Delegati iz vse države so se zbrali kunec tedna v Rimu, da bi “poenotili* gibanje, vendar se je skupščina na koncu razbila na tri ločena zasedanja: “upornih* študentov (med temi tudi “metropolitanski Indijanci*), feministk, ki niso trpele nasilja “avtonomnih* študentov in slednjih, ki so do konca izzivali spore in skušali preprečiti celo branje solidarnostne brzojavke kovinarskih sindikatov. Iz te zmede se je izluščil le sklep o skupni manifestaciji prihodnjo soboto, v Rimu (vendar se bodo feministke zbrale na manife staciji v nedeljo) in obljuba, da bodo odslej iskali nekakšen dialog z delavci pred tovarnami. Teme zasedanja, glede katerih se je vešina strinjala, pa so zelo splošne: krtika Malfattijeve-ga načrta vseučiliške in srednješolske reforme, kritika načrta KPI, obsojanje »izzivaškega nastopa sindikatov* in. nekoliko tiše. kritika nasilja “avtonomnih* študentov. Novo študentsko gibanje se tako roje va z dvema predznakoma: množičnostjo (tudi v R'mu jih je bilo zelo veliko) in neenotnostjo gleoe možnosti skupnih predlogov. Strinjajo se samo glede tega, čemu« in komu nasprotujejo, '(c.c.) RIMs 28. — Na obrambnem) ministrstvu je bil danes sestanek, katerega so se udeležili obrambni minister, notranji minister, pravosodni minister in finančni minister, ki so razpravljali o ukrepih za izboljšanje gmotnega položaja policijskih zborov. Na osnovi priporočil zadnje vladne seje so ministri danes pripravili vsebino ukrepov, ki jih bo baje vlada odobrila na petkovi seji. Povišanje plače članom javne varnosti, karabinjerjem, finančnim stražnikom in kaznilniškim čuvajem bo zahtevalo višje izdatke za .javno varnost za o-krog 200 milijard lir. O nakazilu potrebnega denarja mora odločati še zakladni minister. Drugorazredna zdravila na račun zavarovancev RIM, 28. — Združenje lastnikov lekarn je sklenilo, da bodo morali člani bolniških blagajn s 1. marcem plačati zdravila, ki niso nujno potrebna in ki so označena v seznamu zdravil osrednje bolniške blagajne INAM kot “drugorazredna*. Lekarnarji so sprejeli ta sklep v znak protesta proti vladi, ki še ni dala pobude za odobritev zdravstvene reforme in za uskladitev vsedržavne zdravstvene službe. Lastniki lekarn pravijo, da so v obupnem gospodarskem položaju, ker morajo še vedno dajati bolniškim blagajnam visoke popuste pri prodajj zdravil. Poleg tega protestirajo preti zavlačevanju uvedbe delnega plačevanja zavarovancev vseh zdravil, ki iim jih določijo zdravniki bolniškili blagajn. sojila Italiji. Delegacijo Mednarodnega denarnega sklada vodi načelnik za Evropo Anglež Alan Whitto-me, italijansko delegacijo pa zakladni minister Gaetano Stammati. Z njim so še guverner «Banca d’Ita-lia'» Paolo Baffi ter najrišji funkcio. narji zakladnega ministrstva in državne banke. Pogajanja so se začela s poročilom ministra Stammatija o vladnih ukrepih in načrtih za zmanjšanje izdatkov javne uprave in za znižanje cene dela, kar naj bi odločujoče vplovalo, kot je poudaril zaklad ni minister, na znižanje inflacije v Italiji. Zakladni minister je dejal, da je treba sedanjim pogajanjem dati politični pomen, v okviru mednarodne solidarnosti in vloge, ki jo ima Mednarodni denarni sklad za pomoč državam, ki se nahajajo v gospodarskih težavah. Pri tem je Stammati dejal, da je treba priznati, da je Italiji, kljub temu, da se nahaja v izredno težkem političnem položaj, uspelo prenesti velike napore v boju za dosego gospodarske stabilizacije. Italija pričakuje priznanje za te svoje napore, ki naj bi veljalo tudi kot potrdilo, ki ga potrebuje, da utrdi svoj ugled na mednarodnem področju. Zato je zakladni minister dejal, da so vladne obveznosti izredno velike. saj je sklenila znižati predvideni primanjkljaj za letošnje leto od 13.600 milijard na 9.800 milijard lir To pomeni, da je znižanje znašalo 3.800 milijard. Temu je treba dodati še 900 milijard lir več dohodkov državne električne ustanove ENEL zaradi povišanja cene električnega toka. Vladi je torej usnelo z višjimi ta rifami in davki dobiti okrog 5.000 milijard lir. Ta vsota bi morala odločujoče vplivati na stabilizacijo, kar je bilo tudi ugotovljeno lani na pogovorih med predstavniki italijanske vlade in Mednarodnim denarnim skladom. Stammati je nato dal poudarka naporom za znižanje cene dela, tako z zakonskimi ukrepi, kot na ospovi neposrednih dogovorov med socialnimi silami, kar naj bi pospešilo industrijsko proizvodnjo. Obenem je opozoril na vladne ukrepe o strogi denarni in kreditni politiki, da se “nadzoruje notranje in zunanje vrednost lire*. Takoj jk> Stammatijevem poročilu sta deleffaciji začeli proučevati gospodarski položaj v Italiji in perspek. (Telefoto Italia) tive. To delo bi moralo trajati do konca tedna. Če bo analiza usodna, bodo prihodnji teden začeli z dejanskimi pogajanji o najetju posojila. (sl) PARIZ, 28. — Predsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Roy Jenkins, ki je bil nedavno na uradnem obisku v Italiji. je prispel danes v Pariz na dvodnevne razgovore s francoskimi kongresa Zveze komunistov j\igo slavije, republiških in pokrajinskih kongresov. Stane Dolanc je v tej zvezi opozoril na resne gospodarske probleme, ki jih v veliki meri povzroča tudi mednarodni gospodarski položaj. Zato je dolžnost čim bolj težiti k večii storilnosti in učinkovitosti gospodarjenja. Moramo se zavedati. je dejal, da ni mogoče tro siti več, kot pa je sredstev na razpolago. Na drugem predavanju ie Stane Dolanc obširno govoril o socia listični demokraciji, oziroma, kot je sam dejal, o samoupravni svobod' delavskega odločanja, ker je pojem socialistična demokracija v jugoslovanski družbi vsebinsko že zdavnaj prekoračen. Zgodovinska vrednost jugoslovanskega sistema se potrjuje prava mi na junijski beograjski sestanek. Nazadnjaške sile na Zahodu hočejo postaviti v ospredje znano “tretjo košaro* iz Helsinkov, vod. jo gonjo okrog disidentov in podobno, čeprav je to vse manj pomembno kot pa so vprašanje svobode delov-rih množic. V vzhodnih socialističnih državah pa zavzemajo dogmatske sile zelo polemična stališča proti jugoslovanskemu samoupravnemu sistemu. Za nas je pozitivno uveljavljanje samoupravljanja najvažnejša stvar, saj gre za svobodno odločanje delavcev. za krepitev položaja naših proizvajalcev, je dejal Stane Dolanc. Tretji del svojega predavanja pa je Stane Dolanc namenil orisu vloge in mesta Zveze komunistov Jugoslavije v mednarodnem delavskem gibanju in je v tej zvezi še posebej . .................................................................... j tai ^ome^nimTko V KOPRU PROSLAVA 25-LETNICE ZA OBALNO OBMOČJE munisučnimi°^rtij^.?meznim' ------------- DRAGO KOŠMRU Bogat obračun založništva EDIT italijanske narodnostne skupnosti Poslanstvo založbe osvetljeno v luči vloge za italijansko narodnostno skupnost v SFRJ, za socialistično samoupravno skupnost narodov in narodnosti ter v luči vloge mostu pri krepitvi prijateljskih vezi med Jugoslavijo in Italijo KOPER, 28. — Časopisno - založniška hiša EDIT italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji praznuje 2a-letnico svojega obstoja in delovanja. Ta pomembni jubilej bodo proslavili' z vrsto proslav. Prva za obalno območje je bila drevi v Kopru v priredbi Obalne konference socialistične zveze in Obalne samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov i-talijanske narodnosti. Sprejema v prostorih Skupnosti Italijanov v Kopru in slavnostne akademije v mestnem gledališču so se udeležili številni gostje, med katerimi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in generalni konzul republike I-talije v Kopru dr. Messina, glavni direktor EDIT Enno Machin in glavni urednik «La Voce del Popolo* Mario Bonita, predsednik komisije za narodnosti pri SZDL Slovenije Jože Hartman, predsednik obalne konference SZDL Črtomir Kolenc, podpredsednik Unije Italijanov za Istro in Reko prof. Fusilli, predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri obalni konferenci SZDL Dušan Fortič, predsednik Obalne konference skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti Ennio Opassi. predsednik skupščine Koper Mario Abram, svetovalec za italijanske šole v Kopru prof. Visentini. tržaški občinski odbornik Ennio Abate, podpredsednik tržaške pokrajine Lucijan Volk in odbornik Panizzon,' sekretar po- krajinske federacije KPI Giorgio Rossetti. predstavnik KD Jurij Slama, predstavniki SKGZ in Založništva tržaškega tiska iz Trsta ter številni drugi. “Reška založba EDIT — je dejal v svojem pozdravnem nagovoru v koprskem gledališču v imenu Samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov i-talijanske narodnosti, Ennio Opassi — ni opravljala od svojega nastanka do danes le vloge informiranja, marveč je hkrati tudi dejavno prispevala h krepitvi idejno - politične in kulturne zavesti pripadnikov italijanske narodnosti. Nič manj pomembno pa ni bilo njeno poslanstvo pri krepitvi bratstva in enotnosti med narodi i narodnostmi jugoslovanske samoupravne socialistične skupnosti. Ob vsem tem pa seveda ne smemo prezreti njene ne nadomestljive vloge mostu pri krepitvi prijateljskih vgzi med Jugoslavijo in Italijo. Prav v luči teh ugotovitev in perspektiv, ki jih od pirajo osimski sporazumi, je treba pojmovati in predvsem načrtovati še večjo skr pri reševanju svojstvenih problemov te delovne skupnosti.* Direktor EDIT z Reke Ennio Machin je v nekaj strnjenih podatkih prikazal vlogo založniške dejavnosti EDIT. V 25 letih je založba izdala -10 milijonov primerkov dnevnika «La Voce del Popolo*, 1 milijon 250 tisoč izvodov revije »Panorama*, 870 tisoč izvodov mladinskega časopisa »H Pioniere* ter 90 tisoč primerkov kulturne revije »La Batta-na». V istem času je založniška sekcija izdala 320 knjig v skupni nakladi 520.000 izvodov in 3.300 primerkov izdaje »Scuola nostra*. Machin je piri tem poudaril, da je delovanje založbe podprla celotna jugoslovanska družba, kar priča, da je delo založbe tudi cenila. Predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri očalni konferenci SZDL Dušan Fortič je v svojem nagovoru dejal, da je v »ustavi SF RJ zapisano ,da je informiranje sestavni del socialističnega samoupravljanja. In če upoštevamo, da informiranje v lastnem jeziku, tako kot kultura in šolstvo, predstavljajo za vsako narodnost krvni obtok njenega organizma — potem je jasno. kako pomembno vlogo odigrava v življenju italijanske narodnosti EDIT, ki združuje vse te ustvarjalne dejavnosti. Angažirano pa jih povezuje tudi s prizadevanji za nove družbene odnose in na ta* način omogoča svojim pripadnikom polno družbeno in narodnostno enakopravnost*. «Italijanska narodnost pri nas Žiri polno in bogato družbeno in politično življenje — je poudaril Fortič — katerega izraz so tudi današnji slavljenec EDIT, šole, gledališče, kulturne organizacije, knjižnice itd. (Nadaljevanje na zadnji strani} Združeno politično poveljstvo med Egiptom, Sirijo in Sudanom KARTUM, 28. — Tukaj zasedajo sirski, egiptovski in sudanski predsedniki, ki obravnavajo vprašanja arabskega sveta, zlasti pa še odnose med arabskimi državami. Sirski predsednik Asad je sporočil, da so se že dogovorili o ustanovitvi zdru-ždriega političnega poveljstva treh držav. Pri tem je Asad izrazil željo, da bi to poveljstvo postalo jedro o-krog katerega naj bi nastala bodoča popolna arabska enotnost. Egipt in Sirija sta ustanovili združeno politično poveljstvo lanskega decembra. Tudi sudanski predsednik Nimeiri je izrazil zadovoljstvo nad ustanovitvijo združenega političnega poveljstva med tremi državami Visok primanjkljaj zunanje trgovine ZDA NEW YORK, 28. — Zunanjetrgovinski obračun ZDA v januarju je bil zelo pasiven. Primanjkljaj je dosegel kar milijardo 670 milijonov dolarjev. Sporočilo ministrstva za trgovino ni nikogar presenetilo, saj niso pričakovali nič boljšega, upoštevajoč hud mraz. ki je zajel najbolj industrializirane predele ZDA v začetku in letošnjega leta in zaradi česar so bile mnoge industrije primorane, da so zelo zmanjšale proizvodnjo in s tem tudi prodajo svojega blaga v tujina Zaradi stavkovnega gibanja tiskarjev na pokrajinski ravni so današnje mednarodne in krajevne vesti morda pomanjkljive. čitatelje prosimo ca ran-mevanje. DANES STAVKA IN DEMONSTRACIJA PO MESTNIH ULICAH Dijaki srednjih šol nasprotujejo vladnemu osnutku šolske reforme Slovenski dijaki opozarjajo na specifične probleme naše šole - Solidarnostna izjava Sindikata slovenske šole Danes bodo stavkali dijaki tržaških slovenskih in italijanskih višjih srednjih Sol. Stavko so napovedali proti vladnemu zakonskemu o-snutku za šolsko reformo, ki nikakor ne ustreza pričakovanjem d’lakov in ne rešuje številnih še odprtih vprašanj. Z današnjo stavko hočejo dijaki pokazati svojo zavzetost za konstruktivno in konkretno reševanje vprašani v zvezi s šolsko reformo; šola bi morala namreč nuditi dijakom boljšo kulturno in strokovno pripravo, tako da bi intelektualci ne bil! drugorazredni državljani. Kar pa zade va tehnične in strokovne šole, zahtevajo dijaki več stika z delavstvom. Stavki so se pridružili tudi slovenski dijaki, ki se bodo zbrali danes ob 8. uri pred šolskimi poslopji in se v sprevodu pridružili dijakom italijanskih šol. Slovenski čl jaki še zlasti opozarjajo na nerešena vprašanja v zvez' z avtonomijo slovenske šole, pomanjkanjem šolskih prostorov in zahtevami po ustanovitvah vseh strokovnih šol. S stavkajočimi dijaki je izrazil solidarnost šolski sindikat CGIL ki je tudi pozval včlanjene šolnike naj se danes vzdržijo vsakršne didaktične in raziskovalne dejavnosti. Včeraj pa je izdalo poročilo tudi tajništvo Sindikata slovenske šale. Sindikat slovenske šole podpira dijake ob njihovi današnji stavki in še predvsem podpira njihov protest proti vsiljeni Malfatti-jevi reformi višje srednje šole ter njihovo zahtevo 4)0 demokratizaciji šele. še posebej odobrava njihove zahtev^, ki zadevajo specifično problematiko slovenske šole in si cer ustanovitev slovenskega šolskega okraja, avtonomijo slovenske šole in zahtevo, da bi o reformi slovenske višje srednje šo- Jutri ob 18.30 v Kulturnem domu Prof. Šumi o arhitekturi 16. in 17. stoletja Jutri, Z. marca 1977, ob 18.30 bo v tržaškem Kulturnem domu tretje predavanje ciklusa letošnjih predavanj Razvoj slovenske arhitekture. Predaval bo univ. prof. Nace Šumi o »Arhitekturi 16. in 17. stoletja na Slovenskem«. Prof. dr. Nace Šumi predava na ljubljanski univerzi zgodovino u-metnosti Slovenije in Jugoslavije in je pred sedemnajstimi leti doktoriral s tezo »Ljubljanska baročna arhitektura«. Pred desetimi leti pa je prejel nagrado fonda »Boris Kidrič« za delo o »Arhitekturi 16. in 17. stoletja na Slovenskem«. Vstop prost. Vabljeni zlasti dijaki. le odločale vse slovenske šolske komponente in sploh vsa slovenska javnost. V zvezi z današnjo manifestacijo je izdal poročilo tudi kcorrlina-cij%k! center za demokratično u-pravljanje šole, ki podpira dijaško gibanje in obsoja fašistično rovarjenje po mestnem središču, obenem pa obsoja pisanje tržaškega italijanskega dnevnika v zvezi z zasedbo liceja »Galilei«, ki jo je list prikazal kot sklep maloštevilnih dijakov in ne kot odraz širokega gibanja. Drevi seje treh rajonskih konzuit Problem družinske posvetovalnice in družbeno . rekreacijskih krožkov bo osnovna tema današnje seje rajonske konzulte za zahodni Kras, ki bo ob 20.30 v občinski izpostavi na Proseku. Ob isti uri se bo na sedežu v Ul. Battisti 14 sestala tudi rajonska konzulta za Novo mesto! Razpravljala bo o problemu ljudskega zavetišča »G. Gozzi«. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki občine, pokrajine in ustanove ECA. Ob 19. uri pa se bo v Ul. Foscolo 7 sestala konzulta za Staro mitnico. • Finančna intendanca obvešča davkoplačevalce, katerimo so v zvezi s prijavo IVA naložili globo, vendar pa d<) 9.2.1977 niso dobili uradnega poziva za plačilo, da po 2. členu zakona št. 16 z dne 8.2.1977 niso dolžni poravnati globe, če do 12. marca 1977 plačajo znesek, ki odgovarja šestini najvišje možne kazni. Deželno vodstvo RD o osimskih sporazumih Ratifikacija osimskih sporazumov in enotni deželni dokument o obnovi Furlanije sta bila glavna argumenta na dnevnem redu seje deželnega vodstva krščanske demokracije pod predsedstvom tajnika Colonija. V uvodnem poročilu je Co-loni poudaril, da pomeni ratifikacija Osima važen prispevek k politiki pomiritve v Evropi in na svetu ter nujno premiso za popoln razvoj mednarodne funkcije miru, ki pritiče Trstu, Gorici in sploh naši deželi. Deželni tajnik KB je tudi zavrnil separatistične težnje, ki jih odkrito kažejo nekateri .na preteklost navezani krog*.! Po-peca-zu neodgovornih manevrov za po novno odprtje pogajanj — je nadaljeval Coloni — je treba brez dogmatizma in predsodkov obnoviti dia-_ log z vsemi političnimi, družbenimi in kulturnimi silami ter skrbno preveriti vse izražene pomisleke nato pa začeti z izvajanjem sporazumov ob zavesti globalne veljav- UllllJlllllltMIMIIIIIIIIIIIIHIIMIIIIMIIIIIUIIIIIHMUllllimimillMItMItllMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIMMMIimilMIIIU SEJA KOMISIJE ZA POKLICNI SEZNAM KMETOV V kratkem objavljeni lepaki za vpis volilnih upravičencev Italijanski in slovenski razglas morb biti nalepljen tudi na tržnici in po vaseh - Nerazumljiva trma poslanca Tombesija Včeraj se je morala, pred obja-j zbornico skoraj sploh ne zahajajo s o lepakov, ki uradno odprejo po- in tudi objava na občinskih oglas-s opek za ustanovitev poklicnega se- ■ nih deskah ni dovolj. Tombesi je zr ama kmetijskih podjetnikov, po- vztrajal na trmastem stališču, ki n- vno sestali na sedežu tržaške ga je treba bržkone pripisati bi-tr »vinske zbornice posebna po- j rokratskemu gledanju občinskega krajinska komisija, ki ji deželni zaiion poverja nalogo ta postopek pri iravljati in nadzorovati. Sestanek in s tem povezan ponoven odlog b ne bil potreben, saj so bili funkcionarja (odgovornega- za smetarsko službo, kar na svoj način osvetljuje dolgoletno zamudo pri odpravi smetišča v Trebčah), da je treba lepak objaviti samo na na na zadnji seji. 7. t.m„ slovenski občnah in na trgovinski zborčku i komisije s pomočjo tolma-! niči. Ko pa so ostali člani komf- ča. ki ga je postavila na razpola- \ sije predlagali glasovanje, je uža-go deželna uprava, sestavili pra- j ljeno zapustil sejo, češ da pred-Vilno besedilo slovenskega lepaka. I stavnika Kmečke zveze inšlrurppn-Toda poslanec Tombesi, ki v ko- j talizirata (ne da bi povedal za- misiji predstavlja izredno redke j kaj in kako) vprašanje. Tako je tržaške veleposestnike, ni verjal j lahko končno komisija sklenila, slovenskim članom komisije in deželnemu tolmačy in je zahteval, da prevod overovi zapriseženi prevajalec. Zato