POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov značaji, vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Stev. 8 • Maribor, sobota, dne 20. januarja 1940 » Lato XV IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH NaSe socialistično gibanje bo motno ... če ostanemo načelni glede svojega programa in taktični v političnih akcijah v boju za socializem, če pridno širimo poznanje socializma med delavstvom in nameščenci in v javnosti če vneto gradimo svoje socialistično gibanje z zavednimi sodru^i in sodružicami... če širimo socialistični tisk, »Delavsko Politiko«, ki je duhovna ve£ med nami... če neben socialist ni brez »Delavske Politike«... Če vršimo in izvršimo vse to, bomo ČUDNA VOJNA Pod gornjim naslovom prinaša alzaški ■ • • dnevnik »Republikanec daljši članek, iz katerega posnemamo: Dogajanja v današnji vojni so nenavadna in so čudnega značaja. Pred pričetkom vojne so merodajni angleški krogi pogosto naglašali, da je treba že v prvih dneh vojne računati s silovitimi letalskimi napadi na London. Nasprotna so v Nemčiji pričakovali, da bodo za-padne sile na nemški vpad na Poljske takoj odgovorile z letalskim bombardiranjem nemškega ozemlja. Od teh napovedovanj se ni ničesar zgodilo. Ni čudna samo oblika današnje vojne, Metode se prav nič niso spremenile, ' je samo primerjati ponašanje Amerike in Belgije, stališče Italije in Rusije, po- močno socialistično gibanje, ki bo resno ampak tudi učinki. Sovjetska Rusija na in odločno Zastopalo programatične na-' primer je zemljevid močno spremenila če nekatere velesile formalno napovedujejo vojno, druge ne. Nekoč je pomenila vojna napoved odločen prelom med pravico in silo in še med1 nasiljem je ostal majhen sled pravice, danes so pa vojne napovedi nemoderne. Nekdaj je bila nevtralnost pravno stanje, danes je igra diktatorjev. Na vsem tem nova vojna ni ničesar spremenila, »permanentna vojna« se pravzaprav le nadaljuje in zato je današnja vojna čudna. Današnja vojna je samo del velikih dogajanj, ki so se že prej vršila in bodo še nadalje trajala. Gre več kot za go iz vesti! loge Vse to pa moramo delati in Socialistično marksistično ima svoje korenine v razvoju gospodar skega sistema. Temu razvoju se ne more upirati nobena politična stranka, ki bi mu hotda utrjevati in podaljševati njegovo življenje v krivični obliki. Tu so potrebne reforme, ki jih zahtevajo socialne potrebe in je ni sile, ki bi mogla trajno odklanjati to, kar je pravično, ker se vsa javnost bolj in bolj zaveda, da z nadaljevanjem socialnih krivic vendarle ne pojde večno. Xq je tudi vzrok, da socialistično gi- spodarske rezerve, državne zveze in . „ .. ... , življenjske prostore, gre za gospodoval in se zajedla v ozemlje svojih sosedov, ne sisteme formalno pa pravzaprav ne vodi vojne, j Qba tab;ra y današnji vojni sta ne. Današnja vojna je precej spremenila enotna. Na eni strani se borijo konser- banje neomahljivo vztraja na svojih pro gramatičnih zahtevah, ščiti svojo samostojnost, idej, s katerimi se more in mora socialistično gibanje uveljaviti v vsej javnosti in tudi povsod tam, kjer se odloča o usodi delavstva in o odpravi socialnih in političnih krivic. Socialistično stari pojem nevtralnosti. Biti nevtralen danes ni več tako lahko in ne predstavlja več ugodnega gledanja, ki bi prinašalo koristi. Za močnega nevtralca je pogosto nevtralnost tiho vojno sodelovanje, za slabega pa pomeni stalno ogrožanje. Da na glavni fronti vlada mir in da si med tem »nevtralna« država na vzhodu s posebno pogodbo spravi tri male nevtralne države pod svojo popolno nadzorstvo, četrto pa z orožjem napade, spada med značilnosti današnje vojne. Vse to se zdi čudno in vprašujemo se, da bi našli — razjasnitev. Večkrat se je že povdarjalo, da se bo današnja vojna vsaj v začetku vodila brez večjih stremljenj po uničevanju. Na obeh frontah navdušenje ni preve- 10 kršnih političnih gibanj in sil, ki streme dosledno za istimi cilji, da se bore za »je sporedno, to je, zlasti za in demokracijo, ki je v sedanji dobi ena najvažnejših kulturnih dobrin, ki jih potrebujemo. Socialistično delavsko gibanje je presušeno v dosedanjih bojih. Zato polaga vso svojo moč na načelnost, na logiko javnega mnenja. To javno mnenje mora postati jedro socialističnega gibanja ki ga ,pa mo*amo javnosti pojasniti, da. jo pridobimo za veliko nalogo, ki jo ima socializem v zgodovini razvoja. Pred sestankom vrhovnega fašističnega sveta, ki bo v februarju, so se dne 17, januarja posvetovali tajniki fašistične stranke v Rimu. Na tem sestanku so bili sprejeti sklepi, da se bo fašizem boril proti demo-brez srda. Iz Nemčije pa poročajo kraciji, boljševizmu in buržujstvu. — najprevidnejši opazovalci, da široke j Vsakdo se mora odreči udobnostim in jore zu. | plasti ljudstva ne želijo vojne. Na vsak živeti preprosto življenje. Avtoritarne in svo oao na£jn je tj-gba pribiti, da nikjer za vojno totalitarne osnove fašizma bodo še oja- * 1 ' L — J* J.. X ! 1* * — 1_ ! 1 _ !l 4«. nnlilmm dllh t*1t »1 IT gibanje se ne more prostituirati in leta- U Mage y _n Franciji vojne ti za slučajnimi pai o ami neopre . ieru njs0 j^gle njihova današnja odločnost ljudi. Socialisti pa ne odklanjamo nika- - - - vativne in imperialistične sile v zvezi z demokratičnimi, na drugi strani nacizem, ki ga potihem podpira boljševizem*). In za temi frontami so vse vrste nevtralnosti, rezerve in čakanja. Treba *) ki pri tem zasleduje le svoje lastne inte- ložaj Japonske in Romunije, pa že dobimo vso svetovnopolitično problematiko, ki je značilna v tej vojni. Vprašanja, ki so bila doslej v ospredju, se križajo z onimi, ki so še bila doslej v ozadju. Sile, ki trenutno vodijo vojni potek, zadevajo na one, ki se šele polagoma prikazujejo. Neenotnost obeh front ima za posledico labilnost, V tej vojni gre za stvari, ki še danes niso vidne na površju, v tej vojni tlijo sile, ki jih pa marsikateri izmed vodilnih elementov noče vzbujati. Vse, kar se tu križa, zabrisuje jasnost linije. Na dnu današnje zmede in današnje čudne vojne leži prepričanje, da poče-tek sedanjih sovražnosti predstavlja le uvod v spremembe, ki šele prihajajo. Izurjeno uho sliši v tišini topov resiiost, ki se bliža. Današnji način vojskovanja je samo etapa v velikem zgodovinskem dogajanju in sedanja čudna vojna je samo orodje bodočnosti, ki prihaja s hitrimi koraki in tedaj bo ta čudna vojna vsa drugačna. Ako bi bila Itaiiia primorana izpolniti svole obveznosti Sklepi tajnikov fašistične stranke. ■ ■ ni tistega navdušenja, ki je bilo značil-, čene, ker to zahteva no za leto 1914. Vojno leto 1939 se je avtarkija (stremljenje Kako se bodo odlolite severne drtave 7 Švedski parlament razpravlja. V švedskem parlamentu se vrši debata o švedski zunanji politiki z ozirom na dogodke v sosednji Finski. Bivši zunanji minister Sandler (soc. dem.) se je v Angliji začelo z razpravljanjem o vojnih ciljih, v Nemčiji pa s težnjami za mir. Ali lahko iz tega sklepamo, da je človeštvo po petindvajsetih letih postalo pametnejše in miroljubnejše? — Mtarda, toda tega še ne moremo z vso gotovostjo potrditi. Tu se moramo vprašati, če bo takšno razpoloženje trajalo do konca vojne. Kaj pa, če bo prišlo na zapadu do ogorčenih borb, če bodo bombe rušile velemesta in se bodo žene in otroci v tisočih skrivali v betonska zaklonišča, ali bo zavest človeštva jasna in bodo mase brez srda? Danes se skoro zdi, da strašno bojno orožje, ki sta ga na zapadu nakopičila oba tabora, straši in tako uničuje voljo za vojskovanje. Ali je tehnika postala tako mogočna, da si je človek, ki jo je sam ustvaril, ne zavzemal za sklenitev vojaške zveze se- Upa uporabiti, ker ga je strah, da bi od- vemih držav, katero