______Ček. račun: Ljub*
^^	w % m * ^ r M * ^^ fe^^s
MM ^^m	flV m	JHBk. m	MM
^M	^M m ^^^^^ ffV^I	MM
^M M MM	I ^HHf MM	Praga-Dunaj 24.797
^^m	^^^
^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^	~ ^^^^^^^^^	štev. 6,
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Lefo LXVI
PoSfnlna plaSana * eolovTnL
f CJublfanT, v ToreE, Ane 28. julija 1S3Ž
Ste?. 169 i Cena 1.50 Din
Odmev pariškega obiska v Berlinu
Poveljnik francoskega letalstva general Vuillemine obišče poveljnika nemškega letalstva maršala Goringa
Beseda slovenskih deklet
V nedeljo smo doživeli dan, ka!kršnih je v slovenski zgodovini malo ali pa je bil to sploh prvi. Nad 12.000 slovenskih deklet se je zbralo na Brezjah, tem svetem središču tolikih plemenitih slovenskih stremljenj, kjer so na velikem zborovanju poudarile zvestobo vsemu našemu svetnemu in nadsvetnemu bistvu. Ves idealizem slovenskega rodu, ki so v dekletu ohranja, da vsak rod pije iz teh neusahljivih studencev lepega in dobrega, se je tu zbral Ln v visoki pesmi opeval našo idejo. Veliko taborov je letos že bilo po naši zemlji, lepih in velikih, tudi ta dekliški je bil lep in velik, toda to že ni bil več tabor, to je bilo svatovsko slavje, zaroka sedanjega rodu z rodom, ki bo prišel in bo ves naš, ker ga bodo oblikovala ta srca, ki so v nedeljo na Brezjah naši domovini razodela svoje bogastvo. Dekle in žena ne poznata umiranja, to so zakladnice življenja; tako tudi narod, za katerega se je zavzela dekle, bodoča žena in mati, ne more usahniti, ker ima na svojem svetu polno teh svežih studencev, ki nikdar ne odpovedo. In da je slovenski dekliški rod zdrav, klen in pogumen, to je pokazal tabor na Brezjah. To pa je naša najmočnejša vknjižba na bodočnost.
Poleg velike udeležbe in prekipevajočega zunanjega slavja, o čemer v besedi in sliki poročamo na drugem mestu, pade najprej v oči, da ta slovenski dekliški rod ni zaposlen z dnevno politiko in ne utrujen od tovrstnih naporov. Nikjer niti sence o čem političnem, po eni stranki opredeljenem, kar bi se nanašalo le na omejeno število vprašanj. Dekleta so segla globlje. Dekleta so zgrabila ves vozel prav sodobnega življenja in izpovedala smernice, kako je mogoče njegove niti speljati iz zapletenosti. Spričo tolikih žrtev, ki jih je priredba tega tabora terjala od vsake udeleženke — poudarjamo samo to, da na železnicah ni bilo nobenih posebnih olajšav — so posamezna razčlenjena vprašanja stopila v ozadje in nad 12.000 glavo množico je lebdelo samo glavno in največje: Bog, država, narod, družina. Zraven pa so bili tudi politični ljudje, ljudje iz arene, kjer se smernice izvajajo v življenje dneva. Bili so in dekleta so jih pozdravila z vsem ognjem svoje mladosti, zlasti prvega med njimi, dr. Antona Korošca, kot tiste može, ki bodo njihova načela in načela naroda utrjevali tam, kjer je mesto za to. Tako je bila slovenska skupnost spet zibrana in to pot v največjem poletu idealne mladosti, ki že z zrelimi očmi gleda daleč naprej.
Kako dorastla so naša dekleta sodobnim tokovom in prav našim potrebam, bi nobena druga stran tabora ne mogla lepše povedati, kot v kratkih in jedrnatih besedah pove resolucija, ki je bila prebrana na taboru in sprejeta kot »magna charta« slovenskih deklet, s katero bodo šla naprej skozi ta rod, naslednji pa po stopinjah svojih mater. Prvo v resoluciji je klic po Bogu: Boga v družino, Boga v šolo, Boga v vse naše organizacije, Boga v gospodarstvo in politiko, Boga v zasebno in javno življenje! Ta klic so dekleta naslovila na ves narod, »posebno pa na tiste, ki jih je Bog postavil za oblastnike in za varuhe reda in miru«. Dekliška duša je najgloblje začutila primanjkljaj našega veka, ki ga suhoparna in brezdušna civilizacija hoče nadomestiti z motorji in rekordi, primanjkljaj pa raste in grozi že bankrot, ker je Bog postal zadeva privatnega zanimanja, jih je pa čimdalje manj, ki bi se hoteli zgolj iz zasebnega zanimanja zanimati za tako globojco, tako nedoumljivo, tako lepo in tudi tako odgovorno vprašanje, kakor je Bog. To odrivanje Boga z njegovega prvenstvenega mesta in iz tega izvirajoeo splošno duševno stisko so imela slovenska dekleta pred očmi, ■ko so iz 12.000 grl na Brezjah, pred Kraljico Slovencev, postavila svojo besedo in zahtevo, v kateri so obsežena vsa majhna dnevna vprašanja: »Boga nazaj!« — vse drugo je v očeh slovenskih deklet samo več ali manj spretno prikrivanje primanjkljaja.
Da slovenska dekleta vedo, da niso samo za okras ljudskim množicam in za poživitev sprevodov, ampak da imajo svoje mesto tudi v konkretni človeški družbi, v državi, so pokazala tekom vsega tabora. V govorih, v brzojavkah, v pozdravih — povsod se je kazala zavest, da so tudi dekleta sooblikovalke državnega občestva, danes dekleta, jutri žene in matere. Kako živa in vsak dan prisotna je ta zavest, se je najbolj pokazalo, ko je stopil na govorniški oder voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec in je kot notranji minister govoril o Jugoslaviji, o kralju in kraljici in o knezu namestniku. Ob njegovih besedah se je utrgal plaz navdušenja in odobravanja, ki je valovilo preko tisočerih glav kakor mlado žito v vetru. Ta odziv ni bil narejen šele na Brezjah, ta je bil že tja prinesen v tisočerih in tisočerih srcih in je ob besedi dr. Korošca samo našel svoj glasni in vidni izraz. To je slovenski dekliški rod, kateremu bo skoro zaupan nov rod državljanov!
Tabor dozorelih in najbolj naprednih deklet z dežele in mesta tudi ni mogel mimo naših narodnih vprašanj, ki so našla svoje polje tudi v dekliških glavah. Ni popolnejšega in bolj aktivnega sožitja z narodno skupnostjo, kakor to živo zanimanje deklet za našo bodočnost. V dneh, ko vse narode bega misel na bodočnost, tudi slovenski narod nc more ostati brezbrižen. Vse delo pa bi bilo mrtvo in okostenelo, uko ga ne bi poživljal idealizem de-
Praga, 25. jul. TG. >Prager Presse« objavlja dolgo poročilo o odmevu, ki ga je obisk angleške kraljevske dvojice napravil v Berlinu. Dopisnik praškega poluradnega glasila pravi, da je bil vtis zelo globok in da je nemške uradne kroge kakor tudi vso nemško javnost prepričal, da je angleško-franeoska zveza sedaj zelo utrjena. Posebno govori kralja Jurija VI. so v tem oziru zelo značilni in presegajo daleč ono, kar se je pričakovalo. Poseben vtis pa so na nemško javno mnenje napravile razne okoliščine kraljevskega obiska. Prihod vojnega ministra Hore-Belisha na primer je bil v vsem nemškem tisku zelo podčrtan. Njegovi razgovori z najvišjimi častniki fran-coske oborožene sile, predvsem pa s šefom generalnega štaba generalom Gamelinom so povzročili veliko pozornost. Dejstvo, da se jih je udeležil
London, 25. julija, b. Diplomatski dopisnik »Ti-mesa« beleži slabo zboljšanje razpoloženja na Češkoslovaškem. To je pripisati temu, da obstojajo velika nasprotja med predlogom češkoslovaške vlade in zahtevami sudetsko-nemške stranke. Edino odkrite diskusije v Londonu, Parizu in Pragi so nekoliko ublažile napetost. Angleški poslanik v Pragi sir Basil Nevvton je poslal v soboto češkoslovaški vladi po nalogu svoje vlade sporočilo, naj Nemcem ustreže glede njih samouprave, zlasti pa, da jim da čas, da sudetsko-pem-ška stranka lahko temeljito prouči narodnostni pravilnik. Britanski vladi je znano, da se je sudetsko-nemška stranka po svojih predstavnikih razgovarjala z dr. Hodžo o narodnostnem statutu in tudi želi, da se Nemcem da po možnosti čim več časa za proučitev celotnega problema. Angleška vlada se zaveda, kako zelo je oddaljen narodnostni statut od zahtev sudet-sltih Nemcev, ki so jih izrazili v svoji spomenici Zato se Chamberlain ne ho nikdar zadovoljil s tem, da počaka, dokler se pogajanja ne razbijejo, in ta bi se verjetno že razbila, če bi se pričela pretekli teden debata o glavnih tpčkah narodnostnega statuta. List zagovarja metodo informativnih pogajanj v okviru širših razgovorov, o katerih se je govorilo pretekli teden, ter piše, da je angleška vlada zadnje dni sicer proglasila mejo koncesij, v kolikor gre za zahteve po avtonomiji, z druge strani pa ni pozabila na nujno potrebo ohranitve češkoslovaške republike. Ako angleška vlada zahteva nadaljnjih popuščanj, se tega povsem zaveda.
Ponovna seja političnega odbora ministrov
celo šef generalnega štaba angleškega letalstva general Nevvall, je njihovo važnost še bolj podčrtalo. Torej je imel kraljevski obisk v Parizu ta uspeli, tako pravijo v Berlinu, da sta obe državi potrdili neločljivo politično sodelovanje obeh držav, in da sla Francija in Anglija temu primerno segli tudi po praktičnih sredstvih tega sodelovanja, namreč po organizaciji skupnega nastopa obeh oboroženih sil. Nekateri nemški lisli celo pravijo, da se ni mogoče ubraniti vtisu, da gre za neke vrste vojaško-obrambno zvezo, ki je bila sklenjena v Parizu, čeprav v tej obliki gotovo ni bilo ničesar podpisanega.
Praški list pravi dalje, da je nemško javno mnenje poročila iz Pariza rado bralo in da nikjer ni bilo opaziti nikakšne nevolje. Očividno je Hitlerjev odposlanec, kapetan Wiedeniaiin, ki je pred
pred parlament meseca avgusta, tako da bodo imeli sudetski Nemci dovolj časa za proučitev predlogov, ker vlada ne namerava niti Ilenleinovi stranki, niti drugim opozicijskim strankam česa vsiliti. Tudi v zunanjepolitičnem pogledu je postala zadeva aktualna zaradi delovanja kanclerja Hitlerja potom Londona. Notranjepolitična pogajanja bodo spremljana z mednarodnimi diplomatskimi pogajanji, ki bodo brez dvoma močno vplivala na potek razvoja dogodkov med sudetsko-nemško stranko in češkoslovaško vlado. V vsem češkoslovaškem tisku je vprašanje narodnostnega statuta v zadnjih dneh imelo močan odmev. Večina listov je za sporazum z Nemči jo in zahteva, da se sudetsko-nemški stranki po možnosti ugodi.
Nenapadalnu pogodba z Nemčijo pod pogoji:
Praga, 25. julija, c. Danes je objavil londonski list »Daily Express« vest iz Prage, da je v noči na nedeljo predsednik vlade dr. Milan Hodžf. pristal na to, da podpiše z Nemčijo nenapadalno pogodbo pod dvema pogojema:
1.	Češkoslovaška naj se ne razoroži in
2.	ČSR ostane zvesta svojim zavezništvom s Francijo in sovjetsko Rusijo.
ČTK je objavil v imenu vlade izjavo, da ta vest ni resnična. Dr. Milan Hodža se ni pogovarjal z nikomer in zato tudi ni mogel dajati takih izjav.
odpotovanjem kralja Jurija v Pariz bil pri zunanjemu ministru lordu Halifaxu in mu ponovil miroljubnost nemškega državnega kanclerja in njegovo pripravljenost, da doprinese nove dokazo svoje miroljubnosti tudi v češkoslovaškem vprašanju, dosegel, da pariški praznik angleško-fran-coskega prisrčnega prijateljstva v ničemer niso dobiti kakšne osti, naperjene proti Nemčiji. Pariški obisk je torej napetost v Evropi zelo olajšal in bo sedaj veliko lažje poravnati spore, ki so se zadnje čase nakopičili.
Pariz, 25. julija TG. Veliko presenečenje —* lahko rečemo, da v razveseljivem smislu — jc povzročila vest, da je maršal (iiiring, ki je vrhovni poveljnik vsega nemškga letalstva; osebno po->ahil poveljniku francoskega letalstva generala Vuillemina, naj pride k njemu v Berlinu, kjer ho njegov gost in si ho ogledal nemške letalske naprave. Francoski general je odgovoril, da se bo povabilu rade volje odzval in da ho prišel v Berlin dne 15. avgusta in ho s tem tudi vrnil obisk, ki ga je napravil v Parizu nemški letalski general Milch oktobra lanskega leta. General Vuillemin hn obiskal nemška vojaška letališča in nemško letalsko industrijo. V političnih krogih pravijo, da je to potovanje izrednega političnega pomena, ker bo morda uvedlo pogajanja za razorožitev v zraku, ki ga je po svojem odposlancu kapetanu Wiede-mannu predložil angleški vladi sani nemški kancler Hitler. Angleška vlada je o tem obisku obvc-i ščena in ga jc z velikim veseljem pozdravila.
Kapitan Wiedemann spet v London
London, 25. julija, b. »Daily Herald« poroča, da bo koncem tega tedna ponovno odpotoval v London Hitlerjev pomočnik kapitan Wiedemann; isto vest ja zabeležil tudi »Daily Express«.
Navzlic vsem uradnim zanikanjem trdi »Dailf Express«, da so se kapitan Wiedemann in Halifax ter nemški poslanik von Dircksen in Chamberlain pogo« varjali o popolnoma konkretnih vprašanjih, in sicer:
1.	Nagla in mirna, ureditev češkoslovaškega vprašanja;
2.	takoj nato sklenitev nenapadalnega pakta med Nemčijo in češkoslovaško;
3.	neposredno izza tega sklenitev angleiko-nen» škega prijateljskega pakta;
4.	pristop drugih držav k temu paktu, zlasti pa držav, ki mejijo na Nemčijo in Francijo;
5.	gospodarska pogajanja vseh evropskih držav, k! naj bi dovedla do popolnoma nove dobe gospodari skih odnosov;
6.	splošna omejitev v oboroževanju«
Praga, 25. julija, b. Rešitev sndetsko-nemške-ga vprašanja se bliža končni odločitvi. Danes 6e zopet sestane politični odbor ministrov, da še enkrat razpravlja o vseh treh skupinah zakonskega načrta, katere po mnenju vlade morajo služiti kot temelj za rešitev narodnostnega statuta, jezikovnega zakona, reforme javne uprave itd. Mislijo, da bo politični odbor ministrov še enkrat izvedel nekaj sprememb v besedilu zakonskega osnutka. To delo bo verjetno končano do torka zvečer, nakar bo predseduik vlade sporočil njegovo vsebino posameznim narodnostnim skupinam. Glede zakona o pooblastilih še ni gotovo, kdaj in če bodo sploh predloženi parlamentu. Uradno zanikajo, da namerava češkoslovaška vlada te zakone enostavno vsiliti.
Danes bodo sprejeti pri dr. Hodži delegati slovaške nacionalne stranke, ki se bo seznanila z bistvenimi točkami vladnega zakonskega načrta. Vprašanje sklicanja parlamenta je zopet sumljivo, ker so zastopniki sudetsko-nemške stranke izjavili, da se nič ne mudi s pogajanji o narodnostnem statutu manjšin. Govorijo, da bodo zakoni prišli
Velika Francova zmaga v Estramaduri
Ena največjih v vsej državljanski vojni
Salamanca, 25. julija. A A. DNB. Poročilo nacionalističnega poveljstva poudarja, da od poraza republikanske armade na severu in od prodora do Sredozemskega morja nacionalisti še niso doživeli takega uspeha, kakor v nedeljo na estramadurski fronti. Načrt za to ofenzivo je izdelal sam general Franco, izvedla pa sta jo generala Queipo de Liano in Saliquet. Načrt je računal z borbami za devet dni, nacionalisti pa so končali v treh dneh. Prebivalci mest, ki so se med republikansko zasedbo skrivali v gorah, se vračajo v svoje hiše. Povsod pozdravlja prebivalstvo svoje rešitelje. Med tisoči
45 ubitih, 100 ranjenih
Letalo treščilo med gledalce in zgorelo
slovna doba in njegovega naslednika Santosa in pred številnimi tujimi diplomati.
O težki letalski nesreči sc slišijo sledeče podrobnosti: Ko je bila revija čet zaključena, jc izvedel pilot poročnik Cezar Almdia več drznih akrobacij v prav majhni višini nad četami. Ta hip pa je motor letala odpovedal, nakar je letalo padlo oh predsedniški tribuni na ljudi. V znak žalosti so v Bogoti prekinili vso svečanosti. V državi vlada splošno žalovanje.
(Bogota jc glavno mesto države Kolumbija v Južni Ameriki — op. ur.)
Bogota, 25. julijza. A A. DNB: Na vojaškem veibališču v St. Ani, 20 km od Bogote, se je včeraj dogodila strašna letalska nesreča, pri kateri je bilo ubitih 45 oseh, 80 do 100 oseb pa je bilo ranjenih. Med vojaško parado se jc neko vojno letalo zaletelo v predsednikovo tribuno, nato pa treščilo nu tla med ljudi, ki so gledali parado. Letalo se je nato še vžgalo in v nekaj trenotkih zgorelo. Trupla ponesrečencev so tako zoglenela, da jih ni mogoče več spoznati. Nesreča se je dogodila pred očmi predsednika republike Lopeza, ki mu dne 27. avgusta potečo po-
klet. Tabor na Brezjah nam je jamstvo, da ta vprašanja v slovenskem narodu nikoli več ne bodo zamrla, ker zanje se ne navdušujejo več samo idealni predavatelji in uradniški statisti-čarji, ampak tudi dekleta, danes dekleta, jutri žene in matere, ki bodo vsak dan imele v rokah bodoče predavatelje in voditelje in borce. Domačija, ki ima studenec na vrtu, ob nobeni suši ne trpi žeje, narod, ki ima zavedno žen-stvo, ne more izumreti.
Največ in najbolj z ognjem pa so dekleta govorila o družini. Tu se prav za prav začno vse višje skupnosti in tu je prvo in najvažnejše polje za vsakega dekleta, ki ve, kam gre njena pot. Delo žene in matere pa je popolnoma brezplodno, če prva celica človeške družbe ni ustanovljena na temeljih nerazdru/ljivosii. Družba, ki si uveljavi raztlružljiv zakon, se norčuje iz ljubezni matere in zvestobe žene, dekletu pu
že kot predujem daje zaničevanje. Taka družba nalašč in hote razliva vodo iz domačega studenca po tleh, kjer se razleze in poizgubi, da si nihče več ne more utolažiti žeje. Zato je razumljivo, da je bila zahteva po ncrazdružlji-vosti zakonske vezi na Brezjah najglasnejša. Družina je svetišče žene in samo veseli moramo biti, če so naša dekleta ob oltarju Kraljice Slovencev tako pogumno »narodu in tistim, ki jih je Bog postavil za oblastnike in za varuhe reda in miru« napovedale, da bodo to svetišče branile.
Tako nam tudi ta tabor na Brezjah upravičeno daje veliko upanje v našo rast. Udeleženke so se razšle po vsej naši ožji domovini, z njimi je šla misel blagoslov, )xi njih se bo misel ukoreninila v vseli tistih tisočerih, ki jim bodo kdaj izročeni, in blagoslov bo dal, da bo seme vzkalile
ujetnikov je tudi zelo mnogo voditeljev španske ljudske fronte in visokih častnikov ter političnih komisarjev. Ofenziva jih je presenetila in se niso mogli umakniti. General Franco je poslal pozdravno brzojavko zmagovitim Četam.