se je pač morala komisija še enkrat sestati, da o-verovljeno besedilo odobri, preden naročijo lepak tiskarni. Popolnoma po nepotrebnem se je nato vnela v komisi ji razprava o načinih objave lepakov. Sindikalni predstavniki neposrednih obdelovalcev, tako Kmečke zveze kot tudi združenja neposrednih obdelovalcev iz Ulice Roma, so naravno predlagali, da mora biti objava čim širša, da so s pravico do vpisa in potrebnim postopkom seznanjeni vsi upravičenci. Lepake je treba zato objaviti tudi po vseh vaseh in na tržnici s sadiem in zelenjavo, kjer jih bodo kmetje zares lahko videli. Predlagali so tudi, naj se besedilo objavi v krajevnem italijanskem in slovenskem tisku in po radiu, da bodo vsi obveščeni. Zopet se .je pa oglasil poslanec Tombesi, ki se je temu odločno uprl, češ da zakon predvideva samo objavo lepakov na oglasnih deskah trgovinske zbornice in občin. Zaman so bili vsi argumenti ostalih članov komisije, da zakon predvideva le minimalno obveznost, nikakor pa ne izključuje, da mora komisija, ki je dolžna skrbeti za demokratičen potek postopka. razširiti propagandno akcijo. saj kmetje na trgovinsko da se lepaki nalepijo tako, da bodo lahko vsi upravičenci zanjo zvedeli, kot je za dejansko izvajanje zakona potrebno in da o tem obvesti deželno upravo. Če ne bo kakšnih novih zaplet-ljajev, bodo torej okrog polovice marca lepaki objavljeni. Od tedaj bo potekal 60-dnevni rok za vpis upravičencev, ki bodo jeseni volili 9 članov pokrajinske komisije, ki bo skrbela za poklicni seznam kmetijskih podjetnikov. nosti predlaganih pobud na gospodarskem in kulturnem področju ter glede razvoja etničnih manjšin. V razpravo o osimskih sporazumih so posegli tudi sen. Toros, poslanec Marocco, sen. Tonutti in sen. Giust. Predsednik deželnega odbora Cotnelli je ugotovil, da gospodarski deli sporazuma presegajo meje Trsta, saj zadevajo tudi sosedne dežele. Končno je posl. Belci dejal, da je nemogoče pravilno ocenjevati važnost sporazumov zgolj po tržaškem ali deželnem ključu in da je za njihovo izvajanje potrebna obveza na vsedržavni ravni. V tem okviru je Belci napovedal, da bo pozval vsedržavnega tajnika Zaccagninija, da bi vsedržavno vodstvo stranke sprožilo ustrezne pobude. Predaja poslov na pokrajini Na sedežu pokrajinske uprave na Trgu Vittorio Veneto je bila včeraj zjutraj predaja poslov med bivšim predsednikom Michelejem Zanettijem In novoizvoljenim predsednikom Lnciom Ghersijem, ki vodi levičarski odbor. Zanetti in. Ghersi (na sliki) sta sc ob tej priložnosti pogovorila o-najbolj nujnih problemih, s katerimi se mora trenutno ukvarjati tržaška pokrajina. •inillllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||ff||f|||imillllf1l|lll||l|||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f|||||||||||||||||||||||||||||||||uiH||i||||||||||||||||||«||||||||||||||||||||||l|||||lim|M|||||||||m„|,|,||,||,,,|,||,,|,|||m||||||||||||||V ČEDALJE HUJŠA KRIZA TRŽAŠKE INDUSTRIJE Tudi podjetju «Durissini» grozi skorujšnju prekinitev delovunju Odločilna petkova licitacija na sodišču • Že razposlana odslovilna pisma za 48 delavcev K dolgemu seznamu tržaških industrijskih podjetij v krizi moramo žal prišteti še bivše podjetje Durissini, sedaj MCM, ki bi še ta teden utegnilo prenehati z delova njem. Pri tem je najbolj absurd no dejstvo, da bi podjetje lahko še naprej delovalo, saj obstajajo za to tako materialni pogoji, kot delovna sila, pa tudi podjetniki, ki so pripravljeni zagotoviti nadaljnjo proizvodno dejavnost. Težave so torej bolj formalno -pravnega značaja, kar skušajo izkoriščati razni špekulanti, ki bi se radi okoristili na koži delavcev in v škodo tržaške industrije. Kriza bivše Durissini se je začela že lani s samomorom njenega lastnika DiTlia Durissinija (nikoli ni bilo pojasnjeno, če so bile težave s podjetjem med vzroki samomora). Proglašen je bil stečaj, sodne oblasti pa so na poseg sindikatov pokazale velik čut razumevanja »irv-minao procedur, ki jih določa zakon, omogočile nadaljevanje _ prpigvpfipe dejavnosti. Skupin*,-. trAs&cih gradbenikov (Tassi, Riccesi, Grisovelli in Settimo) je ustanovila konzorcij, ki je vzel v najem podjetje za en milijon lir mesečno in zagotovilo delavcem redne plače. Kljub temu pa je od približno 90 delavcev, ki jih je delalo v podjetju ob smrti lastnika, danes zaposlenih le še 48 delavcev. Seveda so sodne oblasti oklicale licitacijo, kot predvideva zakon Včeraj je na medicinski fakulteti v Trstu diplomiral z odliko in pohvalo MARJAN SPETIČ Iskreno mu čestitajo svojci Včeraj je z odliko diplomiral na medicinski fakulteti MARJAN SPETIČ Iskreno mu čestita združenje slovenskih medicincev. Včeraj je diplomiral z odliko na medicinski fakulteti naš MARJAN SPETIČ fotoreporter TPPZ. Ves kolektiv iskreno čestita mlademu doktorju. Naša skupnost se je včeraj obogatila z novim zdravnikom dr. MARJANOM SPETIČEM Vsaj sto klientov mu zagotovi STU LEDI Našemu tajniku Marjanu Starcu je žena Marija rodila sinčka MILANA ŠD Kontovel iskreno čestita staršema, malemu Milanu pa želi vse najboljše. o stečaju, na kateri pa sc se s svojimi ponudbami predstavili, poleg konzorcija tržaških gradbenikov, tudi dnigi interesenti, med njimi tudi taki. ki jim je šlo le za to. da bi opravili dobro kupčijo, ne pa, da bi ohranili proizvajalno dejavnost. Vsekakor si je na licitaciji zagotovilo prednostno pravico podjetje Bianchi iz Mester, ki je podDisalo obvezo o nadaljevanju proizvodnje. Toda na poziv nekaterih upnikov je bila ta licitac'ja razveljavljena ter je bila sklicana druga, ki bo v prihodnjih dneh, točneje v petek, 4. marca. Istočasno so bila tudi že razposlana od-slovilha pisma za vseh 48 delavcev, ki bodo tako od 5. marca dalje ostali brez zaposlitve. Delavce in sindikate zaskrblja predvsem nevarnost, da bi na petkovi licitaciji prišlo do razcepitve podjetja, saj bi utegnili ločeno prodati stroje, razne naprave in zemljišče. Po njihovem mnenju bi morati omogočiti, da Bi si! konzorcij MCM, ki je že sedem mesecev vodi) podjetje, zagotovil tudi iast-niško'{travico In tako zhgotoviFha-daljnjo dejavnost podjetja, kateremu v tem trenutku ne manjka dela, niti ne delovne sposobnosti, saj med drugim skrbi za oskrbovanje bivše «Aquile». Toda konzorcij ne razpolaga z zadostno vsoto, da bi na licitaciji dal bolšjo ponudbo kot špekulanti, ki bi radi odkupili naprave in stroje samo zato, da bi jih potem prodali po bolj ugodni ceni, ne meneč se za usodo podjetja. Zato so delavski svet in sindikati sklicali tiskovno konferenco, da bi seznanili javnost s kočljivim položajem podjetja, član tovarniškega sveta Ugrin ter predstavnika FIOM Seghene in Rutigliano so napovedali, da bo zastopstvo delavcev v teh dneh obiskalo krajevne oblasti, da bi si zagotovilo njihovo podporo v obrambo delovnega mesta, pa tudi samega podjetja. Treba je preprečiti, so poudarili na tiskovni konferenci, da bi se tržaška industrijska cona spremenila v pokopališče pbdjetij. Na tržaški filozofski fakulteti Benedetič o nastanku, razvoju in delu SSG O pozitivni pobudi univerzitetnega gledališkega centra in stolice za zgodovino gledališke umetnosti, ki sta v svoje redno delovanje uvrstila predavanja o slovenski dramatiki in njenih ustvarjalcih, smo se že pohvalno izrazili. Včeraj je bilo na tržaški filozofski fakulteti drugo natelj Stalnega slovenskega gledališča, je orisal nastanek, razvoj in delo te izredno pomembne kulturne ustanove. Najprej je'seveda podčrtal, da je treba vlogo in delovanje gledališča neke narodne skupnosti, ki živi izven meja matične domovine, ocenjevati tudi v smislu narodne zavesti in ne samo njegovih u-metnišk ih dosežkov. Benedetičevo izvajanje je seglo od samih zametkov slovenskega kulturno - prosvetnega delovanja v Trstu do današ- .............................................................................................................................................................................iiiiiiiiiniiia VČERAJ MALO PRED 19. URO V ROJANU Silovit požar v tovarni Zuculin Plameni so uničili, skladišče plutovine in tovornjak - Za 100 milijonov lir škode V t€vami katraira Zuculin i Rojanu je sinoči izbruhnil silovit požar, ki je povzročil za približno 190 milijonov lir škode. Vnelo se je skladišče plutovine in v nekaj trenutkih se je dvignil proti nebu visok steber dima. Plameni so zajeli tudi tovornjak, ki je bil parkiran v bližini skladišča in ga povsem uničili. Požar je povzročil velik preplah med prebivalstvom bližnjih hiš, ki so nenudoma poklicali gasilce; o tem, kolikšen je bil preplah, priča tudi dejstvo, da je telefon v gasilski centrali na Trgu Nicolini več minut neprekinjeno brnel. Gasilci so odhiteli na kraj požara s tremi črpalkami in s cisterno. Dvajset mož pod poveljstvom podpolkovnika Sgorbisse se je lotilo dela in najprej so omejili plamene ter s tem preprečili, da bi se požar razširili na bližnja skladišča v obratu, nato pa so se lotili, skladišča plutovine in v poldrugi uri pogasili plamene; 14 mož je ostalo na kraju še v poznih večernih urah. da so nadzorovali posamezna žarišča. Na kraj požara je prihitel tudi upravnik podjetja Zuculin Quattrocchi, ki je ocenil škodo, kot že rečeno, na približno 100 milijonov lir. Vzrokov požara še niso pojasnili. vendar gasilci izključujejo možnost požiga; najverjetnejše je, da je prišlo do kratkega stika ali da je kdo pomotoma odvrgel ogorek. njih dni. Zapleten pravni in težaven finančni položaj, v katerem se vse od leta 1945 nahaja gledališka ustanova, pa prav gotovo ni v skladu z vlogo mostu med narodi in najvažnejše kulturne ustanove slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki jo opravlja Stalno slovensko gledališče. «Stara garda» v barvah po TV Ljubljanska televizija je sinoči oddajala v barvah Nicolajevo igro cStara garda» v uprizoritvi članov SSG iz Trsta Mire Sardočeve, Jožka Lukeša in Silvija Kobala. Televizijska priredba se je razlikovala od odrske predvsem po tem. da ie bila posneta na prostem, oziroma v prirodnem jesenskem razpoloženju, kar je dajalo ton celotni izvedbi, ki je tudi po zaslugi lepih barvnih učinkov, dihala pose- ben čar. Seveda pa ^ jo it,.naši trije gledališki umetniki ustrezno uglasili svojo komorno igro, ki je še enkrat potrdila njihovo moj strstvo v intimnem oblikovanju življenjske jeseni treh akterjev, ki so zaživeli na moč prepričljivo. Mira Sardočeva, Jožko Luke S in Silvij Kobal so — lahko rečemo brez pretiravanja — podarili slovenskim televizijskim gledalcem biser komorne igre. SLOVENSKI KLUB priredi danes, 1. marca, ob 20.30 predavanje lektorja za makedonski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani DRAGIJA ŠTEFANIJE MAKEDONCI IN NJIHOVI SOSEDJE Vabljeni! PD RDEČA ZVEZDA in ŠK KRAS s sodelovanjem osnovnošolske mladine priredita danes. 1. marca ob 20.30 v osnovni šoli v Zgoniku PREŠERNOVO PROSLAVO Vabljeni! OBČNI ZBOR SSŠ V četrtek, 10. marca, z začetkom ob 9. uri bo v Kulturnem domu v Trstu občni zbor Sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu bo izvolitev delovnega predsedstva, poročila tajnika, načelnikov odsekov ter nadzornega odbora. Sledila bo razrešni-ca odboru in nato volitve, sklepi in razno. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE V petek, 4. marca, bo ob 18. uri predzadnja odborova seja pred občnim zborom. Na dnevnem redu bodo; reforme srednje šole, priprava za občni zbor in razno. V NEDELJO V LJUDSKEM DOMU V Križu uspelo srečanje s slovenskimi ustvarjalci PD Vesna je domačemu občinstvu predstavilo pesnika Marka Kravosa slikarja Lojzeta Spacala in glasbenika Aleksandra Vodopivca Gledališča ROSSETTl Danes ob 20.30 »Roulette« Pavla Ko-houta. Režija Roberto Guicciardini. Red prvi torek. IV. predstava v abonmaju. Rezervacije za predstave do 5. marca pri Osrednji blagajni Pasaže Protti 2. AVDITORIJ Od 4. marca dalje bo Cooperativa 11 Collettivo di Parma predstavila Schvvarzovo delo »Kralj je nag«. Veljajo odrezki Avditorij. Rezervacije pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti. VERDI V četrtek bo ob 20. uri premiera Puccinijeve opere »Dekle z Zahoda«. V glavnih vlogah Radmila Bakočevič, Giangiacomo Guelfi in Gianfranco Cecchele. • * * , V soboto ob 11.30 bo v gledališču Verdi izreden simfonični koncert za šole. Dirigiral bo Gianfranco Mašini. Vabila so na razpolago v tiskovnem uradu gledališča Verdi. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom THORNTON WILDER ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI (The Skin of our Teeth) igra v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod Scena Kostumi Glasba Režija France Jamnik Klavdij Palčič Marija Vidau Pavle Merki) FRANCE JAMNIK V petek, 4 marca, ob 20.30 — abonma red A — premierski. V soboto, 5. marca, ob 20.30 — abonma red B — prva sobota po premieri. V nedeljo, 6. marca, ob 16. uri — abonma red C — prva nedelja pri premieri. V sredo, 9. marca, ob 20.30 — abonma red D — mladinski v sredo. Danes, 1.3., ob 21.55 (po filmu) bo koprska televizija posredovala oddajo o nacističnem zločincu Druschkeju, ki je v času druge svetovne vojne pomoril na Jesenicah in na Gorenjskem veliko antifašističnih borcev In nedolžnih ljudi. Oddajo je za agencijo Alpe Adria pripravil Sergij Premrn. Včeraj-danes Danes, TOREK, L marca ALBIN Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 17.50. —• Dolžina dneva 11.05. — Luna vzide ob 13.35 in zatone ob 3.43. Jutri, SREDA, Ži mirci " JANJA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 8,3 stopinje, najnižja 3,6, ob 19. uri 7, zračni pritisk 1026,7 mb, narašča, vlaga 30-odstotna, nebo jasno, veter zahodnik 15 lem na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,5 stopinje. Kriško prosvetno društvo Vesna se je v nedeljo oddolžilo spominu velikega slovenskega pesnika,Franceta Prešerna s tem, da je priredilo cDrugo srečanje s slovenskimi ustvarjalci», na katerem so kot gosti nastopili pesnik Marko Kravos, likovnik Lojze Spacal in glasbenik k................. leksander Vodopivec. Prireditev, ki jo je vestno pripravila domačinka Soča Košuta - Hafnerjeva, je zaradi dobrega števila občinstva in odlične kvalitetne ravni sporeda zelo dobro uspela, kar je v spodbudo mladim kriškim prosvetarjem, da nadaljujejo na tej poti. Prireditev je odprl domači moški pevski zbor Vesna pod vodstvom Frančka Žerjava, ki je občuteno za- predavanje. Filibert Benedetič, rav- "Pe^ Zdravljico v Vrabčevi priredbi. lepimi marmornatimi plaketami, na katerih je vklesan grb prosvetnega društva Vesne. Prireditev sta zelo dobro napovedovala mlada Norina Bogateč in Danilo Kobau, medtem ko je recitatorje ubrano spremljala pri klavirju Majda Terčon -Puglia. Naj omenimo še, da so organizatorji pred začetkom prireditve razdelili med občinstvo priložnostno brošuro, ki na kratko ponazarja življenje in delo gostujočih u-stvarjalcev. s. t. nato so se na odru zvrstili mladi domači recitatorji, ki so občinstvu podali več Kravosovih pesmi. Miran, Lučana in Ilde Košuta, Suzana in Jurij Žerjal, Niko in Dario Tence, Kristina in Mara Guštin, Kristina Pahor in Sonja Bezin so še enkrat dokazgli, da v Križu še ni zamrla igralska tradicija in da obstajajo konkretne možnosti, da se v okviru društva Vesne lahko ustanovi dramska skupina. Zatem pa je o delu in življenju likovnika Lojzeta Spacala, Niko Sirk zavrtel kratkome tražni film RTV Ljubljana, medtem ko je bilo v dvorani razstavljenih več njegovih grafik. V zadnjem delu sporeda namenjenem glasbeniku Aleksandru Vodopivcu pa je najprej nastopil domači dekliški pevski zbor, ki ga vodi Pija Cah, ki je dobro zapel skladbi cSkrinja uerehova» in *Ze slovu*. Nato sta člana SSG Miranda Caharija in Stojan Colja zapela Vodopivčeva songa iz drame Franca Leskovca *Dva bregova» in iz Košutove in Benedetičeve »Rižar-ne», kriški moški pevski zbor je uglašeno zapel »Noč prihaja v mojo tiho sobo» in tOprezno dekle*, za zaključek pc. sta oba zbora zapela kriško himno »Veseli se ošte-rica Ijena*, ki je postala, kot je bilo lani določeno, tradicionalna si-gla te prireditve. Sodelujoče ustvarjalce, ki so med prireditvijo osebno pozdravili občinstvo, so prireditelji nagradili z Eliju in Ervinu se je pridružil še bratec ERIK Staršema Silvam in Ninu lori čestitajo člani smučarskega kluba Devin, novorojenčku pa želijo veliko sreče v življenju. [š«aM BANCA Dl .CHEDITO.pl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TR3T - ULICA F. FIL7.I 10 - '3S? 01-440 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 28. 2. 1977 Ameriški dolar: debeli 885.— drobni 845.— Funt Steriing 1511,50 Švicarski frank 345,- Francoski frank 176,- Belgijski frank 23,80 Nemška marka 367,25 Avstrijski šiling 51,75 Kanadski dolar 833.— Holandski florint 351,50 Danska krona 147.— švedska krona 205,- Norveška krona 164.— Drahma: debeli 22,- drobni 22,- Dinar: debeli 44,- drobni 44,- MENJALNICA vseh tujih valut ROJSTVA IN SMRTI Dne 26. in 27. februarja 1977 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 33 ljudi. UMRLI SO: 89-letni Giovanni Pul-gher, 80-letni Arturo Pacher, 80-letna osalia Vecchiet vd. Lebani, 81-letni Antonio Cini, 68-letni Guido Cobelli. 82-letni Giovanni Hrevatin, 88-letna Emma Spazzapan por. Košir, 63-letni Gioacchino Marc, 74-letna Stel-la Nacosn por. Boscardo, 89 letni Vito Alfarano, 94-letna Giuseppina Vidulich vd. Sterni, 55-letna Amalia Spetti vd. Zacchigna. 