je propagiral, še kot minister v zvezi z utrditvijo Aland- Švedski zunanji minister Sandler skih otokov. Predsednik Hanson je od-fiovoril Sandlerju, da vprašanje vojaške *veze severnih držav še ni odstavljeno * dnevnega reda. pri peklenska vrata? Kot da bi se smrt ustrašila preobilice merilnega orožja. — Toda vsa ta pojasnila za čuden potek današnje vojne so nezadostna, vendar pa ni treba hoditi predaleč, da bi jih ne mogli orisati. Spomniti se je treba, da prve oblike današnje vojne sličijo zadnjim oblikam takozvanega miru, v katerem je živelo človeštvo pred to vojno. Odkar je Nemčija okupirala Poljsko in sta ji zapadni demokraciji napovedali vojno, se način politike ni preveč spremenil, politična taktika se je samo poostrila, ni se pa izmenjala. Že v mirnem času se je nekaterim državam zgodilo isto, kar pozneje Poljski in Finski. Zato so imeli prav tisti, ki so že pred današnjo vojno trdili, da živimo v »permanentni vojni«. imperija in po gospodarski neodvisnosti Italije). Kot posebno potrebo so naglasili, spričo vladajočih razmer v Italiji, razvoj socialnega zavarovanja, kontrolo cen, ki še vedno skačejo posebno v trgovini na drobno, nadzorstvo nad živilskimi nakaznicami, da se ne zlorabljajo, skrb za zaposlitev sezonskih delavcev. Ker so se pokazale težnje v smeri poslabšanja socialne zakonodaje, so tajniki sklenili, da mora stranka ostati nepopustljiva v socialnih vprašanjih. Največjo pozornost je vzbudila izjava, da sedanje stališče Italije glede na vojno ni neizpremenljivo in bi bila fašistična Italija lahko vsak čas prisiljena, radi svojih obveznosti zgrabiti za orožje. — Zato je treba opustiti vsako manifestacijo simpatij za katerokoli drugo državo, ker narod še ni pozabil zgodovine, ki jo je zadnje čase sam doživljal. V mednarodnih političnih krogih menijo, da je zadnjič Ciano dovolj jasno povedal, da Italija ni mogla na strani Nemčije v vojno, ker sama še tri leta ni v stanju voditi vojne, Nemčija pa da jo je začela pet let prezgodaj. Ako se torej v fašistični stranki misli na izpolnitve obveznosti, ki jih je prevzela Italija napram drugim državam, potem gre očitno za izpolnitev najnovejših obveznosti do Madžarkse. Boli na Finskem kllub strašnemu mrazu Pri Salli in severno od Ladoškega jezera. Na finskih bojiščih vlada strahovit okraj, ampak da merijo letalci nfc dolo-mraz. V mestu Viborg (Viipuri) so me- čene cilje, rili dne 17. januarja 51 stopinj pod ničlo, j po fin‘skih poročiiih naj bi dosedanje Kljub silnemu mrazu pa na bojiščih ni \ zgube Fincev na mrtvih in ranjenih zna- mimo. Boji se razvijajo predvsem na finski vzhodni fronti. Severno od Ladoškega jezera so se sovjetske čete umaknile proti vzhodu in istotako pri mestu Salti, v Laponiji. Mednarodni opazovalci javljajo, da so Rusi morali izprazniti svoje ostop-njake, ker so bile preveč izpostavljene. Vsled mraza ni bilo mogoče graditi zaklonov in zakopov, razen tega pa je zastajal dovoz živil in streljiva. Živahno je bilo delovanje ruskih letal, ki so bombardirala finska naselja. Dne 17. t. m. je bilo po finskih poročilih sestreljenih 11 sovjetskih letal, 12 pa jih je moralo pristati na finskem ozemlju. Ruska poročila zanikajo, da bi sovjetska letala kar na slepo bombardirala odprta mesta in v Helsinkih delavski šale 20.000 mož, dočim naj bi na ruski strani padlo 59.000 vojakov, okrog 90.000 pa da je bilo ranjenih. Vsekakor so žrtve na Finskem velike, posebno radi mraza in gotovo so žrtve napadalcev v takem primeru večje, kot pa braniteljev. Na zapadni fronti topovsko streljanje. Na zapadni fronti se udejstvujejo samo francoske in angleške izvidnice. — Od časa do časa prihaja do topovskega streljanja. Vzdolž reke Ren pa vlada mir. Tudi letalstvo se zadnje dni ni udejstvovalo. Jublle] 20-letnegn neumornega dela t Viktorja Eržena v socialističnem delavskem pokretu v Mariboru V petek, dne 19. t. m. je poteklo 20 let, odkar je prišel v Maribor s. Eržen Viktor in se pričel udejstvovati v socialističnem delavskem pokretu. Po veliki grafičarski stavki je vstopil v službo v Ljudski tiskarni in se najpoprej pričel udejstvovati na kulturnem polju, pri takratnemu delavskemu odru in socialistični stranki. Čeprav je bil še zelo mlad. se je lotil dela z neverjetno vnemo in žilavostjo, zato so mu zaupniki poverili kmalu zelo važne funkcije, tako v socialistični stranki, kulturni organizaciji in Savezu gratičkih radnika. Kmulu nato je postal drednik takratne »Volksstim- me«, katero je urejeval dokler je izhajala, poleg tega še list »Enakost« in kasneje »Delavsko Politiko«, ko je postala glasilo Socialistične stranke. V najburnejših časih, ko je grozil razkol ugonobiti pokret, ki so ga socialisti gradili deset- in desetletja, je ostal s. Eržen trden v divjem viharju, bodril in vzpodbujal. znova gradil tam, kjer so drugi podirali, trdno uverjen, da bo ideja socializma prodrla in da je pot'f po kateri je hodil z ostalimi so-drugi, pravilna. Čeprav še mlad in neizkušen, je odbijal silovite napade, ki so prihajali z desne in leve in brezkompromisno branil in tudi napadal, če je bilo potrebno v interesu Socialistične stranke. Cesto je dnevno obdržal po tri do štiri sestanke, shode, razgovore, konference itd. Sledile so volitve v občine, parlament, oblastno skupščino itd., kjer je bil vedno med prvimi bojevniki za zmago Socialistične stranke. Leta 1921 je hudo zbolel; zdravniki niso več veliko dali za njegovo življenje. Več mesecev je bil v Topolščici, odkoder se je vrnil izboljšanega zdravja. Toda takoj se je zopet lotil dela v stranki. Leta 1924 je postal predsednik krajevne organizacije, leta 1926 pa predsednik pokrajinskega načelstva. Bil je tudi nad eno leto občinski odbornik do razrešitve. V narodno skupščino pa je kandidiral pri volitvah v dobi diktature. Poleg urejevanja listov in drugih funkcij je opravljal tudi vsa dela v strankinem tajništvu vse do razpusta stranke leta 1929. Kdo bi mogel našteti vse shode in predavanja, kjer je nastopil kot izboren govornik in nenehoma učil ter vzpodbujal delavce za borbo za boljšo bodočnost in novo socialistično družbo. — Velike zaloge knjig bi nastale iz člankov, razprav, prevodov itd., ki jih je spisal kot urednik naših delavskih listov. Njegovo ostro novinarsko pero in pa delavcem nena- klonjena doba, mu je nakopala 35 tiskovnih pravd, v katerih je bil obsojen tudi na več tednov zapora. Vse to pa ga pri njegovem napornem in odgovornem delu ni motilo in je še danes prav tako živahen in čil kakor pred 20. leti. V najtežjih časih je moral zopet prevzeti vodstvo Ljudske tiskarne, ki ga še danes opravlja. Življenje jubilantu dela ni prizanašalo. Že v zgodnji mladosti in pozneje tudi v dijaški dobi je moral prenašati vse grenkobe, ki jih nudi življenje revnemu proletarskemu otroku. Med vojno mu je smrt ugrabila mater, ki jo je nadvse ljubil. Leta 1927 je umrl njegov edini brat Albin. Hrabro je prenašal vse udarce zavedajoč se, da ne sme kloniti, ker je posvetil svoje življenje delavskemu gibanju in borbi za socialno enakopravnost. Zabeležili smo te skromne vrstice ob priliki 20-letnice njegovega udejstvovanja v delavskem gibanju, dasi tvegamo, da se mu bomo hudo zamerili, ker poznamo njegovo skromnost. Tudi niso te vrste namenjene morda osebnemu poveličevanju, temveč jih priobčujemo zato, da to ogromno delo, ki ga je v teku 20. let izvršil, služi v vzpodbudo vsem onim. ki se borijo za iste cilje kot naš Viktor. Kljub vsem oviram in težkočam bo gibanje, ki ima v svojih vrstah take borce prodrlo in tudi zmagalo, delavstvu pa bo takrat zasijala lepša bodočnost. — Družnost! Dtona in si/elu Čim večja draginja, tem več je treba ban- 20.000 konj nameravajo kupiti zastopniki kovcev. Mezde in cene blaga, -če so visoke, tujih držav pri nas. Konje bodo 'porabili za so vzrok inflacije, t. j. .poplave papirnatega' V0>ne 8vr!