Poročilo nacionalističnega vrhovnega povelj-! stva:
Na valencljskem bojišču so naciona-* listične čete napredovale za več kilometrov. Strle so odpor sovražnika severnozapadno od pogorja Esplanada in zavzele kraje: Villa Mallura, Toral-ba in Ajedar.
Na pirenejskem bojišču se je na odseku Sorta sovražnik še naprej upiral in poizkusil z nekaj obupnimi napadi, vendar pa so bili vsi odbiti. Nasprotnik je imel velike izgube.
Na bojišču T a j o na odseku Villa de Pe^ droso so nacionalisti zavzeli postojanke pri Can-cale.
Na estramadurskem bojišču so južn
ne nacionalistične čete popolnoma uničile vsak orl-. por sovražnika. Naše čete napredujejo kljub najhujši vročini. Včeraj so zavzele te čete pokrajino v ploskvi 2780 kv. kilometrov, zlasti pa rodovitno dolino Serene in Gvadijana. Na tem ozemlju leži 2!( važnih mest in vasi. Vse to je uspeh borb v zadnjih petih dneh. Zaplenili smo veliko število vojnega materiala, zlasti topov, strojnic in tankov. Ujeli smo več tisoč sovražnikov, a preko tisoč smo jih pokopali. Nacionalistična konjenica je v tem času očistila osvojeno ozemlje od skritih miličnikov. Zmaga na estranidurskem bojišču najbolj dokazuje, kako neresnična so poročila republikancev, ki so trdili, da so te naše operacije brca pomena. Včeraj smo zbili na tla tudi Iri republikanska letala, medtem ko je protiletalsko topništvo nacionalističnih čet v soboto na vzhodnem bojišču pri E1 Toro zbilo na tla dva sovražnikova lovca ia dva bombnika.
Negrin predlaga pogajanja
Pariz, 25. jul. b. »Newyork Herald« poroča, da je na seji ministrskega sveta v Barceloni predsednik Negrin predlngnl neposredna pogn-jnnja z generalom Frnncom za sklenitev pre« mirja v Španiji.	__
Dunajska vremenska napoved: jasno in toplo • številnimi nevihtami.
Zagrebška »remenska napoved: Oblačno z lix kalnimi padavinami, topleje.
Zemunska vremenska nanoved: Nekolikb so bo ohladilo. Vladalo bo pretežno oblačno vreme z nalivi in krajevnimi nevihtami.
Zastoj češkoslovaškega vprašanja
Italijansko vojno brodovje
v
v Sibeniha
Šibenik, 25. julija, AA. Danes zjutraj ob 8 so pripluli v šibeniško pristanišče 4 italijanski rušilci: »Or-nani«, »Alfieri«, »Cartucci« in »Gioberti«. Vsi 4 rušilci so se usidrali v pristanišču pred poveljstvom naše mornarice v Mandalini. Dve italijanski bojni ladji, in sicer poveljniška ladja »Cavour« in ladja »Giulio Ce-sare« sta se pa usidrali pred šibeniškim pristaniščem n-.ed Jadri:o in otokom Prvičem Viceadmiral Marijan Polič, poveljnik jugoslovenske vojne mornarice, je sprejel na jahti »Vila« uradai obisk italijanskega viceadmirala Arturja Ricardija, poveljnika italijanske eska-dre. Ko je viceadmiral Ricardi dospel do jahte, so na križarki »Dalmacija« izstrelili 17 topovskih strelov v pozdrav gostu. Ob 11 dopoldne je viceadmiral Ricardi uradno obiskal naše mornariško poveljstvo v Mandalini. V spremstvu Ricardija je bil poveljnik naše vojne mornarice viceadmiral Polič, ki je nosil lento reda italijanske krone, dalje tudi oba pribočnika italijanskega in jugoslovanskega viceadmirala Na obali je bila častna četa mornarjev z godbo. Čim se je Ricardi izkrcal iz motornega čolna skupaj z viccadmiralom Poličem, jc godba zaigrala najprej italijansko, nato pa še jugoslovansko himno. Viceadmiral Ricardi se je pozdravil s poveljnikom pristanišča, kapitanom bojne ladje Sla-vomirom Tomičem in s poveljnikom naše križarke
»Dalmacije«, kapitanom bojne ladje Mirkom DomanJ-kom, Po pozdravih je admiral Ricardi obšel v spremstvu viceadmirala Poliča častno četo mornarjev in jih nato pozdravil s »Pomozi Bog, junacil« Nato je odšel viceadmiral Ricardi v poveljstvo naše mornarice.
Ko je viceadmiral Riccardi končal revijo, fe pozdravil mornarje v našem jeziku z besedami:
»Pomozi Bog, mornarja!« Nato sta viceadmiral Riccardi in viceadmiral Polič odšla s svojim spremstvom na štab mornariškega poveljstva, kjer so italijanske goste sprejeli zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Po obisku na štabu mornariškega poveljstva je viceadmiral Riccardi sedel v motorni čoln in v družbi viceadmirala Poliča odšel na italijanski konzulat, ki ima svoje prostore za katedralo sv. Jakoba. Okoli katedrale so bila že pripravljena cerkvena bandera za veliko procesijo po mestu, ker proslavlja cerkev danes sv. Jdloba. Nato je poveljnik naše mornarice Polič vrnil obisk viceadmiralu Riccardiju na njegovi poveljniški ladji »Cavour«, vsidrani pred vhodom v šibeniško pristanišče. Po končanem obisku je ladja »Cavour« pozdravila viceadmirala Poliča 6 17 topovskimi streli.
Tudi angleško brodovje v naših vodah
Šibenik, 25. julija, AA.: šibeniška luka je vsa polna italijanskih in angleških rušilcev. Angleški rušilci so pripluli pred dvema dnevoma v šibeniško pristanišče in so se vsidrali na zahodni strani luke ob reki Krki, italijanski rušilci so pa vsidrani v vzhodnem delu pristanišča. Tako imajo Italijani in Angleži vsak po 4 ru-šilce v šibeniškem pristanišču in je zato luka zelo živa. Motorni čolni z italijanskimi in angleškimi zasta-
vami neprestano križarijo po luki, vzdržujejo zveze in prevažajo material ter dostavljajo zapovedi in naredbe.
Šibenik, 25. julija. AA. Angleški častniki so včeraj popoldne napravili izlet k slapovom reke Krke. Davi so se pa odpeljali z motornimi čolni na izlet v zaliv Edvarda VII; tako so ga namreč krstih v spomin na obisk angleškega kralja Edvarda VII. Drevi prirede angleški rušilci ognjemet na čast me6lu Šibeniku.
BM
Drobne domače in tuje
Belgraiski Pokojninski zavod
Ljubljana, 25. julija. AA.: Belgrajski pokojninski zavod za uslužbence ho s 1. avgustom začel samostojno poslovati v Belgradu. Ker gredo vsi posli za uvedbo plačevanja pokojninskih prispevkov proti koncu, bo belgrajski zavod poslal uslužbencem in delodajalcem v kratkem okrožnice s priloženimi poštnimi položnicami, v katerih jih bo pozval, da odslej eni kot drugi naslavljajo vse svoje dopise na njegov naslov v Belgrad, Stross-mayerjeva ulica 9-11 in da počenši od 1. avgusta vplačujejo vse prispevke edino na njegov čekovni račun pri Poštni hranilnici v Belgradu št. 60.133.
V pričakovanja dr. Mačka
Belgrad, 25. julija, m. Po 20 dnevnem zdravljenju v Vrnjački Banji se je danes popoldne vrnil v Belgrad vodja bivših demokratov Ljuba Davi-dovič v spremstvu bivšega ministra Grola. Med potjo je imel pcUli«itt>*konterttftce s svojimi somišljeniki v Kraljevu, Kragujevcu in Mladenovcu.
Davidovičev povratek v I3elgrad je v zvezi s prihodom dr. Mačka v Belgrad? ki ga tu pričakujejo konec tega tedna ali najkasneje v začetku prihodnjega tedna. Za bivanje dr. Mačka v Belgradu je vodstvo srbijanske opozicije izdelalo točen program, ki ga je odobril tudi dr. Maček. V tem načrtu ni določen noben sestanek z zastopniki pokreta, ki so ga proti vodstvu srbijanske opozicije začeli dr. Ribar, dr. Dragoljub Jovanovič, dr. Smiljanič in drugi. Zaradi tega se je nasprotje med obema političnima skupinama še povečalo ter privrženci dr. Jovanoviča in drugih izjavljajo, da bodo svojo akcijo proti sedanjemu vodstvu srbijanske opozicije še poostrili. Isti krogi zatrjujejo, da vodstvo srbijanske opozicije med ljudstvom v Srbiji nima več nobene prave zaslombe. Vodstvo srbijanske opozicije pa na to izjavlja, da s to skupino nima ničesar več skupnega in da se bo program bivanja dr. Mačka v Belgradu izvedel po striktno določenem načrtu, ki ga je dr. Maček sam odobril.
Imredy nazaj
„Prijateljstvo z Italijo fe trdno"
Budimpešta, 25. julija. AA. (DNB.) Danes se Je vrnil v Budimpešto ministrski predsednik Imre-•dy. Ob priliki sprejema, ki so mu ga priredili, je imel kratek govor, v katererrfV poudaril svojo za-dovoljnost z rimskim obiskom, kakor tudi važnost neposrednega stika med vodilnimi državniki. Ta njegov obisk je bil najbolj zgovorno zanikanje vseh vesti, ki jih je zlonamerno širil del tujega tiska. Uradno poročilo o rimskih razgovorih je to stanje na jasen način obrazložilo, Prijateljstvo med Madžarsko in Italijo, ki je že tradicionalno, ne potrebuje nobenih novih diplomatskih izpodbud niti s strani Madžarske niti s strani Italije, ki obe-dve zasledujeta le politiko miru. Ta Dolitika ni naperjena proti nikomur.
Silna neuria v Ameriki...
Newyork, 25. julija. AA. (DNB.) Silno deževje in nevihte na Atlantski obali Severne Amerike, ki so prizadejale vse kraje do Texasa, so povzročile slrahovite poplave in uničile letošnjo žetev. Železniški in avtomobilski promet jc deloma prekinjen. Doslej je znano, da so poplave zahtevale 20 smrtnih žrtev.
... in v Franciji
Grenoble, 25. julija. AA. (DNB.) Silna nevihta
s točo je včeraj opustošila Grenobeljsko pokrajino. Škoda se ceni na več kot dva milijona frankov. V gradu Visije, koder pričakujejo predsednika republike Lebruna, da pride na odpočitek, je nevihta pohila nad 400 stekel v oknih.
Bombe v Palestini
Haifa, 25. julija. A A. (Reuter): Zaradi bombe, lii jc bila včeraj vržena na tukajšnjem trgu, je bilo ubitih 35 oseb, 50 pa ranjenih. Atentat se je dogodil na istem prostoru kakor 6. julija.
Haifa, 25. julija. AA. (DNB.) Uradno se objavlja, da je bilo ob 8 zjutraj znano, da je eksplozija boinbe ia trgu zahtevala 35 smrtnih žrtev. Oblasti so prepovedale prebivalstvu vsak izhod iz hiš. Oblast je preprečila tudi več poskusov požiga judovskih avtomobilov in judovskih trgovin.
Osebne vesti
Belgrad, 25. julija, c. .Z odlokom poštnega ministra so imenovani: za pomožnega uradnika v 9. skup. na pošti v Bilečah Anton Peternel, na pošti Maribor I Milan Kafov in na pošti Maribor II Franc Jurjaševič; upokojen pa je Ivan Jelen, ma-nipulanl 9. skup. na pošti Jesenice.
Poroka. V nedeljo sta se v mariborski frančiškanski cerkvi poročila g. Viktor Gosak, nameščenec Trboveljske premogokopne družbe, in gdč. Anica Arhar, hčerka rudniškega nadgozdarja Arharja s Podmeje nad Trbovljami.
Bel grajske vesti
"Belgrad, 25. julija, m. Nad Belgradom ln okolico je danes popoldne divjala nevihta, ki je povzročila večjo škodo po vrtovih in mestnih nasadih. V niže ležečih krajih je voda vdrla v kleti in stanovanja.
Kralj na gollišča
Bled, 25. jul. Popoldne okoli 17.30 se fe pripeljal na igrišče golfa Nj. Vel. kralj Peter II. s svojim adjutantom. Obiskal je že večkrat to igrišče in se uči v igranju golfa. Poučuje ga učitelj g. Horvat. Ogledal si je današnji turnir za prvenstvo, katerega so priredili blejski gostje. Okoli 18.30 je Nj. Vel. kralj zapustil igrišče in se vrnil v Suvobor.
Knez namestnik se je vrnil
Kranj, 25. julija. AA. Danes sta na svojem povratku iz Romunije prispela v Kranj Nj. kralj. Vis. knez-namestnik Pavle in kneginja Olga z vojvodo in vojvodinjo Kenlslto.
Opozorilo o nadzorstva uvoza
iz Švice
Belgrad, 25. julija, AA,: Sporočilo uvoznikom švicarskega blaga: Ob priliki uveljavljenja novega sporazuma o plačevanju s Švico z dne 1. avgusta t. 1. opozarja Narodna banka uvoznike iz Švice, da neha biti ta država klirinška in da zaradi tega spada uvoz švi-čarskega blaga v našo državo pod nadzorstvo odbora za uvoz pri Narodni banki. Zaradi tega se morajo vsi uvozniki švicarskega blaga obračati na Narodno banko za predhodno odobritev uvoza in plačevanja. — Odobritve za to bo dajala Narodna banka v smislu določb novega sporazuma s Švico. — Obenem opozarja uvoznike švicarskega blaga, da morajo pri vročitvi prve prošnje za uvoz kateregakoli od 39 objavljenih kontroliranih predmetov izročiti Narodni banki podatke o uvozu blaga in to posebej Za blago, uvoženo leta 1937, in posebej za blago, uvoženo v teku 7 letošnjih mesecčv, Posebni obrazci, kakor tudi obrazci za prošnje, se dobe pri Narodni banki in pri vseh njenih podružnicah. Pripominja se, da bo odbor za uvoz vzel v pretres samo tiste prošnje, ki bodo sestavljene po določilih obrazcev in bodo opremljene z vsemi potrebnimi podatki o uvozu v preteklem in tekočem letu. (Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavije, 25. julija 1928.).
Trgovina z Italijo
Belgrad, 25. julija, m. Na januarskem sestanku italijansko-jugoslovanskega stalnega gospodarskega odbora je bilo sklenjeno, da se bo prihodnji sestanek tega odbora vršil meseca julija. Do tega sestanka, na katerem bi se predvsem razpravljalo o izvozu naše pšenice in koruze v Italijo, pa ni prišlo ter se sedaj zaradi tega vodijo med obema državama direktna pogajanja za izvoz naše pšenice in koruze v Italijo. Italija potrebuje za prehrano prebivalstva večje količine pšenice in koruze, ki jo bo morala zaradi nezadostnega pridelka doma uvoziti. Ker pa naša država zaradi pogodb s Češkoslovaško in Nemčijo ne bo mogla izvoziti v Italijo onih količin pšenice, ki jih Italija potrebuje, bo Italija ostali del potrebne pšenice nakupila v Madžarski, Romuniji in Bolgarski. Potrebni del koruze pa namerava Italija nakupiti pretežno v naši državi. Predvidoma bo naša država izvozila pšenice v Italijo za 19 milijonov lir, koruze pa za 18 milijonov lir. Ker je pa izvoz naših pridelkov v Italijo še vedno omejen, delajo italijanski krogi na to, da se izvoz naše pšenice in koruze v Italijo za navedene zneske ne bi izvršil na škodo izvoza ostalih pridelkov iz naše države v Italijo. »v *
.V
Domači odmevi
Londnn. 25. julija, b. >Daily Herald- poroča, da sn Lutzio Rotschilda spustili na svobodo iu da mu je dovoljeno potovanje v Francijo.
Dolgotrajna posvetovanja
V Kupinec je preteklo soboto na poziv dr.
Mačka prišel iz Sarajeva poslanec HSS dr. Šutej. »Obzor« pravi, da ni izključeno, da bo dr. Šutej odpotoval v Belgrad, da 6e tam domeni s prvaki združene opozicije glede sestanka, ki ga bodo imeli z dr. Mačkom. Preden bo prišlo do tega sestanka, bo še konferenca med Mačkom in dr. Šutejem, kose bo ta vrnil iz Belgrada v Zagreb, da svojega šefa obvesti o rezultatu svojih razgovorov z bel-, grajskimi šefi združene opozicije. Šele potem bi dr. Maček z dr. Šutejem in najbrž tudi z Večesla-vom Vilderjem, ki se sedaj nahaja na Češkoslo-, vaškem, odpotoval konec julija v Belgrad, kjer bo ostal dva dneva. Kaj se bo iz vsega tega rodilo, pa seveda nihče še ne ve.
„Rezultat poletne sopare"
Na Hrvatskem rastejo stranke kakor gobe po> dežju. Komaj smo zabeležili akcijo prof. Maštrovi-ča in dr. Vladka Radiča, ki hočeta zbrati staro Radičevo gardo, že izvemo, da v Zagrebu snujejo drugo veliko politično organizacijo, ki naj združi »vse zdrave ustvarjajoče sile hrvaškega naroda«. Ta nova stranka je zamišljena kot protiutež dr. Mačkovi HSS in bo nosila ime »Hrvatski narodni pokret«. Voditelja te skupine sta dr. Mirko Košutič . in dr. Mintas, vsi bivši radičevci. Njihova politična' deklaracija še ni izšla, bo pa menda kmalu. Voditelji tega gibanja so za sodelovanje z Belgradom in upajo v uspeh. Izdajali bodo tudi list, ki bo izhajal tedensko na 12 straneh.
»Slobodna štampa«, ki izhaja v Zagrebu, piše k tej stvari, da Vladko Radič in prof. Maštrovlč • mislita na nekako edinstveno fronto, ki bi se zbirala pod geslom: »Pravi radičevci skupaj!« in obnovila glavni odbor le stranke, kakor je nekoč bil. Pristaši Vladka Radiča imajo ba je namen, da bi se ob volitvah osnovala zveza vseh onih, ki so nezadovoljni z negativno politiko dr. Mačka. Poleg Maštrovičevega »Doma« in Radičevega »Narodnega vala« bo te dni začel izhajati tudi »Hrvatski borne«, ki mu bo baje glavni urednik znani Joe Matošič. Odgovornost, da li so te informacije pravilne, prepuščamo seveda »Slobodni štampi«.
»Obzor« sodi o vseh teh akcijah, da niso resne
in da so samč »rezultat poletne sopare«. Hrvatski narod, pravi, da je proti takemu cepljenju in različne pokretaše ne smatra za resne.
Evharistični kongres na Krku
Šof otoka Krka dr. Josip Srebrnič sklicuje evharistični kongres, ki bo na Krku 14. in 15. avgusta. Škof dr. Srebrnič pravi v 6vojem pozivu na ta kongres, da se je treba danes zbirati okoli Evha-ristije tako proti brezbožnemu komunizmu ....
,.,.„.,,... ...... Pri nas pa so potrebni
ti kongresi posebič še zaradi izpodkopavanja katoliške vere v vzgoji, zaradi oskrunjevanja nedelje, zaradi rušenja javne morale, zlasti v kopališčih, in zaradi dela za neko megleno versko edinstvo. Na kongresu na Krku hočemo naglasiti, da je samo v katoliški veri rešitev hrvatskega naroda in da hočemo to vero braniti in če treba zanjo tudi trpeti in umirati.
Etnografski muzej v Belgradu
Belgrajsko časopisje poroča, da bodo tam v kratkem pričeli z gradnjo Velike palače za etnografski muzej. Prosvetno ministrstvo je za to stavbo, ki bo stala nad 20 milijonov din, prejelo že 20 načrtov. Dotlej bo etnografski muzej nastanjen v prostorih ženske gimnazije v Belgradu.