73-letni Galia-no Ogrisek, 84-letna Edvige Mlado-' sich vd. Brusadin, 73-letna Emilia Crevatin por. Millo, 76-letna Giovan-na Ubaldini, 86-letna Assunta Odo-rico vd. Vicigni, 83-letna Francesca Renčelj vd. Orelli, 77 letna Anna Marsich vd. Babici, 84-letna Delfina Canarutto vd. Canarutto, 75-letna Lrigia Muiesan vd. Coppetti, 73-let-ni Giovanni Filippi, 73-letna Giusti-na Gombas por. Franca, 67-letna Anna Crescenzi vd. Mzera, 74-letni Basilio Pottini, 75-letni Luigi Rozman, 75-letni Giovanni Davia, 67-letni Dante Schillani, 88-letna Maria Rev vd. Silvani, 79-letna Maria Mar-gherita Sponza vd. Paliaga, 80-letni Alberto Angeli, 74-letni Bruno Zac-caria, 73-letna Meri Baccolis vd. Antunovich. Kulturno združenje Most vabi na VEČER Z BIAGIOM MARINOM ki bo jutri, 2. marca, ob 20.15 v mali dvorani Kulturnega doma Beseda o pojavu in pomenu B. Marina, recitacije, razgovor s pesnikom. Prosvetno društvo FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi na REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 2. marca, ob 20. uri v gledališču France Prešeren Vabljeni! Kino Movie Club 77. Danes v Domu denta A (Ul. F. Severo 158, 53223). Ob 16.00 Camerinijev »Bat« cuore«. Ob 18.00 in 20.30 repni* Chaplinove mojstrovine «MonsieuJ Verdoux» (tržaška premiera). Sl«® Camerinijev »Grandi Magazzini« V. De Sico. Ariston 16.30 »H complesso di colP8*' Barvni film. Mignon 15.30 »La scarpetta el*” sa». Barvni film. Naziouale 15.30 »Dersu Uzzala«. Ba vni film. „ Grattacielo 16.30 »I ragazzi deli* ivr ma-violenta«. Barvni film. , Fcnice 15.30 »La battaglia di *** way». Barvni film. Charlton •* ston, Henry Fonda in še mnogo ® ‘ gih znanih igralcev. , Excelsior 16.00 »Tentacoli«. Bar«“ film. John Huston, Shelley Winte Henry Fonda, Delia Boccardo. Eden 16.30 «Emanuel!e l'antivergk’e’. Sylvia Kristel. Prepovedan mlad1 pod 18. letom. Barvni film. ^ Rltz 15.30 »Cassandra Crossing«. SoPJ“* "Loren, Ava Gardner, Ingrid Tul' Burt Lancaster. Barvni film. Aurora 16.00 «Quelle strane occ*», ni«. Prepovedan mladini P«d letom. Barvni film. Capltol 15.30 «11 corsaro nero«. bir Bedi in Carole Andre Cristallo 16.00 »Buffalo Bill*. lp Paul Newman. Barvni film-Moderno lji.30 «L'ultimo treno d«^ notte«. Prepovedan mladini P°d letom. ^ Filodrammatico 16.30 »Mondo P* di notte«. Barvni film. Prepove« mladini pod 18. letom. J. Ideale 16.00 »Vivere pericolosamen , Alfe m Vint. Prepovedan mladini v* 18. letom. Barvni film. ^ Impero 17.00 «Barry Lyndon». B*" film za vse. |0 Vittorio Veneto 16.30 «11 trucido e sbirro«. Nicoletta Machiave«1 Thomas Milian. Prepovedan pod 14. letom. Barvni film. Radio 16.00 «La sculacciata«. Rome. Barvni film. t g. Abbdžia 16.00 «L’ammucchiata>' Jeanet in D. Roland. Prepov •- n tv ifiladlili pod 18. letaom. Barvni ESjsai^ udi- IJ it V počastitev spomina Ivank« mančič por. Grgič daruje Herman Križman 5000 lir 28 Lipa. >ii Namesto cvetja na grob gr , . Ukmar - Malalan iz Šmarij Ii 4ani rlomiin Dno rfrt f Žani daruje družina Drago 5000 lir za ŠK Kras. • ii V počastitev spomina Pre' prijatelja Edija Briščka j |j^ • DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Montorsino 9, Piazzale Valmaura 11. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627. jatelji Ingrid Vigini, Giulion8 ^ dol, Laura in Elena Maver, n . || in Ana Čepar, Cristina Tom» ^ 1 > j, tisoč lir za ŠZ Bor, Erika JuITjrij»' L* nja Vecchiet, Birsa Dan jel a, PT. t> l ■ na Margon, Igor Škrlj 10.000 Dijaško matico. i* Ob 15. obletnici smrti 'rje]]* očeta Zdenka Colje daruj«!0 ter hčerki Alenka in Dan'ca g Of lir za dom handikapiranih 0 činah, ,g Namesto cvetja na grob KaL daršič daruje družina Stepan« lir za PD I. Gruden. adA V spomin na dobrega Edk*•j' o daruje družina Štubel (Op«10 tisoč lir za Dijaško matico. tl* V počastitev spomina Iv0ko pi* marja darujeta Berta in šelj 5000 lir za Kulturni °oTU sek - Kontovei. W V počastitev spomina ščka daruje družina Cveto tin 5000 lir za ŠD Polet. OBVESTILO Raznašalec iz Bazovice «* yfljl> Jema več nobenih prost« prispevkov. Ob hudi izgubi dragčg® EDIJA BRIščKA $ | izrekajo bratu Branku in (*rU boko sožalje reditelji Kultu111** Odbor zveze partizanov * pri*jl I lj|i reka svojemu članu Ren« ^ pr K C( in soprogi iskreno sožalj« sina Edka. in ’ Potem ko je vse življenje preživela ob sinu duhovnik« ‘ ^ krščanski spokojnosti prenašala dolgo bolezen, je po preje111 kramentov v Gospodu preminila v starosti 94 let MARIJA vd. SILVANI roj. REV Pogreb bo jutri, 2. marca, ob 11. uri iz mrtvašnice bolnišnice naravnost v stolno cerkev v Miljah, kjer bo «v- tn*gf Žalostno vest sporočajo: sin f(n« 1 li.lgi' Katale, hči Alma z inožem " jjjll Bralucom, vnuki in drugi »or Trst, 1. marca 1977 Pogrebno podjetje Zimolo V PISMU RAJONSKI KONZUITI ZA ROJAN, CRCTO IN BARKOVUB Konzorcij za prevoze ugodno ocenjuje preusmeritev proge 26 na Trg Osoppo Oprava pokrajinskega konzorcija * Prevoze je naslovila na konzulto J* «ojan, Greto in Barkovlje dolgo P-smo v zvezi z avtobusno progo jev. 25. Vodstvo konzorcija trdi, a je Acegat ze več let iskal alter-vatlvno rešitev zaradi nevšečnosti ^ zvezi z omenjeno progo, ker je hiši na končni postaji pri Rumeni obračanje avtobusov izredno V 0 čemer nihče ne dvomi. l. Nižini ni nobenega prostora, kjer t Avtobusi lahko obračali, kajti po-^®ben je večji parkirni prostor s jpmerom vsaj 30 metrov. V teori-i s'cer zadostuje manjši parkirni vendar je treba upoštevati ziične možnosti, kot so parkirani 'otomobili, ustavljeni avtobusi za-i"1 okrare, ojačenje prog z dvema Jtobusoma itd. Konzorciju sta tako postali samo dve možnosti: da po-. ‘jsa progo 26 do Proseka ali da Preusmeri na Trg OsOppo. Prva niz Je bila finančno in orga-f, a^‘jsko prezahtevna in zato se konzorcij odločil za preusmeri -na Trg Osoppo, upoštevajoč tu-Ujk^nrazmeroma nizko število pot-v- ki so se posluževali avtobu-Anivi8. 26 na odseku od Ul. ™nneia do Rumene hiše. ofc^la pa ni bilo mogoče takoj jjjbti proge 26. Podjetje je tako iz-Priložnost preosnove za-Upf^aških prog, ki jih je prej S (5'ialo podjetje «La Carsica*. voza breosnovo je konzorcij za proti dosegel več ciljev: izboljšal l^zveze Trsta s Prosekom, kar d •■udi tistim prebivalcem zgor-L',. arkovelj, ki stanujejo ob Fur-'dpr -CesU v‘šje od Rumene hiše, CViI ie nevarno obračanje pri weni hiši, poskrbel je za boljše L °zne storitve na področju Ul. Dt0t?rnea '- Trg Osoppo, skrčil je kil g na progi 38 in lahko upora-L/^obuse za prevoze šolarjev, ba je s tem omogočil boljšo ^h«10 smotrnejšo prevozno Hu °a vsem področju. Po dveh snih mesecih je vodstvo kon- Pft .......................... I| g]0 ugotovilo, da je dejansko j., cilje, ki si j;h je zastavilo sklenilo, da se sedanje ne spremeni. O tem, da so U>L|j storitve boljše, priča tudi mnenje prebivalstva Ul. j ea in Naselja sv. Nazarja. je, da razpolaga prebival-suuletSarkovelj od Ul. Aquileia do \ a.e hiše z manj udobnimi sto-Hi| ' kajti doslej so bili ob za-hjfloPustaji avtobusi skoraj po-, kf* Prazni, medtem ko se se-" rQgeP°S^UŽU-ie'i° srednjega odseka 'H,na katerem so avtobusi se-b°lni. Vodstvo podjetja je J® statistično preverjenje, po j1® je ugotovilo, da je samo ^oženj polno zasedenih, in to ko, je stanje povsem ena- >i Uh, na nekaterih drugih mestnih na primer na štev. 25. 33, itd ’ 7 Pnmer na štev. 25. 33 apt N, ."ato vodstvo konzorcija na F Piš v8 ie °eena poskusnega ob celoti pozitivna. 1. številka ff\ [^kega vaškega <1 ls'a «Skdanca» .jč1 1 y cii>'dneh je v Križu izšla y ** ML ki V | ka vaškega lista «Skdan-lvr v®3 'zdaja posebni uredniški i( & (j okviru domačega prosvetli lista Stl',.a Vesne. Kot piše uvod-f, j k' nosj jme po značilnem ij Zvirku pod vasjo, bo ta pu-obravnavala različne teme ,e žlvljenja od športnega do '}ef tria. p in do rekreativnega po-1, tia5TVa številka vsebuje zani-jjfljtAtiUg . 0 stoletnici rojstva Iva-e) ' K11 in rja’ 0 Problemih mladine v 1,1 n°voustanovljenem šport- t^HiSWliVu Mladina; zanimivost pa ff* l.^loJ,?, kuharski kotiček in ne-", c J. h «cifa°v ta domače pustne tra-•Alartj anc» bo izhajal po potre-Uredniški odbor pa si je ■zadal cilj, da bi list pozneje postal mesečnik in da bi temeljito obravnaval vse vaške probleme. , s. t. Obvestilo KZ kmetovalcem Lanska pomladansko - poletna suša je nedvomno prizadela domačemu kmetijstvu veliko škodo. Ministrstvo za kmetijstvo je zato izdalo poseben- dekret, s katerim priznava tudi za tržaško pokrajino izredno stanje zaradi vremenskih neprilik. Na podlagi tega dekreta in v skladu s členom 7 zakona št. 364 z dne 25. 5. 1970, lahko vsi kmetovalci vložijo prošnjo na Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo v Trstu za petletno posojilo po nizki obrestni meri (4,5 odst.). Posojilo jc sorazmer- no z obdelano površino in škodo, k' jo je posameznik utrpel. Rok za predložitev prošenj zapade 17. 3. 1977. Za vsa nadaljnja pojasnila in za izpolnjevanje prošenj se prizadeti lahko zglasijo v uradih Kmečke zveze — Ul. Cicerone 8/b s točnimi podatki posameznih obdelanih površin. (V poštev pridejo tudi jusarska zemljišča in zemljišča v najemu.) Tajništvo Kmečke zveze Razna obvestila Danes, 1. marca, ob 15. uri bo na filozofski fakulteti tržaške univerze predavala Živa Gruden na temo: interference iz italijanščine v slovenščini*. V nedeljo, 6. marca, ob 17. uri prireja Finžgarjev dom na Opčinah slavnostno akademijo ob 10. obletni ci svojega delovanja. Vabljeni. S PETKOVE TISKOVNE KONFERENCE V VIDMU - ; . Prizadevanja zadružnih zvez za obnovo porušenih krajev Zadružne organizacije 80 nastopile kmalu po potresu Zagotovljena vsestranska pomoč tudi pri dokončnem obnavljanju opustošenih območij Na pobudo deželnega združenja zadrug za proizvodnjo in delo, ki deluje pod okriljem vsedržavne Zveze zadrug, je bila v petek v Vidmu tiskovna konferenca, na kateri Je predsednik deželnega odseka Zveze zadrug dr. Angeli orisal prizadevanja deželnih h. vsedržavnih zadružnih organizacij za obnovo Furlanije po lanskem potresu. Zadruga CEI iz Ferrare je kmalu po potresu montirala v občini Trasa-ghis 188 stanovanjskih enot iz sestavnih delov, ki jih je dala na razpolago norveška vlada. Zadružni zvezi iz Carpija in iz Riminija sta v občinah Pušja ves, Humin, Centa in Bardo postavili štiri osnovne šole iz montažnih delov, ki sta jih dali na razpolago dežela Emilia-Roma-gna in pokrajina Modena. Zadružne organizacije iz Ferrare, Ravene, Modene, Bologne in iz Veneta postavljajo v teh dneh okrog 600 montažnih hiš v raznih občinah videmske pokrajine, in sicer z materiali, ki jih je dal na razpolago izredni komisar Zamberletti. Zadružne brganizacije bodo- nadalje v prihodnjih dneh postavile šest osnovnih in srednjih šol iz montažnih delov v občinah Arta Terme, Re-manzacco in Ahten, in sicer po nalogu videmske pokrajinske uprave. Kar zadeva nadaljnjo pomoč, ki jo bodo zadružne zveze iz naših krajev in iz notranjosti države lahko nudile prizadetim krajem v videmski in pordenonski pokrajini v fazi dejanske obnove, so na tiskov- ni konferenci poudarili, da je zadružno, gibanje v Italiji pripravljeno vsestransko priskočiti na pomoč prizadetemu prebivalstvu in da se namerava zato tesneje povezati s pristojnimi krajevnimi ustanovami, z ustanovo za ljudske gradnje IACP in s sindikalnimi organizacijami. Na konferenci so nadalje poudarili nujnost priznanja večjih finančnih sredstev za gradnjo ljud skih stanovanj na potresnih območjih Furlanije-Julijske krajine. S. G. Danes praznuje 70-letnico rojstva nono ALBIN Ob tem jubileju mu želijo še mnogo zdravih in srečnih let Igor, Geja in Vlf. V 'Ob 65-letnici tovariša IVANA SLAVCA mu TPPZ čestita in mu želi na mnoga leta. Kolektiv TPPZ izreka svojemu članu ALBINU ORLU čestitke ob 70-letnici in za njegovo bogato prosvetno delovanje. DANES, 1. MARCA TRADICIONALNI KNJIŽNI TEDEN Z VELIKIMI POPUSTI DO SOBOTE, 5. MARCA NE ZAMUDITE btjipOAMl Q *v. Frančiška 20 — tel. 732-487 KNJIGE PLOŠČE FOLKLORNI IZDELKI KRIZI V KRAJEVNIH UPRAVAH NI VIDETI IZHODA Čudna stališča krščanske demokracije dejanske omogočajo prihod komisarja KD note odborov s komunisti, KPI in PSI pa hočeta sodelovanje vseh sil ■ Odložitev rešitve zaradi pokrajinskega kongresa KD NA KONGRESU V DOLINI Pregled enoletnega dela sekcije KPI V soboto je bil v Borštu letni kongres dolinske sekcije KPI. Po poročilih in diskusiji so potrdili celotno prejšnje vodstvo z nekaterimi manjšimi spremembami. Prisotne je pozdravil Boris Mihalič, nakar so izvolili delovno predsedstvo in z enominutnim molkom počastili spomin padlih tovarišev,' delegaciji pa sta ponesli venca na borštanski in občinski spomenik padlim. Tajnik sekcije Germano Švara je podal izčrpno poročilo, v katerem je obravnaval predvsem ekonomsko in politično krizo v državi. Poudaril je pripravljenost delavskega razreda, da se žrtvuje za odpravo krize, a le pod pogojem, da pride do demokratičnega preokreta in socialnih sprememb v državi. Glede osimskega sporazuma je govornik naglasil, da mora Trst igrati vlogo vrat med Vzhodom in Zahodom, ter postati križišče in spoj med sosednjimi narodi, Slovenci v zamejstvu pa morajo dobiti svoj zakon o globalni zaščiti. Švara je zaključil, da se bodo komunisti vedno borili za cilje bratstva, za socialistično idejo in za svobodo. V pozdravnem govoru je Klavdij Kofol izrazil v imenu občinske sek-ci-je PSI pripravljenost, da sodeluje z vsemi zastopniki delavskega razreda in podčrtal, da mora potekati sodelovanje KPI in PSI v dolinski občini v korist vseh občanov, ki so po večini Slovenci, zaradi česar naj bodo problemi manjšine na prvem mestu. V diskusijo so posegli D. Brajnik za celico od Domja, V. Slavec, ki je nanizal pereče probleme varčevanja, kulture in mladine. E. Švab je poleg splošne politike partijske linije in realizacije osimskega sporazuma nakazal potrebo po večji racionalizaciji in specializaciji angažiranih ljudi na raznih področjih, tako da se z istim številom organizatorjev naredi čim več in bolje. S. Sancin je govoril o pluralizmu, D. Lovriha o potresu in osimskem sporazumu, O. Slavec pa je kritično o-cenil delovanje KPI v državi. Zaključke kongresa je povzel Boris Iskra, ki je zastopal tržaško federacijo KPI. Odgovoril je na razne posege, orisal linijo partije in poudaril potrebo po enotnosti delavskega razreda. Iskra je poglobil vprašanje o prisotnosti Slovencev v KPI in o potrebi po soočanju italijanske demokratične večine z našo kulturo. Zaključil je z željo, da bi bila KPI v dolinski občini z dosežki in pobudami gonilna sila na slovenskem področju za druge šibkejše občine in organizacije. V. L. • ir*!. ■II „ Kjlicasa Ev°Red terza ARMATA 12/a lEF°N (040) 69336 Moderni urad, gostejši promet, novi materiali zo obloge zahtevajo vedno popolne|še znanje v vseh najmodernejših tehnikah čiščen|a. Podjetje PULICASA . vedno med vodilnimi pri uporabi strojev, pripomočkov, Izdelkov, predstavila nov in hiter način čiščenja. x Položaj v tistih goriškh krajevnih upravah, ki so v krizi ali na pragu krize, postaja vsak dan bolj zapleten. Demokristjani so prejšnji dan razložili svoje najnovejše stališče. ki ga je v izjavi za tržaški radio še boljše obrazloži pokrajinski tajnik stranke Bruno Longo. V tržiški občini naj se ustanovi dvobarvni odbor demokristjanov in socialistov, kjer naj bo župan socialist, socialisti naj imajo še tri odbomke, drugi trije bi bili demokristjani, komunisti pa naj bi podpirali odbor od zunaj. V gori-ški pokrajinski upravi, ki je' prav tako na prepihu, ker se bo v njej pričela razprava o proračunu, pa naj bi odbor sestavljalo šest svetovalcev laičnih strank, t.j. socia listi, socialdemokrati in republikanci, KD pa bi v odbor poslala enega svetovalca kot »strokovnjaka*. Tudi tu naj bi komunisti od zunaj podpirali' odbor, prav tako bi napravila krščanska demokracija z izjemo svojega izposojenega odbornika. To stališče, ki ga tajnik Longo razlaga le nekaj dni pred začetkom pokrajinske« kongresa svoie stranke, na katerem se bodo sešli v glavnem delegati, ki pripadajo Zaccagninijevi struji, ki jo sam Longo zagovarja, je popolnoma ne sprejemljivo za stranke levice, t.j. za komuniste in socialiste. Slednji so z izjavo pokrajinskega tajnika Trombette že prejšnji dan izjavili, da zagovarjajo sestavo emergenč-r»'h odborov, v katerih naj bodo zastopniki vseh strank ustavnega loka brez vsakršne diskriminacije. To stališče bodo socialisti še trdneje branili v/tem trenutku, ko s<> tako izvršni pokrajinski odbor PSI, kot vse sekcije stranke v Posočju, zavzele ostro stališče, do stališča, ki ga je zavzela rahla večna socialističnih parlamentarcev v primeru Rumorjeve obdolžitve. Še posebno zaradi tega zavračajo posoški socialisti tako sodelovanje s krščansko demokracijo, ki bi pomenilo diskriminacijo do komunistov. Stališče o tem vprašanju je zavzel tudi pokrajinski odbor komu-nstične partije. Na eni strani se KD zavzema za to, da ne pride do komisarske uprave v Tržiču in na pokrajini, na drugi pa hoče na Vsak način diskriminacijo do komunistov. Tako zadržanja KD ni logično in ni niti realno. KD se namreč noče sprijaznil z dejstvo, da ni več tista vpdilna 'sila, ki je bila pred upravnimi volitvami v letu 1975. Pokrajinsko vodstvo' KPI se zaradi bega zavzema za sporazum med vsemi strankami ustavnega loka, kajti prvenstveno je treba ohraniti demokratično vodenje v vseh krajevnih upravah in po teh tudi vodenje tistih medobčinskih konzorcijev, ki so važni za uspešni razvoj prometa, gospodarstva, zdravstvene zaščite. Pokrajinsko vodstvo KPI zaradi tega zahteva, da se krščanska demokracija jasno izjavi, kaj hoče in kako bo sodelovala pri reševanju teh vprašanj. Sedaj se KD izgovarja, da ima opravka s pokrajinskim kongresom, prihodnji teden pa bodo morali demokristjani jasno povedati ali jim gre za ohranitev demokratičnih uprav ali hočejo komisarja. V zvezi s tem stališčem posoške federacije komunistične partije pa je že včeraj tajništvo KD izdalo drugo poročilo, v katerem polemično ocenjuje stališče komunistov in zvrača na te morebitno krivdo za prihod komisarja. Demokristjani o-čitajo komunistom, da ti nočejo sodelovanja manjšinskih skupin tam kjer imajo oblast trdno v rokah. O-menjajo občino Ronke, kjer so komunisti, tako je rečeno v poročilu KD, zavrnili vse predloge demo-kristjanske svetovalske skupine. V polemiko so posegli včeraj tudi socialdemokrati, ki izražajo svojo zaskrbljenost. Ugotavljajo, da o-be največji stranki izjavljata, da nočeta komisarskih uprav, v resnici pa da prihaja do teh uprav prav ker se nočeta največji stranki spoprijateljiti in sporazumeti. Luciano Pini potrjen za tajnika FILZIAT-CGIL Na kongresu sindikata FILZIAT-CGIL, v katerem so združeni delavci zaposleni v prehrambni industriji, so po izčrpni analizi položaja na tem področju predvsem v naši pokrajini izvolili delegate na vsedržavni kongres sindikata, na pokrajinski kongres CGIL in tudi člane novega pokrajinskega vodstva. Za tajnika so potrdili Luciana Pinija. V sindikatu je sedaj včlanjenih 450 delavcev, zadali so si nalogo doseči v teku leta število petsto. stanek skupščine z odbornikom Le-a-dijem, kjer bodo govorili o prometnih znakh v naselju in o avtomobilskem prometu v štandrežu. Prav tako bodo imeli sestanek v Stražicah in razpravljali bodo 6 Športnih napravah v tem mestnem predelu. Sinoči pa so na Rojcah govorili o vprašanjih avtobusne službe. Postavili bodo tudi oglasne deske, na katerih bodo obvest la krajevne skupščine namenjena prebi valstvu. S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Zadovoljstvo Amalija zaradi ratifikacije osimskega sporazuma Na sinočnji seji goriškega pokrajinskega sveta je predsedni Agati izrazil zadovoljstvo, da so v rimskem senatu končno ratificirali jugoslovansko-italijanski sporazum v Osimu. Agati je še dodal, da je polnoveljaven sklep pokrajinskega sveta, ki ustanavlja komisijo na pokrajinski ravni, ki bo proučevala vsa vprašanja, ki so v zvezi z realizacijo tega sporazuma Dejal je tudi, da je že povabil ustrezne ustanove, naj čimprej imenujejo s\oje zastopnike. V. nadaljevanje