*c ‘n 80 radi vcl*k% P°YP™ševanja denarja. Toda inflacija ni odhrisna od tega, če ima mezdni delavec vsaj zal silo potrebni zaslužek, ampak od tega, če se cene blagu oderuško dvigajo po nepotrebnem in presegajo svetovno ceno. Odtod nastaja inflacija. Te pogreške opažamo tudi v sedanjem draginjskem cene za konje znatno ,poskočile. Verjetno pa je, da 20.000 konj ne bo mogoče prodati, ker bi vsled tega lahko silno trpelo naše poljedelstvo. | . j Dividende delniških družb in novi davki. Dividende so znašale 1938 pri 124 družbah 137.2 milijona dinarjev. Za te dividende so delničarji plačali 13.7 milijona dinarjev; davkovi Z valu. Podi-ažile so se najnujnejše življenjske novim davčnim zakonom bi se davek za enak potrebščine brez pravega vzroka za večji, oelo z,,ese^ dividend kot je bil izplačan 1. 1938 zvi- mnogo v£čji odstotek. Celo Narodna banka ugotavlja, da so se industrijski proizvodi od šal na 30.8 milijonov dinarjev. Tekstilna šola v Zagrebu. Na zagrebški obrtni šoli imajo poseben tekstilni oddelek. Hrvati septembra podražili (menda na debelo) :a 6 predlagajo, da naj se ta oddelek izloči iz obrt-odstotkov, dočim so se podražile v tem času [»e šole in ustanovi v. Zagrebu samostojna tek Kdaj bomo dobili banovino Slovenilo! Po volitvah? Dr. Maček je o tem vprašanju podal jasno izjavo, ki pravi, da se bo o ostali preureditvi države razpravljalo šele potem, ko bo sklicana narodna skupščina. Kdor tega ne ve, naj prebere sporazum, kjer je jasno rečeno, da odloča narodna skupščina, ki se bo izvolila, o pripravah za preureditev države. Koliko stane mednarodno sodelovanje In koliko uničevanje Pametnim ljudem v trezen premislek. Švicarski dnevnik »Der Aufbau« piše. »Ravnatelj mednarodne delovne organizacije, John Wynaut, je prišel do zanimive ugotovitve. Izračunal je namreč, da stroški za vzdrževanje palače Društva narodov v Ženevi, za poslopje mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu, za mednarodno razsodišče v Haagu in za urade delovne mednarodne organizacije v Ženevi niti tolika ne znašajo kot gradnja ene same velike moderne vojne ladje!« Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolZnost I življenjske nujne potrebščine od 13 db 13.5 odstotkov. To je jasen dokaz, da sili verižništvo k inflaciji, ker delavcem se morajo zvišati plače, če rase draginja. V tem oziru bi bilo treba pametnih gospodarskih ukrepov, da bi res vsega ne plačali delavci. Splošni indeks cen po podatkih Narodne banke za 55 vrst blaga se je zvišal od septembra do novembra za 13.31 odstotkov. Konferenca hrvaških gospodarskih zbornic, ki je bila že sklicana, je odgiodena. Dr, Ivan Ribar snuje stranko. Znani dr. Ribar snuje »Seljački demokratski savez« in je že napravil program. Njegov sodelavec je znani Živ. Milojevič, ki se pojavlja povsod tam, kjer, je treba kaj razkrajti v prid — tretjega, Madžarska se pripravlja. Madižarska vlada je odredila, da se morajo vsi Madžari, moški od 12. do 70., ženske od 16, do 50. leta prijaviti oblastem v svrho vpisa v seznam obveznikov za slučaj vojne. Litva priznala Slovaško. Po vesteh iz Bratislave je sedaj končno tudi Litva priznala Slovaško republiko, ki ji načeluje ...... .•»* ’ • Trgovinska pogajanja med Ameriko in Japonsko so se takoj, po isestavi nove japonske vlade pričela in je pričakovati, da bodo v najkrajšem času uspešno zaključena. Hranilne vloge padajo. Hranilne vloge so 1939 do konca leta padle skupno za 1098 mili- jonov! dinarjev. Državni zavodi so j+h izgubili za 324 milijonov, pridobili so pa samoupravni zavodi 109 milijonov. Obtok denarja se veča, hranilne vloge pa padajo. Kje je vzrok? Vzrok more biti v tem, da vsled draginje rabijo ljudje več denarja in ker ne zaslužijo dovolj. žive od prihrankov. Drugi vzrok .pa^lfi" Til" da ljudje, ki imajo veliko denarja dvigajo denar in ga nalagajo v nepremičnine. Število takih, ki dvigajo denar v hranilnicah in. ga shranjujejo v nogavice ter ga zakopavajo,, pa najbrž tudi ni majhno. To delajo seveda iz bojazni, ker mislijo, da ibi zopet lahko izšla kakšna omejitev dvigov v hranilnicah vloženega denarja. 20.0e0 vagonov trboveljskega premoga za Italijo. »Ital-Jug« poroča, da se je Italija po- godila, da kupi 20.000 vagonov trboveljskega premoga, ki se izvozi spomladi. Italijanska vlada je namreč sklenila, da si ustvari premogovno rezervo, ker je dobava od drugod otež-kočena. Vrednost izvoženega premoga bo znašala okoli 20 milijonov lir, t. j. 1000 lir za vagon (lira je din, 2.28). Naše železnice, kupujejo bolgarski premog. Naše železnice so sklenile z bolgarskim premogovnikom »Pernik« ipogodbo, po kateri dobavi rudnik našim železnicam 11.000 vagonov premoga. Jugoslavija !e prodala Nemčiji 40.000 vagonov koruze. Predno bo ta koruza dobavljena Nemčiji, bo preteklo kdo ve koliko časa. Predno se Donava ne odtaja, sploh ni misliti na večje dobave. stilna šola, kakor jo že imata Slovenija in Srbija. Predlog je primeren, ker je razvoj te industrije v Zagrebu in okolici velik. Tekstilno šolo ustanavljajo tudi v Varaždinu. Poslovanje mestnega poglavarstva v Zagreb* nameravajo reorganizirati in poenostaviti. Ker nimajo kuriva, so zaprli šole. Zagrebške ljudske šole bode zaprte do 22. januarja, ker nimajo kuriva za gretje .prostorov. Nepravilno izdani potni listi v Požegi. — V Požegi sta dva policijska uradnika izdajala potne liste na lastno pest in ponarejala podpise, kakor poroča »Hrvatski dnevnik«. Koliko potnih listov sta možakarja izdala, še ni ugotovljeno. Seveda ti potni listi niso veljavni. Sneg je zopet povzročil znatne zamete po vsej Jugoslaviji. Obenem s snegom je znova pritisnil mraz in v Liki burja. Bolgarija bo dobavila Angliji žito. V Sofiji se nahajata ravnatelj angleškega ministrstva za pehrano Svvanenberg in njegov tajnik Straat, ki proučujeta možnosti za izvoz žita in semen iz Bolgarije v Anglijo. 6,750.000 kg tobaka je baje .kupila Anglija v Turčiji in Grčiji. Odslej namerava nabavljati tobak na Balkanu in je uv,oz tobaka iz Amerike, kjer ga je doslej dobavljala, že ukinila. 25 milijonov turških lir vojnega kredita je odobril turški parlament. Davkj na dobičke v Švici. V Švici je uveden ltov davek na dobiček. Vsi dobički, ki presegajo 10 odstotkov predvojnih dobičkov, bodo cfrdavčerii v višini do 40 odstotkov,\ Kako zaposlovati vojake, ki niso na fronti? To je problem, ki dela preglavice vojaškim poveljstvom. Belgijska vlada je poslala bivšega ministra Henrika de Manna v Švicj) študirat ukrepe švicarskega vrhovnega vojaškega poveljstva o zajposlitvi vpoklicanih vojakov. ' Tudi general Nikolaj v Švici. Švica je zatočišče političnih beguncev. Sedaj je prišel v SvtcfrSfr-generat- Nfkohi*-** -j* #r >rt sef nemške tajne službe. Nikolaj je pred leti omogočil prihod Lenina v Rusijo. Nikolaj ni bil zadovoljen s pogodbo med Nemčijo in Rusijo. Nastalo je nasprotje. Ko je Nikolaj zvedel, da pride v Nemčijo odred OPU, se je zbal in se poslovil od Nemčije. Odstopil je in odšel v Švico v Ascono. Uradna knjiga francoske vlade o dogodkih pred izbruhom vojne je izšla v 35.000 izvodih, ki so vsi razprodani. Sedaj je natisnjena ljudska izdaja v 100.000 izvodih. Toda od teh jih je 50.000 že v naprej prodanih vi Franciji, 35.000 pa v inozemstvo. Dnevno prihajajo naročila na 5000 do 10.000 izvodov te knjige. Knjiga bo sedaj izšla tudi v nemškem, šipan-skem in angleškem jeziku. Kakor vidimo, bo država pri tem lepo zaslužila. Angleški rudarji ne opravljajo vojaške službe. Angleški rudarji so oproščeni vojaške službe. V zadnii svetovni vojni se Anglija ni ozirala na rudarje premogarje. V sedanii vojni pa pušča rudarje in tudi industrijske delavce na svojih mestih, da ne trpi gospodarstvo. Vso žetev avstralske pšenice je kupila Anglija za 10 milijonov funtov sterlingov. Nadalje bo odkupila tudi vso proizvodnjo volne v I vrednosti 75 milijonov funtov sterlingov. Zane Grey: 58 Mož Iz gozda Helen je opazovala njegovo visoko postavo, kako je v temi izginjala med borovci, in ko ga že davno ni bilo več videti, je še vedno strmela v isto smer. »Nel!