Čeden primanjkljaj
svetovne razstave
>Del. politika« za čuda mirno in brezbrižno poroča, da »primanjkljaj svetovne razstave v Parizu znaša 1414 milijonov frankov«. Sicer tako tenkočutno glasijo socialistov, ki tako budno pazi na .žepe davkoplačevalcev in si v tem oziru lasti delokrog po.vsem svetu, zlasti .tam, kjer ugleda kakega katoliškega oblastnika, se ob tej vendar precejšni vsoli nič ne zgraža — ker je pač te milijone potrošila toliko opevana in tako težko pričakovana »ljudska fronta«. Naj bi se kaj takega primerilo kaki vladi, ki se prišteva h katoliškemu svetovnem nazoru — o, takrat bi glasilo naših socialistov že drugače zavpilo. S. Leon Bitim pa bolj sme trošiti ljudski denar, saj je na koledarju slovenskih socialistov naslikan na naslovni strani kot vzornik za vse leto 1938,
Maršal Bliicher odganja tujce
iz Habarovska, Vladivostoka in drugih sibirskih mest
Varšava, 25. julija, b. Po vesteh INS je vrhovni poveljnik sovjetske armade na Daljnem vzhodu maršal Bliicher zaradi napetosti med Japonsko in sovjetsko Rusijo odredil, da morajo vsi tujci v roku treh dni zapustiti Habarovsk, Vladivostok in druga mesta, ki so važnega vojaJkcga značaja. Tujcem je edino z dovoljenjem vrhovnega poveljstva dovoljeno uporabljati transsibirsko železnico. Za resnost položaja je značilna tudi naredba maršala Bliicherja, da se morajo evakuirati družine vseh častnikov rdeče vojske na Daljnem vzhodu.
Tokio, 25. julija, b. Zunanje ministrstvo ne potrjuje vesti, da jc japonska vlada pripravljena prepustiti niandžursko-sovjutski obmejni spor posebni obmejni komisiji, ki naj bi zadevo uredila na miren način.
Japonski merodajni krogi poudarjajo, da japonski poslanik v Moskvi Šigemicu zadnje dni sploh ni bil pri Litvinovu. Dalje poudarjajo, da je treba celotni spor presojati mirno, ker se ni ničesar zgodilo, kar bi da jalo povoda za skrb.
Honkong, 25. julija, b. Vojni dopisnik INS poroča da so Japonci po močnih okrepitvah, ki so jih dobili zadnje dni, ponovno pričeli napredovati ob reki Jang-cekjang. Kakor znano, so njih ofenzivo z močnim protinapadom v preteklem tednu Kitajci ustavili. Od včeraj dalje pa so kitajski položaji, zlasti trdnjava na Levjem hribu, pod strašnim topniškim ognjem, ki ga podpira 100 japonskih bombnikov, ki neprestano obmetavajo kitajske čete na položajih. Japonci poročajo o ogromnih izgubah Kitajcev.
Na Bleda
Bled, 25. julija. Danes dopoldne eo t avtomobili prispeli na Bled tekmovalci, ki so se včeraj v:Ljubljani udeležili tekmovanja letalskih modelov. Prispela sta tudi predsednik Aeroputa Tadija Sondermayer in predsednik mednarodne letalske zveze princ Bibcscu. Na Bledu so se nastanili v »Parkhotelu« in so takoj nato napravili izlet v Bohinj. Ogledali so si Bohinjsko jezero. Zvečer je bil v »Parkhotelu« svečan banket, kjer je bil objavljen točen izid tekem in so se razdelila darila zmagovalcem. Darila, med njimi glavno darilo Nj. Vel. kralja, so bila danes razstavljena v »Parkhotelu«, kjer so jih vsi, posebno tujci, občudovali, Banketa se bosta udeležila tudi zastopnika Nj, Vel, kralja in jrojnega ministra.
Italijanski izletniki v Maribora
Maribor, 25. julija. Pryič od nastanka naše države je imel danes Maribor priliko pozdraviti v svoji sredi skupino italijanskih izletnikov. Prišli so magistratni uslužbenci mesta Genove v Italiji, skupaj 38 oseb, med njimi pravniki, inženirji, zdravniki in drugi. Vodita jih ravnatelj genovskih magistratnih uradov co-niendalore Armando Lespi in magistratni tajnik Vitorio Paganini. Gostje so prispeli s Koroške in so pri Dravogradu prestopili našo mejo. Prijetno so bili presenečeni, ko so jih na meji sprejeli delegati društva mariborskih magistratnih uslužbencev dr. Senkovič, Ludvik Zorzut, Drago Grač-ner in gdč. Mila Stare. Za pozdrave dr. Senkoviča se je zahvalil Vitorio Paganini. Ob 12.30 so prišli v Maribor, kjer jih je v imenu odsotnega župana pozdravil magistratni ravnatelj Rodošek. Za pozdrave se je zahvalil ravnatelj magistratnega urad-ništva iz Genove comendatore Armando Lespi. — Nato je bilo skupno kosilo v Grajski kleti. Gostje so bili zelo dobro razpoloženi. V imenu magistratnih uradnikov iz Maribora je gostom napil Ludvik Zorzut. Popoldne so se gostje poslovili od Mari-bora in nadaljevali pot proti Dunaju. Od tam bodo šli v Budimpešto, potem pa se bodo zopet vrnili v naše kraje v Varaždin in Zagreb, odkoder se bodo vrnili v Italijo.
Glaserjeva proslava v Hočah
Maribor, 25. julija. K našemu poročilu o tej slavnosti v Hočah, ld ga je objavil »Ponedeljski Slovenec«, dodajamo, da se je lepe slavnosti udeležil tudi sin pokojnika dr. Vladimir Glaser, notar v Odžacih, s soprogo in obema sinovoma, ter pokojnikov brat Anton, nad-učitelj v pokoju v Libeličah, Na koncu govorov s® je sin zaslužnega pokojnika dr, Vladimir Glasef zahvalil predsedniku pripravljalnega odbora de* kanu Sagaju, Zgodovinskemu društvu, vsem govornikom, pevcem in godcem, slovenskim fantom in dekletom ter vsem gostom in domačinom, ki so se udeležili proslave. Popoldne je bila pri Glaserjevi hiši, kjer je tudi gostilna, ljudska veselica,
Naravna družba
Povratek sokolskih vrst iz Prage in njitioV pohod po Ljubljani so različni ljudje opazovali različno. Nekateri pod vidikom števila, drugi pod vidikom reda, tretji 'pod vidikom obnašanja in vzklikov, »Del. politika« pa pod vidikom politike in je opazila, »da so v isti vrsti stopali dr. Kra-mer, Pucelj, dr. Puc in dr. Marušič«. To se »DeL politiki« od sile novo zdi jn se izprašuje, »zakaj in čemu se prav za prav ti gospodje med seboj prepirajo in ustanavljajo vsak svojo stranko, eden' JNS, eden samostojne kmete, eden, radikale, edem pofovce, če pa lahko tako složno drug poleg drugega v isti vrsti korakajo.« — Poznavalci slovenskega liberalizma pa pravijo, da ni bolj naravne družbe kot ti odličniki v eni vrsti in se tudi čudijo, čemu poleg dr. Kramerjevega tednika »Domovina« in Pucljevega »Kmetski list« in dr. Pu-cevega »Slovenska beseda« izhaja še socialistična »Del. politika«, ko vendar vsa ta glasila tako složno trobijo v isti rog.
Naši parlamentarci v Sofiji
Skupina jugoslovanskih poslancev bo pod vodstvom predsednika Narodne skupščine čiriča kmalu obiskala Sofijo, kjer se bo sestala z bolgarskimi parlamentarci. V prvi polovici avgusta pa odpotuje skupina bolgarskih narodnih poslancev, na čelu predsednik Sobranja Stojčo Mošanov, v Belgrad, kjer se pripravlja iskrena manifestacija prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo.
Napredovanje Jugorasa
»Vreme« poroča, da je skupina članov socialistične delavske organizacije v Drvaru, na čelu predsednik organizacije za področje Šipad (znano bosansko lesno podjetje), javila poslancu JRZ dr. Miljušu, da pristopajo k Jugorasu, ki bo zdaj štel v svoji organizaciji vse bivše socialistične strokovne organizacije delavcev Šipada.
Brez srca je, kdor žival pretepa
Kamnik, 24. julija.
Obiskovalci planšarsEega praznika na Menini so se čudili, kako lepo rejena in zdrava živina se pase po pašnikih banovinskega posestva »Bibe«. Pravi živinorejec se razveseli ob pogledu na izbrano mlado plemensko živino čistih pasem, ki se pase po vzorno urejenih pašnikih. Samo dve mladi telici sta delali izjemo v tem izbranem tropu. Ena je bila brez repa, druga pa je imela okrog 15 ran po hrbtu in po rebrih. Obe sta bili žrtvi brezsrčnežev, ki so ju gnali na planino in s pretepanjem silili k hitrejši hoji.	_	.
Nekateri imajo grdo navado, da zavijajo rep živali, ki ne mara ali pa ne more dovolj hitro stopati po planinski poti navkreber. Tako je brezsrčni gonjač z zavijanjem zlomil vretence v repu, ki se je potem posušil in odpadel, drugo pa je pretepal in ji prizadejal tako občutne poškodbe. Živina po dolgi zimi, ki jo je preživela v dolini v hlevu, ni utrjena in odporna za dolgo pot v planine, zato naj jo lastnik pred pohodom v planino vežba v hoji, da žival ne opeša v poti. Brezsrčno in vse obsodbe vredno pa je, da gonjač pretepa žival in jo pokrije z ranami, ki se še po enem mesecu niso zacelile. S tem je svojemu gospodarju prizadejal škodo, ker tako govedo v planini ne bo mnogo pridobilo na teži kljub dobri paši in skrbnemu nadzorstvu.
Mnenja smo, da bi uprava banovinskega posestva na »Bibi« v bodoče ne smela sprejeti živine, s katero lastniki na poti ne bi lepo ravnali ali jo celo na tako brezsrčen način pretepali ta mučili. Tako dejanje za« služi kazen.
Goring na Švedskem
Stockholm, 25. julija. AA. Štefani: Maršal Gčring je nenadoma prišel v Neborg na jahti »Ka-rin«. Goringa so povsod navdušeno pozdravljali. Njegovo potovanje pa je čisto zasebno. Goring hoče obiskati svojega starega prijatelja grofa Ro-
Budimpešta, 25. julija. AA. ČTK. Gospodarska pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko, ki so se začela dne 7. julija, so bila včeraj zaključena, Sestavljen je bil dogovor o izmenjavi blaga med obema državama.
K
taboru na Brezjah
Sijajni dekliški tabor na Brezjah bo še trlolgo živel v srcih slovenskega ženstva. Podrobno poročilo o tem taboru sta priobčila že >PonedeIjski Slovenec« in »Slovenski dom«.
Prvo iniciativo za ta tabor je dal voditelj Katoliške akcije za dekleta, prof. dr. Villao Fajdiga. Katoliška akcija za dekleta je nato povabila k sodelovanju Vodstvo dekliških krožkov in kongregacije. Priprave za ta tabor so trajale delj časa. Osnovani so bili odseki, in sicer propagandni, ki ga je vodila gdč. Vlada Rem-čeva, programski z načelnico prof. Mileno Do-bovškovo na čelu, rediteljsko-prometni z gdč. prof. Marijo Rejčevo na čelu, in finančni odsek, ki sta ga vzorno vodili gdč. Eda Pehanijeva in gdč. Julka Balantova.
Brezjanska dekleta so sama okrasila bre-zjansko cerkev in ziborovalni prostor ter tako dostojno počastila svoje sestre iz vse ljubljanske škofije. Propagandni odsek je izdal t5.000 letakov, 10.000 knjižic i,n tt.000 znakov. Knjižice in miaki so vsi pošli. Dekleta so sama pisala članke, ki so izhajali v vseh slovenskih katoliških časopisih.
Prometno-rediteljsiki odsek je orgamiziral 50 glavnih rediteljic in nad 200 rediteljic za
Sosamezne skupine. Že poprej so se rediteljice olgo časa vadile za svojo službo. Organizirani so bili trije posebni vlaki, iz Novega mesta, Kočevja in Ljubljane Druga dekleta so prišla s povečanimi rednimi vlaki, z avtobusi, tovornimi avtomobili, kolesi in vozovi in peš. Vsa vozila so bila okrašena z zastavami, zelenjem in cvetjem, tako da je bil pogled nanje zelo pester. Tabor je potekel v najlepšem vremenu. Zjutraj od 6 do 10 so dekleta pristopala k sv. obhajila ter je bilo razdeljenih nad 5300 sv.
obhajil. Tzvrstno so se izkazali mošanjski gasilci, ki so pomagali deliti vodo trumam deklet. Vneto so bile na delu samarijanke, zdravniško službo pa sta imela gg. dr. Justin iz Št. Vida in dr. Šare iz Kranja.
Dekleta so montirala tudi mikrofon z ojačevalci. Napovedovalki pa sta bili prof. Slava Lipoglavškova in gdč. Micka Marinkova iz Ljubljane. Dekleta so bila strumno organizirana in tako so dostojanstvenike pozdravljale le z mahanjem robčkov, kar je najlepši dekliški pozdrav. Ljudsko petje je vodil stolni dekan dr. Kimovec in dekleta so se sijajno izkazala. Na dekliškem taboru so bila zastopana dekleta vseh stanov in poklicev. Poleg elegantne mestne gospodične, profesorice ali učiteljice si videl preprosto kmečko dekle z ljubko rutico na glavi, razoglavo delavko, skromno uradnico. Vse: Gorenjke, Ljubljančanke, Dolenjke in No-tranjke, vse, ki žive v ljubljanski škofiji, pa je družila nepopisna harmonija v znamenju slovenskega duha in katoliške vere. Čudovit je bil pogled na to ogromno množico samih mladih dekliških obrazov.
Ta tabor so dvignili s svojo navzočnostjo minister dr. Korošec, ki je bil viharno pozdravljen, ter škof dr. Rožman, ki je daroval službo božjo in pridigal.
Ob istem času, ko je bil dekliški tabor na Brezjah, pa je bil velik tabor v Radečah pri Zidanem mostn, kjer je govoril minister dr. Krek. Tudi o tem taboru sta poročala obširno »Ponedeljski Slovenec« in »Slovenski dom«. Na tem taboru je minister dr. Krek temeljito obračunal z obrekovalci mladinskega tabora v Ljubljani ter jim zagotovil trajno sramoto.
Bojevniki na soških bojiščih
"" Tvesa bojevnikov ▼ Ljubljani }e OTgantzlrala na pobudo svojih članov potovanje v Trst, Gorico in na soška bojišča, ker so si hoteli bivši vojaki ogledati zopet kraje, kjer so toliko trpeli in kjer bo umirali naši najboljši možje in fantje.
V	soboto, 23. julija, je bil določen ob tri četrt na 5 zjutraj odhod posebnega vlaka, ki je odpeljal okrog 350 bojevnikov in njih svojcev proti Trstu. Ob 4 zjutraj je imel v kapelici Vzajemne zavarovalnice predsednik Zveze bojevnikov R a t e j Mirko sveto mašo, ki so se je udeležili skoraj vsi udeleženci potovanja, tako da je bila kapelica natrpana do zadnjega kotička. Nekoliko pred 5 je odpeljal vlak izletnike proti Trstu, kamor so prispeli po 8 zjutraj. V Postojni je dala italijanska vlada bojevnikom za častno spremstvo ves čas potovanja višjega častnika.
Doberdob —>
slovenskih fantov grob
V	Trstu so ostali do pol 1 popoldne, ko jih je vlak odpeljal pod doberdobsko planoto na znamenito vojaško pokopališče Sredipolje (Redipuglia). Tu je velikansko pokopališče, ki ga pravkar preurejajo. Saj čaka tu vstajenja okrog 100.000 italijanskih in gotovo 50.000 bivših avstrijskih bojevnikov. Med njimi je tudi 10.000 Slovencev, saj pravi naša narodna pesem »Oj Doberdob, slovenskih fantov grob...«. Takoj po prihodu na pokopališče je bila ob spomeniku prisrčna slovesnost. Moški zbor pod vodstvom učitelja Maksa Juvana je zapel žalostinko »Človek, glej življenje svoje...«, nato je spregovoril v počastitev junakom I. podpredsednik Zveze bojevnikov Rudolf Wagner, ki je poveličeval junake, ki so dali najdražje — svoje življenje in obsodil vojno kot sredstvo za dosego pravie držav in narodov. Nato so zbrani bivši vojni kurati odmolili molitve za umrle, pevci eo pa zapeli pesem »Oj Doberdob«. V počastitev padlih junakov so bojevniki položili pred spomenik prekrasen lovorov venec. Po proslavi so si udeleženci ogledali veličastno delo, ki ga opravlja Italija v počastitev vseh padlih. Čuvar grobišča italijanski vojni kurat je ljubeznivo razkazal in raztolmačil, kako bo pokopališče preurejeno. Posebno velik vtis so napravili na prisotne mogočni napisi »Presente« in natančni popisi vseh padlih, urejenih po abecednem redu. Odbornik Zveze bojevnikov je na grobišču razložil veliko delo in poudarjal, da moramo imeti tukaj zgled, kako se morajo častiti oni, ki so darovali življenje za domovino. Zato moramo v tem oziru posnemati to državo saj v tem, da tudi mi postavimo čimprej našim padlim slovenskim vojakom na Brezjah spomenik.
Hrib Sv. Mihaela
Le prehitro je vlak odpeljal udeležence proti Gorici, od koder so jih odpeljali avtobusi na vrh doberdobske planote, na hrib sv. Mihaela. Tu so si ogledali velike kaverne, vojni muzej in spomenike padlih. Od tu je bil prekrasen razgled na celotno bojno črto. Možje so razlagali in pripovedovali o grozotah na teh bojiščih, mnogi, ki so bili sami prestali vse bridkosti, so nazorno pojasnjevali bojne postojanke in oživljali spomine ne padle tovariše. Končno so se izletniki zbrali pred spomenikom na velikem prostoru, kjer je bila zopet počastitev padlih. Zbor je izapel žalostinko »Blagor mu«,
nakar je odbornik Zveze bojevnikov Jože Pire
govoril o dragocenih žrtvah svetovne vojne, opozarjal na grozote vojne in poudarjal naša stremljenja za mirno sožitje narodov. Bivši vojni kurati so odmolili molitve za umrle, moški zbor je pa ubrano zapel »Oj ta soldaški boben«.
Na grobu kardinala Missije
Udeleženci so se odpeljali deloma v Gorico, Solkan in naravnost na Sv. Goro, kjer so prenočevali. Povsod je bilo razpoloženje izredno lepo, dostojno in živahno. V Gorici ostali so v medseboj-
nih razgovorih dolgo razpravljali o vseh perečih ' zadevah in utrjevali tovarištvo. Za dobro razpoloženje je skrbel zlasti odličen moški zbor. Drugo jutro so odšli izletniik iz Gorice in Solkana na Sv. Goro. Na Sv. Gori je bila v nedeljo, 24. julija, ob 7 zjutraj cerkvena slovesnost. Bivši vojni kurat župnik Leopold Kolenc iz Št. Vida pri Gro-belnem je imel v srce segajoč govor o trpljenju med svetovno vojno in o svetogorski Kraljici, ki je bila med vojno tudi begunka. Sv. mašo je opravil predsednik Zveze bojevnikov Mirko R a t e j, ki je ob asistenci vseh duhovnikov, ki so se izleta udeležili, opravil tudi molitve za umrle. Med sveto mašo je bilo ljudsko petje in mogočna cerkev je odmevala slovenskega petja. Pred molitvami za umrle je zbor zapel žalostinko »Usliši nas«, po mo-litvnh pa »Oj Doberdob«. Nato se je zbrala vsa množica ob grobu kardinala Missije, kjer je spregovoril v njegovo počastitev predsednik R a -tej Mirko, bojevniki so položili na njegov grob venec, vsa cerkev pa je molila za njegov večni mir in za dušni blagor vseh, ki so v tej veličastui cerkvi pokopani.
Počasi so nato odhajali udeleženci proti sedlu, med potjo so občudovali prekrasni svet iu zeleno Sočo ter ponovno študirali okoliške griče, kjer so se bili krvavi boji. Z avtobusi so se s sedla odpeljali v Gorico, kjer so si še ogledali mesto, nakar je bilo skupno kosilo, nato pa odhod čez Podbrdo, Jesenice v Ljubljano, od koder so se izvenljubljauski izletniki odpeljali na svoje domove.