seje je prišlo do po- Demokratične žene v štandrežu priredijo v soboto, 5. marca, ob 20. uri v Domu, And rej Budal PRAZNIK ŽENA Vpisovanje sprejemajo v marketu ter v buffetu Milana Pelicona. lemičnih prijemov, pri razpravi o ratifikaciji nekaterih sklepov, ki jih je v dvomesečnem razdobju — odkar se ni sestal pokrajinski svet — sprejel ožji pokrajinski odbor. Samo o ratifikaciji so razpravljali več kot tri ure. Podrobneje bomo o seji poročali jutri. Danes zaprta Ul: Tabai v Štandrežu Na železniški progi med goriško in rubijsko postajo bodo danes na več krajih popravljalna dela. Zaradi tega to Ul. Tabai v Štandrežu od 8. do 17. ure zaprta za promet, ker bo zaprt prehod čez železnico. Jutri pokrajinski kongres FILCAMS-CGIl Jutri bo na ^edežu delavske zbornice v Gorici 5. pokrajinski kongres sindikata FILCAMS CGIL (uslužbenci v trgovskih obratih, hotelih, restavracijah in drugih dejavnostih). Uvodno poročilo' bo podal pokrajinski tajnik sindikata Luciano Pini. Uši na šoli fTN v • v v lrzicu Te dni so ugotovili uši tudi med tržiškimi osnovnošolci. Pojavile so se na kuštravih glavah učencev prvega razreda osnovne šole Duca d'A:>sta. Zdravstvene oblasti so poskrbele za temeljito dezinfekcijo. Pouk se redno nadaljuje. SREČANJE STROKOVNJAKOV NA SEDEŽU ERSA Dogovor o zaščiti pred točo med Slovenijo in našo deželo Družba EEC iz Alabame (ZDA) bo proizvajala radarje-kompjuterje Na sedežu deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA so se pred dnevj srečali predstavniki meteorološkega inštituta iz Ljubljane. ministrstva za kmetijstvo ter predsednik ameriške družbe E EC iz Alabame, ki proizvaja radarje - kompjuterje, da bi se domenili o vprašanju zaščite pred točo na obmejnem področju. Srečanje spada v okvir plodnih stikov med deželo Furlan1 jo - Julijsko krajino in Slovenijo glede zaščite pred točo, ki je doslej povzročila precej škode kmetijstvu, v prvi vrsti pa vinogradništvu. S tem v zvezi sta sosednji deželi že od leta 1974 iskali skupnih rešitev za premostitev težav, ki jih kmetijstvu prinašajo neugodne vremenske razmere. S tem v zvezi velja omeniti priprave za skupni italijansko - jugoslovanski sporazum, ki bi programiral zaščito pred točo na obmejnem področju. Po zadnjem sestanku predstavnikov obeh dežel ter predsednika ameriške družbe je uresničenje sporazuma le vprašanje časa. Na sestanku so se dogovorili o vseh podrobnostih, ki pridejo v poštev za podpis tega sporazuma. Po tem srečanju so se udeleženci (inženirja Roškar in Mirkovič za ljubljanski inštitut, prof. Rosini in Fantoni za UCEA ter Braswell za ameriško družbo) sestali s pred- MLADINSKI KROŽEK GORICA priredi v četrtek, 3. marca, ob 20.30 na svojem sedežu, Sveto-gorska cesta 84, predavanje na temo RAZVOJ ŽENSKEGA GIBANJA V ITALIJI Predavala bo Nadja Pahor iz Trsta. OBRAZLOŽILI SO JIH POLITIČNIM STRANKAM Sindikalna stališča za uspešno delo v psihiatrični bolnišnici Uslužbenci bolnišnice imajo še vedno različne plače od ostalih uslužbencev pokrajine - Kako bo z .nadaljnjo oskrbo umsko bolnih? Živahno delovanje krajevnih skupščin Krajevne skupščine v goriški občini so zares zaživele in sestanki so na dnevnem redu. Na njih prihajajo v ospredje predvsem nekatera krajevna vprašanja, ki so bila doslej zanemarjena. V nedeljo je bila v Ločniku širša skupščina vsega prebivalstva. Na njej je bil govor o vprašanjih, ki so v zvezi s splošno revizijo goriškega regulacijskega načrta in z nameravano gradnjo nadvoza ali podvoza na železnici. V štandrežu bodo drevi ob 20. u-ri v Domu Andrej Budal, imeli se- Vprašat\ja goriške psihiatrične bolnišnice ,in v zvezi s tem pred vsem oskrbe bolnikov so že več let na dnevnem redu zanimanja goriške javnosti. V tem trenutku prihajajo na dan predvsem sindikalna vprašanja, ki zanimajo osebje. V bolnišnici je namreč še veliko nerešenih vprašanj in zaradi tega tudi veliko nezadovoljstva, kar povzroča na eni strani trenja znotraj bolnšnice, na drugi pa spor s pokrajinsko upravo. Do viška je prišel ta spor konec januarja, ko so bolničarji in drugo osebje psihiatrične bolnišnice blokirali dostope vanjo in tako onemogočili svečano otvoritev popravljenih paviljonov in nekaterih novih naprav . V zadnjih tednih so se predstavniki enotne sindikalne federacije sešli s predstavniki političnih strank ustavnega loka in sicer z republikanci, socialiste, komunisti, krščansko demokracijo, socialdemokrati in slovensko skupnostjo. Na vseh teh sestankih, na katerih so bili poleg sindikalnih funkcionarjev tudi predstavniki notranjega delavskega sveta, so politikom obazložili neurejen položaj, v katerem se nahaja osebje. V okviru pokrajinske uprave veljata dve merili, eden za o-sebje bolnišnice, drug pa za vse druge uslužbence. Slednji imajo boljše plače, za bolničarje in drugo osebje v bolnišnici pa veljajo še vedno stare plače, čeprav se o tem- razpravlja že več let. Poleg tega pa je v njej zelo veliko oseb, ki so v nestalnem razmerju in ki so, posebno sedaj, ko velja blokada najemanja novih uslužbencev v javnih upravah, tudi na prepihu. Kljub temu in kljub sporazumom s sindikati pa je pokrajinska uprava pred kratkim vzela v nestalno službo nadaljnjih 14 bolničarjev, kar ni bilo potrebno. Pokrajinski odbor je to napravil, ne da bi upošteval mnenje delavskega sveta in sindikalne federacije. Na sestankih s političnimi pred stavniki je bil tudi govor o sedanji politiki psihiatrične oskrbe na (Joriškem. ki kaže precejšen razkorak s tem, kar se dogaja na Tržaškem ali v drugih pokrajinah. Govor je bil tudi o preosnovi zunanje preventivne službe. Nekatere stranke soglašajo s predlogi sindikalne federacije, druee pa i-majo' pomisleke. Tajništvo sindljalne federacije je zahtevalo ponovno vzpostavitev stikov s predsednikom pokrajinske uprave, da bi se predvsem sindikalna vprašanja ugodno rešila za osebje, ki je zaposleno ‘v tej bolnišnici. Istočasno lahko v zvezi s tem vprašanjem omenimo, da je tudi vodstvo goriške sekcije komunis tične partije razpravljalo o psihiatričnih vprašanjih in omenilo razliko med ravnanjem v Gorici in v Trstu. Poleg tega pa so goriški komunisti govorili še o splošnih vprašanjih, ki zanimajo zdravstvo in posebno še o bolniš li eah. Kritično so obdelali vpraša nje razpoložljivosti postelj v bol nišnicah, ki je že višja od optimalne predviden« od 1 svetovne zdravstvene organizacije. Manjkajo pa preventivne službe za medicino in zaradi tega so proračuni bolnišnic previsoki. Na drugi strani pa komunisti kritizirajo dejstvo, da so bolnišnice v zadnjem času prevzele nekatere službe, ki bi jih po pristojnosti morale nuditi krajevne ustanove. Pri tem omenjajo ustanovitev družinske posvetovalnice v goriški bolnišnici. Dr. Eldcre Bon se začasno politično ne udejstvuje Kot smo že v našem listu prejšnji teden poročali, so karabinjerji izvedli prejšnji ponedeljek preiskavo na domu dr. Eldera Bona, v pisarnah nekega podjetja v Milanu in Parmi, na občini v Tržiču in v pisarni deželnega nadzornega odbo ra v Gorici. Karabinjerji so preiskave izvedli po nalogu sodnika v Tržiču dr. Perne. Deželni nadzorni odbor v Gorici je namreč pred dvema letoma odklonil neki sklep občinskega sveta v Tržiču o gradnji metanovodske mreže v tem mestu. Dr. Eldere Bon je eden med najvidnejšimi prvaki socialdemokrat ske stranke na Goriškem in v tem svojstvu je bil tudi imenovan za predsednika deželnega odbora za nadzorstvo nad krajevnimi uprava mi v Gorici. Kot smo včeraj izvedeli iz tiskovnega poročila posoške federacije PSDI, je sam dr. Bon izjavil, da se ne bo udejstvoval niti v stranki niti v nadzornem odboru, dokler se stvar ne razčisti. V zvezi s tem izraža vodstvo posoške federacije PSDI željo, da bi sod stvo stvar takoj razčistilo, tako da bi stvari spet lahko potekale normalno. Vprašanja okoliša Sv. Ane o avtobusnih prevozih Ravnateljstvo mestnega avtobusnega podjetja obvešča prebivalce okoliša Sv. Ane, da bodo od da nes dalje spremenili progo jutranjemu avtobusu, ki je doslej vozil na relaciji glavni kolodvor * pošta - predilnica v Podgori. Avtobus bo ob 7.20 odpeljal cxl Sv. Ane in bo zatem vozil po naslednjih ulicah: Cipriani . Ristori . Duca ’Aa-osta . Di Manzano . glavni kolodvor . Korzo Italija - Korzo Verdi - pošta - Ulica S. Chiara - Drevored 20. septembra . Podgora . predilnica. Sem bo avtobus dospel ob 7.45. Avtobus bo služil predvsem delavkam in delavcem, ki so zaposleni v podgorski predilnici in tudi v raznih obratih v mestu. Vozil bo le ob delavnikih. S tem v zvezi omenimo še, da je skupina prebivalcev Ulice Cipria-ni in okoliša Sv. Ane poslala gori-škemu županu pismo, v katerem ga prosi, da bi pri sedanji postaji mest nega avtobusa v Ul. Cipriani, postavili čakalnico. Kraj je namreč pre- cej. oddaljen od hiš, v bližini ni nobene (trgovine ali javnega lokala, zaradi tega so ljudje primorani čakati avtobus na prostem, tudi v slabem vremenu. Pismo je podpisalo okrog dvajset prebivalcev. Še nekaj v zvezi z avtobusno povezavo med mestom in okolišem Sv. Ane. Ta je zelo slaba, prebivalci so se že večkrat pritožili. Kot smo izvedeli imajo v mestnem avtobusnem podjetju že v načrtu u-vedbo take redne proge, morda je zgoraj omenjena jutranja vožnja le poskusnega značaja, vendarle pa bi morali skrčiti promet na drugih progah, da bi lahko uporabili vozila in osebje, ki je že na razpolago. Najbrž bodo zmanjšali število voženj na progi Štev. 1 ob nedeljah in praznikih, ko ni toliko potnikov na tej progi. stavniki ERSA. katerim so obrazložili svoje zaključke ter nakazili smernice, ki jih je treba upoštevati pri zaščiti pred točo. Drevi v Verdiju gledališka predstava Drevi in jutri ob 20.30 bo v Verdijevem gledališču v Gorici redna predstava v okviru italijanske gledališke sezone. Nastopi skupina «11 collettivo» iz Parme z delom Schivarza - Andersena «11 re e nu-do — ovvero Varte di sconfiggere i leccapiedh. Delo je režiral Bogdan Jerkovič. Nastopalo Roberto Abbati, Paolo Bocelli. Ciaudio Ca-ramachi, Giorgio Gennari, Wal1er Le Moli, Tiziana Rocchetta in Or-nella Vannetti. V Krmi mi uspevajo gledališki večeri V Krminu poteka z uspehom letošnja gledališka sezona, za katero je dala pobudo tamkajšnja občinska uprava. V spboto je Pasol nije-vo delo «1 Turcs tal Friul* v izvedbi videmskega gledališča gledalo nad 300 ljudi. Prihodnja predstava bo v petek. 11. marca, na sporedu bodo tokrat imeli delo «La calzo-laia fantastica* v izvedbi italijanskega gledališča z Reke. Kasne,j« bo v Krminu nastopilo tudi slovensko tržaško gledališče s prevodom iz italiianščine »Benečanka*. Predavanja V okviru ciklusa vzgojnih predavanj bo jutri zvečer ob 20. uri v sovo-denjskem Kulturnem domu predavanje na tema »Puberteta in njene značilnosti — vzgoja v puberteti*. Kino • Drevi ob 20.30, bo na sedežu v Gabrijelovi ulici kongres komunistične celice Gorica-sever. To kdt priprava na mestni kongres sekcije KPI. ZA MESEC MAREC Urnik prehodov druge kategorije Umik mejnih prehodov druge ka tegorije za mesec marec je naslednji : MIRNIK: od 7. do 19. ure. JENKOVO: od 6. do 19. ure (ob nedeljah od 6. do 20. ure) PLEŠIVO: od 6.30 do 19. ure (ob nedeljah od 6.30 do 20. ure). VIPOLŽE: 'od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 6.15 do 20 ure). ŠTEVERJAN: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 6.15 do 19.30) PODSABOTIN: od 6.15 do 18.30 (ob nedeljah od 6.15 do 19 ure) SOLKAN 1: od 6. ure do 19.30. RAFUT: od 6. do 19. ure (ob nedeljah od 7. do 19. ure). ŠEMPETER: od 6. do 19 30 (ob nedeljah od 7. do 19.30). MIREN: od 6.30 do 19. ure (ob nedeljah od 7.30 do 19. ure). DEVETAKI: od 6. do 19 ure. KLARIČI: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 7. do 19. ure). Nesreča na delu Med delom v podgorski predilnici se je včeraj zjutraj ponesrečila 46 letna Fulvia Pezzetta, Ul. Del Bo-sco 5. kateri so v bolnišnici ugo tovill zlom desnega zapestja. Ozdravela bo v 40 dneh. Gorica VERDI 20.30 Nastop gledališke skupine iz Parme z delom «11 re 4 nudo*. CORSo 17.00—22.00 »Cassandra Crossing*. S. Loren in Burt Lancaster. Barvni film. MODERNISS1MO 17.00-22.00 «11 flau-to magico*. J. Koestlinger, I. 'Jrrila CENTRALE 17.00-21.30 «La scarpetta e la rosa*. R. Chamberlein in G. Craven. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Malia» T. Fer-ro in C, De Carolis. Prepovedan mladini pod 44. letom, Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «11 corsaro nero*. PRINCIPE 16.30—22.U0 »Banca di Mo-natte. Nova Gorica in okolica SOČA »Slamnati psi* Film. gledat ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Alfie darlyng» — angleški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Goldfinger», ameriški film ob 17.00 in 19.30 Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Cristian Filardo, Michela Gratto-ni, Aiessandra Soffin, Sara Brumat-ti, Valentina Cervi, Jan Leopoli, Elena Roppa, Enrico Farris, Miche-le Menini, Simone Famea, Laura Trevisan, Fabio Curei, Paolo Pado-van, Samantha Brumat, Lorenzo Leandrin. UMRLI SO: 85-letna gospodinja Anna Macorig vdova Meden, 66-letni Emil Susič, 72-letni upokojenec Carlo Poiani, 65-letni Antonio Baumann. POROKE: Poročila sta se pismonoša Eros Gentile in delavka Laura Franautti. OKLICI: Kmetovalec Lorenzo Spessot in gospodinja Natalina Petarin, univerzitetni študent Jose Vincente Sam-pietro Calderon in univerzitetna študentka Antonella Zo zenon, e-lektrikar Ferruccio De Pierro in gospod:nja Carmelina Scione, podčastnik italijanske vojske Giu-liano Milloch in knjigovodkinja Anna Scannapieco, paznik Tonino Cor-riga in šivilja Cesira Gordano, delavec Giacomo Morosi in frizerka Rosanna Agresti, orožnik Silvana Girolamo Tonello in natakarica Maria Grazia Roman, finančni stražnik Giovanni Recchia in uradnica CaPrnelina Graziella De Camillis. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Itaha 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna . lekarna «A1 Redentore* Ul. Fratelli Roselli 23, tel. 72340. Dne 28. februarja nas je v 84. letu za vedno zapustil naš dragi FRANC SIMČIČ STAVBENIK Pogreb bo jutri, 2. marca, ob 11. uri iz mrtvašnice bolnišnice sv. Justa na pokopališče v Pevmo. Potrti naznanjajo žalostno vest žena, hčerki, vnuka in sorodstvo. Gorica, 1. marca 1977 \ ( NOGOMET V PRVENSTVU C LIGE Triestina brez težav premagala Pergocremo Strelca obeh Triestininih golov sta bila Andreis in Peressin Triestina — Pergocrema 2:0 (1:0) TRIESTINA: Bartolini, Lucchetta, Zanini, Berti, De Luca, Monticolo, Andreis, Trainini, Peressin, Franca, Dri. PERGOCREMA: Michelini, Fore-sti, Ghiozzi, Togna, Rigamonti, Al-garotti, Mazzoleni, Lussana, Donet-ti, Belometti (Resentini). STRELCA: Andre s v 15. min. p.p. in Peressin v 5. min. d.p. SODNIK: Castoldi (Vasto). GLEDALCEV: 8.000 KOTI: 10:8 Triestina je brez večjih težav premagala enajsterico Pergocreme in tako ponovno razveselila svoje navijače, ki že dalj časa niso videli zmage domače ekipe. Obe moštvi sta igrali precej sproščeno, doma čini pa tokrat tudi zelo umirjeno, tako da nasprotnika niso nikoli prisilili k obrambni igr. Trainini je bil že na začetku zelo dobro razpoložen in je tokrat verjetno dal najboljšo letošnjo tekmo. Odločilno vlogo pa je imel tudi mladi Franca, ki se je odlikoval v vseh elementih in je bil tudi zelo požrtvovalen: dobra igra tega nedarjenega ig-alca pa je pravzaprav tudi edini presenetljivi dogodek nedeljske tekme, saj je bila drugače igra precej nezanimiva. Triestina je takoj povedla z lepim zadetkom Andre-isa. k je ponovno potrdil, da je v formi in predvsem, da je velik oportunist. Pobudo so nato prevzeli gostje, ki so večkrat zaposlili vrata rja Bartolinija. ki je predvsem ob st elu Donettija opravil mojstrski poseg. Takoj na začetku drugega polča-sa si je Triestina zagotovila zmago r. zadetkom Peressina, ki je izkoristil slab poseg nasprotnikovega vratarja. To pa je bilo tudi vse, kar je domači srednji napadalec pokazal ves čas tekme, saj je Peressin drugače popolnoma izven forme. Po zadetku je igra postala še bolj nezanimiva, saj so se domačini poigravali z nasprotnikom, ki pa si tako hudega poraza sploh ni za služil. Pe-gocrema je proti koncu celo zadela prečko po napaki celotne tržaške obrambe. Triestine je tako z minimalnim trudom dosegla pomembno zmago, ki je predvsem sad bolj organizirane igre na sredini igrišča in pazljivejše obrambe. A. K. NAMIZNI TENIS V NEDELJO V GORICI Poprečen nastop Krasovih najmlajših Nedeljskega deželnega ekipnega namiznoteniškega prvenstva v Gorici so se udeležile tudi najmlajše predstavnice Krasa, ki pa so tokrat dosegle poprečne rezultate. V naraščajniški kategoriji sta nastopili dve Krasovi ekipi, ki pa sta zasedli končno tretje, oziroma peto mesto. Najboljše se je izkazala A ekipa v postavi Vesna Doljak in Damijana Sedmak, ki je po dveh gladkih zmagah morala priznati pre moč' Julie (1:3), za katero nastopa odlična R. Starc, in moštva Ricrea-lori (2:3). K-as B (Sonja Doljak, Alenka Furlan in Nataša Škrk) ni zabeležil nobene zmage, igralke pa so se po trud le in so si nabrale dragocenih izkušenj. V mladinskem ekipnem tekmova nju je Kras zasedel prvo mesto in s tem tudi pravico do nastopa na državnem prvenstvu, vendar brez borbe, ker se ni prijavila nobena druga ekipa. — bs — MINIBASKET Dom — Ardita 67:6 ARDITA: Seilan 3, L. Andreali 3, Ri Andreali, Vaduz, Marchi, Me-voni, Trivilei, C ar bon e, Florencig DOM: Komel 16, Cosutta 13. N. Orzan 12, D. Orzan 8, Feri 7, Pisk 5, Ferfolia 2, Gergolet 2, Bauzon 2, Peteani, Šuligoj. V petek je b i zelo uspešen krstni nastop Domove ekipe v prvenstvu minibasketa. V gosteh je namreč premagala Ardito. Razlika med ekipama na igrišču je bila prevelika, saj so naši fantje po višini zelo preraščali nasprotnika in o benem imeli tud: boljšo v kondicijo. Igra se je odvijala samo pod košem domačinov, ki niso mogli na noben način zaustaviti razigranih domovcev. Stanje po prvih desetih minutah je bilo 18:0 v korist gostov, ob koncu prvega polčasa pa celo 38:0. V drugem delu tekme so naši fantje nekolko popustili v obrambi in tako je nasprotnik dosegel nekaj košev. Kljub temu pa je tre ba pohvaliti celotno ekipo zaradi požrtvovalnosti. Po tej zmagi pa domovci ne smejo počivati, kajti že v prihodnjem kolu jih čaka težka preizkušnja: igrali bodo na domačem igrišču v Stražicah proti močni ekipi Gori-ziane. Vladimir Pagnossin A — Dom 45:12 PAGNOSSIN A: Cresta 13, Cur-sali 6, Di Lena 4. Plet 10, Signori 4, Prinčič 4. Oleotto 2. Munic 2, Cabrini, Abrami. DOM: D. Orzan 6. Košuta 2. N. Orzan, Feri 4. Šuligoj, Gergolet, Komel, Pisk, Baucon, Petejan in Ferfolija. V drugem kolu turnirja za veliko nagrado minibasketa je Dom na domačih tleh izgubil s precejšnjo razliko proti močni ekipi Pagnossin A, ki je favorit številka ena za osvojitev končnega prvega mesta. V prvih desetih minutah sta si bili ekipi zelo enakovredni in moramo tudi priznati, da smo bili priča lep in zanimivi tekmi. Toda pri stanju 18:12 v koris. gostov se je v Domovih vrstah nekaj zataknilo. Naši fantje, kljub nasvetom trenerja, niso mogli zaustaviti gostov, ki so z lahkoto nizali koš za košem in končno tudi zrna gali. Po tekmi si nismo znali obraz ložiti popuščanja domačinov v drugem polčasu. Morda se je strah pred porazom oprijel domovcev. To vprašanje bo moralo tehnično vodstvo Doma čim prej rešiti, da se tak primer ne bo več ponovil. Vsekakor poraz ne sme potreti domovcev, ker turnir je še dolg in bodo imeli še veliko priložnosti. da bodo pokazali kaj res znajo. Taka priložnost sc jim nudi že v prihodnjem kolu. ko bodo igrali v gosteh proti Arte. Vladimir KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU JADRAN JE V SVOJI NAJBOLJŠI LETOŠNJI TEKMI BREZ TEŽAV SPRAVIL NA KOLENA PETERKO ITALE Mfd mladinci so borovci nad Karkovljani slavili zmago s stolico - Pold pa si je lik prod koncem srečanja zaigral dejansko žc osvojeno tekmo PROMOCIJSKA LIGA Jadran — Itala 81:66 ( 46:31) JADRAN: Sosič 9 (1:2), Žerjal 8 (4:4) Ražem • 18 (2:3), Lisjak 8 (0:7), Tavčar 2 (2:2), Vitez 12, Klobas 16 (2:3), Kraus 6, Pertot, Zavadlal 2. ITALA: B. B-essan 8, Pellegrini 4 (4:4), Moruzzi 19 (9:13), Verso-lato 4, Rosbovskij 2, Moragnani 14 (6:10), A. Bressan 3 (3:5), Miseri 12 PM: Jadrar 11:21, Itala 22:32. PON: Pellegrini, Moragnani Kraus. ON: Jadran 26, Itala 27. V prvi tekmi (»vratnega kola promocijskega prvenstva je Jadran s precejšnjo lahkoto odp-avil Italo. 