«, je kriknila Bo, »Trikrat sem te bila že poklicala. Spat se odpravljam.« »O! Jaz, — jaz sem o nečem razmišljala«, je odvrnila Helen, napol v zadregi, napol (začudena sama nad seboj. »Nisem te slišala.« »Hotela bi bila, da si med tem videla svoje oči. Nel, ali naj ti nekaj rečem?« »No, — da«, je odvrnila Helen malodušno. Prav nič se ji ni dopadlo, ako se je Bo na tak način raz-govarjala z njo. »Še malo in se boš zaljubila-v tega divjega lovca«, je odvrnila Bo z glasom, ki je bil srebrno čist, kot glas zvona. Helen ni bila samo začudena, ampak tudi divja. Zadrževala je sapo, da bi lahko čim bolj odločno povedala svoji nepoboljšljivi sestri kar ji gre. Bo pa 'je mirno nadaljevala: »Tak občutek imam.« »Bo, ti si majhen norček, — majhen sentimentalen, romantičen sanjav norček!«, je odvfnila Helen. »Ničesar drugega ti ne gre po glavi kot kakšna neumna ljubezen. Ako te človek posluša, mora dobiti vtis, kot da na svetu ni drugega kot ljubezen.« Iskrečih se oči je zrla Bo v Helen in v njenem pogledu se je odražala premetenost, nežnost in po- rednost. »Nel, tako je. Kaj drugega tudi ni.« Deseto poglavje. Noč se je zdela Helen tako kratka, da kar ni mogla verjeti, da je res toliko ur prespala, Bo je iz-gledala to jutro bolj živahna in se je manj pritoževala nad bolečinami. »Nel, ti si dobila barvo!«, je vzkliknila Bo. >In oči se ti svetijo. Ali ni to v resnici prijetno jutro? ,. . Ta zrak kar opaja človeka. Po cvetju diši. In razen tega sem tako lačna!« »Bo, če pojde tako naprej, bo najin gostitelj moral vse svoje lovske sposobnosti uporabiti samo za to, da bo potolažil tvoj glad«, je rekla Helen, med tem ko si je zavezovala škornje in si z roko popravljala lase, ki so ji silili v oči. »Glej, velikega psa, — to je lovski pes!« Helen je pogledala v smeri, kamor je kakala Bo in zagledala psa nenavadne velikosti; bil je črn z rumenimi lisami in navzdol visečimi ušesi. Radovedno je prišel bližje k vratom njune koče in obstal, kakor da bi si jo hotel ogledati. Njegova glava je bila plemenite oblike, oči so se mu svetile temno in pogled mu je bil žalosten. Izgledal ni niti prijazen, niti sovražen. »Halo, pesek! pridi notri, — saj ti ne bova ničesar storile«, je vzkliknila Bo, — vendar brez vsakega navdušenja, Helen se je morala smejati. »Bo, ti si mi pa res prava. Ti se ga bojiš.« »Seveda. Rada bi vedela ali je Dalejev. Gotovo je,« v Nenadoma se je pes obrnil in odšel dalje. Ko sta se dekleti potem znašali ob tabornem ognju«, sta zagledali njunega radovednega, nemega obiskovalca čepeti poleg Daleja. Njegova ušesa so bila tako dolga, da so do polovice ležala na zemlji. »Poslal sem Pedra k Vama, da vaju prebudi«, je rekel Dale potem, ko ju je pozdravil. »Ali vaju je prestrašil?« »Torej Pedro mu je ime. Ne, mene ni baš prestrašil, pač pa Nel, ona Vam je strašno raznežena«, je odvrnila Bo. »Krasen je«, je rekla Helen, ne meneč se za zlobno opazko svoje sestre. »Jaz ljubim pse. Ali se bo spoprijaznil z nama?« »Plašen je in divji. Ako zapustim taborišče, noče nikdar ostati sam. S Tomom sta drug na drugega ljubosumna. Imel sem celo kopico psov, pa sem zgubil vse, razen Pedra, — radi Toma, Mislim, da se bosta s Pedrom spoprijateljile. Poskusita.« Nato je poskusila Helen, da bi se .približala Pe-dru in ne brez uspeha. Pes je bil starejša, zrela žival s skoraj strogim dostojanstvom in očitno ne vajena na ljudi. Njegove globoke, vinskotemne oči so zrle, kot da bi hotel z njimi prodreti Helen v dušo, Bile j so poštene in pametne, in v njih je bila neka posebna žalost. , »Izgleda inteligenten«, je pripomnila Helen, meo tem ko je božala njegova dolga temna ušesa. »Ta pes je skoro kakor kakšen človek«, je odvrnil Dale, »Pridita in med tem ko bomo jedli, vato* bom pripovedoval o Pedru ,. (Dalje prihodnjič-) J* H&šiU Iccaiei/ TRBOVLJE Mezdno gibanje v Hauckovem kamnolomu. V drugi polovici decembra so delavci Haucko-vega kamnoloma iprosili za zlviišanje mezd, češ, da z dosedanjimi 25 din dnevno v tej draginji vendar n;e morejo izhajai. Delavci so v LJUBLJANA Ali bo v našem mestu še več davščin? CELJE Umrl je Alojzij Leskošek. V ponedeljek, dne 15. t. m. je v ljubljanski bolnišnici umrl za i- 1,1 •„ „ , ... , , . , , 'Pljučnico Lojze Leskošek iz Celja. Pokojnik Ljubljana je veliko mesto in radi se postav-| Proračun Ljubljane bo znašal za bodoče leto se je mnogo let udejstvoval v celjskem socia-'Ijamo z njo in ji pravimo slovenska metropo- potrebščino 130,732.659 dinarjev, to je za | nstičnem delavskem gibanju. V zadnjih letih sinji vcnutu 'ILC morejo lznajai. ueiavci SO v r v a . ... i:,«™, . - , , , , JIISUVIICIII uciavaivcm Kidanju, v «.aunjni jciin to svrho napisali pismeno prošnjo na podjetje,) ud.da.ma^ po-17,123.893 dmarjev^več Jo Gorenjskem? Minulo soboto ie na postaji na Jesenicah raznesla vest, 5\a ie zloglasni razbojnik Hace vstopil v vlak, ki odhaja ob 16.15 proti Ljubljani. V vlaku se te med vožnjo pomnožilo število službenih *°rožnikov, ki so nato vse potnike legitimirali, -ndar pa Haceta niso našli. Nekaj ni v redu. Dejstvo, da je Mestna lira-unica dala novoletno voščilo v »Sl. Narod«, v »uorenjca« pa ne. da misliti, da pri občinski vecim nekaj nj v redu, če vemo, da je g. Fock istočasno Predsednik Mestne hranilnice. STORE Športni klub »štore« priredi v soboto, dne 20. januarja ob 20. uri v gostilni Inkret predpustno veselico. Vsi prijatelji plesa in prijetne zabave vljudno vabljeni! — Odbor. ČRNA PRI PREVALJAH žene-sodružice z vp-adoščenjem zasledujemo Eusanie naše »Delavske Politike,, 7 Z»1 ortlO mogli ugotoviti, če bi primerjali prejemke in izdatke. Treba bi bilo podrobno pregledati, odkod se stekajo prejemki in kam odtekajo izdatki. S tem ne sumimo gospodarstva sploh, toda za objektivno presojo je tak pregled potreben. Če pomislimo, da znaša trošarinski davek že domala 30 mliijonov dinarjev, potem smemo tudi vprašati, kako se dele razni drugi davki in če se sorazmerno porabljajo, ker stojimo na stališču direktnih in progresivnih davkov. proračunov, ^ ki so odmerjeni naijjmr| je V1 najlepši zreli moški dobi po kratki I?