Izvrstna organizacija izleta
Izlet je bil prav dobro organiziran, za kar gre največje priznanje načelniku izletnega odseka Zveze bojevnikov Maksimu Rozmanu, ki je s svojimj pomočniki g. ravnateljem Kristijanom Dietzeni, učiteljem Josipom Sancinom, upraviteljem Gvido-nom Pahorjem in drugimi izvedel veliki program brezhibno v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Posebno priznanje gre železniškima upravama obeh držav, naše in italijanske, ki sta skrbeli za neoviran promet. Za vzoren red na vlaku imata predvsem zasluge oba naša železniška strokovnjaka gg. višji kontrolor Mašič Pavle in višji revident Cimperman Viktor, ki sta res storila vse, da je bila želzniška služba brezhibna. Posebno uslužne so bile vse italijanske oblasti, ki so storile vse, da nam je bil izlet ne le prijeten, temveč tudi kar naravnost domač.
Izlet je pokazal, kako potrebni so stalni stiki s sosednimi državami za medsebojno zbližanje in razumevanje. Udeleženci so z zadovoljstvom odnesli najboljše vtise in sklenili, da bodo zopet obiskali kraje, kjer je bilo prelite toliko slovenske krvi. Nekateri so se že kar v vlaku priglasili za zopetno potovanje na soška bojišča, ki ga namerava prirediti Zveza bojevnikov v začetku meseca oktobra. Izlet je pa tudi izpričal našo slovensko ljubezen do onih, katerih kosti počivajo daleč od rodne zemlje, in spoštovanje do bratov, ki so dali najdražje — svoje življenje za domovino. Vsi udeleženci so bili z izletom prav zadovoljni in so sklenili, da bodo vselej prihiteli, kadar bo Zveza bojevnikov priredila podoben izlet.	R. W.
Narodni tabor v Soštanftt
Naš voditelj g. minister dr. Korošec je brzojavno sporočil, da pride osebno v nedeljo, 31. julija na tabor. Tem večji nuj bo odziv vseh zavednih Slovencev nu naše vabilo, ko bomo imeli v svoji sredi možu, ki si je nadel življenjsko nalogo, du se trudi in deluje le za iia.š blagor! Mi pa mu hočemo pokazati, du štejemo nepregledne tisoče, ki mu zvesto sledimo v borbi za narod. Vse udeležence, ki bodo prišli peš ali s kolesi ali z vozovi in avtobusi, prosimo, da se vsaj pol ure pred sprejemom gg. ministrov zberejo nu mestih, ki se jim bodo po skupinah odkazala. Oni pa, ki pridejo r. vlaki, naj so takoj po prihodu odpravijo na določena mesta. Ker je čas točno odmerjen, ne smo sprejem in sprevod utrpeli nobeno zamude.
Vojvoda Kentshi
v Sloveniji
Včeraj ob 16.53 so prišli z dvornim vlakom g pogreba kraljice matere Marije v Bukarešti v Ljubljano Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle s soprogo kneginjo Olgo, vojvoda in vojvodinja Kent-ska ter kneginja Marina, mati knegiuje Olge. Visoki gostje so takoj nadaljevali pot proti Kranju ia na Brdo.
Praznik zaščitnika šoferjev sv. Krištofa
Ljubljana, 25. julija.
Ljubljanski šoferji in avtotaksiji so danes ob 9 dopoldne na lep način praznovali praznik svojega zaščitnika sv. Krištofa. Združenje šoferjev in avtotaksijev pod vodstvom predsednika g. Karla Jeršina je priredilo kratko slovesnost. V cerkvi sv. Cirila in Metoda je bežigrajski župnik g. pater Kazimir Zakrajšek opravil tiho sveto mašo pred oltarjem sv. Krištofa, ki je bil bogato okrašen. Po maši je g. župnik izpred oltarja imel na navzoče kratek nagovor, v katerem je v prav izbranih! mislih opozarjal šoferje na njih dolžnosti proti Bogu in bližnjemu, ki se jim zaupa. Njih volan naj bo v službi Boga in človeka. Bogatin, ki ima lepo in razkošno limuzino, misli samo na sebe, ne misli na sočloveka. »Ko držite volan v rokah< zavedajte se, da imato v rokah ne samo svoje, marveč tudi življenje sočloveka. Prav lepo je, da ste prišli prosit svojega patrona za zaščito! Želim vam, da bi si izprosili pri svojem zaščitniku varstvo sebi iu drugim!« je končal g. župnik svoj govor.
Po končanem cerkvenem opravilu je sledil blagoslov vozil pred cerkvijo. Nad 40 vozil je g. župnik blagoslovil. Lepe, skromne svečanosti so je udeležil odposlanec zagrebških avtotaksijev in tajnik Zveze šoferjev dravske banovine g. Mala-chowsky. Svečanosti so prisostvovali mnogi bežigrajski prebivalci. Tako ljubljanski šoferji in avlo-taksiji slave svojega patrona sv. Krištofa že četrto leto. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri pri-vatniki-lastniki avtomobilov.
m
«
„Jugoslovanski kralj'
v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 25. julija.
Po ustvaritvi Jugoslavije, katere 201etnico bomo letos obhajali, je postala Rogaška Slatina čedalje bolj upoštevajo letovišče in zdravilišče. S pogoji, ki jih nima noben kraj v Jugoslaviji, niti v južni Evropi, redko še kje v Evropi, namreč z neizmernimi zakladi po širnem jvetu priznane zdravilne slatinske vode, 6i je to divno zdravilišče ustvarilo sloves, ki mu ga ne more nikdo oporekati. Ni čudno. Ob dejstvu, da je Rogaška Slatina že sto in stoletja ustvarjala čuda na poljih zdravstva, je našla v vseh časih mnogo ljubiteljev, ki so prav radi sami in s svojci prihajali v njeno okrilje. Tako se je iz zdravilišča izcimilo moderno letovišče, čigar znak so številni hoteli in druge potrebne letoviške naprave.
Sloves Slatine je rastel, občinstvo je iz vseh delov sveta prihajalo v ta zemeljski raj po zdravje in na oddih. Začelo je primanjkovati prostorov. Spričo naraščanja tujskega prometa in njega čedalje večji modernizaciji je bilo tudi za Rogaško Slatino že nujno po-
Francoski konzul našim zmagovalcem v Franciji
Slovenske fante, ki so v prijateljski Franciji tako odlično zastopali svojo organizacijo in delali čast jugoslovanski državi, katere trobarvni prapor je ponosno plapolal nad stadionom v Bloisu, je ob povratku v domovino pri sprejemni slovesnosti v frančiškanski dvorani pozdravil francoski konzul g. R e m e r a n d s sledečim ganljivim nagovorom :
Srečen sem, da vam morem izreči čestitke na vaših tako izrednih uspehih, ki ste jih dosegli na mirovnem mednarodnem turnirju v Blois. Zlala kolajna, dve prvi nagradi in še ena nagrada, to so trofeje, s katerimi ste ovenčali plemenite barve vašega prapora. Ti sijajni uspehi so dokaz vaše športne vrednosti in so tudi krasna poroštva za uspehe, ki jih boste dosegli še v bodočnosti. Vedel sem točno, da bo sprejem, ki ga boste doživeli v Franciji, takšen, kot sem pričakoval, da naj bo in kot ga moji rojaki vedno pripravljajo svojim prijateljem. Ponosen sem, da slišim po-
trdilo o tem iz vaših ust in prav gotovo bom o tem obvestil g. predsednika Paul-Boncourja, na katerega povabilo ste se ljubeznivo odzvali in katerega neutrudljivo delovanje za razširjenje naših prijateljev v inozemstvu imam čast pri tej priložnosti pozdraviti z globokim spoštovanjem. Pričakujem, da 1k> spomin na dneve, ki ste jih doživeli v Blois, ostal zapisan globoko v vaših srcih, ne samo kot spomin na praznike, kjer ste pokazali svojo športno veljavo, ampak posebno kot dokaz globoke ljubezni, ki veže naši domovini in ki jo oba naša naroda ob vsaki okolnosti znata tako toplo prikazati in potrditi.
S tem upanjem kličem iz globine svojega srca: Naj žive jugoslovanski katoliški telovadci! Naj i i v i Jugoslavija!
(O sprejemnem večeru jo poročal obširno »Ponedeljski Slovenec«, le govor g. konzula Francije ni bil popolnoma točno preveden ter je bila iz njega izpuščena prav bistvena beseda. Op. ur.)
trefno, da na tem področju zamaši vrzel ter opraviči mednarodni sloves Rogaške Slatine pred razvajeno mednarodno publiko. Neutrudni ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina, banovinski svetnik g. Ivan Gračnar, je takoj uvidel, kje je treba eno in drugo izpopolniti, da bo lahko zadovoljiti ogromni, iz leta v leto naraščajoči tujski promet. Že obstoječe zgradbe so bile zmodernizirane, posebno lepo so prenovili menda najlepši slatinski hotel Aleksandrov dom. Agilna iniciativnost na področju izpopolnitve je rodila še več: nujna je postala gradnja modernega hotela! Kljub marsikaterim zaprekam, ki se potrebnim idejam in delom kaj rade zoperstavljajo, je začela lani konec poletja rasti med banovinsko cesto in železniško progo blizu hotela Pošte ogromna, moderna stavba, ki jc letos ob začetku julija stopila v življenje, da izpolni nalogo, katera ji je nakazana!
Novi hotel, ki bo nosil ponosno ime »Jugoslovanski kralj«, že služi svojemu namenu. Domačinom vžiga v očeh ogenj navdušenja in ponosa I Tudi arhitektonsko je umetnina. V svoji notranjosti je opremljen z najmodernejšo opravo, prav tako sobe, da se počutijo stanovalci v novem domu kar najugodneje. Zares, še tako razvajenemu, vsega dobrega navajenemu gostu, nudi novi hotel vse mogoče udobnosti, da se lahko s ponosom postavimo pred komerkoli, ki bi nas prišel obiskat. Lahko nudimo krov še tako visoki osebnostil Posebna dika novega hotela je tudi ta, da cene stanovanjem in sobam kljub vsemu komfortu niso pretirane, da se torej stanovanja, odnosno sobe lahko vsakdo posluži.
Vsem, ki so pripomogli k stavbi, s katero je naš tujski promet neizmerno pridobil, vse priznanje, bano-vinskemu zdravilišču in njega neumornemu gospodu ravnatelju pa najiskrenejše čestitke in zahvala hvaležnih domačinov in gostov.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz -Josef« grenčice.
Blagoslovitev prosvetnega doma v Komendi
V nedetjo, 31. julija
Ob pol 8: zbirališče v Mostah pri Komendi; ob 8l sprevod pred novi dom, kjer bo sprejem gostov; ob 9: sveta maša z ljudskim petjem na prostem, pridiga prevzv. škof g. dr. Gregorij Rožman; ob 10: blagoslovitev novega doma, po blagoslovitvi zborovanje, na katerem govorijo minister g. dr. Miha Krek, univerzitetni profesor g. dr. Lukman in drugi; ob pol 3: lita-nije; ob pol 4: javni nastop. Po nastopu prosta zabava na veseličnem prostoru.
V nedeljo vsi v Komendo, da skupno manifestira* mo za katoliška načelal
Huda toča
je pobila v nedeljo 24. julija okoli 9 zvečer dolenf? del župnije Sv. Križ ob Krki, kraje, ki leže nasproti Cerkljam. Prizadete so vinske gorice Gadova peč, Brezovice, Trebclnik, Završe, Belinje, Piroški vrh, kjer jc uničeno grozdje do 90%. Nesreča je tem hujša, ker so bili ravno ti kraji tudi že lani prizadeti po toči in nalivih tako zelo, da že celo leto živi prebivalstvo ob sami kupljeni koruzi. In ista žalostna usoda jih čaka tudi za naprej, če bodo sploh imeli s čim koruzo kupiti. Najbolj je prizadeta vas Brezovica, ki živi izključno od vinskega pridelka, in ji je zdaj vse uničeno. Pomoč za prehrano bo nujno potrebna. Prosimo oblasti, naj pomagajo tako hudo prizadetemu prebivalstvu.
Kaj pravite ?
Vrata železniških vagonov pač morajo biti dobro zaprta, a le med vožnjo. Na postajah pa jih imajo — ali bi jih imeli — sprevodniki odpreti, pa ne samo na večjih, temveč tudi na manjših. Vendar se to ne dogaja, vsaj povsod ne. Že res, da jih potniki tudi sami odpro, kadar morajo izstopiti. 'l\oda nekateremu se to sploh ne posreči, drugemu pa šele tedaj, ko se vlak ie premika. Pullej je seveda lin g pomagaj.
Tele dni je neka žena pet in sedemdesetih let hotela izstopiti na postaji industrijskega in lelo-viščarskega trga S. med Zidanim mostom in Zagrebom. lJa ni mogla odpreti vagonskih vrat. Nobenih. Tudi na napačni strani ne. Dva vojaka, ki bi ji bila rada pomagala priti ven, sta se nekaj časa prav tako zaman upirala v kljuke. Naposled sta ena vrata le odprla, a tedaj se je vlak že premikal. Precej nato je prišel sprevodnik. Povedali so mu, kako je bilo in da potnica pri najboljši volji ni mogla priti ven. Sprevodnik je zdaj na hitro vsem pojasnil, da morajo biti vrata med vožnjo zaprta in — se zgubil. Tako se je žena sicer zaston j peljala do naslednje postaje, a potlej je morala dobri dve uri hoditi, da ]e prišla tja, kamor je hotela priti. Saj bi bila morala na vlak nazaj čakati še dlje, do noči.
Kaj jiravite, kaj pa bi bilo, ie bi bila iena skočila iz voza, ko se je vlak že premikal? Nesreča bi bila neogibna in kdo bi bil kriv?
Na tisli postaji se je nedavno prav tako zgodilo neki redovnici. Doma je iz trga in hotela je k staršem. Tudi ona ni mogla odpreti vrat in priti ven. Tudi ona se je morala po sili peljati do naslednje postaje. A to je bilo tedaj ponoči, ltedov niča si ni upala iti v temi tako daljo sama. Da bi šla v vas po voz, ji ni kazalo. Na srečo pa se je tedaj namerila na neko gospo, ki je poznala njene starše in jo je povabila čez noč k sebi.
Kaj pravite, ali bi ne bilo prav, da bi sprevodniki odprli na postajah še vsa ona vrata, ki jih že niso potniki sami? Saj navedena primera gotovo nista edina. Prav nič ni prijetno peljati se dalje, kakor je treba — čeprav v takem primeru sprevodnik ne zahteva doplačila in na naslednji postaji tudi ne pozabi odpreti vrat po sili zastonj-karju.
—	Nagradno žrebanje. Vljudno prosimo, da nam oni, ki še niso dobili daril od nagradnega žrebanja »Slovenca«, takoj sporoče, kam naj jih jim pošljejo. Posebno liste, ki so zadeli čevlje, prosimo, da ne pozabijo sporočiti številke čevljev. — Prosimo da vsi zaostali še ta teden sporoče svoje želje! — Propagandni oddelek »Slovenca«.
—	Br.gadni orožniški general g. Miljutin Stefano-vič je dospel v soboto 23. t. m v Slovenijo in pregleduje na Gorenjskem orožniške edinice dravskega orož-niškega polka. G. generalu želimo prijetno bivanje med nami.
—	Filatelistična razstava v Ljubljani. Prispela je
brzojavka: Dubrovnik, 24. julija. Razstavo PEN pošljem pravočasno. Pismo sledi. — Zvverger. — Filatelistična razstava bo res odlična, saj bodo razstavljali vsi jugoslovanski filatelisti, ki so bili nagrajeni na mednarodni razstavi v Pragi. Razstava bo od 6. do 11. avgusa na tdržavni trgovski akademiji in jo v času XX. I.K.U.E. kongresa priredi Filatelistični klub Ljubljana.
—	Naročnikom »Straže v viharju« sporočamo, da g. Veršec Miha ni več pooblaščen pobirati naročnino, ampak samo g. Ščeglavski. — Uprava »Straže v viharju«.
—	Tujski promet v Kamniku. V Kamniku je zdaj na letovanju 208 letoviščarjev, in sicer 167 Jugoslovanov in 41 inozemcev, Poleg teh sta tu še dve dijaški koloniji iz Zemuna (100 članov) in iz Belgrada (41 članov), tako da je v mestu kar živahno vrvenje. Pričakujejo, da letošnja tujska sezona ne bo zaostajala za lansko.
A
Slovenska mladina
ki ti je kroj v veselje in v ponos, pa tudi druga, še neorganizirana mladina, ti boš jedro narodnega tabora v Šoštanju. Zato okrasi v nedeljo, dne 31. julija 1938, naše mesto s svojo mlado, slovensko lepoto!


A
Ljubljana
1 Za nove orgle v cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom so darovali izven fare naslednji dobrotniki: Kavčič Julij, Štrekljeva ulica 9 50 din, Uinnik Mara, Suvoborska ul. 31 30 din; Mole Pavla, Staničeva ul. 17 30 din; Srebot Ivan, Ravni kar jeva ulica 15 50 din; Dolinar I., Šmartinska cesta 2 50 din. Vsetn plemenitim darovalcem Bog plačaj. Naj najdejo še drugih posnemalcev, ker farani satni ne zmorejo vsega.
1 Zanimivosti z ljubljanskega trga. Splošno letos zaradi pomladanske pozebe ni trg bogato založen z različnimi gozdnimi sadeži. Prav ob pone-deljskih je bil navadno druga leta trg popolnoma
Svetovni tenorist Benjamin G gli in ljubka Geraldi.ia KaSt v razkošnem pevskem in glasb, ve.efitmu KINO MATICA ob lfi, 19 15 in 2115 uri'
PEOEC MEHE IHSUSII |
—	Šola na Homcu je že skoraj dograjena. Novo šolsko poslopje bo eno najlepših v kamniškem okraju. V tem mesecu bodo gotova pečarska in slikarska dela, tako da bo šola sprejela pod svojo streho učence že ob pričetku šolskega leta. Staro šolsko poslopje bodo preuredili v sirotišnico.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje knjige po izredno znižanih cenah: Baudrand Barthol. I'.: Die imierliclie Seele oder \Vegweiser zum \vahren Leben, in Christo, 189 strani, vez. 20 din. — Berghofer An-dreas Franz Dr.: Edelmensch und Gottsuclier, 292 strani, vezano, 30 din. — Dimniler Emil: Der
KINO UNION
Telefon 22-21
N e
zamudite! še danes si oglejte naš prekrasni film
Cim^Vl 0 katerem govori vsa Ljubljana! U>	1 1 Predstavi ob 19.1? in 21.15
K
Koledar
Torek, 26, julija: Ana, mati Marije Device; Valent,
Sreda, 27. julija: Rudolf in tovariši, mučenci; Pantaleon.
Novi grobovi
"t" V Zgor. ftiški je umrla v nežni starosti 16 let dijakinja IV. razr. deal. gitnn. na Poljanah Cirila Černe, hčerka posestnika. Pokopali so jo v ponedeljek zvečer. Tovarišicam sošolkam jo priporočamo v blag spomin! Žalujočim svojcem naše sožalje.
+ V Orlici pri Ribnici na Pohorju je v 73. letu starosti mirno v Gospodu zaspal gospod Andrej Grogl, osestnik in trgovec. Pogreb bo v sredo ob 9 dopoldne, aj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno so-Žaijel
Osebne vesti
Odlikovani so z redom jugoslov. krone petega razreda nižji vojni uradnik I. razreda inž. tehnične stroke Matija Špoljarič in nadzornik VI. položajne skupine Janko Jerinič in z redom sv. Save petega razreda nižji san. pomočnik I. razreda mornarice Jakob Čorkalo.
= Imenovan je za pogodbenega voj, zdravnika mariborske začasne voj. bolnišnice dr. Akilina Staro-skoljski.
= Upokojeni so nižji voj. uradniki I. razreda in-
ženirsko-tehnične stroke Matija Špoljarič, sanitetni pomočnik I. razreda mornarice Jakob Čorkalo, voj. pisar III. razreda Mihael Haklička in istočasno prevedeni v rezervo in geodetski stotnik I. razreda Ivan Kne-
ževič.
—	Razrešena sta službe rez. častnika peh. podporočnik Stanislav Klarin in zrakoplovni podporočnik Ivan Lebl.
=Poročila sta se na Ježici g. Marija Tarkman, bolničarka Rdečega križa, in Lojze Kališnik, trgovec iz Tuhinja. Obilo srečel
★
—	Udeležite se potovanja v Dolomite od 13. do
17. avgusta in v Trst od 13. do 15. avgusta. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice!