5 to zmago se je oddolžil za nezaslužen poraz, ki ga je doživel v Gradišču. Začetek tekme je potekal v korist domačinov, ki so si takoj nabrali 10 košev prednosti. V nadaljevanju pa so Jadranovi košarkarji brez večjih težav obdržali naskok in so ga še povečali do zaključka tekme. MiitiMinMMMtiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiMiMiiiiiiiimMiiiiMiiiiiMiiiiitiHiifiiitiiimiiimiMiiiiiiiiiiiimiiinimtfiii SMUČANJE SVETOVNI POKAL DOSLEJ NAJBOLJŠI USPEH B. KRIŽAJA Na Japonskem je osvojil v slalomu izvrstno 6. mesto Zmagal je Avstrijec Heidegger • Na lestvici za SP Stenmark le še točko za Klammerjem V tekmovanju v slalomu, veljavnem za svetovni pokal, je Bojan Križaj na Japonskem dosegel. izreden uspeh, saj se je uvrstil na šesto mesto. Zelo dobro je mladi Jugoslovan smučal že v prvem spustu, ko je dosegel sedmi čas. V drugi m spustu je pa tvegal vse za vse in uspelo mu .je doseči celo četrti najboljši čas, ki mu je zagotovil šesto mesto. Slalom je osvojil Avstrijec Heidegger, ki si je že v prvem spustu priboril odločilno prednost. V na daljevanju si .je lahko dovolil previdno vožnjo in vsa prizadevanja Thonija (ki. je v tem spustu sicer dosegel najboljši čas) in Stenmar ka so bila zaman. REZULTATI 1. Heidegger (Av) 177’'65, 2. Stenmark (Šved) 117"88. 3. Nockler (It) 117”99, 4. G. Thoni (It) 118"45, 5. Radiči (It) 118”77, 6. Križaj (Jug) 118"80, 7. Gros (It) 119”09, 8. VVenzel (Liech) 119”35, 9. P. Frommelt (Liech) 119”62, 10. C. Hemmi (Švi) 119”77. LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL 1. Klammer (Av) 195, 2. Stenmark (Šved) 194, 3. Heidegger (Av), 4. G. Thoni (It) in Russi (Švi) 122, 6. Gros (It) 105. 7. H. Hemmi (Švi) 98; 39. Križaj (Jug) in Pargatzi (švi) 7. Delovanje ZSŠDI DANES RAZPRAVA O ODBOJKARSKI PROBLEMATIKI Na pobudo ZSŠDI se bodo drevi sestali športni delavci vseli zamejskih slovenskih športnih društev, ki gojijo odbojko. Na dhevnetn redu jc razprava o pereči odbojkarski problematiki, o vzrokih trenutnega depresivnega stanja, o širokem programskem načrtu in o novih prije- mih za poživitev te športne zvrsti. idi Danes zapade tudi rok za prijavo ekip za izločilni del odbojkarskega tekmovanja v okviru «11. turnirja prijateljstva*. Drevi bodo že sestavili skupine in tekmovalni koledar. — bs — •IMMiiiuiiiimmtiiiuiiiiitmiiiiiHii...........................................omilim........i..................innim........................................ ITALIJANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA A LIGA IZIDI Bologna — Lazio 1:0 Fiorentina — Milan 1:1 Inter — Verona 0:0 Juventus — Foggia 1:0 Napoli — Genoa 1:1 Perugia — Cesena 1:0 Roma — Torino 1:0 Sampdoria — Catanzaro 3:1 LESTVICA Juventus 30, Torino 29, Inter 23, Norentina 21, Napoli 20, Perugia, torna in Verona 18, Lazio 17, Ge-loa in Milan 16. Foggia, Sampdoria, latanzaro in Bologna 13, Cesena 10. PRIHODNJE KOLO Catanzaro - Juventus, Cesena -nter, Foggia - Bologna, Genoa - Perugia, Lazio . Sampdoria, MTan -Napoli, Tori; j - Fiorentina, Verona torna. B LIGA IZIDI Atalanta — Tcrnana 2:0 Como — Varese 3:0 Lanerossi — Brescia 1:0 Lecce — Ascoli 2:1 Novara — Cagliari 0:0 Palermo — Avellino 1:0 Pescara — Monza 2:2 Rimini — Catania 0:0 Sambenedett. — Taranto 2:1 Spal — Modena 1:0 LESTVICA Como in Lanerossi 30, Pescara in ionza 29 Lecce in Atalanta 27, Ca-liari 26. Catania 23, Varese 22, scoli. Taranto in Sambenedettese I. Palermo 19, Modena 18. Avellino i Rimini 17. Temana, Brescia in ovara 16, Spal 15. C LIGA , IZIDI rriestina — Pergocrema Sicllese — Piacenza Bolzano — Padova Clodia — Venezia Cremonese — Lecco basale — Udincse Pro Patria — Mantova š. Angelo — Ve:'celli šeregno — Alessandria I’reviso — Albese LESTVICA Cremonese 36, Udinese 34, Lecco Treviso 29, Casalc 28. Vercelli Piacenza in Bolzano 25, Triesti-, Biellese in Alessandria 24, Man-n 23, Pergocrema 22, Albese in Angelo 21. Pro Patria 20, Sere o 19, Clodia 18, Padova 17, Ve aia 1L 2:0 3:1 3:2 1:0 1:0 1:1 1:0 1:0 0:1 4:0 PLAVANJE V ZAGREBU Jugoslovan Borut Petrič že sedaj v odlični formi V finalu jugoslovanskega plavalnega pokala je dosegel več rezultatov evropske vrednosti Uspehi mladega Boruta Petriča se nadaljujejo. Vrsto odličnih dosežkov je tokrat osvojil v Zagrebu, na finalnem tekmovanju za jugoslovanski pokal, ko je postavil tudi tri nove jugoslovanske rekorde za 25 m dolge bazene. V soboto je Petrič na 400 m prosto prvič plaval v pod štirimi minutami in postavil rekord 3'57”59. Rekorde je izboljšal tudi na 1500 m in 8800 m prosto (15'35”32 in 8’16”60). S temi rezultati je Borut Petrič dokazal, da je v odlični formi, jugoslovanski plavalni tabor pa lahko z zaupanjem gleda na evropsko prvenstvo, kjer je Petričev cilj uvrstitev v finale in se tako boriti proti najboljšim tekmovalcem naše ce-l:ne. Omeniti je treba, da je bilo tekmovanje zelo dobro obiskano, saj je nastopilo nad 30 tekmovalcev, medtem ko je na prvem krosu v Lo-njerju pred mesecem dni nastopilo le 23 tekačev. Daljše poročilo bomo objavili prihodnji teden. R. Pečar SMUČANJE NA MLADINSKIH IGRAH Dobri rczullali slovenskih dijakov ATLETIKA KROS NA KATINARI Teklo je trideset mladih tekačev V soboto popoldne je športno društvo Adria iz Lonjerja priredilo na Katinari drugo tekmovanje v krosu za osnovnošolsko mladino in domače atlete v okviru treh krosov, ki ga atletski odsek društva prireja v letošnji sezoni. V kategoriji L, 2 in 3. razreda osnovne šole je na progi 450 metrov zmagal Corrado Rojac z dobrim časom 1'47”, v kategoriji 4 in 5. razreda je na 850 metrov dolgi progi bil prvi David Gregori s časom 3T5", v kategoriji nižje srednje šole pa je zmagal Sandro Zudek s 5'37" kar predstavlja izredno dober čas na progi 1400 metrov. Med deklicami je bila prva Lorel-!a Carbone s časom 3’43”, med člani pa je na progi 4.400 metrov preiti--čno zmagal Egon Renko s časom 15'58", pred mladincem Dariom Dru-škovičem, ki je prispel na cilj drugi s 1628”. V sredo so bila v Ovčji vasi pokrajinska smučarska prvenstva v okviru mladinskih iger. Tekmovanj so se udeležili tudi dijaki goriške nižje srednje šole Ivan Trinko. ki so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Ženski veleslalom: 1. Michela Vuga 53”9 2. Rina Battaglini 54 "7 3. Elena Andrett; 56”7 13. Katja Bavcon 1’06"3 37. Sonja Lutman 2'35"1 Moški veleslalom: 1. Roberto Širok 51 ”4 2. Glaudio Culot 52”1 3. Franco Vittor 53”3 6. ligo Dornik 54”5 14. Herman Cantelli 58"6 16. Diego Devetak 59"2 24. Samo Sanzin 1'06"0 Tek ienske (2 km): 1. Maria Corvaglia 14’52”3 2. Barbara Conzuttj 15*31’ '9 3. Simonetta Fiumotto 16'12"3 Tek ienske (3 km): 1. Ernesta Antonutti 22'31”2 2. Donatella Borsato 25’16"2 3. Antonella Antoniuttj 26'35"8 Tek moški (3 km): 1. Enrico Medessi 17T7”9 2. Marco Grusorin 18'20”3 3. PieUo Padovan 19’10”4 Tek moški (4 km): 1. Cristiano Rossi (25'13”0 2. Mauro Sanso 26'09"9 3. Edy Marina 28'34”2 8. Valter Deveta 31’53"8 NAMIZNI TENIS NA TURNIRJU .EVROPA 12» Šurbek letos na 2. mestu V Sarajevu se je v teh dneh odvijal namiznoteniški turnir »Evropa 12», na katerem so nastopali najboljši igralci in igralke Evrope. Zmagala sta Beatrix Kishazi (Madžarska) in Milan Orlovvski (ČSSR). Jugoslovanu Šurbeku torej ni u-spelo ponoviti lanskega uspeha, ko je na istem turnirju osvojil prvo mesto. Najprej je v tretjem kolu izgubil s Švedom Thorsellom, v finalu pa še z novim prvakom Or-lowsWm. z 9 21. 7:21. 16:21. SMUČARSKI SKOKI Na letošnjem mednarodnem tednu smučarskih poletov v Planici bodo, med drugimi, nastopili tu di znani vzhodnonemški skakalci Glass, Duschek, Meisinger, Kampf. Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Lantiju na Finskem je zmagal Švicar Steiner na srednji skakalnici, Sovjet Boro vitin pa na veliki. Jugoslovan Norčič je bil na sred nji skakalnici 49., na veliki pa 20. OBVESTILO ŠZ BOK priredi 20. marca izlet v PLANICO oh priložnosti poletov na smučarski skakalnici. Ona izleta (potovanje in vstopnica) 4000 lir za nklivne člane ir 4500 l’r za vse ostale. Vpisovanje pri referentih sekcij. Mnenje trenerja Brumna je, da je Jadran končno zaigral sp-oščeno ter je uspel vsiliti nasprotnikom svoj način igre. Tekma je bila po njegovem mnenju daleč najboljša letos. V vrstah Jadrana moramo tokrat pohvalih Karla Ražma, ki je bil naj uspešnejši v napadu in je poleg tega dobro zaigral tudi v obrambi. Krstni nastop je tokrat opravil Loris Tavčar ki je tudi zaigral dobro. Omenili bi še sojenje, ki je bilo (kljub nepristranosti) zelo slabo. K. Leo MLADINCI Bor — Lib. Barcoiana 119:32 (54:14) BOR: Parovel 19 (3:5), Luxa 8, Ukmar 16, Volk 10, Kneipp 8. Per-co 16 (2.2), Ražem 23 (1:1), Žerjal 19 (1:3). LIB. BARCOLANA: Corsi. Car nelli, Scrobogna 2, D'Alesio, Longo 5. Barbone, Fratter 11, Sorini 8, Prassel 6, Stincardini. SODNIKA: Perissinotto in Piculin. PM: Bor 7:11, Lib. Barcoiana 2:7. PON: Nihče. Osebne napake: Bor 8. Lib. 10. Po dolgem času je Bor ponovno slavil zmago. Borovci so z izredno lahkoto odpravili skromne goste in pri tem naredili tudi dober »trening*. Domači igralci so začeli zelo sa mozavestno in si takoj nabrali prednost, ki jih je »spravila na varno*. Tako so lahko igrali odtlej zelo sproščeno in so prikazali izredno točnost pri metih. Obramba je tudi delovala dobro in je onemogočila vsak poskus napada gostov. Borovci so se takoj znašli ter pokazali dobro uigranost. Zato smo mnenja, da (neglede na današnjega nasprotnika) bi lahko ekipa v popolni po stavi povsem uspešno nastopala v prvenstvu mladincev in ne bi zasedala sedanjega mesta, ki ga naša ekipa res ne zasluži. V današnjem srečanju so vsi izpolnili svojo nalogo, vendar je treba omeniti zlasti nastope Parovela, Perca, Kneippa ter Volka, ki so s svojimi potezami navdušili. PETER 64:65 Polet — Italsider (37:26) POLET: Danev 9 (1:1), Kalin, Berdon, Taučer (k) 8 (0:5), Sosič 7 (1:3), Vitez 32 (2:3), Škabar 4, Feriuga 4 (2:5). SODNIKA: Pittana in Forza iz Trsta. Poletovi mladinci so v nedeljo neverjetno izgubili tekmo, v kateri so praktično že zmagali. ' Proti močni peterki Italsider, ki se bori celo za prvo mesta lestvice, so Openci v 18. minuti drugega polčasa vodili kar z 10 točkami razlike in so imeli žogo v svoji lasti. Takrat pa so nerodno izgubili žogo in nasprotniki so v protinapadu prisTili Valterja Sosiča, da napravi peto osebno napako. Polet je tako ostal brez i-gralca, ki je skozi celo tekmo izredno uspešno premagoval nasprotnikov pressing. Igralci Ilalsidra so v razburljivem in izredno živčnem fin:šu uspeli nadoknaditi razliko ter s košem v zadnjih sekundah celo zmagati. Res škoda, saj je Polet odigral svojo zdaleč najboljšo letošnjo tekmo. Vsi igralci so se požrtvovalno borili in z uspešno igru v obrambi povsem onemogočili nasprotnikove visoke igralce, ki so prava moč te ekipe. Tudi v napadu so poletovci igrali zelo dobro in so uspešno zalagali z uporabnimi žogami razpoloženega Borisa Viteza, ki je bil za nasprotnike naravnost neustavljiv. Pohvalili bi še predvsem Pavla Ferlugo in Valterja Sosiča, ki sta do usodne 38. minute povsem razbila nasprotnikov pressing, ki običajno spravlja v velike težave tudi dosti močnejše ekipe, kot je Polet. Sergij Tavčar DEČKI Bor B — Italsider 69:61 (37:35) BOR B: Schillani 11, Pečar 30, Švara 4, Kosovel 2, Lokar 16, Mer ku 4, Gerdol 2. Devetak. SODNIK: Guerin iz Trsta. PON: Kosovel (61:57). PM: Bor B 9:22, Italsider 7:20. Bor B je pospravil drugi prven stveni par točk na račun ekipe Italsidra, kar kaže, da so «plavi» v enem letu zelo napredovali, saj so lani proti istemu moštvu izgu bili v gosteh z 21:65 in doma s 24:35. Vsekakor je bila ta tekma najslabša. kar so jih borovci odigra li v tej sezoni. Pozitivno lahko o-cenimo le prvih in zadnjih pet mi nut, ko so slovenski fantje popolnoma nadigrali nasprotnika: skupni delni rezultat teh minut je bil 22:4 v prid Bora. V ostalih minu tah so «plavi» igrali nezbrano in metali izredno netočno. Pečar je, kot običajno, zbral svoj obilni izkupiček (30 pik — 20 v prverfi polčasu) in solidno nadaljuje s po prečjem 29 točk na tekmo. Pohvaliti je treba tudi Schillanija. ki je zadovoljivo vodil ekipo in je tudi uspešno metal na koš. Skupina B je s tem uradno za kljbčila prvenstvo, vendar morajo borovci odigrati še dve zaostali tekmi: s Poletom in Italsidrom. obe v gosteh. fp NARAŠČAJNIKI Polet — Don Bosco 55:85 (28:38) POLET: Bratož 13 (1:4), Benči na H (3:9), Leniša 6 (1:3), Sto jan Sosič 4, Covacio 21 (3 8). SODNIK: Zvech.iz Trsta. Poletovi naraščajniki šo v zaostali tekm' prvenstva po predvidevanjih visoko izgubili proti Don Boscu. ki je «druga sila* v tej ligi, za Interjem 1904. Naj povemo še. da je pri Poletu zaradi o-bolelosti manjkal Aleks Piccini. ki je eden stebrov ekipe, saj je tudi njen najboljši strelec. Začetek tekme je bil za polet.ov-ce porazen (vodstvo Don Bosca 18:4 v 6. minuti), potem pa so se Openci zbrali in so v nadaljevanju povsem enakovredno igrali proti višjim' in spretnejšim nasprotnikom, žal je v zadnjih minutah tekme moral z igrišča zaradi petih osebnih napak center David Benčina tako da so igralci Don Bosca lab ko prav v teh trenutkih ustvarili končno razliko, ki je vsekakor prehuda za poletovce. Polet je torej kljub vsemu igral dobro, pohvaliti pa moramo pred vsem Robija Covacia, ki se je končno razigral v napadu in dosegel zanj rekordno število zadetkov. Sergij Tavčdr 79:31 DEČKI SABA — Polet (48:15) SABA: Siracusa 2, Mosetti, De Gobbis 26, Stella 12, Massa 2, Coc co 15, Belci 4, Bartoli 18. POLET: Hrovatin 10, S. Sosič 1, D. Sosič, Taučer 7, Vremec 13. SODNIKA: Boscolo in Bais. PM: SABA 5:23, Polet 5:20. PON: Hrovatin in Vremec (Polet); De Gobbis in Stella (SABA). V gostovanju proti tržaški SABA Poletovi dečki kljub visokemu po razu li so razočarali. Upoštevati je ireba namreč odsotnost Kalca in Pisanija, ki sta edina visoka igralca openske ekipe, in to, da so se poletovci predstavili na igrišču le v petih, pa še ti so bili za leto mlajši od nasprotnkov. Poleg tega sta morala Vremec in Hrovatin šest minut pred koncem zapustili igrišče zaradi petih osebnih napak, tako da so poletovci končali tekmo le v treh. O samem poteku srečanju ni do- ..............................................................................................................................«111111 til 11 • ■ 1» KOŠARKA V MOŠKI A LICI LE TOČKA PREDNOSTI ZA EKIPO PAGN0SSINA Tudi tržaški llgaš je izbojeval tesno zmago Pagnossin — Jollycolombani 83:82 (43:41) PAGNOSSIN: Savio 11, Garrett 23, Ardessi 4, Fortunato 11, Flebus 14, Bruni 20, Furlan, Soro, Caluri, Berretta. JOLLY: Albonico 2, Quercia 22, Solfrizz'. 6, Zonta, Fabris 14, Ros- setti 12, Dal Seno, Baroncelli, Raf-fin 12, Mitchell 14. SODNIKA: Albanesi iz Busta Ar-sizia in Ciocca iz Milana. PON: Mitchell. Pomembna in v dvomu do zad- njega je bila zmaga, ki jo je Pagnossin izbojeval pred domačim občnstvom proti ekipi Joll.vcolom-bani. S tem uspehom so ostali Goričani še vedno v boju za eno od prvih dveh mest na- vrhu lestvice, ki dovoljujeta obstanek v A/l ligi. Srečanje ni bilo na visoki tehnični ravni, saj sta se obe ekipi zavedali pomembnosti 2 točk. Zato smo že od vsega začetka bili priča živčni igri, še posebno po zaslugi sodnikov, ki so dokaj slabo uporabljali piščalko. Ekipi sta si bili že od vsega začetka enakovredni in tudi razlika v koših ni bila izrazita ne za eno, ne za drugo ekipo. Ob izteku polčasa so Goričani uspeli zbrati 9 točk prednosti, ki pa so jih kaj kmalu, zaradi lastnik napak, izgubili. V prvi polovici drugega polčasa sta ekipi igrali izredno previdno. Domačini so lepo prodirali \ napadu, pomanjkljivi pa so bili v o brambi, kjer so Fabrisu. Rossetti-ju in Raffinu dovoljevali prodore do koša. Okoli 15. minute igre je kazalo da si je Pagnossin po zaslugi Garretta, Brunija in Flebusa že priboril tolikšno prednost/ (10 košev), da mu zmaga ne bi smela uiti. Zaradi nekaterih napak pa so Benvenutijevi varovanci zapravili nekaj izredno lahkih priložnosti za koš in dovolili Jollyju, da je celo povedel, Goričani se morajo zahvaliti le prisebnosti Brunija, ki je v zadnjih sekundah uresničil 4 proste mete, ki so za Pagnossin pomenili zmago. P. R. SKUPINA ZA DRŽAVNI NASLOV A SKUPINA V tej skupini je še vedno na pr vem mestu ekipa Mobilgirgi. ki je zanesljivo premagala tudi Fernet Tonic in je tako ostala sama na vrhu lestvice. Važna je tud' prva zmaga Sinudyneja sredi Milana. IZIDI Cinzano - Sinud.vne 77:91 Mobilgirgi - Fernet T. 114:77 LESTVICA Mobilgirgi 6, Fernet Tdnio 4, Si-nudyne 2, Cinzano 0. B SKUPINA Tudi tu je še vedno sama na vrhu ekipa Alca, sledi pa ji Forst, ki je s težavo zmagal v Cagliariju. IZIDI Alco - Xerox 107:87 Brili - Forst 96:97 LESTVICA Alco 6, Forst 4, Brili 2, Xerox 0. KVALIFIKACIJSKA SKUPINA A SKUPINA Tokrat sta obe deželni ekipi slavili, vendar pa z izredno težavo. Tržačani so bili celo skoraj vso tekmo za petami nasprotnikom in so jih dohiteli šele v zadnjih minutah. Najboljši v tej tehnično izredno slabi tekmi so bili Oeser (23 točk). De Vries (22 točk) in Pe-plis (25 točk), Lombardi je (kot' po novadi) dobil tehnično napako. IZIDI Pagnossin Joliycolomb. 