/ . narjev' £Tl,,spec!ah’^ Proračuni se zavratni bolezni. Izrekamo sožalje svojcem in njegovim prijateljem ter znancem! nanašajo na razne fonde mestne občine. V objavah se zvišanje proračuna opravičuje s tem, da uradništvo zahteva zvišanje plač, Potrebo tržnice, novega magistratnega poslopja (skupni kredit 1,696.231 din) in z zvišanjem rednih prejemkov nameščencev, ki imajo manj kakor 2000 din mesečne plače. V ljubljansko občino bi bile potrebne volit ZAGORJE OB SAVI Pomanjkanje vode. Mogoče bo kdo rekel, da ni nič čudnega, če v taki zimi kot je letos zmanjka vode. Vendar za naše pomanjkanje vode to' ne velja. Zima ne igra tu nobene vlo- ve, da bi občani dobili jasen pregled o vsem £e- ker pri nas primanjkuje vode tudi poleti. poslovanju v občinskem svetu. Merilo socialnih razmer je ljubljanska zastavljalnica. Kdor rabi denar nujno, nese v ljubljansko zastavljalnico, karkoli že ima: uro, obleko, zlatnino, kolo itd. Tam dobi majhno posojilo, ki ga mora z obrestmi vrniti ali pa blago ostane zastavljalnici, ki ga proda. V letu 1939 si je izposodilo denar v tej zastavljalnici 21.253 strank, katerim je bilo izplačanih din 3,333.040. Na stranko odpade povprečno din 156, kar znači, da gre le za majhna posojila siromašnih strank in manjše vrednosti. Od teh strank jih je ipa vsako leto do dva tisoč, ki svojih stvari ne morejo rešiti s tem, da bi poravnali mali dolg. Naše mesto potrebuje nov vodni rezervoar. Ljubljanski viodovod ima doslej samo en vodni rezervoar, ki je bil zgrajen ob napravi vodovoda že pred leti. Mesto Ljubljana se je znatno povečala in rezervoar postaja premajhen. Občina namerava zgraditi še drugi rezervoar in je v ta namen stavila že letos kredit v proračun prihodnjega leta. Določitev najnižjih plač v odvetniških pisarnah. Advokatska zbornica je razposlala vsem članom okrožnico, s katero določa, da je sprejela soglasen sklep o najnižjih plačah v odvetniških pisarnah. Kdor bi plačeval uradništvo proti temu sklepu, bo zagrešil kršitev ugleda odvetniškega stanu. Po' tem sklepu bo dovoljena brezplačna zaposlitev volonterjev in vo-lonterk samo tekom enega meseca, po poteku Prvega meseca se mora plačati vsaj minimalna mezda, s potekom Prvega leta službovanja najmanje din 600, s potekom drugega leta najmanje din 800 in s potekom 5. leta službovanja najmanje din 1000 na mesec. Odvetniki, ki položaja svojih uslužbencev niso uredili v smislu gornjih načel, morajo najkasneje do- 1. februarja t. 1. javiti zbornici, kako so uredili razmerje si svojimi uslužbenci. Zopet proti Judom. Judje v Ljubljani so imeli neko svojo prireditev. Radi tega se neki časopisi razburjajo, češ. da so ti Judje itak sami tujci. Zakaj razburjenje? Tako razburjenje nad judovskimi prireditvami je prav tako neupravičeno, kot bi bilo razburjenje, ki bi ga n. pr. kazali Francozi nad prireditvami naših izseljencev v Franciji. . : . - - MARIBOR Na veliko predpustno veselico vabi pevsko druitvo pekovskih pomotnikov v Mariboru v soboto, dne 20. januarja 1940 s pričetkom ob 20. uri ®v vellKi dvorani »Narodnega doma*1 Sodeluje godba ^G asbenega društva železniških delavcev in uslužbencev“ pod vodstvom kapelnika g M. SchOnherrja in društveni pevski zbor pod vodstvom gosp. Albina Horvata. Šaljivi nastopi, ples i. t. d. Odbor. Merica krompirja stane na mariborskem trgu od 11 do 13 din, Rar je izredno drago in so upravičene pritožbe, da tako drag krompir še ni bil nikoli. Pravtako stane sedaj liter fižola od 5 do 6 din in so torej cene napram prejšnjim letom, ko je bilo dobiti fižol po 2 do 3 Poledica tirja tudi letos mnogo žrtev. Priporočljivo bi bilo, da bi čimbolj očedili naše ceste in ulice in zlasti sproti odvažali sneg, saj je dovolj brezposelnih delavcev, ki bi bili hvaležni, če bi se jim nudil Primeren zaslužek. Največ nesreč se zgodi baš pri Prekora- čili, poskočile kar za 100 odstotkov. Kljub tej čenju ceste, dočim so nesreče radi ipoledice nisoki ceni pa se fižol le težko dobi na našem na hodnikih bolj redke, ker morajo biti radi trgu. Prodajalci napovedujejo, da bo tudi krompirja v kratkem popolnoma zmanjkalo. Vsekakor bi bilo ipotrebno, da pristojne oblasti nekaj ukrenejo v zaščito konzumentov in zlasti po- strogih odredb sproti očiščeni. V našem mestu pa je že več let opažati, da ležijo ob robih cest veliki kupi snega, ki ga odvažajo šele ko se začne taliti, namesto, da bi se ga skušalo. skrbijo za nabavo krompirja in fižola iz onih • vsaj na najbolj prometnih krajih, sproti od- delov naše države, kjer je bila letos boljša letina, kot pa v Sloveniji. Jasno je, da bo to pomanjkanje rodilo zopet veriženje in navijanje cen, radi česar pa bodo predvsem prizadeti delavci in revnejši sloji, ki si vsled pomanjkanja sredstev’ niso mogli pravočasno voziti. Smetanovo »Ma vlast« so igrali na orkestralnem koncertu »Glasbene matice«, ‘ki se je vršil minulo sredo in je izredno lepo uspel, saj je vladalo za ta koncert veliko zanimanje v mestu in okolici. Impozantna skladba velike- plačevati na trgu za zelenjavo, krompir, fižol, repo in zelje itd. vsak dan več. OBRTNIŠKI PLES 27.1. v Narodnem domu Da primanjkuje bencina je dandanes vsakomur znano, saj se je o tem vprašanju že mnogo pisalo. Pomanjkanje bencina pa vendar ne opravičuje, da n. pr. pri bencinski črpalki pisanje naše »UeiavsKe Politike« in zelo smo mestnega avtobusnega prometa ni mogoče do-zadovoljne, da na.ro je odprla svoje predale ter j biti niti liter bencina, četudi opozoriš, da bi nam odmerila tudi svoi kotiček, žal, dlai se še bencin nujno Potreboval za taljenje vodovod-vse žene ne zavedajo iporoena »Delavske Po-' lrtike« za delavstvo in tudi za delavske žene. Naloga nps delavskih žen bi morala biti, da širimo ta naš zanimiv in podučen list. Zlasti bi morale pritisniti na svoje može, da si jo na-roče. Ako tbo mož čital »Delavsko Politiko«, mu bo to samo v korist. Koliko manj praznih govoric bo med nami ženami, ako bomo vse čitale »Delavsko Politiko«. Imele bomo vedlno dovolj pametnih stvari, o katerih se bomo lahko porazgovorile; pa tudi izobrazile se bomo, da bomo lahko stale našim, možem ob strani v boju za boljši kos kruha. Ponosne smo lahko, da ima delavstvo list, ki si ga saroo vzdržuje! l,orej na delo za našo »Delavsko Politiko«. — Toda začeti moramo takoj,, vsaka vprašaj najejo sosedo ali soseda, kako misli glede naročnine za »Delavsko Politiko« in ne populimo popreje, dokler ne nakaže naročnino ali Plača lista pri poverjeniku. — Žena, ki hoče "obro svojim sovrstnicaro, Odborova seja »Vzajemnosti« se bo vršila soboto, dne 20. januarja ob 8. 'Mbormki, naj nihče ne inanika' nabaviti zaloge teh potrebnih živil. Vse lepe j ga češkega skladatelja Bedriha Smetane: »Ma besede- in tolažba, da so se cene že ustalile je j vlast« (Moja domovina) je našla globok od-prazno besedičenje, dokler morajo gospodinje mev v srcih poslušalcev. Godbeniki vojaške uri zvečer. ne manjka MEŽICA odni311* °dh°ra »Vzajemnosti« naj pridejo na ST0!0 Se ° v nede,ja’ dne 21. januarja t. I. v^biUe bo° Un V K0Stilni Toff‘ Posebnih nih ali strešnih cevi. Zadnje dni so vsi inštalaterji in kleparji tako zaposleni, da ne zmorejo dela. Nek hišnik, ki ni mogel dobiti nobenega inštalaterja, je hotel sam vsaj toliko odtaliti zamrznjeno cev, d'a ne bi počila. Poprosil je za bencin pri mestni črpalki; pa zaman, medtem ko tako majhno količino pri drugih črpalkah, ki so v privatnih rokah dajo brez nadaljnjega. Takšno postopanje ,ni razumljivo, ker bencin pač potrebujejo tudi ljudje, ki sicer ne posedujejo luksuznih in drugih avtomobilov in bi seveda bilo treba tudi take potrebe vpoštevati. Težko bolnemu delavcu. Naročnik našega lista nam piše: Zdravnik me je spoznal za zdravega in me poslal delat, dasi se rana na roki še ni zacelila in jo moram imeti obvezano. Rekel mi je, da naj pazim, da ne pride blatna zemlja na rano. Ravno blatna zemlja sedaj ni, ker je zmrznjena, pač pa je deLo1 na postajnih kretnicah in križiščih skrajno umazano. Kretnice so zarjavele, umazano olje in mast se vpija v obvezo in skozi njo prihaja do rane. Tu ne pomaga ne obveza, ne rokavica. Pozimi se rana sploh nerada celi, tembolj nerada, ako moraš ves dan delati na prostem, da so ti roke vse premrle in trde. Zato bi zdraivtnik vsekakor moral upoštevati te okoliščine, predno reče, da je tak delavec sposoben za službo. — Železniški delavec. godbe in orkester Glasbene matice, zlasti pa dirigent g. Jiranek so želi veliko zasluženega priznanja. Pazite na otroke. Oče in mati nekega enomesečnega dojenčka na Pobrežju sta odšla z doma na obisk in prosila neko sosedo, da bi naj od časa do Časa pogledala h otroku. Naslednje jutro je soseda našla otroka mrtvega, in je takoj obvestila orožnike. Otrok je. kakor je pokazala sodna obdukcija, zmrznil, ker je bil preslabo odet, v sobi pa je bilo mraz. Trdijo, da mu je zmrznilo celo srce. Pisarniško ravnateljstvo okrožnega sodišča v Mariboru je poklonilo Protituberkulozni ligi v Mariboru znesek 228 din kot presežek zbirke za venec na grob blagopokojnega Škarabo-ta Blaža. Iskrena hvala! Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v nedeljo, dne 21. januarja g. dr. NVankmiiller Alfonz, Maribor, Frančiškanska ulica št. 8-III. Na mesec dni zapora je ibil .obsojen, pri tukajšnjem sodišču nek šofer, ker je izmaknil na mariborskem kolodvoru za din 1100 bakra in ga prodal. Plesna šola L Del kol. osr. društva priredi v nedeljo, dne 21. januarja t. 1. veliki sankar-ski izlet. Zbirališče pred koroškim kolodvorom ob 14. uri. Vožnja se bo vršila v Limbuš-Pekre-Radvanje. - Čili ie pri gostilni Mihevc, kjer se vršijo do 22. ure plesne vaje v vseh prostorih. Pripeljite sanke s seboj in udeležite se izleta v čim večjem številu. — Plesni odbor. Mariborsko gledališče. Soboto, 20. t. m. ob 20. uri: »Via Mala«. Znižane cene. Nedelja, 21. t. ra. ob 15. uri: »Navihanka«. Zadnjič. — Znižane cene, ob 20, uri: »Vse za šalo«. Znižane cene. TISKOVNI SKLAD Za tiskovni sklad je daroval s. Šafarič Jakob iz Studencev din 50. Hvala! kadar dežuje mesec dni. Temu je vzrok, ker imamo najmodernejši vodovod, ki pa ima to hibo, da vsled Preozkih cevi ne zajema dovolj vode in drugič iPa, ker gre čez podkopno polje zagorskega rudnika, visled česar se zemlja in cevi1 pogrezajo in pri tem trgajo. To povzroča vedno popravilo in prestavljanje cevi in mi Zagorjani smo brez vode. kljub temu, da vodarino prav točno in vestno plačujemo. O. mi srečni! SELNICA OB DRAVI Socijalue razmere v naši občini niso nič kaj razveseljive. Zlasti kmečki posli imajo težko življenje. Danes naj (opišemo slučaj nekega izkoriščanega hlaipca, ki je v službi pri nekem prav krščanskem posestniku. Hlapec je star 55 let, telesno malo pohabljen in tudi težko govori. Na tej kmetiji, kjer je sedaj v službi, dela že od svoje rane mladosti, še ko je bil pastirček. V celem je bil med tem samo tri leta nekje drugod v poslu. Na posestvu gospodari sedaj že četrti kmet in druga gospodinja, toda tako slabo mu še ni šlo. kot sedaj. Letos spomladi se je hlapec nekaj sporekel s svojim gospodarjem. Gospodar mu je zato prisolil kar štiri klofute. Po nassvietu nekega svojega znanca si je šel hlapec iskat pravico na sodišče. Radi tega je najprvo zahteval ubožno spričevalo od občine. Občina pa mu spričevala ni hotela dati in se je moral prav pošteno postaviti, predno je bilo njegovi zahtevi ugodeno. Ko pa je posestnik zvedel kaj se kuha, je šel in se pobotal s hlapcem, kateremu je kupil kot odkupnino za klofute preprosto obleko. Hlapec je bil zadovoljen, kajti za tako obleko bj bil moral sicer garati gospodarju vse leto. Toda klofute, ki jih je dobil hlapec lani spomladi niso bile prve, samo da si takrat ni znal pomagati. In koliko plačuje gospodar svojemu hlapcu? V ipoletnih mesecih PO din 50 mesečno, tvi zimskih mesecih pa mora hlapec delati gospodarju samo za hrano. Nadaljnji predpis je, da mora vsako nedeljo k maši in ob večjih praznikih k spovedi, dasi je gluh. Hlapec je postal že betežen. Toda zanj ni počitka. Poleti mora vstajati ob 4. uri, pozimi ob 5. uri, k počitku pa leže ob 10. uri zvečer. Za to garanje, ki ga spremlja kričanje in klofute ima letno din 300 in hrano. Toda mož, kt tako plačuje svojega hlapca’ ima denar za zvonove, da mu bodo zvonili in tudi za tiste, ki niso potrebni, pa vseeno radi vzamejo. Taka je življenjska zgodba hlapca Jerneja. Izsiljeni podpisi. V nekem tukajšnjem lesnem podjetju so delavci plačani celo :pod minimalno mezdo na uro. Vsled tega bi lahko zahtevali razliko že za dve leti nazaj. Toda ko je podjetnik v jeseni ustavil delo na žagi in odpustil delavce, je zahteval od vseh podpis, da so odšli popolnoma izplačani. Podpisali so vsi. ker bi drugače ne dobili več dela, ko bo začela žaga zopet obratovati. Ravno radi tega pa je po našem mnenju ta podpis izsiljen in zato neveljaven. Delavci si naj leipo shranjujejo mezdne listke in, si zapomnijo pregovor, da čez 7 let vse prav pride, delavski zaslužki pa se lahko' izterjajo za 3 leta nazaj. ŠT. VID NAD LJUBLJANO Zima in glad napravita, da postaj}? čiovek tat. V noči od 12. na 13. januarja je nekdo vlomil v zaklenjeno drvarnico nekega mizarskega pomočnika v Podgori in ipu odnesel drva. Vlomilec je bil gotovo potreben in si je z ukradenim lesom zakuril mrzlo stanovanje. Toda ne moremo se strinjati s tem, da bi revež revežu kradel. Tak vlomilec iz potrebe naj se zamisli v položaj, ako bi bil on tisti; ki bi si bil s težavo kupil nekaj drv, potem pa bi prišel nekdo in mu jih izmaknil. Prej omenjeni mizarski pomočnik mora trdo delati, da more preživeti svojo družino, zato ie dejanje vlomilca dvojne obsodbe vredno. JEŽICA PRI LJUBLJANI Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« na Ježici pri Ljubljani. Dramatski odsek društva viprizori v nedeljo, dne 211. januarja 1940 ob 17. uri popoldan komedijo »Pesem s ceste«. Vipri-zoritev bo v dvorani restavracije Marije Rebolj na Ježici (kopališče Štirn). Prej se vstopnice dobe v soboto od 19. do 20. ure zvečer in v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure v društvenem lokalu. Vabimo vse prijatelje društva, da se prireditve udeleže! PTUJ Kakšna je naredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije? O tem in drugih delavskih zaščitnih zakonih bo predaval v nedeljo, dne 21. januarja t. 1. ob pol 10. uri v društvenih prostorih »Vzajemnosti« v Ptuju, Maistrova ulica 5, s. dr. Avgust R e i s m a n. So-druge in sodružice vabimo, da privedejo na predavanje prav vse naše somišljenike! Sela Balkanske zveze v luči italijanskega in nemškega tiska. Ii Čeike Češki listi o naši književnosti. Čeprav jugoslovanski listi ne prihajajo na ozemlje Pro-tektorata Češke in Morave, še vendar opaža- S sejo Balkanske zveze, ki se bo vr- vijo. 'mo po čeških listih tu in tam poročila o po- šila dne 2. in 3. februarja, se inozem-1 'O eventualnih inicijativah v podrob- iavih jugoslovanske književnosti Posebno i ... i * . \t • v ■ ■ 1 .. 1- .. v,. . i „ .1- stalno poroča o slovenskih in srbohrvatskih *ki tisk mnogo bavi. Največ zanimanja ; nosti listi niso poročali in bomo mogli književnikih znani prevajalec dr. V. Merka, ki za sejo kaže Italija, ki tudi poudarja, da hoče ohraniti Balkanu mir. Po »Giomale d' Italia« bo seja razpravljala o važnih točkah in bodo sklepi seje jako vplivali na nadaljnji razvoj odnošajev na Balkanu in v Podunavju. Po vesteh navedenega lista se bo na seji razpravljalo o sodelovanju članic Balkanske zveze z Italijo, o odnošajih zveze z Madžarsko, o stališču zveze do vojne in o nevarnosti komunizmai. Prvotno je poročal italijanski tisk, da se želi Italija udeležiti seje po opazovalcih, kar bi pomenilo, da želi sodelovati inicijativno predvsem z ozirom na poglobitev odnošajev med Madžarsko in Romunijo ter Madžarsko in Jugosla- o njih govoriti šele po seji zveze. je fc>il nedavno premeščen iz Brna na Trgovsko Očividno je, da gre na Balkanu za akademijo v Moravsko Ostrovo. Slednji je koncentracijo mirovnih sil, to je za pravkar objavil v Češko-jugoslovanski reviji v ureditev odnošaiev ki ne bi novzročali Pragi izčrPen članek k 50 letnici našega pes- ureaitev odnošajev, iu ne bi povzročali nika jn pisatelja Frana vubrechta. Za novo- nadaljnjih sporov, io pa so vprašanja [etna voščila je razpošiljal dr. Merka predi žav med seboj in eventualno tudi tu- vode jugoslovanskih pesmi. — V novoletnem jega vpliva. Pomembna je nadaljnja izjava »Gior-nale d’ Italia«, zaradi katere »Berliner Borsenzeitung« ne zaupa Balkanski