Orden der frohen Kinder Gottes, 112 strani, vez. 18 din. — Haggene.v Carl 1'.: Der gottliche Brau-tigam, 238 strani, vez. 25 din. — Huber Ucorg Sebastian: Volil Christentum zum Reiche Gottes, 175 strani, nevez. 18 din. — Knapp Atto: Der katholisehe Mensch, Laiengedanken zur Lebens-fiihrung, 146 strani, vez. 25 din. — Dr. M. Ivreu-ser: Golt, Geist und Wahrheit, 277 strani, vez. 18 din. — Dr. M. Kretiscr: Mensch, Wiirde und Kraft, 179 strani, vez. 18 din. — Kiiven Carl: Seele in Ervvartung, Geistliches Stundenbuch, 178 strani, vezano 20 din. — Monnichs Th.: lnneres Leben, Unterrichte und Lesungen, 232 strani, vez. 20 din. — Scholl Kaspar l)r.: Jungfraulichkeit ein christliches Lebensideal, 237 strani, vez. 15 din.
—	Vreme. — Jugoslavija: Vpliv hladnega zraka iz območja Alp se občuti v zahodnih krajih naše države, kjer se postopno povečava oblačnost. Tu in tam pada dež. Jasno in toplo vreme v ostalih krajih države. Minimalna temperatura Plevlje 10, maksimalna Jaša Tomič 34. Napoved za danes: Malo se bo ohladilo, pretežno oblačno vreme z dežjem v nalivih in z nevihtami tu in tam. V teku dneva razjasnitev od zahoda.
Bolj uživate svoj dopust, če uporabljate pri sončenju Tschamba Fii. Drogerija Gre-gorič, dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova 5.
—	Obsojena vlomilska tolpa. Pod tem naslovom smo objavili v »Slcvencu« od 23. t. m. na tretji strani obsodbo članov lomilske tolpe na Gorenjskem. Napro-šeni smo bili za priobčitev, da Pavel Premk, mehanik, stanujoč v Šmartnem pod Šmatno goro, ni identičen s Pavlom Premkom, ki je bil obsojen na sedem mesecev strogega zapora.
—	Dalmatinski bolhač izvažajo v Grčijo. — Trgovska zbornica v Solunu je obvestila splitsko zbornico, da je grška vlada odobrila kontingent za uvoz dalmatinskega bolhača v Grčijo. Kontingent velja za šest mesecev in obsega vrednost 300 funtov šterlingov. Do sedaj je bil uvoz našega bolhača v Grčijo prepovedan.
Št. 185.
V kapelici
Pred oltarjem v sredi je stal oder, ob katerem so klečali trije menihi. Bili so menilii iz samostana sv. Edmun-da, ki ga je bila Athel-stanova mati Edita močno obdarovala.
Cedric, Rihard in Ivanhoe so pred odrom dolgo molče s tali in tiho molili za dušo rajnega. Nato so se pobožno prekrižali ter molče odšli iz kapelice.
Od tukaj je Cedric svoje goste odvedel po malih stopnicah v malo čumnato, ki je bila tik prostora, kjer je ležal mrlič. Tukaj je stala Alhelstanova mati Edita. Obrnjena je bila z obrazom proli oltarju in je goreče molila. Čeprav že v letih, je bila še vedno lepa ženska, stasite postave in dostojanstvenega obnašanja. Na prvi pogled je lahko vsakdo uvidel, da la ženska zna ukazovati in vladati.
natrpan, z borovnicami in jagodami, letos je srednji. Kdeče jagode v mali množini so bile C din liter, borovnice 1.50 do 2.50 din. Na trgu so tudi prve maline, ki so bile 6 din liter. Na trgu se je pojavilo iz Dalmacije prvo grozdje, ki je po 12 do 14 din kg.
1 Sodna obdukcija. V soboto popoldne je tramvaj ua Kongresnem trgu pred nun.sko cerkvijo po-vo/:l triletnega fantka Dimitrija Sorokina, sinčka delavca, stanujočega na Cesti dveh cesarjev v delavski koloniji »Sibirija«. Mati je sedela na klopi v Zvezdi, deček pa ji je utekel in se okrog igral. Prišel je pod tramvaj. Dobil je hujše poškodbe ter je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je v nedeljo popoldne umrl. O nesreči obveščeno državno tožilstvo je za včeraj popoldne odredilo v bolnišnici sodno obdukcijo povoženega dečka. Mati se bo morala zagovarjali pred sodiščem, ker ni pazila na svojega otroka.
1 Most čez Glinščico v Rožni dolini na cesti II. je od ponedeljka 25. t. m. do pelka 29. t. m. zaradi nujnega popravila za vozni promet zaprt. Ta čas je vozni promet z Brda najpripravnejši naravnost na Tržaško cesto.
1 Letos še niste imeli prilike kupiti tako lepe, zdrave in trde marelice za vlaganje, kakor Vam jih nudimo mi. Tudi cena 8.50 din je tako ugodna, da se morete takoj odločiti za nakup, ker je veliko zanimanje. Kličite 29-69 ali pa si oglejte blago v naši trgovini ter si rezervirale pravočasno. Pošiljka prispe v četrtek dne 28. t. m. Fr. K h a m , kongresni trg 8. Špecerija, delikatese in vinarna.
1 Izvrsten kis za vlaganje. Fr. Kham, Kongresni 8.
1 Evidenca umobolnih in duševno zaostalih, kakor tudi težko pohabljenih, slepih in božjastnih na področju mesta Ljublane se vodi in spopolnjuje na mestnem poglavarstvu (mestnem fizikatu). Mestni fizikat vabi vse prizadete, oziroma njih starše ali svojce, da prijavijo med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mestnem domu, II. nadstropje, v času do 11. avgusta 1938 osebno imena zgoraj omenjenih z vsemi drugimi potrebnimi podatki.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek; Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komo-tar, Vič,
Poizvedovanja
Lovski pes, lisast, brez znamke, se je zatekel v soboto Lastnik nuj se oglasi Gasilska ulica 15. S. J. Ljubljana.
Izgubila se je listnica z legitimacijo in denarjem. Poštenega najditelja prosimo, naj jo odda proti nagradi v upravnišlvu »Slovenca«.
Celje
c Proslava 20 letnice obstoja kraljevine Jugoslavije. Mestno poglavarstvo v Celju je zaradi čim slovesnejše proslav« 20 letnice kraljevine Jugoslavije pismeno povabilo vsa celjska društva na sestanek, ki bo v sredo, dne 27. julija ob 7 zvečer v mestni posvetovalnici na celjskem mestnem poglavarstvu. Tudi društva, ki pomotoma morda vabila ne bi prejela, prosimo, da se po svojem zastopniku sestanka zanesljivo udeleže.
K I N O U N I O N
Vesel muzikalni šlager »Karussell«
c Celjski šahisti v Rogaški Slatini. Kombinirano moštvo Celjskega šahovskega k.uba je nastopilo v nedeljo v Aleksandrovem domu v Rogaški Slatini proti šahovski sekciji UJNŽB iz Maribora. Celjani so zmagali z rezultatom i'A:3'A. Posamezni rezultati so naslednji: (prvoimenovani so Celjani, drugi Mariborčani) Šmigovc : Kuster 1:0, Diehl : Marvin 1:0, inž. Pipuš : Kobler Vi-.Vi, Fajs : Dobrila Yi\Yi, Dobrajc:Reisberger ViM, dr. Čerin: Mišuva J4,'A ,Davidovac:Peče 0:1.
c Osebna vest. Nov specialist iz higiatrije g. dr. Alfred Fišer, sekundarij v Novem Celju je dne 23. t. m. opravil pred izpitno komisijo v Ljubljani specialni izpit iz higiatrije. Čestitamo!
c Zemeljske ostanke pokojnega g. Maksa 2u-merja bodo danes prepeljali v Celje. Pogreb priljubljenega pokojnika bo jutri, v sredo ob 5 popoldne na mestnem pokopališču.
c Celjska mestna občina razpisuje dobavo 68.12 kub. metrov kamna lomljenca za napravo zidanja škarpe na zapadni strani damskega kopališča na desnem bregu Savinje. Ponudbe je vložiti do 28. julija do 10 dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva.
STANOVANJE V CELJU lepo, sončno, obstoječe iz 3 sob z vsemi priti-klinami v vili ob Savin ji se oddu mirni stranki s 1. septembrom t. I. informacije se dobijo v fri/.cr. salonu R. Grobelilik, Celje, Glavni trg.
c Pri osmrtnici Žumcr Maks v nedeljski številki je bilo pomoloma objavljeno bančni inšpektor, pravilno bi se moralo glasiti davčni inšpektor.
c V celjski bolnišnici je umrl v nedeljo 34 letni Žagar Prijatelj Jože iz Ljubnega. Naj v miru počiva!
c Na vse načine so začeli. Trgovec G. v Celju je vzel v službo 37 letnga Ludvika F. in 26 letnega delavca Henrika Š., da bi zanj potovala in prodajala. Dal jima je skupno 1100 din. Delavca pa sta zginila z denarjem Trgovec je prijavil policiji, ki je Ludvika že aretirala, dočim se Henrik še skriva.
Maribor
m Zahvala notranjega ministra dr. Korošcn za izvolitev za častnega občana Maribora. Gospod notranji minister dr. Anton Korošec se je mariborskemu županu dr. Juvanu za izvolitev za častnega občana mariborskega mesta zahvalil z naslednjim pismom: Gospod župan! Za imenovanje za častnega občana prelepega Maribora izrekam Vam in vsemu mestnemu svetu svojo najiskre-r.ejšo zahvalo. Vedno mi je bil pri srcu dobrobit tega našega obmejnega mesta, ki je že neštetokrat pokazalo, da čuti enako z ostalo slovensko domovino. Tudi v bodoče želim naši lepi obmejni prestolnici kar najlepši razvoj in napredek.^ Istočasno pošiljam 10.000 din za občinske reveže. — Z odličnim spoštovanjem dr. Korošec.
ni Novice iz košaške občine. Pod predsedstvom novega župana g. Fr. Kirarja je košaški občinski svet na svoji seji dne 22. t. in. imenoval g. notranjega ministra dr. A. Korošca za častnega občina. Župan je v svojem govoru opisal vse ogromne zasluge dr. Korošca za slovenski narod, nakar jo občinski svet soglasno sprejel predlog, da se dr. Korošec izvoli za častnega občana. Posebna delegacija košaškega občinskega sveta bo ob priliki narodnega tabora v Mariboru dne 14. avgusta g. notranjemu ministru izročila diplomo častnega občana. Nato je župan poročal o aktualnih občinskih zadevah, predvsem o vprašanju davščin, ki jih plačuje industrija v Melju mariborski mestni občini. Košaška občina zahteva, da primeren delež teh davščin v bodoče prejema tudi ona, ker leži velika večina tovarniških objektov na njenem teritoriju. Danes, v torek, zvečer se bo v prostorih restavracije Novi svet vršil sestanek vseh okoliških županov, na katerem bodo razpravljali o svojih odnosih do mariborske mestne občine.
m Maribor jc dobil svoje letalo. V soboto je pripeljal znani mariborski pilot g. Pivka iz Belgrada šolsko letalo, ki ga je dobil mariborski Aeroklub v last. Z letalom je gladko pristal na Teznem. Služilo bo za vežbauje mariborskih pilotov.
m Koncert praških koa9ervatoristov v Mariboru. V času letošnjega Mariborskega tedna bodo priredili v dvorani Grajskega kina koncert solisti opernega konservatorija v Pragi. Koncert bo gotovo glasbeni dogodek prve vrste.
m Žetev smrti. Na Meljski cesti 40 je umrl v visoki starosti 87 let vrtnar Franc Bratoš. — V bolnišnici je pokosila smrt 72 letnega upokojenega kovača drž. žel. Mihaela Jamnikerja. — Na zagrebški kliniki je umrl 80 letni upokojeni žel. uradnik Matej Joštl iz Maribora. Naj počivajo v miru!
m Z motorjem v železniške zapornice. Na Ptuj-* ski cesli se je pripetila v noči na ponedeljek huda nesreča. 29 letni pekovski pomočnik Edvard Cer-nič iz Taborske ulice in 27 letni kolesarski pomočnik Albin Šelak iz Masarykove ulice sta se zaletela z motorjem v spuščene železniške zapornice, ternič je obležal nezavesten z nevarnimi poškodbami na glavi, Šelak pa je bil lažje poškodovan.
m Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo na mestnem poglavarstvu vsak dan od 1. do vključno 21. avgusta in sicer ob nedeljah in praznikih od 9—11, ob delavnikih pa od 10—12. Novinci in novinke naj prinesejo s seboj odpustnico dovršene prejšnje šole in krstni list zaradi vpogleda. Pri vpisu plačajo običajno vpisnino. Delodajalci naj pošljejo vajence in vajenke čimprej k vpisovanju, da bo mogoče pravočasno sestaviti učni red.
m Smrten padec b skednja. V Radizelu se je smrtno ponesrečil viničar Franc Vodišek. Tlačil je na gospodarskem poslopju pod 6treho slamo, pa je zdrsnil navzdol in padel skozi nezavarovano odprtino na gumno. Priletel je na trda tla skednja na glavo ter si je zlomil tilnik. V petih minutah jo bil mrlič. Pokojnik je bil star G7 let ter je bil uslužben pri posestnici Mariji Kirbiš.
m Otroci po nesreči zažgali. Posestnik Ivan Poročnik iz Remšnika je šel po opravkih v Avstrijo, doma pa je ostala žena in mali otroci. Ko je žena odšla na polje, je naročila otrokom, naj pazijo na ogenj v štedilniku ter dolagajo drva, da se bo kosilo skuhalo. Otroci pa so naložili na ogenj predolga drva, da se vratca štedilnika niso dala zapreti, potem pa so odšli iz hiše k igri. Drva, ki 60 štrlela iz štedilnika, so gorela ter so ogorki popadali na tla na druga drva in tako je nastal požar, ki je Poročniku uničil hišo in gospodarsko poslopje ter mu povzročil 20.000 din škode,
25 letnica goriških maturantov
Prvič po 25 letih so se te dni sešli maturantje goriške gimnazije iz leta 1913. Na predvečer so imeli prijateljski sestanek v lovski sobi pri »Sla-miču«. Zaživeli so spet življenje pred 25 leti in pozabili na vse težke brige in težave vsakdanjosti. Zadonele so spet stare »viže«, ki so jih peli pri »Fonu« na Solkanski cesti, ob Soči in takrat, kadar jih je zasačil »polip« na Katarinijevcm trgu in odpeljal s harmoniko vred na policijski komisarja!. Nad vsem tem pa so vladale »kozerije« in prigodnice tovariša »Briškega«, ki ga sicer zmerjajo tudi s »pohorskim pesnikom«, ki je v verzih in v šaljivem tonu orisal dijaško življenje pred 25 leti. Večer je potekel v živahnem razpoloženju in se ga je izmed še živečih profesorjev udeležil tudi dr. Karel Pirjevec, direktor državne trgovske akademije v Ljubljani. Značilno je, da je prišel na večer tudi tovariš Gerbic, dasi je bil v ponedeljek, na katerega je navadno izostal Tz šole.
Drugi dan ob 7 zjutraj je daroval tov. Alojzij Pavlin, dekan v Kobaridu, v križevniški cerkvi sv. mašo za vse umrle in v vojni padle tovariše. Maše kakor tudi skupnega kosila v hotelu »Bel-levue« so se udeležili vsi navzoči jubilanti ter njihov bivši razrednik vseuč. prof. dr. Karel Ozvald in direktor dr. Pirjevec. V neprisiljenem razgovoru, katerega so poživljale razne pesmi, šaljive prigodnice tov. Zorzuta, več primernih zdravic in harmonika, je žal prekmalu minil res lep popoldan. Le težko so se jubilanti razšli. Pred razhodom so sklenili, da se po možnosti ob prihodnjem jubileju sestanejo v Gorici ali kje v njeni okolici.
Od živečih tovarišev so se udeležili 25 letnice: dr. Engelbert Besednjak, bivši poslanec v rimskem parlamentu, dr. Karel Birsa, odvetnik (Ajdovščina), Marij Ferjančič, vet. podpolkovnik (Belgrad), dr. Karel Gorjup (Gorica), Josip Gerbic, dr. Karel Gruden, zobozdravnik (Belgrad), dr. Josip Kamušič, odvetnik (Ljubljana), Alojzij Koder-mac, župnik (Volče), Vinko Kožuh, knjigovodja (Ljubljana), dr. Lambert Mermol.ja, zobozdravnik (Gorica), dr. Stanko Pavlica, zobozdravnik (Vipava), Alojzij Pavlin, dekan (Kobarid), Avgust Per-tot, bančni uradnik (Ljubljana), inž. Josip Rastja, lastnik »Vinoagrarie« (Gorica), Aleksander Skaza, bančni uradnik (Ptuj), Anton Zorn, banov, svetnik (Ljubljana) in Ludvik Zorzut, mag. uradnik (Maribor). Manjkali so: dr. Josip Berlot, zdravnik (Zagreb), Faninger Ernest (Maribor), dr. Košiša Franc (Zagreb), dr. Anion Matelič, finančni svetnik, Skoplje, poslal pozdrav in opravičilo. Josip Nanut, šef mestne kontrole (Split), Josip Novinc, bančni uradnik (Buenos Aires) in Franc Žuran, major (Kotor). Umrlo, odnosno padlo v vojni ie sedem tovarišev, uied temi dobrovoljec Josip 1'ovšič.
Nazadovanje zunanje trgovine
Maša zunanja trgovina se letos napram lanskoletni nahaja v nazadovanju. Tudi sedaj objavljeni podatki našega izvoza in uvoza za mesec junij kažejo zmanjšanje obsega zunanje trgovine.
Izvoz v mesecu juniju je znašal 301.137 ton v vrednosti 372.6 milij. din napram 374.354 tonam v vrednosti 416.1 milij. din v lanskem letu. Izvoz v mesecu juniju je torej za 43.5 milij. din ali 10.4% manjši od izvoza v lanskem juniju. Uvoz pa je padel od 97.800 ton v vrednosti 433.3 milij. din na 92.693 ton v vrednosti 411.9 milij. din. Padec uvoza v mesecu juniju znaša torej 21.4 milij. din ali 4.9%.
Vzrok nazadovanja našega izvoza je v manjšem izvozu raznih kmetijskib pridelkov V juniju letošnjega leta smo izvozili le 6855 kg pšenice v vrednosti 12.344 din, dočim je lansko leto izvoz pšenice v istem mesecu znašal 16,731..621 kg v vrednosti 30.1 milij. din. Tudi izvoz koruze je padel od 57.074 ton v vrednosti 54.4 milij. din na 27.454 ton v vrednosti 29.9 milij. din. Manjši je letos tudi izvoz živine, vrednost izvožene goveje živine je znašala 2.8 (leta 1937 13) milij. din, svinj 14.5 (21.5) milij. Nazadoval je tudi izvoz lesa za gradnjo od 79.6 na 62.8 milij., hrastovih pragov od 4.6 na 1.2 milij. din, izvoz cementa od 18.163 ton v vrednosti 4.6 milij. din na 7.985 ton in 2 milij. din in izvoz surovega bakra od 29.1 na 20.4 milij. dinarjev.
Nasprotno pa je pri nekaterih predmetih bil letošnji junijski izvoz večji kot pa lansko leto. Zuatuo je večji letos izvoz tobaka, ki je znašal 2167 ton v vrednosti 61.3 milij. din., dočim lansko leto v juniju tobaka sploh nismo izvozili. Tudi izvoz kalcijevega karbida je bil letos dosti večji, znašal je 4598 ton v vrednosti 11.5 milij. din napram 94 tonam v vrednosti 0.2 milij. din.