83:82 Htirlingham Lib. Brindisi 70:66 Brina - Scavolini 89:87 Chinamartini - Canon 92:96 LESTVICA Canon 6, Jollycolombani, Brina, Pagnossin 4, Ilurlingham, Scavolini in Chinamartini 2, Lib, Brindisi 0. B SKUPINA IZIDI IBP - Emerson 77:83 Vidai - Cosatto 80:61 Roller - Sapori 69:74 Snaidero - GBC 91:92 LESTVICA Sapori 6, Emerson, Vidai Snai-dero in IBP 4, GBC 2, Rnller in Cosatto 0 Marko NOGOMET Remi Olimpije V zadnji trening tekmi pied na daljevanjem jugoslovanskega državnega prvoligaškega nogometnega prvenstva je ljubljanska rihrmpijai igrala z romunsko enajsterico Spor-tul iz Bukdrfešte' 'hehetiočeno- 0:0. V okviru izločilnega tekmovanja za svetovni nogometni pokal so o-digrali v nedeljo te tekme: Bolivija - Urugvaj 1:0 Čile - Ekvador 1:0 Singapur - Tajska 2:0 Izrael - J. Koreja 0:0 Egipt - Kenija 1:0 sti povedati. Domačini so enosta'/ no razpolagali z višjimi in b0*! izkušenimi igralci, kar jim je s* veda prineslo lahko zmago. V * penskih vrstah sta bila najbolj9* Vremec in Hrovatin, vseeno pa jr treba pohvaliti celotno peterko, j* je v napadu pokazala nekaj *** lepih akcij. PROPAGANDA Pagnossin A 88:* Ri- Dom PAGNOSSIN A: Martini 10, ter 15, Giacomelo, Tauano 3, tinelli 12. Duiz 4, Fornazari 4, ° sposito 26. Rallo 4, Marini. ., DOM: Kont 16, Krulc 2, Urš« 8, Cotar 3, Croselli, Devetak * Černo, Prinčič, Zavadlal, Maku*-V soboto je bil krstni nastop P riškema Doma v kategoriji <, slabega vremena (igrišče je n*1. reč na odprtem). Prepričani r smo, da poraz ne bo potrl ( cev, ampak jih bo spodbud*! trdnejšemu delu. ^ Dom Prihodnjo tekmo bo v soboto, 5. marca, igrišču v Dijaškem domu na domag Arte A. Vladim*f K S % »r jjjli P* v s Miloš Tabaj ponovno predsednik Juventine S V četrtek se jc na 'voji Prvjl/ ni seji sestal novoizvoljen' otjsir športnega društva Juventina i* dreža, ki je iz svoje srede J* j, n predsednika in druge člane Rja',g(f 4 ga odbora. Za predsednika tine je bil ponovno potrjen *\ Tabaj. Ostale odgovornosti s° ko porazdelili: Ivan Plesničar tjjjj, predsednik), Danilo Peterin (t8-!” ( Milojka Pavletič (blagajničark*^ mil Nanut, Boris Zavadlav, ^ Marchi in Rolando Gaiotto (8 . ji darji), Jelko Petejan (odgovori1 ^ Čiftmkb ekipo), Danilo Nanut žoriov, Pepi Bizaj in Giani | .Dogovorni za mladinske ekipe'«^ jeg co Faganel (odgovorni za 0**?^, Bbt tenis), Aleksander Corva (odNiLr Rajko Tabaj (mladina), Jordan ^ čič (rekreacija), Bbris Zavadi*^ biralne akcije), Igor Paulin ir * fr lo Peterin (stiki s tiskom), 'Mii baj, Ivo Ferfolja in Giani - (nadzorni odbor), Ivan P‘eS, ■* (stiki z ZSŠDI in drugimi dl Ko C C a KOLESARSTVO v P0REfi Kohli na v dklokrosd jugoslovanski prvak Dobro se je odrezal tudi lonjerski rojak Danilo Per*° član zagrebškega kolesarskega kluba Metalliacommerce, 25-letni Zdenko Kahlina, je letošnji jugo-, slovanski državni prvak v ciklo-krosu, ki se je odvijal v nedeljo, ob izredno lepem vremenu, v Po reču. Novi prvak, ki je nasledil Ljubljančana Freliha, je skozi vseh deset krogov (25 km) precej' naporne proge stalno vozil na prvih mestih in je nadzoroval svoje najhujše konkurente, kot Kastelica (Rog) in pa mladega Puljčana Buliča, ki je vozil ob viharnem spodbujanju svojih navijačev (vendar pa ni vzdržal ostrega tempa svojih tekmecev). Kahlina je na cilju prehitel dva kranjska predstavnika: Krakerja, ki je bil stalno med vodečimi, in Jožeta Valenčiča, ki je v začetnih krogih zaostal, nato pa nadoknadil zamudo in z odlično vožnjo osvojil tretje mesto. Medtem ko je Kahlina absolutni prvak v ciklokrosu. pa je med mlajšimi juniorji zmagal član lju- bljanskega Roga Franc Hrl*0/ starejšimi juniorji pa PraV„|c*^ predstavnik ljubljanskega * t, ’ skega kluba Matjaž Zan°9*ri praktično ni imel konkure8* šff je privozil čez cilj s Prece' naskokom. L.& naslov državnega Pr' jjji so se potegovali v štirih . v rijah tudi kolesarji veteran1 -J tegoriji nad petdeset let f ^ * najboljšega osvojil naš trf" ])>[» jak, po rodu iz Lonjerja- j# Pertot. ki je v zaključnen* v ega klubskf.teč tu premagal svojega klu."f variša Janežiča. V nižji1,, rijah pa so naslove osvoj111 j!» Zanoškar, Milenkovič (0‘,^ Baltežor (Astra). Na nedeljskem državnebj stvu Jugoslavije je nastop1'^! sto tekmovalcev, med kalf;pVJ bilo okrog petdeset am v »• lep® pr«® if| ar«® n* 1 *? A °plc1na — Primorje 0:0 OPICINA: Boldrin, Pavlich, Dan-j*1- Distasio, Čeligoj, Gaeta, Faven-“•(Vodopia), Pestrin, Rozman, Va-*®tto. Surian. HIMORJE: Štoka (Kapun) Ci-o°llno, Tcmizza, Vižintin (Persi), J®®6. Angileri, Marassi, Valenti, Barnaba, Rustja. j^OMBE; v 85. min. izključen .Tekma med Primorjem in Opicino, r* Usedata 1„ oziroma 2. mesto lestvici se je končala brez zma-P^ca. Neodločen izid je nedvom-j? Zadovoljil obe moštvi, če upo-*vamo dejstvo, da sta bili' ekipi tekmo na enaki ravni, čeprav ® proseča ni v drugem polčasu zai-Pa nekoliko bolje od domačinov, * terim > * je poznala utrujenost, c izid sam zadovoljil vodstvo , navijače obeh moštev, ne velja j. 2a prikazano igro ekip, ki sta jj °d samega začetka igrali zelo cno in sta prevečkrat poslali žo-lzven igrišča ali pa sta z dol-streli onemogočili lep potek prvem polčasu sta enajsterici j?1ali pretežno na sredini igrišča, Jv® da je bilo lepih in prodornih taa ze*° m3'0- bodisi na eni, kot Ijdrugj strani. Vratarja sta bila v y delu igre zelo malo zaposlena, t, nadaljevanju je prevzelo večjo I j"udo proseško Primorje, Opicina, ijo®6 je skušala le braniti. Nana-2rJ Primorja so le ob zelo redkih ^etih imeli priložnost streliati ^ ^ma in to predvsem zato, ker - “ranilci Onicine zelo dobro zau-i F ival Lanza in Rustja pa sta IMin!*' Prosečane. Edini, ki se je u' ij u *“0val v proseškem napadu, je bil ur'17>rase; it... d...!:. i»is (j”rala zelo medlo in nekoncentri-og °' Opicina se je v nadaljevanju lu^nsa do časa omejevala le na 1 protinanade, ki pa so jih k -sišnio lahkoto zaustavljali od-Hi.1 branilci Primorja. V zadnjih , I bekme so Prosečani še i re; lij? Pritisnili na vrata domačinov, °d *U n‘ ostajalo drugega, kot da 1 Št8|*i |iVs, rei° na svoji polovici igrišča. izv°'! I iVj. v teh ugodnih trenutkih pa je glad* U manjkal nogometaš, ki •*u'5Ki • .nbneljati v vrata od daleč, Malijo® bila to edina možnost, da bi ” 1 d« »«»" «Rdeče-rumeni» pa r izkoristiti. Pet minut pred taj”1V fe,,lrn Žvižgom je sodnik diskvali-ka)>JLIij a napadalca Opicine Suriana, , V* Ste* Je -v igri zaletel v vratarja IS°m> *koHv, blodnji je moral zaradi po-, na glavi zapustiti igrišče, t . p* k sreči brez hujših posledic. Br^ j H. V. nJ? Costalunga ’*1)0 abojp*' Mk*-Ghersenich, Bonazza, Kre-^ ^bkuš, Melon, Rodela, Klun, »avll JbBS'K™ec. Bormes' Stmad. n P« Vir.^LUNGA: Seppini, Bencich, ,Ido2* VSf?’ Bartole, Tulliani, Plet, Bus mit, . au°. Furlani. Raseni. Righer. Nedeljski izidi zaostalih tekem 2. amaterske lige so bili vsi v korist proseškega Primorja, ki je spet samo na vrhu lestvice. Primorje je igralo tokrat na Opčinah proti Opicini, kjer so še enkrat odpovedali napadalci saj se je tekma končala pri he lem izidu, kar pa je P,ose čanom zadostovalo, da so pu stili za seboj Op. Supercaffe katero je na drugem mestu dohitela Opicina. Presenetljiva izida pa sta prišla iz Doline. Za prvo preše nečenje so poskrbeli Brežani ki so z golom 1. Strnada spra vili na kolena kvotirano Costa lungo in s tem uspehom so *vla vi» nekoliko poprav li kočljivi položaj na lestvici. Nepričakovano je doma klonila tudi Rosandra in sicer proti S. Marcu, ki je z golom v drugem polčasu presenctP domačine in jih s tem celo dohitel na lestvici. Ker sta ostali tekmi (Ftami-nio - S. Marco Devin in Zau-le _ Ed’le AdriaPca) končali pri neodločenem izidu je stanje na spodnjem delu lestvice postalo precej zapleteno, če upoštevamo, da imamo na repu lestvice osamljeno ekipo S. Sergia, kateri dela družbo z dvema točkama prednosti še Prn Earra, je nato v razdalji treh točk kar osem ekip, kar pomeni, da bo borba za obstanek jasna prihodnjo nedelio, ko bodo odigrali tretjo serih zaostaVh tekem. IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Opicina - Primorje 0:0 Breg . Costalunga 1:0 Rosandra . S. Marco 0:1 Flaminio . S. Marco Duino 1:1 Zaule Edile Adriatica 0:0 LESTVICA Primorje 24 Op. Supercaffe in Opicina 23 Zarja 19 Ediie Adriatica in S. Marco Devin 18. Costalunga, Rosandra, S. Marco, Vesna in Aurisina 17 Flaminio in Breg 15 Zaule 14 Pro Farra H S. Sergio 9 Rosandra in Zaule 3 zaostale tekme: Costalunga in Zarja 2; Primorje, S. Marco Devin in , „jffaroin’ip,\ zaostalo .tekmo, PRIHODNJE KOLO (ZAOSTALE TEKME) 2. 3. (sreda): Costalunga - Zaule 6.3. (nedelja): Costalunga - Zarja Flaminio - Zaule Rosandra . Primorje B. R. STRELEC: v 62. min. Strnad. SODNIK: Tomasin. GLEDALCEV: 150. V zadnji zaostali tekmi je Bregu uspel nepričakovan podvig: zmagati proti eni najboljš.h nogometnih postav, ki nastopajo v 2. amaterski ligi. Vsem je znano, da se «plavi» borijo za obstanek v ligi in čeprav se je povratno kolo šele zatrlo, s^ vse ekipe, ki zasedajo spodnji del lestvice, zagrizeno borijo za vsako tcčko. Znano je tudi, da je trenuten položaj Brežanov zelo kritičen predvsem zaradi poškodovanih in izključenih igralcev. Kljub lepemu vremenu je bilo dolinsko igrišče v slabem stanju, blatno in izredno težko. Izkušnje iz prejšnjih nedelj so narekovale «plavim» izredno previdnost, saj so startali na remi, kajti morebitni poraz bi jim bil bržkone usoden. Izkazalo pa se je, da sta borbenost in zagrizenost nadoknadili vse druge pomanjkljivosti in prinesli zmago, dve točki in nrčan moralni zagon, ki dopušča upanje za bodoče nastope. Če upoštevamo, da je bil teren zelo slab, lahko rečemo, da je bila tekma dovolj lepa. Costalunga se je odlikovala s hitro igro, z dolgimi in točnimi poday jami ter z mečnimi streli, če dodamo, da razpolaga s telesno krepki- mi in dobro pripravljenimi igralci, lahko razumemo, da upravičeno meri na sam vrh lestvice. Do 60. minute igre sta obe obrambi odlično obvladali nasprotna napada, tedaj je goste iznenadil hiter protinapad domačinov, ki so povedli s Strnadom. Reakcija Costalunge je bila silovita, toda Breg je vzdržal in spravil celoten izkupiček na varno. Pohvaliti je treba vse igralce, vendar so omembe vredni posebno Ghersenich, Lovriha in Bonnes. JOLO Zuglianese — Juventina 0:2 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi KOTALKANJE VMALOJU PRI VICENZI ZASLUŽEN USPEH MLADE SOSIČEVE Poletov*r kotalkarica je osvojila odlično drago mesto - m V kraju Malo pri Vicenzi se je 26. in 27. t.m. odvijalo kotalkarsko tekmovanje, kot selekcija za prestop iz deželne v državno kategorijo mladink. Pravico do tega nastopa so si tekmovalke pridobile na osnovi lanskoletnih rezultatov na deželnem prvenstvu. Selekcije se je u-deležilo 48 tekmovalk iz 27 klubov (iz severne in srednje Italije). Iz Trsta je sodelovalo 9 tekmovalk, in sicer: Alda Sosič ter Kristina Degrassi od Poleta, tri tekmovalke društva Jolly, tri tekmovalke od Edere in ena tekmovalka od Fer-roviaria. Izredno strog kriterij sodnikov je izločil že v prvem delu tekmovanja (v obveznih likih) kar 36 tekmovalk, članici Poleta Kristini Degrassi je le majhen spodrsljaj v obveznih likih onemogočil nadaljevanje tekmovanja v prostem programu. Kljub temu pa smo z njenim napredkom znanja lahko zadovoljni. Nadvse razveseljivo presenečenje pa nam je pripravila Poletova kotalkarica Alda Sosič, ki je kot edina tekmovalka iz Trsta nadaljevala tekmovanje tudi v prostem programu in v končni lestvici zasedla odlično 2. mesto ter tako prestopila v državno mladinsko kategorijo. Ker se treningi tudi v zimskih mesecih odvijajo na odprtem, to se pravi pod izredno neugodnimi pogoji, smo te- Mladinsko košarkarsko prvenstvo: Polet - Italsider ammiiiMinii tiiimiiti mniitinHiiii mu im un tmimau um mimmmiammimmiimiumitiuaMmimmiummuuumiiMiiMiiiiiumliiimiiiifnaminiiiuiiiiifiiiiiuiititiiiiiiiiiiiiiiiiinumiuiiniiMiiJiiiiniiHiiHiiaiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiHimtiiiuMHiMiMii NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI KLJUB OKRNJENI POSTAVI LAHKA ZMAGA PRIMORCA Tudi Gaja je prišla do obeh točk - Poraz Krasa Primorec — Donator! Sangue 2:0 (2:0) PRIMOREC: Hrvatič, Husu, Štoka, Čuk, Križmančič, Walter Milkovič, Edvin Kralj, Možina, Mauro Kralj n., Marko Kralj, v 30. min. d. p. Stojkovič, Mauro Kralj I. STRELCA: v 5. min. p.p. Marko Kralj, v 35. mim p.p. Mauro Kralj I. Kljub okrnjeni postavi je Primorec z lahkoto premagal šibki Dona-tori. Rezultat bi bil lahko višji, a napadalci so imeli smolo pri zaključevanju Trikrat je namreč sodnik razveljavil gol zaradi dvomlji-vah off-sidov, dvakrat pa se je žoga odbila od vratnice. Trebenci so takoj prišli v vodstvo. V 5. min. je Mauro Kralj I. streljal v vrata in ko je bil vratar že premagan je branilec odbil žogo v roko. Čista enajstmetrovka! Streljal je sam M. Kralj I., a vratar je žogo odbil. Pri- rani J rja- < i»bS*fM jih V > A (ob* ■ tekel je Marko Kralj in potisnil žogo v'mrežo. Vrstili so se številni napadi, a brez uspeha. Za drugi gol pa je poskrbel Mauro Kralj I. ko je z glavo izredno dobro izkoristil predložek Walterja Milkoviča. Drugi polčas je bil pravi samogovor trebenskih napadalcev. Obramba Donatorija je nekako obdržala poraz v častnih merah. Naj omenimo, da je v trebenskih vrstah letos prvič igral Edvin Kralj, ki je povsem uspešno opravil svoj krstni nastop v članski ekipi. Bruno Križmančič C, ■> I MIJ)«*' Gaja — Valpadana Cave 1:0 GAJA: Kante, Stranščak, Ladi Milkovič, Vrše, Rado Križmančič, Čermelj, Zuzich, Rismondo, Iztok Grgič, Igor Križmančič, Branko Grgič, 12 Klavdij Grgič, 13 Ghezzo. VALPADANA CAVE: Bet, Scolz, Gombač, Blasig, Morgera, Benvenu-to, Ivancich, Kravanja, Opatti, Da-vanzo, Marchesan, 13 Gasco. STRELEC: v 12. min. d.p. Morgera (avtogol). KOTI: 8:5 za Ga jo. SODNIK: Kraševec. GLEDALCEV: okrog 100. Tudi brez treh ključnih igralcev (Bolcicha, Kalca in Vivianija) si je Gaja proti skromni ekipi Valpadana Cave zagotovila obe točki. Toda z igro res ni zadovoljila. Čeprav si je ustvarila nekaj stoodstotnih priložnosti za gol, si je zmago zagotovila le z avtogolom Morgere, ko je silovit Grgičev strel usmeril v desni kot vratarja Beta. Edini, ki se je izkazal, je bil Branko Grgič in vsa igra Gaje je bila usmerjena preko njega, vsi ostali pa so bili netočni pri zaključnih akcijah. Če je napadalno igro vodil le Grgič, smo opazili na sredini igrišča precejšnjo zmedo, z izjemo Zuzicha, medtem ko je obramba z izkušenim Čermeljem dobro držala. Prvo priložnost za gol so si ustvarili «zeleno-rumeni» že takoj po sodnikovem žvižgu, toda mladi Igor Križmančič si je žogo-gol za las zapravil. Nato so pobudo nekoliko prevzeli gostje, toda brez uspeha, če- prav bi bil remi za njih že velik uspeh. Proti koncu so pa spet domačini stisnili goste v njihov kazenski prostor in vse je kazalo, da zadetek že cvisi v zrakuv toda Grgič in tovariši so bili v konici napada vse preveč netočni. Če v prvih 45 minutah »zeleno-rumenim» športna sreča ni bila naklonjena, so po odmoru p< sreči prišli do zadetka že v 12. minuti (po zaslugi avtogola) in s tem je bilo tekme že praktično konec, kajti igra je bila v nadaljevanju vse bolj raztrgana in neučinkovita: moramo pa dodati, da so si gajevci ustvarili z Grgičem ter Radom in Igorjem Križ-mančičem še tri zrele priložnosti za podvojitev (ter še Zuzichevo prečko). Trener «zeleno-rumenih» Severino Kozina, ki je tokrat zaradi izključitve dajal navodila zunaj igrišča, nam je dejal: «Če smo imeli prejšnjo nedeljo izredno smolo, smo pa tokrat imeli srečo, toda dejstvo je, da je vsaka tekma poglavje zase* d. gr. Rozzol — Kras 3:0 (1:0) KRAS: Ferfolja, Trampuž, Škabar, šegina, Verša, P. Milič, L. Milič (Kocjan), Rebula, Švab, M. Milič, Kosovel, 12 Skupek. Kras je proti visokouvrščenim domačinom igral dokaj dobro. V prvem polčasu so krasovci zaradi nezbranosti dvarkrat za las zgrešili gol. Edini zadetek v prvem polčasu so domačini dosegli v 35. minuti. V drugem polčasu so Kraševci takoj pritisnili na vrata domače ekipe. Njihovi streli pa so bili netočni in zato lahek plen nasprotnikovega vratarja. Tržačani so odgovorili s hitrimi protinapadi in kmalu povišali na 2:0, pri tem pa so zapravili 11-metrovko, katero je sodnik nekoliko prenaglo dosodil. Nekaj minut pr^d koncem tekme je Rozzolu ponovno uspelo premagati sicer dobrega Ferfoljo iz (tokrat) upravičene 11-metrovke. Naše fante je precej oškodoval pristranski sodnik, ki je brez pravega razloga izključil Krasovega branilca Šegino. R. B. Komentar Mirka Novosela T rije na vrhu lestvice Osrednji dogodek 19. kola v 1. jugoslovanski zvezni košarkarski ligi je bil prav gotovo nastop čosiča v vrstah Zadra v tekmi z doslej vodečo Bosno, čosič je s svojo odlično o-brambno igro povsem prerodil svojo ekipo in Bosna je tako ostala praznih rok, obenem pa mora zdaj še deliti vrh lestvice z Jugopia-stiko in Partizanom. Splitska peterka je imela s poprečno In-dustromontažo razmeroma lahko delo. Jugopla-stika si je že v prvem polčasu priborila prednost dvajsetih točk in tako o zmagovalcu tega srečanja sploh ni bilo dvoma. Ljubljanski Brest je imel spet smolo. Me-talac je namreč šest sekund pred koncem tekme izid izenačil, igral, so nato podaljšek, 30 sekund pred koncem je imel Metalac točko prednosti, nad Jelovcem je bila zagrešena osebna napaka, kptttp spdpika nista videla, poleg tega pa je v zadnjih sekundah Nuhanovlč Še metal predaleč in zgrešil. Ljubljančani so tgjcg^ffstalj firez točk. Tekma Partizan — Radnički je bila izredno napeta in izenačena. V zaključnih sekundah je imel več sreče Partizan (pa tudi mirnejše živce) in tako je ostala zmaga v njegovih rokah. Tudi Kvarner je proti Beku izsUit podaljšek in bi kmalu pripravil presenečenje, vendar so domačini v zaključku le pritisnili in odnesli pičlo zmago. V Sarajevu so slavili: Igman si je priboril prvo zmago v tem prvenstvu. Z dobro igro v drugem polčasu je spravil na kolena Ra-botnički, ki je pokazal dokaj začetniško košarko. V tekmi, ki je verjetno že odločala o osvojitvi četrtega mesta, je Cibona premagala Crveno zvezdo. Mlado zagrebško moštvo je zaigralo dobro zlasti v drugem polčasu. Kot smo predvideli v prejšnjem tednu sta na lestvici Jugopla-stika in Partizan dohitela Bosno in s tem je postalo prvenstvo še zanimivejše. Na spodnjem delu lgmanova zmaga stvari ni preveč zapletla, pač pa je Brest zapravil izredno priložnost, da bi se povzpel v varnejšo cono. IZIDI 19. KOLA METALAC - BREST 98:97 BEKO — KVARNER 122:116 CIBONA - CRVENA ZVEZDA 88:79 IGMAN - RABOTNIČKI 83:74 ZADAR - BOSNA 88:83 JUGOPLASTIKA - INDUSTROMONTAŽA 107:88 PARTIZAN — RADNIČKI FOB 100:98 LESTVICA Jugoplastika, Bosna in Partizan 32, Cibona 26, Beko 24, Crve-na zvezda, Metalac in Kvarner 20, Radnički FOB 18, Zadar in Ra-botnički 12, Brest 10, Industromontaža 6, Igman 2. PRIHODNJE KOLO Kvarner — Part zan, Radnički FOB — Jugoplastika, Industromontaža — Zadar, Bosna — Metalac, Brest — Igman, Rabotnički — Cibona, Crvena zvezda — Beko. ga uspeha še posebej veseli. Openske tekmovalke je pripravil in spremljal trener Peter Brleč, kateremu gre ponovno priznanje. Zaslužen uspeh požrtvovalne Alde Sosič naj bo tudi ponovna spodbuda ostalim Poletovim kotalkarjem za dobro pripravo na bližajoča se tekmovanja. KOLESARSTVO DIRKA PO SARDINIJI Patrick Sercu prvi na obeh lestvicah Belgijec Sercu je osvojil 3. etapo mednarodne kolesarske dirke po Sardiniji in vodi tudi na skupni lestvici. Lestvica 3. etape: 1. Sercu (Bel.), ki je prevozil 215 km dolgo progo Cagliari - Nuo-ro v 6.44T2" s p.h. 31,906 km/h Maertens (Bel.) Van Linden (Bel.) Marino Basso (It.) Moser (It.) De Vlaeminck (Bel.) Saronni (It.) Tinchella (It.) 9. Knudsen (Norv.) 10. Merckx (Bel.) 57. Gimondi (It.), vsi v zmagr il-čevem času in nato še drugi. Skupna lestvica: Sercu (Bel.) Maertens (Bel.) Van Linden (Bel.) Knudsen (Norv.) Basso Vicino Van Der Slagmolen (Bel.) 8. Parecchini 9. Gavazzi 27. Merckx (Bel.) 62. Gimondi (It.) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 12.10T5” po 2" 9" 15" 20" PO OBČNEM ZBORU V PD I. Gruden in ŠK Sokol so si razdelili funkcije V nedeljo je bila v Nabrežini seja novoizvoljenega odbora PD Igo Gruden in ŠK Sokol, na kateri so si odborniki porazdelili številne funk-dije. Za predsednika je bil izvoljen Nevenko Gruden, za podpredsednika Robert Franko, za blagajnika A-drijan Caharija, za kulturnega referenta Stanko Devetak in za športnega Mereeia Savo Ušaj. 'Novmrvoljeni odbor si je začrtal tudi smernice nadaljnjega delovanja. RaNe ŠPORT NA TV Odprta meja — občni zbor SPD Gorica — košarka: Flaminio - Kontovel (kadeti) — Smučarski klub Devin - intervju Igo Leg'ša — nogomet: Zarja - Vesna (kad.) — odbojka: Sokol - Sala Trento Bologna - Lazio 1 Finrentina - Milan X Inter - Verona X Juventus - Foggia 1 Napoti • Genoa X Perugia - Cesena 1 Roma - Torino 1 Sampdoria » Catanzaro 1 Vicenza - Brescia 1 Lccce - Ascoli 1 Novara - Cagharl X Pescara - Monza X Rimini - Catania X KVOTE 13 - 932.200 lir 12 - 44.800 lir SREČKO VILHAR • ALBERT KLUN Jpi iH"i Sarini ji, |»P>*’ziki in v južni Franciji g5p jj^odnoosvobodilni boj 5$ Timorcev in Istranov V« »A 42. uh A g Stražili sta velika vojaška skladišča (živež, stre-jih /jjo š ^Vjk V° itd.), .taborišče vojnih ujetnikov in v nekaterih ih°Pra,.,?ta skrbeli tudi za varnost prometa. Ostale čete tM. •fiale naloge v smislu oddelkov NORBS oziroma 1 ako je npr. močno specializirana 234. «slovanska 2Vez°» skrbela za neovirano delovanje celotne te- A v č mreže na otoku- f*i> & Četasu invazije v južno Francijo je bilo več «slovan-■ u ■■ ’ —'iščem. Dovažale so municijo in skupin pa se je tudi specializi-letala. Nekatere čete so bile ___' k}vo podeljenih letališčem 1 1*1 h v ^ombnike, več skupi pr'*l'hii^ jr'je a*^adanju bomb na let---- ---------- - •r *v i« t p°sler|e Pri gradijji novih letališč, dal je pri grad- vaoJe.S»! E*' fir.Allških objektov in nakladanju ter raztovarjanju G*9: :”a od čet je sodelovala pri'čiščenju minskih polj, Ir a 2oPet z 'raznimi kemičnimi sredtsvi razkuževala ?i il' Kj so bila leglo malarije. To je bilo potrebno Va* velike koncentracije vojaštva na otoku pred v Južni Franciji. Naši vojaki so imeli v tednu en dan počitka. Tega dne so lahko šli kamorkoli. V pogledu zdravljenja so bili popolnoma izenačeni z ameriškimi vojaki. Pripadniki »slovanskih čet» so prejemali za svojo vojaško službo plačilo, vendar polovico manj kot ameriški, in to pri tisti ameriški vojaški enoti, ki so ji bili dodeljeni.* Poleti 1944 so doživljale «slovanske čete* stalne premike. Zaradi intenzivnih priprav na invazijo niso bile te enote nikjer stalno nastanjene. Ker so zavezniki prekladali ogromne količine vojaške opreme in nadalje zaradi pospešene gradnje novih letališč, si je ameriška vojaška komanda prizadevala, da bi «slovanske čete* čim bolj racionalno uporabila. Ustvarila je tako vojaško organizacijo, da je lahko po 1000 ljudi in čez delalo obenem in opravljalo delo, ki je bilo bistvenega pomena tudi za same vojne operacije. Za časa invazije in še nekaj časa po njej so bile »slovanske čete* razdeljene na 5 skupin: skupina «A»: 328., 354., 224., 225., 231., 242. in 331 »slo- Vcinskci čctci» * skupina «B»: 1233., 1235., 1242., 232., 1331. in 1. »slovanska stražarska četa»; skupina «C»: 1229., 233., 321., 329. in 332. «slovanska četa*; skupina «D»: 327., 235., 340., 229. in 330. «slovanska četa*; skupina «E»: 223., 230. in 228. «slovanska četa*. 4) Skupine bi lahko primerjali z bataljoni. Oznake «A», «B» itd. je štab 2615. tehnično nadzorstvenega polka kmalu zamenjal z arabskimi številkami 1, 2 itd. To razdelitev na skupine so »slovanske čete* zadržale vse do vrnitve v-domovino.** Proti koncu septembra 1944 pa so «slovanske čete* razdelili še na dve veliki grupaciji. Ena je bila razmeščena na vzhodni, duga pa na zahodni obali Korzike.*** Tu gre brez dvqma za čas, ko so bile »slovanske čete* zaradi invazije v južni Franciji angažirane predvsem za delo na letališčih in v pristaniščih. Ko se je položaj na Korziki nekoliko umiril in so na otoku prenehali veliki premiki enot VII. ameriške ar- made, je prenehalo tudi mrzlično skih jčet* iz kraja v kraj. Prve dni čete na otoku razporejene takole: .Skupina pri štabu 2698.th Tech. Supervision Regiment Cardo preseljevanje «slovan-februarja 1945 so bile 1. »slovanska tražarska četa* 223. «slov. Četa* Furiani Prunette stražarska služba vojaška bolnišnica 224. » » Furiani delo v pristanišču 225. » > Furiani za štab polka delo v pristanišču 228. » » Casamozza za štab polka oskrbovanje 229. » » Biguglia pod letalskim poveljstvom 230. > 1 Ghisonaccia pod letalskim poveljstvom 231. » > Aleria služba za štab polka 232. » > Furiani oskrbovanje 233. » > Furiani preskrba z gorivi 234. » » Casamozza telefonsko omrežje 253. » » Furiani odstranjevanje 242. » » Furiani streliva, servisne delavnice transport 321. » t _ Furiani transport 327. » > Casamozza skladišče NORBS Det. 2698.th TSR 328. > » Borgo vojaški mlin. preskrba 329. > » Furiani vojske z moko transport 330. » > Arena pod letalskim poveljstvom 331. > » Casamozza vojaško sladišče 332. » > Borgo pod letalskim poveljstvom 340. * ' > Casamozza razkuževanje 354. > Ospedale vojaški mlin. preskrba 1229. » » Bastia vojske z moko delo za štab NORBS 1233. » > Borgo preskrba 1235. » » Furiani vojaške delavnice 2. (1331.) »slov. ska četa* stražar- Casamozza stražarska služba. 5) Ta razpored je v glavnem veljal do premestitve »slovanskih čet* v južno Francijo. Vojaške naloge, ki so jih opravljale te čete na Korziki in v tej zvezi njihov položaj nasploh, moramo ločiti na dve obdobji; na čas invazije (priprave na invazijo, invazija in povezava z južno Francijo, nekako do sredine oktobra 1944) in čas, ki je sledil invaz.ji (november 1944 — maj 1945). Prvo obdobje je bilo za »slovanske čete* najbolj bogato (vojaški delež), naslednje obdobje pa manj. V ospredje je tedaj stopil status »slovanskih čet*. Trditve nekdanjih pripadnikov delavskih čet na Sardiniji, da jih je italijanska vojaška komanda le »posodila* VII. ameriški armadi, so točne. * Eden od ukazov za izplačilo se glasi takole' «Kapetan pehote. Thomas Netherton, prejme nalogo, da pomaga majorju E. T. Fo-hamu, FD. 310 Service Group, 42.nd Bomb Wing, da dobita plačilo 220. in 330. 'slovanska četa'.* Iz tega Obvestila je moč sklepati, da sta obe četi opravljali svoje vojaške naloge na enem izmed amerišk h letališč. (Detachment 2615.th Technical Supervision Regiment. APO 486, U. S. Army. Spccial orders: n. 15, 17. 10. 1944, M ONPPS-PAK. 4) ''etachment 2615.th Technical Supervision Regiment (OVHD). Special orders. n. 1, 22. 9. 1944. M ONPPS PAK. ** Skupini «A» sta poveljevala podpolkovnik Walter O. Peale in kape. tan Ernest H. »Vh taker, skupini «B» major Arthur R. Klein in poročnik 2. reda Stephen S. Wemer, skupini »C* kapetan Patrick L. McClemon in poročnik 2. reda Raymand F. Nelson, skupini «D» so poveljeval’ major John H. Dawson. poročnik L reda George M. Rossetter In poročnik 1. reda Robert Pfaff, skupini »E* pa je poveljeval po-očnik 1. reda Allan B. Surpless. V čete je bilo tedaj vključenih še 21 ameriških vojaških specialistov, večinoma podoficirjev. (Det. 2615.th Tecnical Supervision Regiment. Spec. ord., 1, n. 9. 1944. M-ONPPS PAK. *** Podpolkovnik Paul L! Carter je vodil »slovanske čete*, ki so bile razmeščene na zahodni obali otoka, podpolkovnik Russell L. Kiker pa čete na vzhodni obali. (Det. 2615.th Technical Supervision Regiment. Special orders. n. 4 , 26. 9. 1944, M-ONPPS PAK. • 5) NORBS. 2698.th Technical Supervision Regiment. Secret. Station list, 1. 2. 1945. M-ONPPS PAK. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, > TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magg.o 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob d** lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 Ur za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaje pri oglasnem oddelku el' upravi Iz vseh drug'" pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italija Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 1. marca 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vasal Izdaja in tiska I a J i založnikov FIEG KPŠ ZAHTEVALA DOVOLJENJE ZA ORGANIZACIJO 1 na zatožni klopi Mima. stefas pod obtožbo nenamerne povzročitve smrti V MADRIDU PRIPRAVE NA SREČANJE Od danes v Atenah proces CARRILLO - BERLINGUER - MARCHAIS Pravni zastopniki španske partije zbirajo dokumentacijo, ki jo kodo poslali vrhovnemu sodišču za uradno priznanje KP Španije MADRID, 28. — Španska komunistična partija je vložila na civilnega guvernerja Madrida prošnjo za dovoljenje, da lahko organizira 2. rrarca »informativno zasedanje*, ki sr ga bodo udeležili tajnik KP Italije Krnico Berlinguer. tajnik KP Francije Georges Marchais in tajnik KP Španije Santiago Carrillo. Francoski in italijanski tajnik naj bi prispela v Madrid v sredo zjutraj z letalom, opoldne bi imeli skupno kosilo, v popoldanskih urah pa je predviden delovni sestanek in morda tudi javna manifestacija, ki naj bi se je udeležili vsi trije tajniki. Pravni zastopniki španske partije zbirajo medtem potrebno dokumentacijo. ki jo bodo predložili vrhovnemu sodišču še pred četrtkom tega tedna. da bi dosegli uradno priznanje Komunistične partije Španije ter njeno legalizacijo. Zadevo glede pravne uzakonitve španske partije je Sua-lczova vlada izročila vrhovnemu sodišču. ki bo v teku enega meseca moralo odločiti ali ima Carrillova stranka značaj totalitarne stranke in če ni podvržena mednarodni disciplini, kar bi ji po španskem zakonu preprečilo uzakonitev. Politično vzdušje v Španiji je te dni dokaj razburkano. Če pustimo polemike glede priznanja komunistične partije, moramo pa omeniti vrsto neredov in atentatov v raznih španskih mestih. V baskovskem mestecu Lecjueitio je skupina kakih 200 ljudi v okviru demonstracij za proglasitev splošne amnestije zasedla cerkev, iz katere pa so jih pripadniki »guardie civil* izgnali. Policija je nastopila zelo grobo in več ljudi pretepla, pri čemer je 21-letni fant bil hudo ranjen. Sedaj je v bolnišnici s prebito lobanjo. V soboto in nedeljo je več tisoč ljudi v raznih španskih krajih zasedlo cerkve, da bi dosegli izpustitev še preostalih političnih jetnikov, ki so povečini baskovskega rodu. V noči med soboto in nedeljo je v Valencii več peklenskih strojev poškodovalo sedeže raznih bank. šlo je v glavnem za preproste naprave, ki so Iicvzročile manjšo škodo in požare, niso pa terjale človeških žrtev. Policijska preiskava ni doslej obrodila nobenih sadov, atentatov pa si ni prilastila nobena politična skupina. nje bili povabljeni tudi portugalski komunisti je Denis dejal, da bi tu bilo treba vprašati špansko partijo. Madridsko srečanje pa ni bilo zamišljeno kot konferenca na visoki mednarodni ravni, (if) V pogovoru s tujimi časnikarji je zastopnik francoske partije Jac-ques Denis omenil tudi srečanje treh komunističnih tajnikov, ki bo 2. marca v Madridu. Cilj tega srečanja, je dejal, je izraziti so-1'damost drugih evropskih partij KP Španije, ki je žrtev politične diskriminacije. Berlinguer, Marchais in Carrillo ne bodo obravnavali vprašanj, ki zadevajo evroko munizem, je rekel Denis, kot bi Abate zaključil obisk v SFRJ BEOGRAD, 28. — Podpredsednik začasnega vojaškega upravnega sveta Etiopije podpolkovnik Atna-fu Abate je danes končal obisk v Jugoslaviji, kjer je bil štiri dni kot gost podpredsednika predsedstva SF RJ Vidoja Žarkoviča. Abateja je včeraj v Hercegnovem sprejel predsednik Tito. Kot so sporočili, sta državnika ob tej priložnosti razpravljala o dvostranskih odnosih, nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih in posebej o razvoju po ložaja v Etiopiji in na območju, kjer ta dežela leži. O Abatejevem obisku so objavili tudi skupno sporočilo. Husein o delovanju CIA v Jordaniji NEW YORK, 28. - Jordanski kralj Husein trdi v intervjuju a-meriški reviji «Newsweek», da rti nikoli osebno prejel denarja od a-meriške vohunske agencije CIA Slednja je sicer razdelila nekaj denarja v Jordaniji, ta pa jg bil namenjen jordanski obveščevalni službi, trdi kralj Husein. Finančna sredstva so prispevala k vzpostavitvi stabilnosti na območju Bližnjega vzhoda. CIA je končno a-meriška ustanova, kot vse druge, pravi Husein, in povsem normalno je, da nam pomaga. IIIIIIIHIIIHUrllllllllllllllllMIIIIIIItItlllllllllllllllllltllllllUIHIIllllllllIHMIIIIIIIIIItIMIIIIIIIIIIIIIItlllllMIIIIIIIII Adm. Turner pri Leone j u Dosedanji poveljnik južnoevropskih vojaških sil Atlantske zveze (NATO) adm. Stansfield Turner se poslavlja od Italije, ker je bil Imenovan za novega šcla ameriške vohunske službe CIA. Poleg obrambnega ministra Laltanzia, predsednika vlade Andreottija in drugih vodilnih osebnosti Je admirala sprejel tudi predsednik republike Leone (na sliki J. (Telefoto ANSA) zaradi Panagulisove smrti Preiskovalci podpirajo tezo o prometni nesreči, pokojnikovi svojci in demokratični krogi pa so uverjeni, da je šlo za politični zločin • Hude vrzeli v obtoženčevi verziji ATENE, 28. — Jutri se začne proces proti 30-letnemu Mihaelu Stefasu, ki je obtožen nenamernega umora grškega heroja iz ča. sov odporniškega gibanja Aleksandra Panagulisa. Le-ta je bil ubit 30. aprila lani ori domnevni avtomobilski nesreči, ki naj bi jo povzročil obtoženi, skoraj gotovo pa je, da so Panagulisa usmrtili iz poVtičnih razlogov; to je izrecno poudarjal sam grški tisk vse dni neposredno po tragičnem dogodku. Panagulisova smrt je nastopila v trenutku, ki je bil za grško demokracijo nadvse pomemben. Pokojni je nekaj dni poprej izstopil iz Mavrosove sredinske stranke, na katere listi je bil izvoljen v volilnem okrožju Glifada ter se pridružil neodvisni levici v parlamentu. Obenem je časnik «Ta Nea* v nadaljevanjih objavljal dokumente iz tajnega arhiva vojaške policije, ki jih je uredništvu posredoval Panagulis sam. Sodstvo je nadaljnje priobčevanje Istin naenkrat prepovedalo, toda Panagulis je razkril, da razpolaga tudi še z drugimi, mnogo zanimivejšimi dokumenti, katerih objava hi' končno razkrinkala sodelavce fašističnega diktatorja Papadopu-losa, ki še vedno sedijo v viadni palači, oziroma sodijo še danes med vodilno osebje državne uprave. Panagulis je v posebni interpelaciji zahteval od predsednika vla de pojasnilo, zakaj je sodna o-blast prepovedala nadaljnje objavljanje tajnih listin ter hkrati najavil ,da bo z njihovo vsebino neposredno seznanil parlament na bližnjem zasedanju zbornic. Dva dni pred sklicanjem parlamentarcev je Panagulisa doletela smrt v dokaj čudnih okoliščinah. Zgodilo se je okoli 2. ure 30. aprila, ko se je žrtev s fiatom 131 vračala s prijateljske večerje. Pred Panagulisom je vozil Stefas (sedaj na začasni svobodi), ki trdi, da je v višini poslopja, kjer stanuje (v atenskem predmestju), pritisnil na zavore, da bi s peugeo-jem 124 'zavil na levo; manever naj bi presenetil Panagulisa. ki je vozil nekaj metrov za njim — pokojnikov avto naj bi zaradi premočenega cestišča zaneslo, ga vrglo v Stefasovo vozilo, r-ato pa proti obcestnemu zidu. Panagulis je nekaj minut po nesreči izdihnil zaradi hudih poškodb na glavi, zlasti pa na jetrih. Stefas naj bi v resnici ne imel namena zavoziti na levoi kolikor bi se s tem pregrešil zoper pro- metne predpise, razen tega je nje- ni* (pajek), ki naj bi Panagulisa umorila tako. da je skozi odprto okno spustila v njegov avtomobil gov dom oddaljen nekaj sto metrov od kraja »nesreče* in lam blizu je tudi semafor — čemu naj bi torej Stefas ravnal tako nerazsodno? Pač zato, da bi namenoma zakrivil nesrečo. No samo, nekateri očividci pravijo, da je za Panagulisovim avtom voztl neki drugi avtomobil, ki naj bi nesrečnika pripravil do tega. da je izgubil oblast nad vozilom. In še: izginila sta Panagulisova beležnica in listnica — nimata ju niti Panagulisova družina niti ne policija, tako je razvidno vsaj iz uradnih aktov; na pokojnikovem truplu niso opravili kemijskega pregleda, s katerim bi lahko odkrili sledove strupa ali kake druge snovi, ki naj bi jo uporabili morilci1 (med preiskavo je priča N. Leonardos iz Soluna odkrila obstoj skraj-nodesničarske organizacije »Arak- smrtonosen plin); sodna oblast se ni pobrigala niti za to. da bi preverila Stefasovo politično prepričanje oziroma njegove morebitne stike s političnimi strankami in gibanji; sodniki prav tako niso upoštevali sodnomedicinskega poročila o Panagulisovi smrti, ki jim ga je posredovala skupina italijanskih izvedencev po naročilu pokojnikovih svojcev; nazadnje je sodstvo tudi zavrnilo zahtevo, naj se omenjeni italijanski strokovnjaki vključijo med priče na procesu. Omeniti velja še, da govori obtožnica proti Stefasu o hudih prometnih prekrških, kakor o prenagli vožnji ,o vožnji brez vozniške, ga dovoljenja, o pobegu po nesreči, ker obtoženi ni nudil pomoči žrtvi, pa tudi še o nezakoniti registraciji avtomobila — peugeot 124 je namreč imel tuji ponarejeni evidenčni tablici, (dg) HIUIIIIIIflllMIIIIIIIIIMIinmilllltmiMIMIIIIIIlilHIIIIIIIIIlllMIIIMIMtllllllllllllMIIIIIIIIIIIIItltMimitnillllllllll PROTI DOMNEVNI ODKUPNINI V VIŠINI MILIJARDE LIR Ugrabitelji končno izpustili priletnega notarja Garrasija Karabinjerji aretirali šest oseb in istovetili nadaljnje tri dozdevne člane tolpe • Kmalu prost tudi Botticelli? lahko sklepali iz nekaterih vesti. Na vprašanje, zakaj niso na sreča- ...........................................I....H.1.1111111111........H ...H....... HMMMMimMMII................... MM............ IIHIMIU. ...............I.M..I..II.M..................................»"•............""""" Njegovi svojci niso nikoli verje li tezi o prometni nesreči, ampak so od vsega začetka trdili, da gre za premišljen uboj iz političnih razlogov. Branilski kolegij pokojnikovih svojcev je istega mnenja in obtožuje pristojne dejavnike »površnosti in načrtnih pomanjkljivosti* med preiskavo. NEAPELJ, 28. — Sinoči so ugrabitelji izpustil 64-letnega notarja Giovanbattista Garrasija, ki je bil v njihovih rokah 51 dni. Le nekaj ur zatem so karabinjerji aretirali šest domnevnih članov tolpe, med temi dve ženski, razen tega so prišli na sled še najmanj drugim trem lopovom, ki naj bi 7. januarja zvečer odvedli s seboj priletnega notarja.'širi se glas, da je Garrasijeva družina plačala za njegovo Izpustitev približno milijardo lir odkupnine. Garrasija je skupina zakrinkanih in temeljito oboroženih mož napadla, kakor rečeno, 7. januarja, in to na parkirišču restavracije v okolici Vit-torie (pokrajina Ragusa). Komaj je ustavil vozilo, so mu veleli, naj jim sledi in od tedaj ni notarja nihče več videl. Pozno zvečer je družina zaskrbljeno telefonirala karabinjerjem in jih seznanila z možakarjevim izginotjem, kar pa ni mnogo pomagalo, saj so banditi Garrasija obdržali kot talca kar sedem tednov. Državno pravdništvo v Ragusi je med pogajanji notarjeve družine s tolpo ugrabiteljev odredilo začasno ZARADI NEPAZLJIVOSTI ENEGA OD VLAKOVODIJ Najmanj 22 oseb ubitih pri trčenju potniških vlakov blizu Barcelone Lokomotivi sta sc zarili druga v drugo - Mnogo ranjenih PREDSEDNIK AMIN JIH JE POVABIL NA RAZGOVOR BARCELONA, 28. — Najmanj 22|pru. Odlok štev. 293 o ustanovitvi mrtvih in nedoločeno število ra- šole je izdalo Poverjeništvo pokra-njenih: to je tragični obračun jinskega narodnoosvobodilnega od- strašne železniške nesreče, ki se je pripetila danes popoldne v mestecu San Andres de la Barca nedaleč od Barcelone, Kakor je pojasnil predstavnik katalonskega železniškega podjetja »Ferrocarriles catalanes*. ki u-pravlja promet na progi, kjer je prišlo do trčenja med potniškima vlakoma, je nesreči botrovala nepazljivost enega od vlakovodij. Leta naj bi prezrl rdečo signalno luč, ki je kazala, da se na isti progi bliža druga kompozicija. Zaradi tega sta vlaka z vso silo čelno trčila, tako da sta se lokomotivi dejansko zagozdili druga v drugo. V obeh kompozicijah je bilo, kot kaže, izredno veliko potnikov, od tod tudi visoko število žrtev, ki je sicer žal še začasno. Reševale so namreč še vedno na delu, da bi iz skrotovičenih razbitin potegnili vsa trupla in ranjence, (dg) 30. obletnica prve slovenske pomorske šole leti, 1. na prvi KOPER, 28. — Pred 30 marca se je začel pouk slovenski pomorski šoli. Šola, ka tere naslednica je sedanja srednja pomorska šola v Piranu, se je tedaj imenovala Slovenska pomorsko-trgovska akademija in je imela svoj« prostore v Žušterni pri Ko- bora že 25. septembra 1945 v Aj dovščini. Čeprav se je pouk začel šele dve leti pozneje in sicer v Žušterni pri Kopru, je vendar bil že tedaj namen, da bi se šola kasneje preselila v Trst: do tega kasneje n,i prišlo in to zaradi spremenjene politične situacije. Ustanovitelj in prvi ravnatelj šole je bil dr. Franc Škerlj. S postojnske gimnazije pa so prišli skoroj vsi prvi dijaki. Zastopniki slovensko - hrvaške zveze v Trstu so zaupali težko nalogo dr. Škerlju, ker si je bil nabral dragocenih izkušenj na pomorski aka demiji v Bakru, kjer je poučeval skoraj dve leti pomorsko pravo in italijanski jezik. Zato smo se obrnili na dr. Škerlja, da bi nam kaj povedal iz tistih težkih časov. Sprejel je naše va bilo in na kratko omenil, da ni rad sprejel naloge, saj je bilo treba pripraviti v nekaj več kot mesecu dni učne načrte, poiskati dijake ter predavatelje in prostore; dodal pa je, da so bile vse težave odpravljene, ko je z veseljem lahko ugotovil, da se je pouk začel 1. marca kot je bilo določene. Američani v Ugandi so zaskrbljeni Kampala obtožuje ZDA, da pripravljajo vdor na njeno ozemlje KAMPALA, 28. — Ugandski pred-1 note še preden bodo dosegle ugand-sednik Idi Amin je sporočil, da sko ozemlje. Kako to misli naredi-je srečanje z ameriško skupnost- j ti ni popolnoma jasno, saj leži Naslednica tedanje šole je današnja Pomorska šola v Piranu; ki ima za seboj bogate izkušnje in je ponos slovenskemu človeku, saj je temeljito pripravila že Veliko število kapitanov in strojnih častnikdv, ki plujejo po širnih morjih ali pa vodijo razne panoge slovenskega gospodarstva. jo, ki živi v Ugandi, odloženo jsa dva dni, medtem pa je posvaril Ugandčane, da obstaja možnost a-meriškega vdora v Ugando in to že v prihodnjih 24 urah. Da ne bi bilo prvič, da ZDA skušajo uveljaviti svojo vojaško moč na račun majhnih držav, je gotovo, vendar prevladuje mnenje, da se je Amin tokrat le prenaglil. U-gandska vlada je medtem povabila na srečanje med predsednikom in ameriško skupnostjo tudi predstavnika državnega tajništva ZDA. da bi tako dokazala svojo naklonjenost. Povabilo predsedtVka Amina 175 Američanom, ki živijo v Ugandi, je med slednjimi povzročilo pravi preplah, tudi zato, ker je povabilo sprva izzvenelo bolj kot grožnja in ukaz. Komaj kasneje so sporočili, da se Amin v bistvu hoče zahvaliti ameriškim državljanom, povečini misijonarjem, ki živijo v Ugandi. za njihovo sodelovanje. Srečanje bo na letališču Entebbe. na sporedu pa bodo tudi afriški plemenski plesi, seveda v čast ameriških misijonarjev. Opazovalci u-gotavljajo. da so zadnjič organizirali tako slavje nekaj dni pred smrtjo anglikanskega škofa Luwu-ma in dveh njegovih duhovnikov, kr jih je Amin takrat obtožil, da so rovarili proti njegovi oblasti. Nekaj dni kasneje so vsi trije u-mrli v dokaj skrivnostni prometni nesreči. Lahko torej razumemo, da 175 ameriških misijonarjev ni povsem potolažilo sporočilo, da bo šlo za sprejem s pesmijo in plesom Še toliko bolj, ker je predsednik Amin po radiu sporočil, da ob a-friških obalah plovejo ameriške pomorske enote in da je 5 tisoč ma rincev pripravljenih, da napade U-gantio. To sicer Amina ne zaskrb-Ija, saj bodo njegove oborožene sile, je dejal, uničile ameriške e- Uganda v notranjosti Afrike in nima izhoda na morje, tako da ta njegova izjava zveni morda malce pretirano. Čedalje bolj zaskrbljujoče vesti pa prihajajo o usodi dveh ugandskih plemen Acholi e Langi, katerih pripadniki so se skušali postaviti po robu Aminu in njegovim četam .Kot kaže je to stalo glavo vsaj 2000 pripadnikom obeh ple men. (if) ADIS ABEBA, 28. - Etiopski radio je sporočil, da so eritrejski uporniki ubili visokega vladnega funkcionarja pred njegovim uradom v Asm ari. Gre za loktorja Hagosa. šefa vladne komisije, ki se ukvarja z vprašanjem Eritreje. V Adis Abebi pa so danes pokopali šefa novoustanovljene sindikalne organizacije Bekeieja, ki so ga v petek umorili pripadniki nekaterih »protirevolucionarnih sku pin*. Vse kaže torej, da etiopske vojaške oblasti nimajo lahkega življenja. Z5-LETNICA EDIT Bogat obračun (Nadaljevanje s L strani) Krona uveljavljanja in odpiranja narodnosti v naš samoupravni sistem pa so brez dvoma SIS za prosveto in kulturo, ki predstavljajo enotnost družbenega in narodnostnega interesa in izražajo polno narodnostno emancipacijo in tvorno družbeno angažiranost. S tem pa se tudi v praksi ustvarjajo pogoji za najbolj dosledno narodnostno zaščito in ohranitev pred asimilacijo in dena cionalizacijo. V tem se jugoslovanska nacionalna politika razlikuje od tistih politik, ki »rešujejo* manjšinsko vprašanje samo s priznavanjem enakih demokratičnih pravic vseh državljanov neglede na narodnost, kar pa v bistvu pomeni postopno u-miranje manjšine in tudi njen konec.» Dušan Fottič je nato dejal, da obstajajo še pomanjkljivosti in slabosti, da pa »moramo bolj kot v o-stankih nacionalizma in v političnih odporih doslednemu uresničevanju ustavnih določil, iskati vzroke za take pojave v prešibki politični angažiranosti, vzgoji in zavesti, pomanjkanju odgovornosti in doslednosti. Prav to pa nas še posebej zavezuje, da nadaljujemo z razpravo in akcijo v vseh sredinah, ki naj narodnostno vprašanje obravnavajo in rešujejo kot stalen proces in sestavni del boja za nove družbene odnose, bodisi da gre za vprašanja dvojezičnosti, šolstva, statutarne obveznosti v TOZD, krajevnih skupnostih in občinah ali pa za širše informiranje o življenju in problemih narodnosti*. «Zavestno lahko trdimo, da so za ta razvoj ustvarjeni vsi notranji pogoji, z osimskimi sporazumi v pogojih odprte meje pa tudi zunanji, meddržavni. Upamo in pričakujemo, da prinaša Osimo nove pogoje tudi za Slovenc j v 1 “atiji in da bosta obe narodnosti s svojo ehakoprav-no vlogo in pravicami trajen most prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo v Evropi helsinških razsežnosti.» Svečano akademijo je izpopolnil kulturni program, ki so ga izvajali gojenci koprske glasbene šole, mladinski ženski zbor itaJiianske narodnostne skupnosti iz Kopra, mešani zbor it. skupnosti iz Izole in na koncu združeni zbori it. skupnosti iz Kopra, Izole in Pirana ter recitatorja Lucia Scherl in Giorgio Visentin, ki st brala pesmi in prozne odlomke avtorjev iz vrst italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. (jk) zaplembo vseh Garrasijevih bančnih računov in nepremičninske lastnine, toda, kot kaže, so lopovi vseeno prišli na svoj račun z domnevno milijardno odkuprino. Ugrabljenca so izpustili sinoči o-koli 23. ure zvezanega in z obližem na ustih v Senerchielli, ki leži blizu kraja Contursi Terme (Salerno). Možakar se je kaj kmalu rešil in iz bližnje gostilne telefonsko poklical orožnike. Danes dopoldne ga je zaslišal namestnik državnega pravd-nika v Salernu dr. Marchesiello. Garrasijevo zdravstveno stanje je dobro. Kot že omenjeno, so karabinjerji aretirali šest oseb, sumijo oa nadaljnje tri: brata Salvatora in Giusep-pa Sansoneja, ki naj bi bila organi* zatorja ugrabitve in tretjega brata Giovannija, ki naj bi z njima sodeloval. Salvatore in Giuseppe sta v začetku januarja prejela nekajdnevno dovoljenje, da zapustita kaznilnico v Favign»ni, a se nato vanjo nista vrnila. Giovanni pa je pred nekaj dnevi izginil neznano kam. Vsi trije imajo stalno bivališče v Vjttorii. Preiskovalci so tudi ugotovili, da je nekdo pred dnevi položil v neko banko Caltagironeja kakih 250 milijonov lir. sicer v dveh obrokih (po 50 in 200); šlo naj bi za del odkupnine za Garrasijevo izpustitev. Iz Ancone pa medtem poročajo, da se morda bliža k-nfu tudi «jet ništvo* industrijca Maria Botticel lija, ki so ga ugrabili neznanci pred nekaj več kot mesecem dni v kraju Marina Palmense. Kaže namreč, da se je njegova družina pogodila z banditi glede odkupnine; ta naj bi znašala 700'milijonov do milijarde lir. Po nekaterih vesteh naj bi u grabljenčev nečak Elvio danes predpoldne celo že dvignil ustrezni znesek v agenciji zavoda Cassa di Ri sparmio, kamor naj bi ga pospremil družinski odvetnik. (dg) Nadaljevanje procesa proti Fredi in Venturi CATANZARO, 28. — četrti teden procesa zaradi pokola na Trgu Fontana v Milanu. Sodišče je zaslišalo Franca Comacchia. tehničnega izvedenca, ki je v preteklosti bi) prijatelj Giovanttja Veni ure in njegovega brata Angela. Njega je Ventura prosil naj skrije dokajšnjo količino orožja in streliva, ki so ga preiskovalci dobili v hiši Gian franca Marchesina. Marchesin in Comacchlo sta bila člana PSI. kar je svoj čas povzročilo dokajšnjo zmešnjavo. Comacchio je povedal, da mu je Ventura večkrat predlagal, da bi se udeležil atentatov na vlake, na kar ni nikoli pri stal, čeprav ni o Venturovih načrtih obvestil policije. Njegovo pričevanje je precejšen udarec za trditve Giovannija Venturo, ki je po aretacji vedno trdil, da je le vičar in da se je • v desničarske vrste vrinil, da bi zvedel za njihove načrte. JUJUV, 28. — šestnajst mrtvih trije pogrešani in mnogo ranjenih je začasni obročun plaza, ki je včeraj ob zorj pokopal dve vasici kakih 1.700 kilometrov severovzhodno od argentinskega glavnega mesta Buenos Airesa. Kot kaže. gre iskati vzroke za nesrečo v o-bilnem deževju, ki že več tednov pada na tem področju in ki je močno razmočilo zemljo. awjzm TOREK, 1. MARCA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Argumenti: KAKO NASTANE SKLEP 13.00 Tedenska oddaja za potrošnike ./ 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 PROGRAM ZA NAJMLAJŠE. 17.15 Esopove pravljice 17.25 Prigoda: PETJE GUIA 18.00 Argumenti: KAKO NASTANE SKLEP 18.30 Prvi obračun programov pristopanja k TV 18.45 Program pristopanja k TV 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Furia: ŽIVAHNO DEKLE, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 SCIMMIOTTO ' Nocojšnjo televizijsko igro sta po istoimenski drami FrancoiS* Mauriaca priredila Franooise Verny in Serge Moati. V bistvu gre za delno avtobiografijo samega Mauriaca, ki prikazuje P°' litični okvir prvega povojnega desetletja, zlasti pa otroške du-godivščine in izkušnje. Do izraza prihaja predvsem težko življenje otroka, nad katerega znaša mati svojo grenkobo in je*0 zaradi neuspele poroke 21.55 NEL BUIO DEGLI ANNI LUČE V tretjem nadaljevanju zanimive oddaje, posvečene vprašanju preusmeritve italijanske industrije, nam bo Piero Angela P1'1' kazal silne izgube našega sedanjega proizvodno - storitvenega sistema. Primer; italijanskim družinam je na voljo samo 25-3** od sto energetske vrednosti, ki se steka v električne central® v obliki tekočega goriva; nadaljnjih kar 70-75 od sto energij® pa se porazgubi z dimom in drugače 22.20 CIVILIZACIJA, tretje nadaljevanje Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska sli«4* Drugi kanal 12.30 13.00 13.30 17.00 18.00 18.25 18.45 19.10 19.45 20.40 Vidim, slišim, govorim DNEVNIK 2 — Ob 13. uri . Vzgoja in dežele PETA STENA — Življenje doma in izven njega . V okviru te privlačne rubrike bomo v prihodnjih oddajah lal’ ko sledili ženskim problemom, športnim, pustovanju po svetU' značilnostim raznih ljudskih običajev itd. Politehnika Iz parlamenta if) Šport »j L ESTATE PASSA IN FRETTA CHARLIE BROIVN! - risa® film L'altra cucma DNEVNIK 2 - Odprti studio ZLATI TRIKOTNIK, anketni film J Oddaja je posvečena izredno kočljivemu vprašanju man11; Slednja dotekajo na Zahod iz tako imenovanega »zlatega se- kata*, se pravi območja v jugovzhodni Aziji, ki leži na čišču laoške, burmske in tajske meje. Svetovni pridelek opOTj to je surovine, iz katere pridobivajo heroin, znaša priblžno # milijone ton letno; toda le nekaj manj kot polovico pride*1? prodajajo po zakoniti poti. Okoli 70 od sto mamila pride iz — Burme in Tajske. 7 od sto pa iz Turčije 21.45 AVTOMOBILI, glasbena oddaja 22.35 Vidim, slišim, govorim Ob zaključku DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 17.05 17.25 17.55 13.10 18.45 Zajčkova zadnja želja Pika Nogavička M Obzornik. Madžarski ljudski plesi PO SLEDEH NAPREDKA . V tretjo redno oddajo smo uvrstili že četrti prispevek o grafskih raz'skavah Jadranskega morja Film so posnel* • raziskovalni ladji Hidrografskega inštituta vojne mornarice* PJj kazali pa vam bodo raziskovanje morskih tokov. Smer in hH' I morskih tokov sta glavna parametra vsakega morskega ki ju zasledujejo naš1 oceanografi z ustreznimi merilnimi pravami. Spoznali boste mehanične in elektronske toko**1®, njihovo delovanje in seveda delo z njimi. Pri pripravi^jj kovnega besedila sta sodelovala kapitan fregate Zoran 19.30 20.00 20.35 21.25 22.25 in Ivo Nožina, strokovnjak Hidrografskega inštituta vojn® narice i/. Splita DNEVNIK Diagonale A. J. Cronin: ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA Iz koncertnih dvoran: Ludvig van Beethoven: Egmont, trojni koncert v C-durU DNEVNIK Koper — barvna Odprta meja Otroški kotiček DNEVNIK 20.35' DEVIŠKI VRELEC ' Celovečerni film, katerega je režiral Ingmar Bergman " 19.30 . 20.00 20.15 21.55 nih vlogah igrajo Max von Sidovv, Brigita Vaiberg in ^ll Lindblom AKTUALNA TEMA. dokumentarna oddaja Nocojšnja oddaja bo govorila o nacističnem zločincu Clrijtaf1 Druschkeju, ki je bil v času vojne na Jesenicah in je G* s svojimi gestapovci in esesovci pobil veliko gorenjskih ^i0, 22.25 fašistov Narodni plesi: Bela krajina 17.45 19.30 20.00 20.50 21.35 23.05 Zagreb Narava Japonske DNEVNIK V središču AKCIJE- Zvišan krvni pritisk KJE STE GOSTA DERY, film DNEVNIK TRST A 7.00 8.00. 12.45. 14 00. 15.30, 17.00, 19 00 Poročila; 7.20-12.15 Dom in izročilo: Dobro jutro; Glasba in kramljanje: Radio za šole; Koncert; Jazz; Kulturni spored; Prosta pot med notami Glasba po željah; 13.00 mlade; Sestanek; Z glasbo po svetu; Mladina v zrcalu časa: Glasba na našem valu; 15.45 19 00 Kultura in delo- Ktas čni album; Za na.imla'še; Opera; Orkestri in zbori: Pravorečje; Slovenski zbor; Lahka glasba. RADiO 1 8.00 10.00. 12 00. 7.00 8.00, 10.00. 12 0°', ,«11*0 14 00, 15.00 17 00, 19.00 2l ročila; 6.00. 7.30 Jutranja * 9.00, 10.35 Vi in jaz; ll^V -skozi čas; 1130 Poje Lan®"nit D ‘ rini: 12.30 Lombardija; Tl|* s ta 15.30 Za heno * 14.20 Drobec satir®'J Jazz; 15.45, 17.30 Prim« $*;j| 19 35 Radijska igra; 20'V Fausta Papettija: 21 05 *\ 23.15 Glasba za 'ahko a0®' SLOVENIJA .J KOPER llOll. 12 00. 14.00 18 OU '' so v '»ij. " ročila 6.20 Rekreacija' ’ jjri. ta ,v bro jutro, otroci!' 7 20 N* Aj' , n j; dan: 7.:«) Iz naših *?,- 9 * 8.08 Glasbena matineja' ročila; 6 15, 7.00, 7 40 Glasba za dijska Soft: 9.30 Iz glasbf»jK dobro jutro; 8.35 Zbori in baleti: 10 45 Turistični napotki: p/ 6.30, 7.30, 8.30 12 30, 13.30, 13.30. 14 30, 16.30, 18.30, 20 30 Prv 9.30 Plošče; 10.45 Glasba in nasveti- 11.15 Saksofonist Lou Do naldson; 12.05 Glasba po željah. 14.00 Mladi pred mikrofonom; ILtSSi SSrn i- 12 40 Pr, domače; V,,*1 menadni smo sveti; 12.40 Po domače; poročajo vam..; 14 05 » S8sč 14.10 Plošče; 14.35 Valčki, polke mladimi 15.00 Dogodki "tagf-j Jtljf, C| in mazurke; 15.00 Današnja kine- vi; 15.30 Glasbeni matografija; 15.10 Slov. pevci: 15.45 Družba in čas: 1® Jta. 16.45 Nekaj poskočnih: 17.(Xi Mia- ljak»; 18.05 Obiski naših,, IL X jh 19.35 Lahko noč. otrori",^ 1 rim poslušalcem: 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz našega studia: Ansambel Atija Sossa; 18.35 Pevci zabavne glasbe 19 30 venska zemlja; 20 30 " Ht, J ki'1 Pop glasba: 20.00 Operne sklad igra; 21.30 Zvočne kask® puri > bc; 21 15 Poje Fred Bongusto; 21.35 Komorna glasba; 22.00 Diskoteka sound. igra ; 2130 Zvočne Ka - n Literarni nokturno: kp up vrutii/v 0 05 ‘ , j™ W J ke se vrstijo- 0.05 0.30 Popevke za vse &l 385