zve- ga romana Antonima Šramka: »Dubrovnik«, ki zi, češ, da je ena članica odkrito na je izšla v »Jutru«. Tako> vidimo, da Cehi tudi strani zaveznikov, dve sta pa sprejeli Češkem slovu« je izšel članek dr. Berkopca o češki književnosti v Jugoslaviji. Plzenska »Nova Doba« ima v sobotni številki med kulturno rubriko notico o kritiki g. Borka, češke garancije zapadnih velesil in bo zaradi-tega Italija budno zasledovala razvoj dogodkov na Balkanu. Balkanska zveza ima torej nalogo, da reši zapleteni problem in ohrani mir. Industrilci in trgovci so uspeli Načrt naredbe o kontroli cen. Ministrstvo socialne politike je že J gospodarski krogi ter posredovali proti pred božičem izdelalo načrt naredbe o i naredbi pri drugih ministrih. Vlada je kontroli cen. Določbe nove naredbe so na ta odpor načrt naredbe odklonila, bile precej stroge proti vsem onim, ki Razmišljajo o tem, da bi se kontrola bi navijali cene ali prikrivali blago iz cen izvajala po stari naredbi o kontroli špekulativnih namenov. Predvidene so cen in bi se veljavna naredba samo debile velike globe in zaplemba blaga ob loma novelizirala brez občutnejših prekrških določb naredbe. Osnutku na- ostrin, reabe pa so se z vso odločnostjo uprli | ------ Kljub YO)nl vlada v Angliji popolna svoboda Švicarska »Volksstimme« piše: »Anglež je prepričan, da mora demokracija obstojati tudi takrat, če je dežela v vojni in dopušča tudi opozicijo. Tako n. pr. sme izhajati v Angliji komunistični dnevnik »Daily Worker«, ki vsak dan zagovarja rusko politiko ter napada angleško vojno politiko. — In nobenemu ne pride na misel, da bi list prepovedal.* Eksplozija v Londonu V Londonu je razneslo tovarno muni-cije, ki je stala v severnem delu mesta. Eksplozija je opustošila velik del mestne četrti. V razdalji 10 km so čutili eksplozijo kot silen vihar. V razdalji 150 km pa kot potres. Število žrtev še ni znano. Skandinavija nemSkl itvjenskl prostor »Berliner Borsenzeitung« je nedavno pisala, da je Švedska nemški življenjski prostor. Švedski tisk najodločneje zavrača to novo tezo nemškega tiska. v teh časih stalno izkazujejo svojo iskreno ljubezen in pozornost do Jugoslovanov. List »Československy Boi« povečan, časopis Čehoslovakov v Franciji, »Československy Boj«, je postal sedaf oficijelno glasilo češkoslova- Razno Proti obiskovanju kmečkih sorodnikov in tihotapljenju živil z dežele v inesto piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«: »Mnogi meščani si domišljajo, da je na deželi vsega v izobilj*. Ljudje, ki so že davno pozabili na svoje kmečko sorodostvo, se sedaj s pismi obračajo na te sorodnike, katera redno zaključujejo £ vprašanjem: ali ne bi bilo mogoče dobiti tega-ali onega. Casi, ko je imel vsakdo na deželi sestro ali nečaka, ki ga je ob nedeljah obiskal, da si je lahko nakofPi-čil zalogo, so minuli.« Poslušanje tujih radio oddajnih postaj je v Nemčiji prepovedano pod pretnjo smrtne kazni-»Miinchener Neueste Nachrichten« pišejo, da je poslušanje sovražnikovih radio oddajnih postaj, enako duševnemu samomoru nemške duše. 14 let ječe, ker je pobegnil od dela pri gradnji avtomobilske ceste pri Erfurtu je dobil nek nemški delavec. Novo čajno nadomestilo v Nemčiji, V Nemčiji so našli iposeben postopek, po katerem bodo pridobivali nadomestilo za čaj iz šparglja* »Essener Nationalzeitung« poroča, da ima ta čaj okus po karamelui. List pripominja, da je škega Narodnega odbora, katerega sta priznali nova pijača zelo zdravilna in zdravniška dru- i.. J' T? ■' • . A ^1:* T ^ i7?ol rt 10 I čfiro tIocIi nrunompo i knmn » Z bombami In granatami Japonci potopili 70 kitajskih ribiških bark. »Corriera, della Sera« poroča iz Šanghaja, da so japonske bojne ladje potopile ob obrežju Suatan 70 kitajskih ribiških bark. Pri tem je utonilo tisoč ubogih ribičev, ki so lovili ribe, da se prehranijo. I ^ *■ r k £0.000 delavcev iz Nove Fundlandije je na poti v Anglijo, kjer bodo zaposleni v industriji, ker v Angliji primanjkuje domačih kvalificiranih delavcev. Svetovna razstava v Newyorku, ki je bila o-tvorjena lansko leto pod geslom: »Svet od jutri«, bo ponovno otvorjena letos pozno spomladi pod geslom: >-Za mir in svobodo«. Na svetovni razstavi ne bo več nemškega paviljona in najbrž tudi ne sovjetskega. V sovjetskem paviljonu so že lansko leto jeseni zaprli oddelek, v katerem je bila antifašistična ________________ _____ ___ ____________________ _ ^ razstava, naperjena zlasti proti nemškemu re- 10. uri dopoldan v gostilni Katice Rojko na:Pa^ Je voda v njih onesnažena ,po potočku, v|^imu POBREŽJE PRI MARIBORU I. Da’, kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino, centrala Maribor, podruž. Pobrežje vabij na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. januarja 1940 ob pol SV. LOVRENC NA POHORJU Težave z gostilniškim ledom. G. Millemath Maks, zaseb. veterinar nam piše, da spravljanje ledu iz spodnjih ribnikov ni prepovedano, ker se baje v njih nahajajo tifuzni bacili, am- tudi Francija in Angliia. List je izšel dne 12 januarja v povečani obliki na 12, straneh ter prinaša članke češkega divizijskega generala Ingra, proglas »Narodnega odbora«, članek bivšega prezidenta dr. Eduarda Beneša, predsednika bivše katoliške češke ljudske siranke dr. Jana Šrameka, slovaških poslanikov dr. Slavika in dr. Osuskegn, znanega političnega novinarja dr. Huberta Ripke, Iva Bouchačeka, divizijskega generala Viesta in drugih. List ima tudi obširno kulturno in vojaško rubriko. Pravni položaj češkega poslaništva v Berlinu, Fuhrer je izdal naredbo, po kateri so podvrženi člani češkega poslaništva v Berlinu, ki ga sedai vodi znani bivši rimski poslanik dr. Chval-kovsky, nemškim sodiščem za dejanja, ki jih tudi ostalim Čehom sodijo nemška sodišča, to je radi žalitve nemškega naroda, vojske, vodje, prekrškov zoper rajh itd. Člani poslaništva s poslanikom vred torej ne uživajo takozvane eksteritorijalnosti. iz Slov* Si* e Kdo vse Je prišel na ustoličenje prvega rektorja slovaške univerze prol. dr, Tuke? V soboto, dne 13. januarja je bilo v Bratislavi ustoličenje prvega rektorja slovaške univerze prof. dr. Tuke, O dr. Tuki je znano, d'a je bil pred vojno madžarsko orijentiran, po vojni pa odločen nasprotnik Češkoslovaške republike 1 Sedaj ga je monsignor dr. Tisa, ki je predsednik Slovaške republike ^ v - 1, postavil za rektorja slovaške uni- verze. Ob taki priliki, ko se otvarja univerza, je v navadi, da pridejo na proslavo profesorji univerz iz drugih držav. Glasom poročila »Der neue Tag« v Pragi, ki prinaša o tej slovesnosti ginljivo poročilo, so se udeležili te proslave sledeče delegacije univerzitetnih profesorjev: iz Nemčije 35, iz Bolgarije 1, iz Madžarske 2, iz Belgije in Italije po 1 in večja delegacija iz Sovjetska Rusije. Slovaško poslaništvo v Moskvi je nastanjeno v poslopju španske rspublike. Poslopje je dala na razpolago sovjetska vlada, ker je stalo prazno, odkar je zmagal v Španiji Franco, ki ni več obnovil zvez s Sovjetsko Rusijo. štva jo zlasti priporočajo za bolne na ledvicah. Prepovedano je trositi sci za tajanje sneg« po cestnih hodnikih v Nemčiji,! ker so ugotovili. da sol razjeda podplate. Izselitev v USA. V Združene države Amerike se je leta 1939 izselilo 83 tisoč političniM emigrantov. Kako je z nafto? Cena pensilvanske nafte,; ki jo rabijo za izdelovanje najfinejših olj za mazanje, se je od začetka vojne do sedaj povišala že sedemkrat, sedaj za 0.25 dolarja na. 2.40 dolarjev za sod, ki drži 159 litrov. Cena bencinu za pogon letalskih motorjev, ki ga izvažajo iz Mehike pa je v opadanju. Zedinjene države imajo namreč ogromne zaloge bencina, ki sedaj pritiska na ceno na svetovnem tržišču. Dne 31. oktobra 1939 so znašale vidne zaloge nafte v Zedinjenih državah 570.67 milijonov sodov (sod = 159 litrov), to* je toliko kolikor porabijo v Zedinjenih državah nafte v 138 dneh. Eyrdova ekspedicija na južni tečaj, ki potuje s parnikom »Severna zvezda«, bo dne 18.' januarja dospela v območje večnega led« okrog južnega tečaja, na področju takozvane Male Amerike. Rentgen namesto radija. Podjetje Osram v Nemčiji je zgradilo rontgen za napetost 2 milijona voltov, ki bo nadomeščal obsevanje Z 10 g radija. Aparat bo služil za zdravljenje raka. Ženska je bila pet let mornar. V Mehiki odkrili neko 23-letno d^kle, ki je, preoblečena v moškega, služila na ladji kot mornar in o* pravljalo vsa moška dela. Od mornarjev ni nihče slutil, da imajo na ladji dekleta. Zadn|e vesti NeffiSfta vojska nt zasedla SfovaSfcer pra*< bratislavski radio in zlasti tudi ni prevzela poveljstva nad slovaško vojska Miren dan na finskih bojiščih je bil dne 15. t. m., kakor javljajo iz Moskve. En milijon litrov bencina trošijo sovjetska letala dnevno pri svojih poletih nad Finsko. »Po vojni bo nastal nov svet«, je rekel aa-gleški veleposlanik te dni v Parizu, »vojna bo dokazala Nemčiji, da se politika sile in pohlepa ne more posrečiti.« 58 stocinj mraza so merili dne 18. januarja v Helsinkih. Za merjenje takega mraza trtoraj* imeti posebne aparate. Mesto je preživelo miren dan brez letalskih naroadov ali alarma. Takega mraza že od 1. 1878 v Helsinkih nisr zabeležili. Pobrežju, Aleksandrova cesta. Za člane obvezno. Delegati in prijatelji društva vabljeni. — Družnost. ZVOČNI KINO - POBREŽJE 20. in 21. januarja 1940 \Zera Lubenslso STUDENCI PRI MARIBORU 10. ji|jyiejni kmečki ples priredi 1. Del. kolesarsko osrednje društvo, podružnica Studenci, dne 20. januarja v dvorani gostilne Mras V Studencih. Začetek ob 19. uri (7. uri). Vstoj) 0d 1. marca 1938 in to z dvema pomočnikoma katerega so izpeljani odtoki stranišč, gnojnice iz hlevov, izcedek iz usnjarne in cestni kanali; Led iz* tajili ribnikov ni poraben niti za hlajenje pijač in mesa. Ledu pa ne primanjkuje, in to čistega in zdravega, ker ga je v treh drugih ribnikih dovolj, tako da so doslej napolnili ž njim že pet ledenic. LAŠKO Tudi pri nas cvete denuncijanstvo. V našem mestu imamo strugarja, ki je opravil vse predpisane izpite in mu obratovanje jako dobro usipeva. Od 1. avgusta 1939 ima oblastno dovoljenje za obratovanje. Prav tako ima pravilno prijavljene svoje pomočnike. Nekega dne je prejel strugar ovadbo, da je obratoval že 3rost. Za obilen obisk se priporoča — odbor. jn &nim vajencem, ki jih pa v resnici sploh ni Rimajo po zadevnih predpisih samo svojci vpo- a ««« / ki \ ' .i,. . ■ .k nn r\ **« 11 ■, rl n I m I , • i ** m \ 11 11’ _ _ ! _T _ M a rt f. A rr n n n 1 O C Ir /\ I C* PESJE PRI VELENJU Poštne razmere. V Velenju imamo 3 .pismonoše, ki dostavljajo pošto, vendar pa ne v Pesjem, Prelogah in Podbrdu. V Pesje prinaša ipošto nek pogodbeni pismonoša, vpoko-jen rudar, ki jo oddaja v neki trafiki. Vsak prebivalec si mora v to trafiko po pošto. Ako ne pride, je pač ne dobi. Zlasti je hudo z dostavo denarja. Pismonoša prinese nakaznico, ki jo moraš podpisati in potem ti naslednji dan prinese denar. Tako moramo upokojenci, ako nočemo podpisati prejema denarja v naprej po eno uro daleč ali še dlje na pošto v Velenje po denar. Res čudne so te razmere! Pošta se redno dostavlja v krajih Šmartno, Škale, Paka, Podkraj itd., za nas v Pesjem in Prelogah pa tega ni mogoče urediti. Zakaj ne? Zato, ker se štedi pri nastavljenih močeh, četudi šteje naše naselje preko 100 hiš. Ker plačujemo drago poštnino, bi že smeli zahtevati, da se nam pošta redno dostavlja, zato pa naj poštno ravnateljstvo nastavi še enega pismonošo. Kako tudi pride prej omenjena trafi-kantinja do tega, da ima sitnosti z razdeljevanjem pošte, ne da bi kaj imela od tega? Tisti, ki smo naročniki časopisov; smo pa še dvojno udarjeni, ker plačujemo časopis zato. da bi ga čitali dobimo ga pa, ko sta izšli že dve novi številki. imel. v' tem casu je še pridno delal v gornji tekstilni tovarni, da si je prislužil nekaj za opremo strugarske obrti, v prostem času pa je urejal delavnico, montiral stroje, jih preizkušal itd. Vse to pa je denuacijant najbrže smatral za obratovanje. Še bolj žalostno pa je, da stoje za takimi denuncijacijami celo ženske. Laško v luči statistike. Občina Laško ima nad 4800 mrebivalcesi mesto samo 1223. volil- Delavski pravni svetovalec Odškodnina za orožne vaje (Tepanje) Vprašanje: Moj sin je bil jeseni vpoklican nr orožne vaje. Ker je že .poprej odšla njegova žena za dalj časa v bolnišnico, ni imel doma nikogar in je moral radi tega del živine prodati, v ostalem pa sem jaz upravljal njegovo posestvo, vsled česar sem imel znatne stroške. Ali je upravičen' moj sin, .odnosno ali sem upravičen jaz zahtevati povračilo stroškov in škode od vojaške oblasti, oziroma od občine? Odgovor: Povračila stroškov, ki jih omenjate, bodete mogli zahtevati od nikoga’-. ker klicanca pravico do podpore za oni čas, ko je vpoklicani na orožn h vajah. Pa tudi ja to podporo morajo prositi že v času orožnih vaj. Plačevanje vojnice (Liboje) Vprašanje: Odslužil sem vojašiki rok, kljub temu pa izterjuje davčna uprava od mene voj-nico najbrže po kaki pomoti. Zaroibiia mi je tudi nekaj mojih stvari. Obrnil sem se na vojno okrožje in zahteval, da ukinejo zadevno odloč- cev je 1354 (Laško 347, Reka 257, Marijagra- j bo, pa so mi izjavili, da moram napraviti proš-dec 750), obrtnikov je 60, obrtniških pomočnikov in vajencev je 96, trgovskih obratov 14, trgovskih poslovodij, pomočnikov in vajencev 25, gostinskih obratovi 19 (2) natakarjev in natakaric), moških in ženskih upokojencev je 50, nameščencev pa imaio: srez 18 davčna uprava 9, sodišče 16, učiteljev 15, občina Laško 8, cestni odbor 5, pošta 7, iinančna kontrola 4, orožniSvo 6, železniška postaja 15 (58 železniških delavcev še posebej!), skupno vseh: 161: tujih državljanov je v našem mestu 18, zaroslenih delavcev in nameščencev imajo: Brečko, tekstilna tovarna: 42 moških, 48 ženskih (5 pis. namešč.), Gerkman, tekstilna tovarna: 41 moških, 19 žensk (2 pis. namešč.); pivovarna 3,3 delavcev (7 pis. nam.); rudnik Huda jama 345 moških. 10 žensk, 32 nameščencev, tovarna »Zavora« 6 delavcev, strojno podjetje Klepej & Kopač 5 delavcev in 1 nameščenec. ‘ njo, katero anoram taksirati. Ali je temu res tako? Odgovor: Prošnjo bodete že morali koleko-vati; morate pa tudi napraviti prošnjo, odnosno pritožbo, zoper predpis vojnice, ker bo drugače davčna uprava vojnico od Vas izterjala, dasiravno je njen 'predpis neutemeljen. Društvene knjige (Libojs) Vprašanje: Moj mež je od>bomik nekega društva in hrani doma društvene knjige. Ali je v slučaju hišne preiskave upravičen preiskovalni organ pregledati tudi te knjige in ali sme opraviti preiskavo sam brez prič? Očgovor: Ako se opravlja hišna preiskava le radi Vašega moža, ne pa radi društva, ne sme preiskovalni organ pregledovati društvenih knjig in jih tudi ne zapleniti. Sevsda pa mora Vaš mož na zahtevo preiskovalnega organa odpreti tudi omaro, v kateri ima društ- vene knjige. Pri preiskavi morate biti po zakonu navzoča dva odrasla občana kot priči. Postranski zaslužen do 1000 Din in več meselno zamore doseči vsakdo, v vsake® kraju, ako je pošten, pismen in le malo marljiv. Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje" na anončn* ekspedicijo HINKO SAX V MARIBORU LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, reg. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. Zavaruja za pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000’— in za doto mladoletne od I. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.