Med uvoznimi predmeti so pa največje spremembe pri surovem bombažu, čigar uvoz je padel napram juniju lanskega leta od 1265 ton in 22 milij. din na 958 ton in 12.5 milij. din, bombažnem predivu, čigar uvoz je padel od 1181 ton in 34.2 milij. din na 913 ton in 22.2 milij. din, in bombaž-
nih tkaninah od 255 ton v vrednosti 15.8 milij. din
na 181 ton v vrednosti 12.1 milij. din. Zmanjšal se je tudi izvoz raznih železnih izdelkov od 7725 ton v vrednosti 31.4 milij. na 1916 ton v vrednosti 21.3 milij. din. Uvoz volnenega prediva se je zmanjšal od 10.4 na 7 milij., volnenih tkanin od 7.4 na 4.4 milij., povečal pa se je uvoz očvje volne od 256 ton v vrednosti 9 milij. din na 539 ton v vrednosti 14.4 milij. din. Manjši je tudi uvoz premoga, ki je znašal 10.5 (13.8) milij. din, in elektrotehničnih predmetov , ki je znašal 13.2 (18.3) milij. din.
Večji pa je uvoz strojev in aparatov, vrednost uvoza teh predmetov je znašala letos 75.4 napram 29.7 milij. din. Nekoliko je bil letos tudi večji uvoz nepredelanega železa, ki je znašal 12.3 milij. din, nepredelanih kož domačih živali, katerih uvoz je znašal 9.3 napram 6.5 milij. din, ter uvoz riža, južnega sadja in soli.
Celokupen izvoz v prvem polletju je znašal 1,898.294 ton v vrednosti 2387.6 milij.'din, uvoz pa 611.386 ton v vrednosti 2645.6 milij. din.
Naša zunanja trgovina se je v prvih polletjih tekom zadnjih let gibala naslednje (v milij. din):
Leta 1935
Leta 1936 Leta 1937 Leta 1938
Izvoz 1.775.0
1.631.5 2.820.0
2.387.6
Uvoz 1.746.3 2.000.7
2.420.5
2.645.6
Kot je razvidno Iz teh številk, je bil naš izvoz letos v prvem polletju za 433.3 milij. din manjši od lanskega, dočim je pa uvoz narastel za 225.1 milij. din. Trgovinska bilanca je prvo polletje letos zaključila pasivno, in sicer je uvoz za 258 milij. din večji kot pa izvoz, dočim je bila lansko leto za 400 milij. din aktivna. Glede zmanjšanja izvoza smo navedli razloge že pri izvozu za junij, izvoz je padel, ker smo izvozili manj pšenice, živine in lesa. Vidi 6e pa iz razvoja izvoza v zadnjih letih, da kakšnega znatnega povečanja ne moremo pričakovati. Ce bomo hoteli trgovinsko bilanco držati v ravnotežju, bomo morali skrčiti uvoz.
Konverzija obveznic Drž. hipotekarne bankč
Poročali smo že o konverziji obveznic Državne hipotekarne banke za posojili iz 1. 1924. in 1927. Stanje obeh posojil, glede katerih bi se izvršila konverzija, znaša sedaj 9.57 milij. šv. fr. Amortizacija novega posojila je zamišljena tako, da bi se posojilo odplačalo v 24 enakih polletnih odplačilih po 506.000 šv. fr. upoštevajoč odplačilo glavnice in obresti. Državna hipotekama banka bo imela pravico, da pospeši amortizacijo z odkupom ali pa, da posojilo predčasno odplača pred 15. okt. 1943.
Kot poroča »Neue Ziircher Zeitung«, je pričakovati, da bodo imejitelji teh obveznic na predlagano konverzijo pristali, ker je ugodnejša kot pa sedanje stanje, ko so dobili le 3)4%, in prinaša tudi upanje, da bo posojilo odplačano.
Obrtni dan
v Novem mesta
Kakor smo že poročali, se je v Novem mestu vršil v nedeljo, dne 24. t. m. obrtni dan. Kmalu po 10 se je pričelo v prosvetnem domu zborovanje, katerega se je udeležilo poleg domačih obrtnikov tudi več obrtnih zastopnikov in voditeljev iz Ljubljane, Kranja, Radovljice, Brežic, Krškega itd. Na zborovanju je bilo navzočih šest svetnikov Zbornice TOI v Ljubljani, med temi domačina g. Mi-dofer in Windišer. Dalje 6mo opazili na prireditvi načelnika skupnega združenja g. Mirtiča in še druge ugldne obrtnike. Z navzočnostjo je prireditev počastil tudi čast. g. prošt Čerin, ki je ob pol 9 daroval skupno sv. mašo. Od oblasti je bil navzoč zastopnik okrajnega načelstva g, podnačel-nik Preskar, mestno občino pa je zastopal sam g. župan, ki je udeležence toplo pozdravil.
Zborovanje samo je potekalo zelo uspešno ter so obrtniški položaj in težnje obravnavali razni govorniki. Predsednik obrtnega odseka zbornice TOI g. Ivan Ogrin je izčrpno poročal o programskem delu zbornice, starostnem zavarovanju obrtnika, avtonomiji obrtnega odseka ter centralizaciji Zavoda za pospeševanje obrta. Dalje sta govorila zbornična svetnika g. Kavka in g. Šimenc.
Opoldne je bilo skupno kosilo, na katerem so se izmenjale razne napitnice, V celoti je vladalo najboljše razpoloženje ter se je videlo, da znajo obrtniki, kadar je v vprašanju njihov interes, nastopati skupno.
Popoldne se je vršila na vrtu g, Košaka veselica. Največ zaslug, da je prireditev tako dobro uspela, pa ima načelnik društva slov. obrtnikov g. Pelko ml.
*
Družba železnice Donava-Sava-Jadransko morje {bivši Južna železnica) je zaključila lansko poslovno leto s presežkom 161.604 zlatih frankov. Tudi za preteklo leto ne bo družba izplačevala nikake di-
vidende, ampak bo presežek uporabljen za odkup
lastnih delnic. Obračun obligacijskega fonda za leto 1937 še ni gotov. Za leto 1936 pa dolguje naša država še 5.87 milij. zlatih frankov, Madžarska pa 2.6 milij., Avstrija in Italija pa sta svoji obveznosti do tega fonda v celoti izvršili. Za leto 1937 je Madžarska plačala le en četrtletni obrok, naša država pa je izvršila le malenkostno plačilo. Upravni stroški obligacijskega fonda so znašali 2.05 milij. zlatih frankov, za armotizacijo obligacij je bilo uporabljenih 1.8 milij., za plačilo kuponov pa 10.4 milij. zlatih frankov.
Produkcija zlata in srebra v Zedinjenih državah narašča. Produkcija zlata se je po uradnih podatkih denarnega urada v letu 1937 zvišala za 10%, produkcija srebra pa za 13%. Zlata je bilo leta 1937 v Zedinjenih državah produciranega 4,804.540 unč, srebra pa 71,941.794 unč.
Povečanje tonaže trgovskega brodovja. Po podatkih »Lloyds Register Book for 1937-38« se je stanje tonaže svetovnega trgovskega brodovja v letu 1937-38 zvišalo za 1.56 milij. brutto register ton in je znašalo 30. junija t. L 67,846.511 register ton. Najmočnejši je bil prirastek pri japonskem brodovju, pri katerem je znašal 531.602 brutto register ton, na drugem mestu je Nemčija z 306.594 register tonami, potem pa pridejo Norveška, Velika Britanija in Irska, Holandska, Panama, britske kolonije, Italija in Švedska. Zmanjšala pa se je to-naža brodovja Zedinjenih držav, Kitajske in Španije.
Romunija bo povelala Izvozne premi}« na les. V Romuniji obstojajo že dalj časa izvozne premije na les. Kljub tem premijam pa je izvoz lesa v zadnjem času padel približno za eno četrtino. Zaradi tega obstoji namera vlade, kot to poročajo nekateri listi, da bodo izvozne premije na les zvišane. Sedanje izvozne premije znašajo 5 do 15% z ozirom na državo, v katero se izvaža.
Omejitev prodaje zemljišč v bivši Avstriji. Sedaj je raztegnjen tudi na bivšo Avstrijo zakon glede kupčije z zemljišči. Po tem zakonu je potrebno dovoljenje za prodajo zemljišč. Dočim pa je potrebno v Nemčiji dovoljenje za prodajo zemljišč s površino nad 2 ha, je v bivši Avstriji pod-, vržena odobritvi že prodaja na 1 ha zemljišča.
Borza
25. julija 1938.
Denar
Nemški čeki so na ljubljanski borzi beležili 14.81— 15.01, na zagrebški 14.735—14.935, za sredo avgusta 14,80 den,, za sredo septembra 14.575—14.775, na belgrajski borzi pa 14.80—15.
Angleški funt je beležil v Ljubljani 238 bl„ v Zagrebu in Belgradu pa 237.20—238.80.
Grški boni so beležili na zagrebški borzi 29.025— 29,725 in na belgrajski pa 29.50 bL
L j u b 1 j a n a — t e i a j i s prlmom:
Amsterdam 100 h. gold...... 2393.65—2408.25
Berlin 100 mark........ 1747.03—1760.91
Bruselj 100 belg. i ■ i t ■ ■ i 735.85— 740.91 Curih 100 frankov	i 996.45—1003.52
London 1 funt . . , , , , , . 213.91— 215.96 Ncw York 100 dolarjev . i i , > 4319.75—4356.07 Pariz 100 frankov , . , i » . « 119.91— 121.35 Praga 100 kron . , , i i i i , 150.19— 151.29 Trst 100 lir ..>>•«.. » 228.25— 231.33
Curihs Belgrad 10, Pariz 12.0725, London 21.495, New York 436.625, Bruselj 73,84, Milan 22.99, Amsterdam 240.175, Berlin 175.50, Stockholm 110.85, Oslo 108.025, Kopenhagen 95.95, Praga 15.075, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95 Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.47, Buenos-Aires 113.5.
Vrednostni papirji
Ljubljana! 7% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 480—482, begluške obveznice 92—93.50, dalm. agrarji 92—93, 4% severni agrarji 52—53, 8% Blerovo posojilo 97.50—98.50, 7% Blerovo posojilo 93—93.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, Narodna banka 7200—7300, Trboveljska 170—190.
Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 62—62.50, vojna škoda promptna 480 den., begluške obveznice 92.50—93.25, dalm. agrarji 91.75—92, 4% sev. agrarji 62 den., 8% Blerovo posojilo 97.50—98.50 (98), 7% Blerovo posojilo 93.—93.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 den., 7% stab. posojilo 99 den. — Delnice: Narodna banka 7275 den., Priv. agrarna banka 225 den., Trboveljska 170—190, Narodna šumska 15 bi., Gutmann 60 bl„ Isis 25 den., Tov. sladkorja Bečkerek 600 bi., O.sješka livarna 180 den., Dubrovačka 350 den., Jadranska plovba 350 den., Occ-ania 800 bi.
Belgrad: Državni papirji: 7% investiersko posojilo 98.50—99.50, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 481—482 (481.50), za konec oktobra 481.50— 482 (482), begluške obveznice 93—93.50 (93—93.50), dalm. agrarji 92.25—92.75 (92.50), 4% sev, agrarji 61.75—62 (62), 8% Blerovo posojilo 97.50—98.50, 7% Blerovo posojilo 93—93.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 bl„ 7% stab. posojilo 99 den. — Delnice: Narodna banka 7275—7300, Priv. agrarna banka 234,50 —235.50 (234).
Žitni trjr
Novi Sad, 25. julilja. Pšenica: bač. 151—154, srem., slav. 147—149, ban. 149—153, bač. pot. 156—160.
—	Koruza: bač., srem. 119—120, ban. 115—116. —
Moka: banč., ban., og., ogg. 260—270, 240—250, 220—230, 200—210, 170—180, 130—135, 110—115, srem., slav. og, o<5g. 255—265, 235—245, 215—225, 195—205, 165—175, 130—135, 110—115. — Otrobi: bač., srem., ban. juta vreče 95—100. — Tend. mirna.
—	Promet srednji.
Živina
Živinski sejem v Ptuju, 20. julija 1938. Na sejem
je bilo prignanih 48 volov, 354 krav, 6 bikov, 35 juncev, 93 telic, 146 konj, 1 žrebe, 66 svinj in 82 prašičev. Prodanih je bilo 15 volov, 146 krav, 3 biki, 11 juncev, 41 telic, 28 konj in 1 žrebe. Cene so bile naslednje: voli od 4.25 do 5 din, krave od 2.50 do 4 25 din, biki od 3.75 do 4.50 din, junci od 3 do 4 din, telice od 4 do 5 din, pršutarji od 6.75 do 7.25 din in plemenske svinje od 6 do 6.75 din za kg žive teže. Konji od 1100 do 4000 din; 6 do 12 tednov stari prašiči od 90 do 160 dinarjev za glavo.
Sejem v Litiji, 13. julija 1938. Cene so bile naslednje: krave za pleme 4.25 din, krave za meso 3.50 dinarjev, telice za meso 5 din m voli 5.50 din za kg žive teže.
Sejem v Metliki, 19. julija 1938. Na sejem je bilo prignanih 211 juncev, 317 volov, 171 krav in 268 prašičev. Prodano je bilo 32 juncev, 48 volov, 39 krav in 68 prašičev, — Cena je bila naslednja: junci I. vrste 3.75 din, junci II. vrste od 3.25 do 3.50 din, junci III. vrste 3 din, voli I, vrste od 4.75 do 5.50 din, voli II. vrste od 3.50 do 3.75 din, voli III. vrste 3.50'din, krave L vrste od 4 do 5 din, krave II. vrste od 3.25 do 3.75 din, krave III. vrste od 2.75 do 3 din za kg žive teže, Prašiči od 80 do 230 din za komad.
Hrani
Poročila sta se v nedeljo g. inž. arh. Danilo U d o -vič iz Škofje Loke in gdč. Grozdana B e z e k, profesorica v Kranju. Obilo sreče!
Proslava 700 letnice Marijine božje poti v Veleso-vem. V času od Velikega do Malega Šmarna bodo v Velesovem cerkvene slovesnosti ob 700 letnem jubileju ustanovitve božje poti in nekdaj tako znamenitega samostana dominikank. V nedeljo, 14. avgusta, zvečer ob 9 pred župno cerkvijo verska igra »Slehernik«, nato bo nočno češčenje sv. Rešnjega Telesa v cerkvi. Ob 1 ponoči se bo razvila iz cerkve rimska procesija z baklami, v kateri bodo stopali le možje in fantje. Po procesiji bo sv. maša in skupno sv. obhajilo moških. Igra »Slehernik« se ponovi na Veliki Šmaren popoldne ob pol 3. Vsak udeleženec si bo moral preskrbeti jubilejni romarski znak za 3 din. Med šmarnimi mašami bo eno nedeljo dekanijski shod za ženske Marijine družbe — prvo nedeljo v septembru pa bo cerkveni koncert cerkvenih pevskih zborov iz okoliških župnij.
Usodna breskev. Pred dnevi je pojedel štiriletni ključavničarjev sin Viktor Mihelič breskvino koščico, katera mu je obstala v vratu. Otroka so nesli k zdravniku, ki je odredil otrokov prevoz v bolnišnico, kjer mu bodo morali z operacijo odstraniti koščico.
^SPiumph
iL^Lt dniVCI
OSJEČKA11EVAONICA
lifUUAi TVORNICA SfROJtVAMM

Lepa verska manifestacija na Zaplaza
V	soboto, 23. julija, so se zbirali člani tretjega reda sv. Frančiška z vseh strani na lepi božjepotni gori na Zaplazu pri Čatežu, na katerem se dviga znana ponosna cerkev Matere božje, ki še ni zlepa videla toliko trum vernega ljudstva kakor ta dan. Lanski in letošnji tabori tretjega reda so vzbudili po vseh krajih Slovenije zanimanje in navdušenje za te prireditve, na katerih ne prihaja samo do izraza tradicionalna vernost našega ljudstva, ampak se obravnavajo tudi sodobna vprašanja našega notranjega življenja in katoliškega svetovnega nazora z namenom, da se naš rod versko poglobi in navduši, da bo kos sodobnim težavam in zahtevam.
V	soboto zvečer je imel kapucinski gvardijan iz Krškega p. Kamil Požar propagandni govor o tretjem redu, nato je bila lepa procesija z baklami, ki so čarobno razsvetljevale visoko goro, potem pa so dijaki uprizorili »Slehernika« na prostem in želi veliko pri-, znanja.
V	nedeljo pa je na gori kar mrgolelo ljudi iz novo-* meškega, brežiškega in krškega okraja pa tudi iz drugih krajev Doleniske Okoli cerkve se je gnetla več-tisočglava množica, ki se je pripravila na manifestacij-sko zborovanje s skupnim svetim obhajilom. Ob 10 je imel novomešld kanonik g. Kek sveto mašo na prostem, nakar je voditelj tretjega reda za veliko dolenjsko stran g. Silvin Lenartič iz novomeškega samostana otvoril zborovanje. Govorila sta g. Lovro Halner in urednik g. Franc Terseglav, nakar je do globine duše navdušena množica zapela himno »Povsod Boga« in zahvalno pesem sv Ambroža. Bil je sredi prekrasnega poldne, ko je obenem narava sijala v vsem poletnem razkošju kakor ogromna pisana preproga ob vznožju Zaplaza, nepopisen prizor, ki je dvignil duha in srce tudi onim, ki niso prišli na goro zaradi verske prireditve, pa so bili tudi prevzeti od lepote in moči iskrenega verskega navdušenja, ki je v pravi Kristusovi ljubezni objemala vse. Kot uvod v tabor moramo omeniti tudi lepo in vzneseno pesem, ki jo je za tabor sestavil in jo z ognjem prednašal akademik g. Jeločnik kot frančiškanski križar. Tudi čateškemu župniku, obče spoštovanemu g. Henriku Povšetu gre globoka zahvala za vse, kar je storil, da je tretjeredni tabor tako lepo uspel,
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Jubilej združenja mariborskih prevoznikov
V	soboto zvečer je bila slavnostna seja Zdru« ženja mariborskih prevoznikov ob priliki 40-let-nice obstoja združenja, desetletnega predsedovanja g. I. Sluge in desetletnice blagajnikovanja g. Nemca. Slavnostno sejo je otvoril predsednik g. Sluga ter pozdravil vse navzoče. Zatem {e poročal tajnik Krepek o izdajanju in brisanju koncesij, o izrečenih kaznih s strani združenja ter o proračunu, ki ga je zbornica potrdila, kakor ga je sprejel občni zbor. Podal je blagajniški obračun za prvo polletje. Dohodkov so imeli 16.877.45 in izdatkov 15.478.25 din.
Nato 6e je dvignil predsednik g. Sluga ter orisal delo in zasluge narodnega poslanca dr. Koceta za prevozniške obrtnike ter mu izročil diplomo častnega člana. Narodni poslanec dr. Koče se je zahvalil za izkazano čast ter obljubil tudi v bodoče vse storiti za prospeh prevoznikov.
Sledilo je obširno poročilo tajnika g. Krepeka o 40 letnem delu združenja, 10 letnem delu predsednika g. Sluge in o enako dolgem delovanju blagajnika Nemca. Slavljencema je nato častital mariborski podžupan g. Franjo Zcbot, Čestitke je izrekel tudi zastopnik ljubljanskih prevoznikov g. Guštin.
Kulturni obzornik
Križev pol pri Irančiškanih v Novem mestu
O tej stvari je objavil »Slovenec« z dne 13. t. m. v rubriki »Kulturni obzornik« neko poročilo in oceno. Podpisan je Jože Gregorič. Frančiškani v Novem mestu so si za §vojo cerkev omislili nov križev pot. To ni noben poseben dogodek. Zgoraj imenovani pisec člančiča pa je menda nameraval zadevo razpihati v afero večjega pomena. Ocena je skoro žaljiva. Zato tu kratek odgovor.
Pisca člančiča sta ozlovoljili dve stvari: prvič, križev pot je kopija, in drugič, je kopija po nemškem slikarju.
Kako je torej s to zadevo? Stari križev pot neznanega slikarja iz 1.1731. je po dve sto letih do-služil in kazal očitna znamenja poškodb in propadanja. Slike so po izjavi konservatorja dr. Ste-leta manj vredno delo. Okviri slik so pa lepo novogotsko rezbarsko delo iz 1. 1877. Konservator dr. Štele je zahteval, da naj se ti okviri ne odstranijo, in je dal tudi navodilo za obnovitev. To je vse pohvale vredno in je le obžalovati, da se zadnja leta v mnogo važnejših primerih ni tako ravnalo.
Tudi glede slik se je samostansko jlredstoj-ništvo posvetovalo z dr. Steletom in slikarjem Ster-nenom. Na originalne slike ni bilo misliti, ker ni bilo denarja, dasi se je, kakor pravi pisec članka, zbrala »ogromna vsota 30.000 din.« Ali bi se za to vsoto dobil nov izviren križev pot, računano s stroški za obnovo okvirov? Naj še omenim, da ta vsota ni bila namenjena samo za križev pot, ampak, kakor je tiskano v knjižici »Zgodovina fran-
čiškanske cerkve v Novem mestu«, tudi za popravilo cerkve, kar je pisec člančiča iz površnosti ali namenoma zamolčal. Možna je bila torej samo kopija križevega pota kakega priznanega umetnika.
Kakor je znano, je prejšnje čase prevladoval križev pot Jos. Ftihricha (1800—1876), ki ga je naslikal v cerkvi sv. Janeza Nep. na Dunaju kot freske (1844—1846). Po bakrorezih Petrakovih se je ta križev pot močno razširil in postal jako priljubljen. Večinoma po teh bakrorezih so delane tudi neštete kopije Filhrichovega križevega pota. Tudi naša slikarja brata Janez in Jurij Subic si nista štela za pod svojo umetniško častjo kopirati ga. Med najboljše ponovitve Filrichovega križevega pota spada nedvomno križev pot v ljubljanski stolnici od Jos. Planka (1860), slikan skoro gotovo po FUrichovih risbah. — Potem je zaslovel križev jx>t monakovskega slikarja Martina Feuer-steina (1859—1931), naslikan v cerkvi sv. Ane v Monakovem petdeset let po Ftlrichovem na Dunaju (1896). — Za ta križev pot so se odločili frančiškani v Novem mestu. Izbrali niso slabo. Prilega se povrh ohranjenim okvirom, ker kompozicija ni preveč razgibana. O Feuersteinovem križevem potu so že sodili strokovnjaki. Naj navedem samo sodbo enega veljaka, dr. A. Schntitzena, ki je zapisal: »Zaradi globokega čustvovanja in odličnega uprizarjanja je visoko spoštovani umetnik ustvaril ta križev' pot, ki se omejuje na tri do največ pet oseb in opušča vse nepotrebne pritikline, pa vprav zato pravo zadene. Dobro risane, ostro karakteri-zirane figure so v vsem jasno in spretno kompo-nirane, tako da vsak prizor govori takoj razumljiv jezik, ki zaradi odličnega barvnega akorda še jasneje zveni.« Feuersteinova umetnost ie tudi pravilno označena v Thieme-Becker, Kilnstlerlexikon.
Za slikanje in kopirauje tega križevega pola
so izbrali frančiškani gospo Marijo dr. Sajovičevo v Ljubljani, pranečakinjo škofa Baraga. Imenovana slikarica je prejšnja leta naslikala innogo cerkvenih slik zastonj. Kako je tu izvršila svojo nalogo? Pisec člančiča pravi: »Slikarica se je pri delu očividno zelo potrudila in ga skrbno izvršila... orginala se je točno držala v kompoziciji in koloritu.« Ta stavek ima pozitivno vrednost. Potem pa pisec takoj pravi: »O kakem osebnem doživljanju umetnice tu ne more biti govora.« Dvomim, da bi bilo to logično. De internis non iudi-cat praetor. Kaj pa, če se vendar more umetnina doživljati tudi pri kopiranju? Ce namreč že vsaka višja umetnina, pa tudi likovna ili glasbena, zahteva, da se gledalec ozir. poslušalec v delo uživi, spozna* tako pomen, vrednost in vsebino, skratka lepoto umetnine, da jo potemtakem znooa doživi: ali se slikar, ki je navdušen za sliko, ki jo hoče kopirati, ne bo pred in med dolom poglabljal v izvirnik in ga reproduktivno doživel? In oni trospo dr. Sajovičevi je bilo tako. To dobro vem, kaj več pa ne sinem reči, da ne užalim ponižnosti slikarice. Slike so stale 14.000 din. Prvo poglavje glede kopije bi bilo torej opravljeno.
Preden preidem do druge točke: kopija po nemškem slikarju, naj opozorim še na neka velika iztirjenja piščeva. O Feuersteinu pravi: »Slikar Feuerstein je zastopnik tako zvane nazarenske smeri in tekmuje ravno, kar se križevih potov tiče, z znanima nazarenskima slikarjema Feuer-hachom (Teuerbach je menda tiskovna napaka) in FUrichoni (pravilno FUhrichom). Ta čudna zmešnjava kaže, da pisec ne pozna kroga nazarcncev in njihovih posnemalcev. Fcuersteina šteti med zastopnike nazarenske smeri, je popolnoma ne-osnovano. Kako pa je mogel še Feuerbacha uvrstiti med nazarenske slikarje, mi je povsem uganka. I Iu kaj ima Feucrbach opraviti s križevim potom, J
ko ga vendar ni nikdar slikal?! Po temeljiti monografiji Maksa Dregerja o FUhrichu (1912) tudi ta slikar še komaj spada med nazarence.
Drugo, kar moti pisca člančiča, je, da je frančiškanski križev pot kopija po nemškem slikarju. Čo bi ne mislil, da je pisec napisal ta odstavek v popolnem neumevanju stvari in v veliki prenagljenosti, bi moral soditi, da je ta odstavek članka zlonameren. Nad vse nesmiseln in brez podlage je n. pr. stavek: »Ali no pomeni vsako tako naročilo razširjevanje nemškega kulturnega vpliva v našem življenju in negacijo samobitnosti in zrelosti v vseh panogah našega umskega ustvarjanja?« Na to ni vredno kaj več odgovoriti. Rečem le: naša gotika, naš harok, impresionizem pri nas so torej proti naši ljudski duši, prav tako Reethoven, Haydn, Mozart, Wag-ner, Liszt, in slednjič vsi prevodi iz nemške literature v slovenski jezik! Kdor tako gleda na umetnost, njeno psihologijo in zgodovino, ne bo
daleč prišel I	Jos. Dostal.
★
Dr. Aleš Uienlčnfk — prvi častni član filozofskega društva. Dne 9. t. m. je bil izvoljen podpredsednik in ustanovni član Filozofskega društva na naši univerzi g. dr. A',cš Ušeničnik za prvega častnega člana tega društva. S tem je slovensko Filozofsko društvo izkazalo visokemu jubilantu ob njegovem odhodu z univerze ter ob njegovi 70-let-nici najvišje svoje odlikovanje, Zadnjo soboto, 23, t. m. dopoldne je obiskala g. profesorja in predsednika slovenske Akademije dcputacija Filozofskega društva, in sicer predsednik univ, prof. dr. Veber, univ. prof. dr. Spektorski in univ. doc. dr. Alma Sodnik. Poslanstvo je izročilo g. dr Alešu llšpnirnikn dinlomo, k' io izdelala akademska slikarica M. dr. Pia Garanlini. G. dr, Ušenič-niku iskreno čestitamo
Naša dekleta v zavetju Kraljice Slovencev
Veličastni prvi tabor katoliških deklet na Brezfati bo ostal slehernemu, ki se ga je udeležil, v neizbrisnem spominu. Slike same dovolj glasno pričajo, kako veličasten je bil ta dan, ki so ga naša dekleta ustvarile z lastnim delom.
▼oditelju Slovencev, ministra dr. Anton ti Korošcu pravi slovenski pušeljc —• nagelj, roženkravt <o rožmarini
Spodaj; Po fronSatil sl«žW bofff so medtem, *6 {e vsa množica molče mahala z robci, odnesli Najsvetejše in podobo brezjanske Marije Pomagaj x slovesnem sprevoda nazaj v cerkev.
Vse priznanje In zahvala Številnim fisočem discipliniranih in požrtvovalnih deklet, ki se niso ustrašile ne vremena ne težav dolgega pota in tudi ne gmotnih stroškov in se udeležile te prelepe manifestacije slovenskih deklet.
Prelepe so bile narodne noše, med katerimi so bile zastopnice Štajerske. Prekmurja, Bele krajine, Dolenjske in Gorenjske.
Samaritanke so tolažile že)o z vodo, ki so jo prinašale v velikih škafih. Nje je tudi 'abor najbolj izmučil.
na
desno stoje soproga g. bana dr. Natlačena, škof dr. Rožman, voditelj Slovencev dr. Korošec ia predsednik Prosvetne zveze prof. dr. Lukmazu
Skoz! gost špafir prihaja minister dr. Korošec, med tem ko nm maha na tisoče robcev ▼ pozdraT.
;.ii t !■'. . "i|	"in. i.	^
m^mmm*1-

Morje robcev pozdravlja voditelja Slovencev dr. Antona Korošca
Spcct—
Kakor gasilska veselica,
ki jo je pokvaril dež . •.
Dobili so se ljudje, ki so trdili, da je Amerika dežela neomejenih možnosti. Kdor pa je bil na tekmovanju za državno prvenstvo v plavanju preteklo soboto in nedeljo zvečer, ta bo napravil z rdečim svinčnikom debelo potezo čez to trditev. Kaj Amerika, kaj Amerjkanci! Balkanske dežele so ji vzele »tdpogledni« primat. Škandali, ki so se dogajali v soboto zvečer, škandali in forsiranje škandalov, ki je že kar dišalo po devizi in geslu, so v športnem svetu civiliziranih dežel bili doslej neznani. Zdeli so se nemožni, nečastni, netaktni prav vsem narodom, klubom in vodjem. Prvi smo s to tradicijo prekinili Jugoslovani. Žalosten rekord! Res je, da so se drugod dogajale razne, ne povsem čedne afere (homatije okrog nogometnih igralcev, zastopstva, »kapra-nja«, surovi izpadi i. t. d., i. t. d. — nikdar pa se nikjer še ni zgodilo, da bi deset minut pozneje na državnem prvenstvu tekmovalci, ki so obljubili svojo udeležbo, snedli besedo in jo — ne častno,^ z jasnim licem, iz oči v oči kakor mož proti možu, ampak potuhnjeno, skrito, pritajeno pobrali s šili, kopiti in nešportnostjo vred s tekmovalnega prostora! Dubrovniški Jug je dobil povrnjene stroške za vožnjo v Ljubljano, igralci so bili dobro hranjeni zastonj, toda domišljavi in trmasti možje so se z nonšalanco poskusili rogati v brk vsem jugoslovanskim športnim delavcem in strokovnjakom. Več jim je bila osebna, lahko bi dejali maščevalna satisfakcija kakor dejstvo, da bodo polom našega državnega tekmovanja za plavalno prvenstvo z vso zlobno obširnostjo komentirali tuji časopisi! Kaj naša reputacija v inozemstvu! Glavno, da pridemo z glavo skozi zid! Dogajalo se je, da so odpadale najavljene discipline, dogajalo se je, da je v neki točki nastopil en sam tekmovalec, ki je bil seveda državni prvak že pod preprostim pogojem na startu: če bo le preplaval vso progo do konca. Zapovrstjo so odpadali in bili črtani v seznamu posamezni klubi s svojimi tekmovalci; ni jih bilo v Ljubljano! Strahotna zmeda, pomilovanja, obsodbe in jeze vreden 'takt. Sicer je imel ob koncu »švimmajstcr« naježene lase in, togotno čelo, ko je gledal orjaške lesene konfete v zeleno-modri vodi, ali bes, ki je prešinil občinstvo, je bil upravičen in na mestu! Jug si je do konca zapravil vse simpatije.
Nikogar ne menimo vleči Iz ptičjega lepila. Lansko leto so Jugovci v Ljubljano poslali svojo juniorsko ekipo na državno plavalno prvenstvo. Vsa leta so bili korektni. Izvedli so pogumno do kraja operetne* državno prvenstvo v plavanju, razočarani in razsrjeni, saj sta jim bila Viktorija in Jadran zatrdno obljubila svoje sodelovanje — pa jih ni bilo! Tudi Ilirije ni bilo... Vendar bi se ne bi bili smeli maščevati na tak škandalozen in otročji način, ti naši Jugovci! Dobri fantje so njihovi plavalci — vodstvo pa je slabo; ni čuda, če se je v očeh javnosti zdel Jug kot moštvo v soboto zvečer prav po izreku »Kakršen pastir, taka Kreda«. Vsa naša očitanja naj padejo na glave vodstva, ki je pokazalo, da je še presneto za bregom s pametjo in s pojmovanjem pravega športa.
Žalostno je dejstvo, da eo bili boljši plavalni iklubi, ki so spoznali, da jim najvišji gospodje neprestano servirajo pepel na čelo, prisiljeni ustanoviti plavalno ligo! Ta liga je izzvala splošen razkroj v našem plavalnem športu. V naš plavalni šport se je v,kradla nota mehkužnosti, slučajnosti, nesmotrnosti, neprizadevnosti. Znamenja so iz dneva v dan postajala nesimpatičnejša. Klubi, ki nišo čutili nad seboj železne roke najvišje instance, so postali samopašni, v slabem pomenu besede avtonomni; posamezni plavalci, opore in stebri svojih kubov, često prav povprečni v svojih »dejanjih«, pa so postali domišljavi, »hoduljarčki«, »hohštaplerji«. Slaba prognoaa se je na ta način razgrnila za bodočnost. Napredek je bil zavrt, klubi so začeli voziti po svoje —, in ga tudi lomiti po svoje. In to prav v času, ko narodi dobivajo odlične vtise o športni sposobnosti in razvitosti Jugoslovanov! Naš tenis je mednarodno priznan, prav v slednji športni disciplini se boljšamo. V plavanju, ki je toliko obetalo, pa smo nazadovali tako strahotno, da se moramo s pomilovanjem izražati o državnem prvenstvenem tekmovanju in o večini rezultatov, ki so bili na tem tekmovanju doseženi. Razen Ziherla, Wernerjeve, Balle in sijajnega Cererja, plavalca redko grandioznega formata, ni bilo na tem tekmoyanju nikogar, ki bi zaslužil ali dejansko izzval iskteno navdušenje med ljudmi, Farsa, holbergovska burka, žalostna in nujna, je nadomestila resen, sodobno pojmovan športni boj.
V	Zagrebu je sedež plavalne zveze — že dolgo časa, Nejevolja vlada nad poslovanjem in nad neenergičnostjo teh funkcionarjev že leta med vsemi boljšimi plavalnimi klubi. Čudno, da so si upali suspendirati »Jug«, ko so se že bili ponižali cclo tako daleč, da 60 ga povabili v Ljubljano — pa se za prvenstvo še prijavil ni! Malo manj kot prosili! Zadnji čas je, da Zagrebčani sprevidijo, kako velik delež imajo pri razsulu v jugoslovanskem plavalnem športu! Umaknejo naj se in svojevoljno prepuste prenos zveze v Ljubljano ali v kako drugo plavalno-športno avantgardno mesto. Zdi pa se nam, da za prenos zveze prihaja resno vpoštev le Ljubljana, saj se nikoder drugod športno ne dela niti polovico tako resno, požrtvovalno in smotrno kot v Ljubljani! Ni dvoma, da bo v zadeve poseglo ministrstvo za telesno vzgojo naroda in napravilo dokončno redi Vsi so se na mednarodnem mladinskem taboru lahko prepričali, da se pred slovensko organizatomo in upravno sposobnostjo lahko kar skrijejo vse druge v državi v mišj oluknjo.
V	nedeljo zvečer je na ta klavrni debacle, ki mu ni kriva ne Ilirija, ne sodniški zbor, ne nastopajoči tekmovalci, prišlo le prav malo ljudi. Če bo šlo tako, jih bo vsakikrat manj. Tako tekmovanje za državno prvenstvo v plavanju ne zasluži sploh nikakega obiska!
Bila pa je na tem prvenstvu le svetla točka: vedenje članov sušaške Viktorije! Lani smo ji v »Slovenskem domu« očitali povsem upravičeno nekatere »eksterne« pomanjkljivosti. Efakt? Od lani na letos Viktorijcev ni moč spoznati! Najbolj simpatični, najskromnejši in najdostojnejši športniki so postali. Z veseljem jih bomo odslej vselej sprejemali v svoji sredi kot zavedne in simpatične športnike, ki povsod zapuščajo najboljše vtise!
Proti enajsti uri ponoči se je v nedeljo za nameček razbudilo še nebo, ki je na vse prisotne razlilo obilne »dečke« manj simpatičnega sekta. In gledalci in plavalci so se v tej šumni poplavi razšli kakor gasilci, ki v velikem dežju odhajajo in se pri slovesu poparjeno ozirajo na žalostno po-vešeni napis »Dobro došlik Kakor z gasilske veselice, ki jo je pokvaril dež, so z ihto v srcih odhajali tisti nesrečniki, ki so aktivno ali pa samo
z očmi in z dlanmi (to poslednje sicer presneto malo!) sodelovali pri letošnjem tekmovanju za državno prvenstvo v plavanju...
Merodajni najvišji faktorji naj nas in jugoslovanski plavalni šport za vse večne čase obvarujejo pred podobno sramotno kataklizmo!
SK Maraton uspel s protestom
Maribor, 21. julija.
Lansko leto 1. decembra Je bil v Mariboru vsakoletni tek Osvobojen ja, na katerem so brez predhodno prijave startali tudi atleti SK Stavijo iz Var.iždlna ter si priborili Vahtarjev prehodni pokal. SSK Maraton je vložil pri podzvezl v Ljubljani zaradi tega protest, vendar jo ta protest zavrnila z motivacijo, da je treba biti pri takih prireditvah šlrokogrudon. Mara-raton se jo potem pritožil na vrhovno lahko-atletsko instanco v Zagrebu, ki mu jo ugodila. Zveza je ugodila pritožbi, razveljavila je prvo mesto Varnždineev ter ga je tako dobil prvoplasiraui Mariborčan, Maratonec Štefan Grmovšek, ki je že poproj večkrat zmagal v navedenem toku, tako da je Vahtarjev pokal pripadel sedaj njemu v trajno last. Zveza je izdala odločijo, da smejo starlati atleti v primeru prepozno prijave samo izven konkurence, 110 pa v konkurenci.
Knlrtartka podzveza obvešča vse odbornike, da bo seja lvl'L v sredo, dno 27. julija, ob 8 zvečer v prostorih kavarno Vosperntk. Ker bomo sklepali o važnih zadevah, prosimo, da se seje vsi odborniki zanesljivo udeleže. — Tajnik.
Radio
Programi Radio Lfublfanai
Tnrcle, 39. julija: 12 Vojaško godbe igrajo (ploščo)
—	12.15 Poročila — 13 Napovedi — 13.15 Solistični instrumentalni koncert (plošče) - 19 Napovedi, poročila — 10.30 Nac. ura: Glavni poljski pridelki našo zemlje (No-vakovič, poni. min., Belgrad) — lil.jI) Zabavni kotiček
—	20 Plošče — 3(1.10 Baročna arhitektura in kiparstvo — (g. Jožo Gregorič) — 'JO.30 Iz zvočnih filmov (plošče) — 21 Prenos iz Turina: Smrt Frine (La morte di Frine), opera v 1 dejanju od Ludv. ljoeca. Sopran: Maria Car-bone — Frine, mezzo sopran: Giulietta Sitnionato — Aglaia, sopran: Nuceia Natali — Mirtllla, tenor: Pioro Pauli — Lo aeonosciuto, tenor: Enrieo I.onibardi — Ei-kadel. bariton: Inginio Zan^heri — Timocle; v odmoru: napovedi, poročila.
Dragi programi i
Torek, 20 julija: Belgrad: 20 Vilonisk! konc., 30.M Plošče — Zagreb: 21 Prenos iz Turina — Varšava: 21.10 Mandolinski ork., 22 Operna gl. — Praga: 20.15 »Trijo mušketirji« II. dol — Sofija: 21 Vok. konc., 21.53 Rusko romance, 22.25 Lahka gl. — Budimpešta: 21..10 Koncert voj. godbe, 23.10 Cig. ork. — Milim: 21 Gaseo: »Legenda o sedmih stolpih« in lioeea: »Frinina smrt«, operi — Dunaj: 32.30 Ples. in zab. gl., 24 Komorni ork. in nar. gl. — Milnchen: 20.10 Koračnice, 30.10 Mozartova dela, SB.ao Hamburg: Zab. in ples. gl.
Iz Julijske krajine
Dornberg. Dne 22. julija smo spremili k ve5-nemu počitku preblago gospo Viktorijo Nlrevlje roj. Kotnel. Umrla je po dolgi in mučni bolezni v 65 letu starosti. .Bila je dobra mati, zgledna krščanska in zavedna žena, velika dobrotnica revnih. Kako je bila od vseh ljubljena in spoštovana, je pokazal njen veličastni |>ogreb. Pokoj njeni duši, a rodbini naše globoko sožalje. — Kakor smo že itoročali, je daroval 3. julija svojo prvo slovesno sv. mašo naš rojak Jožef žorž. Za Doru-beržane je bil to lep in slovesen dan. V6a vas je tekmovala pri okrasitvi farne cerkve ter cest in hiš, koder se je vil slavnostni sprevod. Posebno so se izkazali naši fantje s petimi krasnimi slavoloki. Vse to in ogromna udeležba pri sv. daritvi izpričuje, kako visoko ceni naše ljudstvo vzvišeni poklic duhovnika.
Vipava. Dne 19. julija je obhajal naš dekan g. Igu. Breitenberger 30 letnico mašništva. Zaradi njegove izrecne želje je minil dan brez vsako večje slovesnosti. Samo pri sv. maši so mu pevci lepo in ubrano prepevali. Delo našega gospoda dekana je tiho, vendar plodno in požrtvovalno. Ker nismo imeli priliko drugod, naj 11111 pa na tem mestu izrečemo toplo zahvalo za veliki trud, ki ga ima z nami in z vso dekanijo. Bog nam naj nam ga ohrani še dolgo, dolgo vrsto let! Prav razveselili smo se, ko smo zvedeli, da so se Idrij-čani ob priliki nove maše njegovega nečaka g. Karla Jereba( dne 10. julija) spomnili tudi bližnje 30-letnice njegovega zaslužnega strica in okrasili presbiterij z dvema velikima številkama »30« iz zelenja. Slovesnost prve sv. daritve so na ta način lepo združili s proslavo spomina na slični dan pred tremi desetletji.
Mariborčani v Gorici. V petek, 22. julija proti večeru se je pripeljala v Gorico z elegantnim avtomobilom mariborskih mestnih podjetij družba Mariborčanov. Izletniki, ki eo odpotovali od doma r nedeljo, so si najprej ogledali krasote Dolomitov, potem pa nekatera mesta v nižini Pada ter so končno iz Benetk prispeli v Gorico. V soboto zjutraj so se šli poklonit svetogorski Materi, nakar so so odpeljali v Postojno, kjer so občudovali tajne taniošnjega podzemlja in potem odpotovali dalje proti severu. V družbi so bili med drugim g. župan dr. Juvan e soprogo, prof. dr. llohnjec in ravnatelj Hrastelj.
Kdor ni poročen, no moro biti župan. Izšel je vladni odlok, da morajo biti V6i občinski predstojniki (podestft) oženjeni. Ker niso imeli tega predpogoja, so morali nmogi župani odstopiti. Tako sta zapustila županske stolčke, na katerih sta sedela dolgo vrslo le!, občinska predstojnika na Trnovem iu na Lokvah ter v črničah in Šum-pasu.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Ljubljana JVollova ulica št. 3
Elektro univerzalni H
stroj v vsako de- H iavnico! Din 6.800 - ■
Mizarski mojster Stibelj. Celje, piše:
| S hvaležnostjo javljam Van., da izde-1 lujem vsa stavbena in pohištvena dela na »Fortuni«. Toka porabim približno samo za Din 20-— mesečno. — Ta stroj I vsakemu kolegu najtopleje priporofam.
PETER ANGELO«'
ui 6 n oah K-ftnstVK11:0
Konči Ahačičs
Trije lički
34
'ln že je Luksi v kletki v deželi Znjčiji.
Kar nič ne ve, kako je zašel vanjo. Zdaj binglja s stropa nad okroglo mizo, za katero sedi gospa doktorjeva s svojima prijateljicama, s profesorjevo ženo in z gospo županjo. — Vse mesto so že obrale te tri prijateljice, zdaj pa so se spravile na svojo najljubšo slaščico, na deteljo.
Gostiteljica je pripovedovala o čudni živalic!,
ki jI jo je poklonil njen mož, ko se je vmil Iz
Devete dežele. Vsa črna je živalica in zelo zabavna. Gospa profesorjeva jo je prosila, naj moževo darilo pokaže. Županja pa je priliko izrabila, da je urno pobrala deteljo iz krožnikov obeh prijateljic in jo na skrivnem pojedla. Le hitro, hitro! Da ne bi opazilil
Štefan ZeromsM:
24
Zvesta reka
Obhajale so ga strašne misli in grozni lobčutki Prazni, razpadajoči dvorec ga je spominjal rodnega doma sredi Rusije. Dogodek, ki ga je dožive ravnokar v lovu in v borbi z vsta-šema, mu je pokazal v posebni luči vse doživljaje iz te vojne. Vse to pa sta prepajali surova osveteželjnost in neutolažljiva jeza, porojeni iz nesrečne njegove ljubezni. Častnik je občutil v duši zaničevanje do samega sebe. Od vojakov obkoljeni vstaš mu je viknil, stoječ v sami srajci na strmem bregu reke besedo, ki ga je žgala kot udarci z naga j ko. Psovka je grizla, pekln do kosti. Zato pa je tudi padel mrtev na rušo, zato je izročen krokarjem in vranam v pašo. Toda po možganih se je podila še druga beseda in kričala, kričala kot ptice roparice nad mrličem. Beseda iz llereenove razprave, ki jo je zalučal ruskim dušam v obrambo Poljske:
»Pojdi odtod ali kljtij kot krokar naša trupla.. « Globok smeli, kot smeh tujega človeka, je zarjul po prsih: »Kluj voronom naši trupy'...«	..
Ko da niso bile to besede, marveč pogledi na kri, ki je kapala od gole sablje Njihov piv men se je zlepil z doživljaji in spominom nanje in se strtiil v krvavordečo skorjo. Mladi drago-nec je hodil po sobi in preklinjal v najstrašnejših moskovskih kletvicah, pa spet stokal 111 vzdihoval iz dna duše, ne da bi se mu udrle solze iz oči Kot volk nn verigi je divjalo po njem... Ah, tako nedavno... V krogu mladih prijateljev je e.ital vzhičene invektive genialnega emigranta' Hercena. Ni si jih vzel samo k srcu in sočustvoval z njimi, celo stopil je v vrste mož, Tngovornikov Poljske Sedaj na »prežet s službeno dolžnostjo« kij nje kot krokar oči mrličem.
Vede! je, da se ne bo v njem nič uprlo tej »dolžnosti«:, ki so jo vrezali v rusko dušo vekovi s panjem in krvnikovo sekiro — pa je zajokal.
Ko da so prazne stene navdajale srce z obupom , podile v žile smrtni strup. Nekaj je bilo v tej sobi, kar se je rogalo samozavesti in divji močni sili in njenim pripomočkom, zdravju telesa in življenju bitij. Človeku se je pridruževalo tu nekaj, nekaj takega, kot je on sam, vendar pa drugače, se motalo ž njim v tej samoti; nevidna senca je gledala z nagni-timi mrtvaškimi očmi v njegova živa občutja, njegovo moško trpljenje, v svojega protivnika, ki ga poziva na borbo. Kamorkoli se je ozrl častnik, je videl smeti po tleli in debele plasti pralni, kamor že davno ni stopila človeška noga. Pogled na prah ni pomirjeval, le še bolj je družil. Oči so iskale po njem stopinje človeka, ki se ni dal v življenju premagati in se je boril z življenjem še po svoji smrti Častnik Vjesnji-evn je slišal že večkrat tekom svojega bivanja na dvorcu zgodbo n »Dominiku«. Sedaj jo je občutil in tudi doživel sam. Prevzel ga je in tiiko rekoč objel z obema rokama samovlada-joči občutek življenjske naveličanosti, gnus do opravila, ki ga je vršil in ga jc imel še iz-vršivi; spoznal je praznoto vsega, kar se je na-zivalo v tej borbi junaštvo, moč značaja, vojaški razum in vestno službovanje. Po tolikih naporih in delih je ostal praznih rok in v sebi ni občutil več čustvene duše, nego tuljenje volka v gozdni samoti Po junaštvu, borbi, delu, nočeh brez, sna, mu jo pogledalo v oči moskovsko vprašanje: čemu vse to?
Ko je tako premišljeval v Dominikovem kabinetu in hodil iz kota v kot, je začni hipoma lih, zategnjen stok; ni vedel, od kod prihaja. Postal jc in posluhtiil. Ječanje se je ponovilo in je trpelo precej časa. In ugotovil je, da prihaja glas iz sosednjega salona. Po prstih se je splazil v salon, in pogodil, odkod prihaja. Oprijcmši se za rob kudi se jc privzdignil ni pu-
gledal na dno velike kadi; iz globine so ga gledale vstaševe oči, žareče kot plameni. Dragonec se zasuče na rob kadi in skoči vanjo. Surovo in veselo se zasmeje. Slednjič je vendar našel nekaj, s čimer bo lahko zatrl v sebi »črvac in na mah uničil svoj duševni nemir.
Izza pasa potegne suinokres in ga naperi v čelo ranjencu, ki je ležal na dnu kadi.
»Kdo si?« vpraša.
»Vstaš,« odgovori Odrovvaž.
»Kuko si prišel sem?«
»Ranjen setn «
»Kje si bil ranjen?«
»V boj,U.«
»Kakšne rane imaš?«
»Imam v stegnit rano od krogle.«
»iKdo te je skril tukaj?«
Knez je molčal. Vjesnjicvn pokima z glavo. Razumel je. In oči mu /astre megla jeze in vpraša:
»Te je skrila tu deklica?«
Knez je molčal.
»Moj ujetnik si!« reče Vjesnjicvn.
»Zakaj? Ubij me, če si vojak; samokres imaš v roki! Ako si častnik! Streljaj! Vi znate ubijati ranjence.«
Vjesnjicvn ga je pogledal ostro v oči, roka z nabitim orožjem pa sc mu je povesila Zoprno mu je postalo to poljsko junaštvo... 1'a jc za-mrmral:
»Vstani! V ječo pojde.š!«
»Če me odnesete odtod, vam na potu nmr-jem. V ječi ne zinem besedice, pa če tudi ostanem živ. Navaden vojak sem. Sproži!«
»Storil bom, kar se bo meni zljubilo.«
»Ako no ustreliš, si strahopetec.«
»Molči!«
»Da bi mogel stopiti na noge, te ubijem ko psa! Zato ubij tudi ti mene kot psa! Suj smo si krvni sovražniki!«
»Suženj, nisi vreden, da bi bil moj sovražnik.«
»Tako vsaj enkrat neha moje trpljenje! Oh!«
»Le leži tukaj, ljubček lepega dekleta!«
Častnik je postal nad ranjencem, se za-1 globil in potopil v misli. Ali bi dvignil roko in ga počil? Ali bi šel? Se vedno se je pojavljaj srd v duši. In tisti smeli ... Obrnil se je s studom. sc prijel za rob kadi, se dvignil in skoči) ven. Ravno je prispela četica vojakov, ki so zasledovali na konju pobeglega vstaša. Dragoncl so se vračali praznih rok na utrujenih konjih ki so puhteli in bili vsi penasti. Stra/.mojstei ie javil, da je pobegnil upornik nn kostanjevem konju v gozd, krenil s pota v stran — kakor so spoznali po stopinjah — nato pa očividno mali. 11 i I po mahu in travi, kajti hobenega sledu niso več našli za njim. Razdelili so sc, razkropili i« preiskali ves gozd, toda sledu niso iztaknili
Prav tako brez uspeha so se vrnili tudi ti sti, ki so iskali gospodično. Iznrnševali so pr' ljudeh na vasi, sikali in šli za sledom, pa jc pobegnila najbrž nekam daleč.
Žalosten in molčeč je sprejel častnik vsa sporočila. In občutil je stud do tega doma, ka, kor ga ima človek do starih grobnic. Vseenc mu je postalo, če sproži samokres med žareč« vstaševe oči ali pa odjezdil v daljne šume Premišljal je. Velel je vojakom zauzduti konjo se pripraviti in zajezditi. Sam pa je pohajal ši vedno po hodniku. Čakal ie. Želel je, da bi si vrnila lepa gospodična. Hotel ji jo poklonit: darilo — ji izjaviti s tistim notranjim smehom da ji poklanja vstaša v kadi. Videl ga je, 11/ ga ubil in tudi ne odpeljal s seboj. llotel je videti v njenih očeh blesk hvaležnosti, iskre ganotja. bledico strahu, rdečico sramu, človeški pogled . . Nič ni kazalo, da bi prišla, pa je le čakal v tisti muli, ki jo poznajo samo zal jubljene duše.
Vojaki so že davno sedeli na konjih. Tudi on se je zavihtel nn svojega. Odjahal je zaprtih oči, s temo v duši in nepojmljivim krikom v tej temi.
MAH OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjski oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
m
>TiT« l »
Fanta
pridnega ln poštenega, Iščem za pekovsko obrt. Mihael Zavodnlk, Guštanj
Nujno rabini
nekaj dobrih tapetniških pomočnikov. Puc Danilo, Ljubljana, Slomškova S.
Služkinjo
ea vse, 20—30 letno, takoj sprejmem. Lelbisch, Glavni trg 1 (dvorišče), Maribor.	(b)
Kmečko dekle
srednjih let, pridno ln pošteno, za vsa hišna dela, sprejme Jenko, Ro-dica št. 7„ Domžale, (b)
Fanta
ki je odslužil artllerijo
ali konjenico, vzamem za delavca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 11.676. b
Manufakturista-šoferja
Ba Ljubljano in hišnika za Dolenjsko takoj sprej mem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Manu-lakturist« št. 11445. (a)
Deklo
vajeno vseh kmečkih del, takoj sprejmem. Zupan, Kovor 9 pri Tržiču, (b)
Hlapca
pridnega, poštenega, takoj sprejmem. Fužine 7, p. Dobrunje.	(b)
Dve poletni stanovanji
vsako po dve postelji ln kuhinjo, za ca. 15—30 dni, Iščemo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 11.664.	(L)
III
Pristne domače salame
ln polnomasten polemen-dolskl sir — dobite pri I. Buzzolini, Lingarjeva ulica, delikatesa.	(1)
Majhne blagajne
za vzldanje, že od 525 din naprej - dobavlja in cenik pošlje na zahtevo Ljublj. komerc. družba, Ljubljana. Levčeva 43. -Telefon 24-OS.	(1)
Vsa lahka letna oblačila
si nabavite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra o. 14.
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
Ljubljana • Tvrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
Vitel (gepelj)
kompleten, ležeč, dobro ohranjen, naprodaj. Cena 2000 din. Poizve se: Pe-trovče 70.	(1)
»Kappel« pisalni stroji
pričajo o odličnih Izdelkih nemških tovarn. - Pisalni stroji za pisarno ln potovanje. - Najmodernejša
oprema 1 KLEINDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova 44
Rozine
poceni na zalogi. »Veletrgovina južnega sadja«. Ljubljana, Tyrševa 48. 1
Parcela
skupno ali razparcellra-na, v Izmeri ca. 8000 m', naprodaj. Lega ob novi državni in banovinski cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Poizve se: Vtžmarje 100.
Oves, rž in pšenico
novo blago dobite najceneje v Javnih skladiščih v Ljubljani Tyrše-va (Dunajska) cesta 33, pri tvrdkl
Fran Pogačnik
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH!
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telelon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Stanovanja
ODDAJO:
Na Gosposvetski c. 10
oddam takoj sončno in čisto trisobno stanovanje. Vprašati pri hišnici. (1)
m
ODDAJO:
Samsko stanovanje
garson, sončna lega, v mirni ulici v centru mesta, se takoj odda. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Komfortno in čisto« št. 11651.	(s)
■ * ■ ne
milostlllva gospa, ni
,,prav isto"
Samo Nivea vsebuje Eu-cerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. Nivea krepi kožno staničje in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Niveo okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom.
13?
II KTfflPni Zahtevajte povsod na! listi
Mesarsko tehtnico
takoj kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor pod št. 1131. (k)
Kdo posodi
hranilne knjižice na mesečne obroke proti dobri garanciji? Naslov v upr. »Slovenca« pod 11.655. d
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki smrti našega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta gospoda
Jakoba Pavcica
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki eo se kakorkoli spomnili pokojnega in ga spremili na zadnji poti. Posebno pa se prav lepo zahvaljujemo pre-čast. gospodu p. Jožefu Aljančiču za vso tolažbo, ki jo je nudil pokojnemu v njegovi dolgotrajni bolezni.
Ljubljana, Maribor, Velenje, Mostar. Rodbine Pavčič, Ilovar, L a z n i k.
Javljam žalostno vest, da nam je umrl naš najdražji mož, atek, brat in stric, gospod
Matej Jostl
železniški uradnik v pokoju
v 60. letu starosti, previden s sv. zakramenti.
Pogreb bo v torelj,, 26. julij?,, »b (4 popoldne W Pobrežju. Maribor, dne 25. julija 1908.
Žalujoča žena Marija, hčerka Marica ln ostalo sorodstvo.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni danes poklical k Sebi našega dragega soproga, očeta in dedeka, gospoda
Andreja Grogl
posestnika in trgovca
previdenega s sv. zakramenti v 73. letu starosti. Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu pbčitku v sredo, dne 27. julija ob 9 dop. iz hiše žalosti na farno pokopališče v Ribnico na Pohorju.
Orlica pri Ribnici na Pohorju, dne 25. jnlija 1938,
Julija Grogl roj. Kresnik, soproga; Roman, Maks, Albert, Ivan, sinovi; Dušan, vnuk,
Zahvala
vsem, ki so se nas spomnili ob smrti naše nepozabne mame in stare matere
Marije Klinar
Prav posebno se pa zahvaljujemo častiti duhovščini, gospodu župniku Žbontarju in gospodu kaplanu Dobovšku za dušno pomoč med boleznijo in za zadnje opravilo, gospodu rektorju Demšarju za posiovilni govor, vsem darovalcem cvetja, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, Marijini družbi in vsem drugim, ki 60 pokojno spremili na zadnji poti ali pa pismeno izrazili' svoje sočutje.
Žalujoči ostali
Zahvala
Vsem, ki so nam v pretežkih dneh, ko smo izgubili našo najdražjo ženico, mamico, hčerko, sestro in teto, gospo
Anico Finzgar roj. Cepuder
izrekli svoje sožalje, vsem, ki so ji na krsto položili cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti — se najiskreneje zahvaljujemo.
Maribor, dne 26. julija 1938.	Žalujoči ostali.
NCvV'-1 J; i'
Čitajte in širite »Slovenca«
Zahvala
Vsem, M ste sočustvovali z nami ob preranl Izgubi našo zlate mamice
Uršule Richter
roj. Traun
jo obsuli s cvetjem, ki ji je bilo tako ljubo, ln veem, ki ste jo spremili na njeni poslednji poti — tisočera hvala 1
Posebno hvalo smo dolžni izreči gospodu dr. Jamšku za njegov trud in častitim sestram »Leonišča« za vzorno postrežbo ob njenih poslednjih urah.
Sveta maša zadušnica bo darovana v sredo, 27. julija ob pol sedmih zjutraj v cerkvi svetega Jakoba. Ljubljana, dne 25. julija 1938.
Žalujoči soprog in sinovi
+
KMETSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V RADOVLJICI
sporoča svojim članom žalostno vest, da je v nedeljo v Gospodu zaspal njen soustanovitelj, gospod
IVAN RESMAN
posestnik in dolgoletni župan v Mošnjah
v starosti 77 let. — V vseh gospodarskih panogah zaslužnega pokojnika bomo ohranili v hvaležnem spominul
Radovljica, 25. julija 1938.	UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR
Po volji Vsemogočnega je dotrpel naš skrbni oče, stari oče, tasf In brat, gospod
Ivan Resman
posestnik, bivši dolgoletni župan itd. na Gorici pri Radovljici
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 26. jnlija 1938, z odhodom ob 10 iz hiše žalosti in ga bomo položili k večnemu počitku na farno pokopališče v Mošnjah ob pol 11.
Na Gorici, dne 24. julija 1938.
Zalnjoči otroci: FRANC, JOŽE, sinova; IVANKA, MINKA, ANA in KRISTA, hčere; ter ostalo sorodstvo.
Za Juaoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Cež
Izdaiateli: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič