PoStnbia plačana V gotovini.
Leto XXII., št. 54
Upravtustvo: Ljubljana, Hnutijeva a — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 1120.
Lnseratnj oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL — Tel 3492 In 3392.
Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7 — Teiefoo 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Ljubljana, sreda 5. marca I94I
Cena t Din
Izhaja vsa* dan rasen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 30 din. Za tnozemstve 50 din.
Uteaoiitfo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5, teiefoo 3122, 3123, 3124, 3125. 3120; Martoor, Grajski trg St. 1. teletoo St 2455, Celje, Strossmayer)eva ulica štev 1, telefon ftt «5
Rokopisi se oe vračajo
Rusija in Balkan
Ko smo na tem mestu pretresali razne možnosti vojnih zapletljajev na balkanskem področju, smo vselej opozarjali, da je zaradi pravilne ocene položaja potrebno istočasno upoštevati ne le interese in namere obeh vojnih taborov, temveč tudi interese t. zv. tretjega tabora, predvsem Rusije. Opazovali smo, kako sta bila oba vojna tabora prav na balkanskem področju najmanj svobodna v svojih odločitvah, ker jima je že sam zemljepisni položaj narekoval stalno obzirnost do Rusije. Oba vojna tabora sta se stalno trudila, da se v izvajanju svojih načrtov, izhajajočih iz vojnah nujnosti, ne zapleteta ž njo v konflikt. Prav tako pa je tudi Rusija, ki ni prikrivala svoje volje, da bi ostala izven konflikta, postopala v vseh primerih skrajno oprezno, da ne bi nobenega izmed vojnih taborov izzvala proti sebi. Za razliko od drugih področij, kjer bi vojni stranki br cz večjih težav lahko našli neposredni vojaški stik, se je tu vpletal vmes tretji činitelj, ki je vodil sicer zelo zagonetno politiko, ki pa je prav zaradi tega postavljal oba vojna tabora v negotovost, kadarkoli je šlo za kake važnejše niune odločitve.
V teh grobih obrisih se nam je prikazoval balkanski položaj že vse od začetka sedanje vojne. Ruska, že v splošnem nekam tajinstvena politika, je na tem področju še prav posebej ubirala taktiko prikrivanja svojih pravih namenov. Kakšni so bili razlogi, ki so Rusiji nasvetovali takšno politiko, je vprašanje zase. Dejstvo je, da se je Rusija od izbruha vojne dalje omejevala na tem prostoru samo na neposredno in kaj nejasno tolmačenje svojih interesov v obliki raznih demantiiev službene agencije »Tass«. Dasi so ti demantiji vnesli tu in tam nekaj jasnosti v razvoj dogodkov in njih pravilno tolmačenje, so vendar puščali povsem nerešeno uganko glede splošnih smernic ruske politike na tem prostoru. Njih znabiti edina pozitivna vrednost je bila v tem, da so svet vedno znova potrjevali v domnevi. da Rusija še ne želi odkriti svojih kart.
Popolnoma pasivno je bilo zadržanje Rusije tudi o priliki vkorakanja nemških čet v Rumunijo. kar so mnogi tolmačili kot njeno slabost, drugi spet kot posledico poprejšnjih vnaprejšnjih dogovorov Moskve z Berlinom. V to smer so vodila zlasti tolmačenja bolgarskih listov, ki so že ves čas vojne nenehoma zatrjevali, da sta se Nemčija in Rusija že leta 1939 vnaprej dogovorili glede skupne politike na vsem evropskem jugovzhodu ter bližnjem in srednjem Orientu. Šele ko je tudi Bolgarija prehajala vedno bolj v ospredje diplomatskih prizadevanj velesil, so se v tem pogledu pojavile nove negotovosti. Bilo je to v novembru lanskega leta, ko je svet v najkrajšem času pričakoval pristen Bolgarije k berlinskemu trojnemu paktu- h kateremu so v drugi polovici novembra 1940 pristopile Madžarska, Rumunija in Slovaška. Tedaj je Rusija nastopila v Sofiji z intervencijo generalnega tajnika zunanjega ministrstva Soboljeva pri bolgarskem kralju Borisu.
Okrog te intervencije so se tedaj spletle najrazličnejše govorice, ki jih je bilo težko preveriti. Dejstvo je, da Bolgarija v novembru lanskega leta proti splošnemu pričakovanju glede na tedanje napovedi ni pristopila k berlinskemu paktu. Sledila so celo zagotovila bolgarske vlade, da bo Bolgarija ostala tudi v bodoče nevtralna
To domnevo je potrjevala tudi objava! skupne bolgarsko-turške izjave z dne 17. februarja t. 1., ki se je na splošno tolmačila kot znatno omiljen je balkanske napetosti v zvezi z bolgarskimi odločitvami. Prevladovale so domneve, da je k podpisu te izjave bistveno pripomogla Rusija zaradi svojih interesov, da se ohrani mir na tem področju, zlasti v neposredni bližini Dardanel, ki so se vedno označevale kot njena interesna sfera. Zase pa sta to izjavo izkoriščala tudi oba vojna tabora, kar je vzbujalo vtis, da je izjava dejansko samo rezultat kolebanja obeh podpisnic med vsem' tremi prizadetimi činitelji. Rusija sama je s posebnim demantijem zanikala »aktivno sodelovanje« pri dogovoru o tei izjavi.
Negotovost glede ruske politike je tako ostala tudi po ankarski izjavi popolna. Prevladoval je vtis, da je Rusija tiho pristala na bolgarske odločitve, zlasti tudi na bolgarski pristanek za vkorakanje nemške vojske v Bolgarijo. Najnovejša uradna izjava sovjetske vlade z dne 3. t. m. pa je v tem pogledu prinesla nepričakovano razčiščenje. Ona se od dosedanjih demantijev razlikuje predvsem v tem, da se ne omejuje na golo zanikanje trditev drugih glede svoje politike, temveč označuje obenem sovjetsko stališče glede bolgarske odločitve. Uradna izjava sicer ne pove, ali in kaj namerava Rusija v obrambo svojih interesov ukreniti, toda glede ruskih interesov na tem področju ne dopušča nobenega dvoma.
Sovjetska vlada izjavlja predvsem, da ne deli stali ?ča bolgarske vlade, češ da je pristala na prihod nemških čet v Bolgarijo z namenom, »da ohrani mir na
Temelji nemške balkanske politike
Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva izjavlja v odgovor na Tassovo objavo stališča sovjetske vlade do nemške zasedbe Bolgarije, da se Nemčija ne bo dala motiti v izvajanju svojih načrtov, ki temelje v ohranitvi miru na Balkanu in napadu na Anglijo,
kjerkoli se pojavi
Berlin, 4. marca. o. Glede na objavo Tas-sa o stališču Rusije do prihoda nemške vojske v Bolgarijo, je uradni zastopnik nemškega zunanjega ministrstva podal danes zastopnikom tujega tiska naslednjo izjavo:
Naši argumenti za prihod nemške vojske v Bolgarijo so znani. Nemška ln bolgarska vlada sta sporočili vsemu svetu, zakaj je Bolgarija pristopila k trojnemu paktu. Naši ukrepi in naša politika na jugovzhodu Evrope se ravnajo izključno po naslednjih dveh točkah:
1.	Nemčija hoče zgraditi in zagotoviti trajen mir ter stabilen red za vse čase na jugovzhodu Evrope.
2.	Vsi ukrepi Nemčije se Izdajajo v znaku vojne proti Angliji, ki bo napadena povsod, kakor je Izjavil vodja nemške države, kjerkoli se bo pojavila ln ki se jI bodo preprečili vsaki poizkusi v tej smeri.
To sta dva elementa naše politike napram jugovzhodni Evropi. Na teh dveh točkah snuje vlada Nemčije svoja prijateljstva in organizacijo teh prijateljstev. Ako druge vlade nimajo v svoji politiki teh dveh izhodnih točk. imajo druga mnenja glede rešitve južnovzhodnega problema. Ta problem je treba razmotrfvati s stališča, da zakoni nemške politike ne trpe nobenega omejevanja v borbi z Anglijo, če ima sovjetska vlada drugačno mnenje o odločitvi Bolgarije, sprejema Bolgarija to na znanje, če vlada Sovjetske zveze odkrito ln brez omejitev izraža svoje stališče, je to zadeva njene politike. Naša politika obstoji v tem, da upošteva vse ukrepe in da pokrene politične akcije ter prevzema posledice, ki iz tega izvirajo.
Glede zbiranja nemških čet na bolgarsko-grški meji je zastopnik nemške vlade Izjavil tujim novinarjem, da nemški odnošaji z Grčijo prav za prav niso bili več dobri, že odkar se je pričel italljansko-grški spor. Glede na govorice, ki so se razširile iz Bolgarije, da namerava nemška vlada stavili Grkom ultimatom, pa. se je tn Izvedelo, da bo nemška vlada že izdala primerne ukrepe, čim bo koncentriranih na grški meji dovolj oboroženih sil, da se bodo njene rr teve upoštevale ln njeni ukrepi enostavno sprejeli na znanje.
Iz Bolgarije so tudi danes prispele vesti, po katerih naj bi se bila pogajanja za premirje med Italijo ln Grč>"jo že pričela. Po poročilih iz Aten bo Grčija vztrajala na strani Velike Britanije ln se borila do kraja.
Bolgarska vlada proučuje rusko noto
Sofija. 4. marca- p. Poročilo, ki ga je snoči objavila službena sovjetska agencija Tass o stališču Sovjetske Rusije do Bolgarije, v sofijskih merodajnih krogih se-
daj skrbno proučujejo. Novinarjem so na merodajnem mestu izjavili, da to sporočilo ne prinaša nobenih novih elementov v dejansko stanje stvari, nego daje samo iz-vestna pojasnila, ki so v sedanjem trenutku umestna. Iz merodajnih bolgarskih krogov ni nikoli bilo slišati kakega tolmačenja, češ, da bi bila Moskva pristala na pristop Bolgarije k trojnemu paktu in na vkorakanje nemških čet v Bolgarijo. Bolgarija tudi takega pristanka Moskve ni zahtevala, marveč je v duhu prijateljskih oo-nošajev, ki obstojajo med obema državama, obvestila sovjetsko vlado o svojem sklepu, da je pristala na vkorakanje nemških čet. Za druge neslužbene komentarje pa merodajni krogi Bolgarije ne morejo nositi odgovornosti. Bolezen zunanjega ministra Popova je preprečila, da bi bili dobili bolgarski listi pravočasno vsa potrebna obvestila. Zunanji minister Popov je že ob priliki napačnega tolmačenja bol-garsko-turške deklaracije takoj interveniral in bi bil gotovo tudi sedaj poskrbel, da bi bili domači in tuji listi pravilno obveščeni. če mu to ne bi preprečila bolezen.
Kar se tiče stališča Moskve, ki izhaja iz tega sporočila, izjavljajo v merodajnih bolgarskih krogih, da je sovjetska vlada pravilno pojmovala težnjo bolgarske vlade ter uvideva objektivne pogoje in vzroke, ki so dovedli do teh dogodkov. Ce pa se smatra objava Tassa za formulirano stališče Moskve, potem je treba ugotoviti, da pušča Sovjetska Rusija Bolgariji proste roke za realizacijo njenih zunanjepolitičnih načrtov.'V Sofiji smatrajo, da je Moskva zainteresirana predvsem na položaju na obalah Črnega morja. Ker tam niso nastale nikake spremembe, se lahko smatra, da to sporočilo sovjetske vlade ni naperjeno proti stališču, ki ga je zavzela bolgarska vlada.
Vtis v Turčiji
Ankara, 4. marca. br. (iU-ot. ag.) Vsi turški listi na prvemrmestu objavliaio ai-nočnji komunike agencije Tass in v kratkih komentarjih dodaieio. da je s tem postavljena na laž propagando, ki je sku a-la prikazati stališče Sovjetska Rus j3 v docela drugi luči.
OSmev v Ameriki
Wasliington, 4. marca. o. (Ass. Press). Izjava ruske vlade o vkorakanju nemške vojske v Bolgarijo je bila sprejeta v Ameriki kot velika senzacija. Radio-postaja v Bostonu je v svojem komentarju objavila, da je šele sedaj postal popolnoma razumljiv oni odstavek iz govora predsednika bolgarske vlade Filova na Dunaju o pristopu Bolgarije k trojnemu paktu, v katerem je dejal, da namerava Bolgarija nadaljevati prijateljsko politiko proti Rusiji. 2e iz tega bi se moglo sklepati, da ruska vlada ni bila sporazumna s korakom Bolgarije.
ogledal mnogo atenskih znamenostl. Ljudje so mu povsod prirejali prisrčne manifestacije. Angleški državnik je obšel skoraj vse mesto. Bil je tudi na Aropoii. Opoldne sta bila Eden ln general Dill gosta kralja Jurija. Obed je imel lntimnejši značaj in se ga je poleg vladarja, ministrskega predsednika Korizisa in angleškega poslanika v Atenah le še nekaj uglednih osebnosti.
Popoldne so se razgovori Edena in Dilla z grškimi državniki in vojaškimi osebnostmi nadaljevali.
London. 4. marca. s. (Reuter). V merodajnih angleških krogih pripominjajo, da so bili ob priliki razgovorov šefa angleškega generalnega štaba Dilla ln njegovega spremstva v Ankari izdelani popolni vojaški načrti za angleško-turško vojaško sodelovanje za vsak primer. Tako Angleži, kakor Turki so na posvetovanjih razložili vse svoje načrte za vsa vojna področja. Proučili so tudi vse vojaške in gospodarske možnosti nadaljnjega razvoja vojne ter vse ofenzivne in defenzivne načrte obeh vojsk.
Turška ojačenfa
na bolgarski meji
London, 4. marca. j. (Un. Press). Po informacijah iz Ankare in Carigrada so bile včeraj odposlane nove turške čete proti bolgarski meji. V turškem generalnem štabu so bili razgovori o položaju. Ponovno je bilo mobiliziranih več letnikov rezervistov turške vojne mornarice. Del turških vojnih ladij je odplul v Dardanele.
Carigrad, 4. marca. br. (Anat. ag.) Turški listi še vedno obširno razpravljajo o dogodkih v Bolgariji in ugibajo, kako se bo nadalje razvijal položaj na Balkanu Poudarjajo pa, da tudi akcija v Bolsrar ne bo mogla vplivati na končni Izid sedanje vojne. Turčija je dokaj zainteresirana na dogodkih v Bolgariji, ker se s pretvo-ritvijo Bolgarije v bojišče približuje vojna
na meje Turčije. Toda tuiški narod hladnokrvno in dostojanstveno spremlja vse te dogodke. Zvest dani besedi in prevzetim obveznostim, zbran okrog svojega oboževa-nega narodnega voditelja in pripravljen tudi na največje žrtve za ceno svoje neodvisnosti in samostojnosti, bo izvršil vsako povelje svojega voditelja. Zaenkrat pa z največjo čuječnostjo v strogi pripravljenosti spremlja razvoj dogodkov.
Nemška vojska
v Bolgariji
Sofija, 4. marca. p. Bolgarska prestolnica je docela v znaku vkoTakania nem;k h čet Noč in dan gredo po sofijskih ulicah nepregledne kolone nemškega vojaštva n motoriziranih oddelkov Vse vojaštvo • <$-haja iz Sofije dalje proti jugu. Vsi sofijski hoteli so polni nenvkih oficirjev tako da drugi sploh ne morejo dobiti sobe So-fijsk- listi se vzdržujejo vsakega komentarja glede vkorakanja nemških čet v Bolgarijo Edino izjemo delajo »Prazničke Vesti«, ki objavljajo uvodnik, v katerem pravijo med drugim: Vse to. kar se ie zadnja leta dogajalo v Evropi je dokaz da se ustvarja nov red Bolgarija sode'uje &edaj pri tem novem redu in bo na mern zgradila svoje novo nacirnalno m soc-.aino življenje Upamo, da bo naša država polagoma dobila novo obliko ter da se bo usposobila za bodočo us"tvarja]očo dobo.
Sofija, 4 marca p. V poučenih krogih je doznal dopisnik »United Pressa«. da je bil med nemško in bolgarsko vlado sklenjen poseben dogovor glede preskrbe nemških čet v Bolgariji. Forma'no se bodo nemške čete oskrbova'e na račun Nemčije, vendar pa tako da bo morala Bolgarija vse one kontingente zvoza svoj h živil ki so bili namenjeni za Nemčijo dati na razpolago nemškim četam v Bolgariji.
Anglija bo danes prekinila
odnose do Bolgarije
Prekinitev diplomatskih odnosov še ne bo pomenila tudi angleške vojne napovedi Bolgariji
Hitlerjeva poslanki

urcije
Poseben kurir berlinske vlade fe z letalom prinesel v Ankaro posebno Hitlerjevo poslanico preziiiesatu turške
republike, Ismetu Inenifu
Ankara. 4. marca. j. (Un. Press). Nemško poslaništvo v Ankari objavlja danes, da je včeraj pristal z letalom v Carigradu kot poseben kurir nemške vlade dr. Pfi-sterer, svetnik v zunanjem ministrstvu v Berlinu. Hkrati nemško poslaništvo de-mantira, da je bi bila z istim letalom dospela v Carigrad še neka druga visoka nemška politična osebnost. Sporočilo nemškega poslaništva pravi le, da nosi kurir s seboj važne dokumente za nemško poslaništvo v Ankari. Letalo je danes nadaljevalo pot v turško prestolnico. Nemško poslaništvo je prosilo turška oblastva, naj bi poskrbela za to, da bi moglo čim hitreje dospeti v Ankaro ter pristati brez ovir.
V poučenih ankarskih krogih trdijo, da prinaša nemški kurir posebno Hitlerjevo poslanico za prezidenta Ismeta Inenija. Vsebina poslanice sicer ni znana, sodijo pa, da gre verjetno za zagotovilo nemškega kancelarja, da nemška zasedba Bolgarije ne pomeni ogražanja Turčije z nemške strani. Na splošno presojajo uspeh morebitne nemške poslanice v ankarskih krogih precej pesimistično.
London, 4. marca. o. Prihod nemškega letala s Hitlerjevim kurirjem v Turčijo je
izzval v Angliji večjo senzacijo, kakor pa izjava ruske vlade. Uradni krogi pravijo v svojih komentarjih, da je prihod posebnega Hitlerjevega kurirja v Ankaro dokaz, da smatra Nemčija za sedaj Balkan kot središče svoje politične akcije.
Turško službeno poročilo
Ankara, 4. marca. AA. (Anat. ag.) Predsednik republike Ineni je sprejel danes dopoldne nemškega veleposlanika v. Papena, ki je predsedniku republike izročil posebno poslanico voditelja Nemčije Hitlerja. Predsednik republike je prosil nemškega veleposlanika, naj svojemu državnemu poglavarju izroči zahvalo za to pozornost ln vljudnost. Pri avdienci je bil navzoč tudi zunanji minister Saradzogln.
Carigrad, 4. marca, br (Reuter). Tur"ka vlada se ie danes Dopoldne cb 14 ses'a a k izredni seji. ki traja š< pozno zvečer. Seji prisostvuje tudi šef turškega generalnega štaba maršal Cakmak.
Razgovori v Atenah
Atene, 4. marca. n. (At. ag.) Angleški zunanji minister Eden si je danes dopoldne
Balkanu«, kajti po mnenju Moskve bolgarska odločitev »ne vodi k utrditvi miru, temveč k razširjenju vojnega področja in zapletu Bolgarije v vojno«. Ker je to v nasprotju z rusko mirovno politiko, ne more sovjetska vlada nuditi iz teh razlogov »nobene pomoči bolgarski vladi v izvajanju njene sedanje politike«. Na koncu pravi izjava, da je sovjetska vlada izdala te ugotovitve med drugim zato, ker so bolgarski listi v zadnjem času »povsem svojevoljno* tolmačili sovjetsko politiko. To pomeni potemtakem zavrnitev dosedanjih bolgarskih glasov o ruski politiki v balkanskih zadevah.
V kolikor sovjetska vlada še posebej odreka bolgarski vladi »pravilnost njenega stališča«, zveni to v skrajni posledici kot namig Turčiji, da ima z ruske strani proste roke glede Bolgarije, ako bi sedanja bolgarska politika vodila do nadaljnjih zapletljajev na Balkanu. V vsakem primeru pa pomeni moskovska izjava, da je Rusija nasprotna razširjenju vojne na to področje, kar zveni kot opozorilo obema vojnima taboroma, v kolikor bi šlo za ofenzivne priprave tega ali onega izmsd njiju. Bližnji razvoj dogodkov bo gotovo prinesel Se nadaljnje razčiščenje dosedanjih nejasnosti.
London, 4. marca. s. (Reuter). Uradna izjava, ki je bila nocoj objavljena, pravi:
Angleška vlada se je odločila nemudoma prekiniti diplomatske odnošaje z Bolgarijo. Angleški poslanik Rendell bo odpotoval iz Bolgarijo takoj, čim dovrši svojt najnujnejše opravke. Prekinitev odnošajev še ne pomeni neobhodno, da bo Anglija napovedala Bolgariji tudi vojno, če pa bi nemške čete preko bolgarskega ozemlja napadle Turčijo ali Grčijo, potem bi Anglija izpolnila svoje obveznosti in bi nudila napadeni državi vso svojo pomoč, ki bi bi la potrebna. Bolgarija bi v takem primeru takoj postala bojno področje. Končna vest, da so odnošaji med Anglijo in Bolgarijo prekinjeni, bo prispela iz Sofije, čim bo poslanik Rendell tako odločil. Lahko pa se zgodi, da bo vest prispela z večjo zamudo, ker so poštne ln druge zveze z Bolgarijo zelo otežkočene.
Bukarešta,, 4. marca n. (Štefani). V tukajšnjih diplomatskih krogih so se danes razširile vesti, ki so prispele iz Sofije, da je treba vsak čas računati s prekinitvijo diplomatskih odnošajev med Veliko Britanijo in Bolgarijo. Bržkone bo angleški poslanik v Sofiji še do večera ali pa jutri predložil bolgarskemu zunanjemu ministrstvu posebno noto, v kateri ga bo obvestil o tej svoji odločitvi, za katero je že pooblaščen od angleške vlade. Diplomatski in konzularni funkcionarji v Bolgariji, kolikor jih je še preostalo na svojih službenih mestih, se v naglici pripravljajo na odhod, ln bodo. kakor se zatrjuje, skupno s poslanikom Rendellom še pred polnočjo zapustili Sofijo ter s posebnim vlakom odpotovali v Carigrad.
Carigrad, 4. marca. br. (Anat. ag.) Ofi-ciozni »Ullus« objavlja članek pod naslovom »Kakšne garancije še lahko nudi Bolgarija?« v katerem pravi:
Tudi sedaj, ko je prekinitev diplomatskih odnošajev med Anglijo in Bolgarijo neizogibna, Anglija najbrže Bolgariji ne bo napovedala vojne, marveč se bo poslužila formule italijanskega maršala Grazianija. Ko je napadel Egipt, je Graciani trdil, da Italija ne vodi vojne proti Egiptu, marveč proti Angležem, ki so v Egiptu. Enako lahko sedaj tudi Anglija reče, da ne bo vodila vojne proti Bolgariji, marveč proti Nemcem, ki so v Bolgariji. Kar se tiče Turčije je treba ugotoviti, da je Turčija storila vse. kar je bilo v njeni moči, da bi olajšala Bolgariji čuvanje njene nevtralnosti. in da bi se združili vsi napori za ohranitev miru na Balkanu. Toda Bolgarija nI hotela slediti zgledu ln nasvetu Turčije.
AH so Angleži
v Solnim itfl no
Atene, 4. marca, j (Reuter) Atenska agencija danes formalno energično deman-tira včerajšnje informacij«, ki jih jr Vir-
ginio Gayda objavil v italijanskem listu »Giornale d'ltalia«, češ. da so st prvi oddelki angleških čet žt :zkrcah v Solunu.
Nove nemške čete
na pati v Rumunijo
New Tork 4. marca. s. United Prass javlja, da so na poti skozi Ma vrsko v Rumunijo novi transporti nemškega vojaštva. Verjetno bodo neve čete nadomestile one. ki so bile iz Rumu^iie dcs ane v Bolgarijo. O moči novih oddelkov še ni informacij.
Nemčija in Grčija
Berlin, 4. marca. AA. (DNB). V zvezi s trditvami tuiesa tiska, da ie imel pooblaščeni nemški minister v Atenah d t j-ši razgovor z grškim ministrskim predsednikom. so berlinski politični kro^i danes izjavili, da v nemški prestolnici o takšnem razgovoru ni ničesar znanega. Odnošaji med Nemčijo in Grčijo so bili danes na splošno predmet razDrav in razgovorov v krogu tujih časnikarjev. Na nemški strani so pri tei Driliki poudarili, da obstojajo med Berlinom in Atenami tako seda i kakor ponrei ooDolnoma normalni diolomat^ki odnošaii. Toda splošnih odnošajev med Nemčijo in Grčijo ni mogoče označiti za dobre, ker se ic Grčija dala pregovoriti in se voreči v službo angleških koristi.
Odmevi nemškega zasedanja Bolgarije
Rim, 4. marca. J. (Un. Press). Italijanski Usti še zmerom posvečajo cele strani pohodu nemških čet v Bolgarijo. »Corriere della Sera« piše, da je položaj, ki je s tem rastal, samo prehodnega značaja ter napoveduje vrsto nadaljnjih akcij, s katerimi bosta državi osi z vso naglico rešili še kompleks nadaljnjih strateških problemov in to še predno se bo Eden povrnil v London, in na tako radikalen način, da proti tem akcijam ne bodo mogoči nikakršni protiukrepi.
Berlin, 4. marca. n. (Štefani). Nemški listi objavljajo danes prva podrobna poročila o vkorakanju nemških čet v Bolgarijo. V listih so bile objavljene tudi že prve slike o tem velikem dogodku, ki je ustvaril povsem nov položaj v jugovzhodni Evropi. Obenem poudarjajo, da je Nemčija spet enkrat, kakor pred letom dni v severni Evropi, prehitela Anglijo v njenih prizadevanjih, da bi si utrdil« svoje postojanke ln Izzvala vojno na Balkanu.
V tej zvezi obeležujejo današnje »Mttn-ehner Neueste Nachrichten« Edenovo poto-
NadaljevanJe na X. strani
vanje v Ankaro In v Atene za poslednji obupni poskus Velike Britanije, da reši svoj prestiž in svoje že povsem omajane pozicije na tem južnovzhodnem robu evropskega kontinenta. Dogodki v Bolgariji so povsem spremenili dosedanji položaj v ju-žnovzhodni Evropi in v vzhodnih predelih Sredozemlja.
Carigrad, 4. marca. j. (DNB) K vkora-kanju nemških čet v Bolgarijo piše list »Vatan«:
Niti Bolgarija, niti državi osi, niti Anglija ali Sovjetska Unija ne žele Balkan izpre meniti v bojišče. Zaradi tega lahko postane za ohranitev splošnega miru na Balkanu turško-bolgarski dogovor o nenapada-nju še zelo važen. Kar se tiče grško-itali-janske vojne, predlaga »Vatan« naj bi se sklenilo premirje, s čemer bi se ustvarilo najzanesljivejše jamstvo za ohranitev balkanskega miru. Nemškemu duhu se gotovo upira, zaključuje list, da bi padel pogumni Grčiji v hrbet. List »Tasviri Efkiar« sodi, da je Bolgarija pač rajši pristala, da se vda nemškemu pritisku, kakor pa da bi spravila v nevarnost lastno ozemlje. Mala bolgarska državica pač ne bi mogla kljubovati tolikšni premoči.
Odstop Momčilova sprejet
London. 4. marca. AA. (Reuter) Bolgarska vlada ie sprejela na znanie odstop bolgarskega poslanika v Londonu Momčilova. O tem ie Mcmčilov včerai dobil brzojavno obvestilo. Kakor ie znano, je Mamčilov podal ostavko v soboto, takoj feo ie izvedel. da se ie Bolgarija priključila berlinski pogodbi.
Kontrola potovanja iz Bolgarije
Ne«.v York, 4. marca. s. United Press javlja iz Sofije, da mora sedaj vsakdo. Id potuje iz Bolgariie. tudi če ima diplomatski potni list. dobiti posebno dovoljenje nemških vojaških oblasti za odhod. Več ameriških diplomatskih kurirjev ni moglo odpotovati iz Bolgarije, ker niso imeli ta-keka dovoljenja.
Mussolinijeva čestitka kralju Borisu
Rim, 4. marca. n. (Štefani). Ob priliki pristopa Bolgarije k trojnemu caktu je Mussolini poslal bolgarskemu kralju Borisu naslednje brzojavne čestitke:
Dovolite mi. Veličanstvo, da vam povem. da smatram ta dogodek za posebno važen za nadaljnji ijzvoi zgodovine in za
bodočnost Bolgarije. S to zgodovinsko in pogumno odločitvijo se ie Bolgarija uvrstila med sile, ld bodo jutri urejale usodo Evrope. Spomini a j oč se najinih pogovorov iz zadnjih let. vam želim izraziti vse svoie najlepše želje.
Ribbentrop - Ciano
Berlin, 4. marca. A a. (Štefani.) V zvezi z včerajšnjimi dunajskimi razgovori med ministrom zunanjih zadev Rlbbentropom in grofom Cianom potrjujejo v berlinskih političnih krogih, da je bilo pri tej priložnosti govora samo o praktičnih vprašanjih v okviru politike zveze med obema država-ma-
Zanimanje v Rimu
za stališče Turčije
Rim, 4. marca. p. Rimske kroge trenutno najbolj zanima, kako se bo sedaj opredelila Turčija. Turčija ima vojaško zvezo z Anglijo, a šele nedavno je bila objavljena turško-bolgarska deklaracija o medsebojnem nenapadanju. Prav tako je Turčija v dobrih odnošajih z Nemčijo in Italijo. Z vkorakanjem nemških čet v Bolgarijo pa je nastal nov položaj na Balkanu, ki brez dvoma ne bo ostal brez reakcije Turčije. V Rimu smatrajo, da vsaj zaenkrat Turčija ne bo izdala nikakih nepričakovanih ukrepov. Rimski listi posebno podčrtavajo, da po vseh znakih sodeč Turčija vsaj zaenkrat ne bo šla v vojno, marveč bo ohranila svoje dosedanje stališče, j »Corriere della Sera« naglaša, da državi osi nimata nikakih načrtov, ki bi bili naperjeni proti Turčiji, prav tako pa tudi ne mislita Turčije izzivati.
Tuj kapital v Rumuniji pod kontrolo
Bukarešta, 4. marca n. (Štefani). Davi
ie bil objavljen dekret, ki obvezuje vse tuje državljane v Rumuniji. da ves svoj kapital v obliki delnic, depozitov in raznih drugih efektov, ki aa imajo v Rumuniji. prijaviio ministrstvu za narodno gospodarstvo. Brez njegovega dovolienja v bodoče z njim ne bodo smeli svobodno razpolagati. Ministrstvo ima pravico prisiliti tuje državliane. da svoje delnice in druge efekte ter naložbe koncentrirajo pri Narodni banki. Prijave tuiega kapitala se morajo izvesti v 10 dneh. Delniške družbe so dolžne v 15 dneh predložiti pristojnim oblastem sezname svojih delničarjev in zapisnike svojih občnih zborov iz dobe zadnjih 5 let.
Vojne operacije v Afriki
Nov napad na italijansko oazo Džarabub — Angleško prodiranje v notranjost Somalije in Abesinije
Rim, 4. marca. n. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo naslednje 270. službeno vojno poročilo, v katerem pravi o borbah v Afriki:
V	severni Afriki se je oddelek nemške vojske spopadel s sovražnimi oklopnimi silami in jih pognal v beg. Nekaj Angležev je bilo ujetih in zaplenjeno je bilo nekaj vojnega materiala. Sovražnik je znova z večjimi silami pritisnil na Džarabub in skušal izsiliti predajo naše posadke. Naši so reagirali s hudim ognjem svojega topništva.
V	Vzhodni Afriki so naše čete odbile napad na področju za pa dno od Gondarja. Delovanje patrol in topništva na ostalih odsekih bojišča.
Berlin, 4. marca. AA. (DNB.) Neki prednji nemški ogledni oddelek je ob libijski obali trčil ob sovražnikove čete. Pri tem so Nemci ujeli nekaj ujetnikov in zaplenili en britanski tank.
Napad na Sueški prekop
Kairo 4, marca. j. (Reuter.) Egiptsko ministrstvo za notranjo varnost objavlja v posebnem komunikeju, da so sovražna letala preteklo noč napadla Sueški prekop. Nekaj bomb je bilo vrženih na razne objekte ob prekopu, človeških žrtev ni bilo.
Angleška poročila
Kairo, 4. marca. AA. (Reuter.) Vrhovno poveljstvo britanskih sdl na Srednjem vzhodu sporoča:
V	Eritreji in Abesiniji se vojne operacije ugodno razvijajo, v Italijanski Somaliji se naše glavno napredovanje razvija na zadovoljiv način, medtem pa se vodijo postranske operacije proti jugovzhodni meji Abesinije, kjer smo 1. marca ujeli novih tisoč vojakov. Zaplenili smo velike količine orožja, petroleja, živil in raznega provian-ta. Skupno števiio ujetnikov se bliža številu 10.000.
Nair°bi, 4. marca. s. (Reuter.) Današnje poročilo poveljstva angleške vojske v Keniji javlja: Napredovanje v Italijanski Somaliji se nadaljuje. Iscia Baidoa in Bulo Burti sta bila zavzeti. Zaplenjene so bi-
le velike množine orožja, bencinskih zalog, živiža in materiala vseh vrst. Treba bo dokaj časa, da bo ugotovljen točen obseg plena. Doslej je bilo v Italijanki Somaliji ujetih 10000 sovražnih vojakov. Izgube angleške vojske v Somaliji od 7. februarja dalje znašajo: vzhodno-afriške čete 16 smrtnih žrtev, 70 ranjencev, 2 vojaka pogrešajo; južnoafriške čete 34 smrtnih žrtev in 76 ranjencev.
Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju:
Angleški bombniki so izvedli močan napad na trdnjavo in sovražne pozicije v Bu-rieu v Abesiniji. Na vseh frontah so nudila angleška letala pomoč napredujoči kopni vojski. Južnoafriška lovska letala so napadla letališče v Asmari in so več sovražnih letal na tleh poškodovala. Na po-vratku so obstreljevala neki motorni tran-port ter so več vozil zažgala.
NairObi, 4. marca. s. (Reuter.) Semkaj je prispel danes z letalom južnoafriški ministrski predsednik general Smuts.
Nairobi, 4. marca. s. (Reuter.) Poveljstvo južnoafriškega letalstva v Keniji javlja: Južnoafriški bombniki, so v Abesiniji napadli utrjene postojanke severno od Nia-vella in pri Carvatu v bližini sudanske meje. Bombe so ponovno direktno pogodile cilje in so bile sovražne protiletalske baterije prisiljene k molku. Izvidniška letala so pri Lugh Ferandiju opazila sovražne oddelke z belimi zastavami.
140.000 ujetnikov
London, 4. marca- s. (Reuter) Vojni minister Margesson je sporočil danes v spodnji zbornici, da je bilo v Libiji doslej ujetih skupno okoli 140.000 italijanskih vojakov.
Minister za blokado Dalton je izjavil, da je Anglija že takoj po vstopu Italije v vojno ukinila dovoljenja za izvoz iz angleškega imperija v Bolgarijo, z izjemo dveh manj pomembnih vrst blaga Enake omejitve so bile odrejene tudi za vse druge balkanske države z izjemo Grčije, tako da je preprečena nevarnost, da bi iz Anglije izvoženo blago prišlo v roke sovražniku.
Cardiff - Koeln—Brest
Po lanskem septembru najhujši nemški napad na luko Cardiff, glavni cilj angleških bombnikov pa so bili Koeln in vdome luke v Franciji in na Nizozemskem
London, 4. marca, j- (Ass. Press.) Nemško letalstvo je balo preteklo noč spet zelo aktivno nad angleškim otočjem. Poglavitni napad je veljal važni angleški luki Cardiffu v južnem Walesu. Nemška letala so Cardiff napadla prvikrat kmalu zvečer, . nakar so sledili še nadaljnji napadi v več zaporednih valovih. Prve skupine nemških letal so vrgle po svetlobnih raketah na cardiffsko luko več sto zažigalnih bomb, ki so v luki in mestu zanetile številne požare. Načelnik varnostne službe v Cardiffu je izjavil, da najbrže v sedanji vojni še na nobeno mesto v enem samem napadu ni bilo vrženih toliko zažigalnih bomb, kot na Cardiff preteklo noč. Navzlic vsej požrtvovalnosti reševalne službe je bilo šele tekom dopoldneva mogoče vse požare spraviti pod kontrolo. Po toči zažigalnih bomb so nemška letala sipala na Cardiff tudi še rušilne bombe vseh kalibrov, ki so povzročile veliko razdejanje na stanovanjskih in trgovskih poslopjih ter pristaniških napravah. Zadetih je bilo tudi več javnih poslopij, med njimi več šol, dobrodelnih institutov, cerkva ter neka bolnišnica, število človeških žrtev je precejšnje. Napad na Cardiff je bil med najmočnejšimi od lanskega septembra-
Razen Cardiffa so skupine nemških letal tudi več ciljev v severovzhodni An-
gliji ter v jugovzhodni škotski. Nadalje je bilo vrženih več bomb na londonsko področje. Vsi ti napadi pa so bili le lažjega značaja in je tudi škoda primeroma majhna. V vzhodni Angliji ter na jugovzhodu so posamična letala bombardirala nekaj objektov brez posebnega uspeha.
Nemško službeno
vojno poročilo
Berlin, 4. marca. n. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo:
Vkorakanje nemških čet v Bolgarijo se po načrtu nadaljuje.
Skupine lažjih bojnih letal so včeraj popoldne pod zaščito lovskih letal bombardirale neko letališče v južni Angliji. Več hangarjev in drugih objektov Je bilo pri tem razdejanjih. V noči na 4. marec so skupine naših bombnikov napadle pristaniške in industrijske naprave v Cardiffu. Opaženo je bilo, da je mnogo bomb zadelo vojaško važne objekte. Eksplozije so imele močan razstrelivni in požarni učinek.
Ob vzhodni obali škotske so bojna letala bombardirala (pristaniške in ladjedelni-ške naprave v New Castleu z zažigalnimi in eksplozivnimi bombami. Tudi pri tem
napadu je bilo mogoče ugotoviti dobre učinke eksplozij. Pri napadih na razna letališča severno od Londona je bilo razdejanih več hangarjev in drugih Objektov ter zalog bencine in strel jiva. Tudi nekaj letal je balo uničenih na posameznih zletiščih.
Na južni obali Anglije je neko bojno ie-alo potopilo neki 3000tonskl tovorni parnik. Vzhodno od Aberdeena Je bila neka tovorna ladja dvakrat napadena in tako zadeta, da se je ustavila in močno nagnila na stran, Razen v včerajšnjem bojnem poročilu že omenjennih izgub angleške vojne mornarice, so naša letala 2. marca potopila še neko nadaljnjo tovorno ladjo z 8000 tonami. Napad je bil izvršen 25 km za-padno od Hebridov.
V	Sredozemlju, operira joče letalske sile so z uspehom bombardirale sovražne motorizirane oddelke pri Agedabiji. Mnogo bomb je treščilo med parkirajoče avtomobile ter v avtomobilske kolone na pohodu. Nemška motorizirana izvidniška četa, ki je prodirala proti sovražniku ob obali Ubije, se je vrnila spet z nekaj ujetniki in z enim zaplenjenim angleškim oklopnim izvidni-škim avtomobilom.
Sovražna letala so v preteku noči bombardirala več krajev v zapadni Nemčiji z manjšim številom eksplozivnim in večjim številom zažigalnih bomb. Vojaško važni objekti niso bili poškodovani, pač pa je bilo zadetih nekaj hiš in nekaj civilistov je bilo ubitih ali ranjenih.
Podvigi angleškega letalstva
London, 4. marca. j. (Reuter) Angleško letalstvo je preteklo noč spet v večjem obsegu napadlo Nemčijo in zasedene pokrajine. Kakor ugotavlja komunike letalskega ministrstva, je poglavitni napad veljal zopet Kolnu, ki predstavlja zvezni člen med Nemčijo in zasedenimi pokrajinami. Napad je bil zelo močan ter so po bombnih eksplozijah izbruhnili zlasti številni požari na severnem bregu Rena.
Nadalje so angleška letala preteklo noč bombardirala doke in pomole v Boulogneu, Ostendeu in Brestu. Prav tako so bili spet bombardirani številni aerodromi v zasedenih pokrajinah; prav posebno uspešen je bil napad na Hanistede. Eno Izmed angleških letal se s teh poletov nI vrnilo.
V	okviru ofenzivnih patrolnih akcij angleških lovskih letal proti letališčem v severni Franciji je bilo več nemških letal uničenih, dočim je angleško letalstvo izgubilo samo en aparat.
Izgube na morju
London, 4. marca. j. (Reuter). Podatki admiralitete o izgubah trgovinske tonaže v tednu, ki se je končal 23. februarja kažejo, da je bilo v tem času potopljenih 13 angleških ladij, s skupaj 53.834 tonami ter ena zavezniška ladja s 7034 tonami, kar znači, da je bilo v celoti v tem tednu potopljenega 60.868 ton angleškega in trgovinskega brodovja. V nasprotju s podatki angleške admiralitete pa navajajo nemški in italijanski podatki, da je bilo v tem razdobju potopljenih 75.528 ton angleškega in zavezniškega brodovja.
London, 4. marca. s. (Reuter). Admira-liteta javlja, da je bila ribiška ladja angleške vojne mornarice »Uus« potopljena. Svojci žrtev so bili obveščen L
Nova kanadska vojska prispela V Anglijo
London, 4. marca. AA. (Reuter) Več tisoč kanadskih vojakov je prišlo v Veliko Britanijo. Med plovbo čez Atlantik se ni dogodila nobena nesreča. Novi oddelek je prispel v Anglijo na več oceanskih par-nikih, katerih vsak je prevažal po 1000 do 1500 vojakov. Ladje so spremljale enote britanske vojne mornarice skupaj z zavezniškimi vojnimi ladjami.
Zanimiva aretacija v Londonu
Bern, 4. marca. AA. (DNB). Švicarski listi poročajo iz Londcma, da je bila tam v zelo tajinsitvenih okoliščinah prijeta lady Havvard, soproga Horda Efinghama. Lady Haward je po poreklu Madžarka iz znane družine. Prijeta je bila po obisku Will-kieja v Angliji. Lady Havvard bedo poslali v neko koncentracijsko taborišče. .
«
Polkovnik Donovan
pri kralju Juriju
London. 4. marca. s. (Reuter). Kralj Ju-rii ie spreiel danes v avdienco posebnega Rcoseveltovega odposlanca polkovnika Donovan. V prvi oficielni avd enci ie bil spreiet pri kralj u danes tudi general de Gaulle.
Z albanskih bojišč
Živahno obojestransko letalsko udejstvovanje
Odposlanec kralja Sauda v Siriji
Rim, 4. marca AA. (DNB). List »Mon-do A rabe« porota iz Bejruta, da je poseben odposlanec kralja Ibn Sauda prispel v sirijsko prestolnico, da bi povabil ugledne sirijske in libanonske osebnosti na vscarabsko konferenco v Roadu.
■—
ksinc^v	*Z4r6 \ ROMUN I-
^pl Vi'?* JA
^ < VJ---->
Gabcs-^^j j	----
SREDO ZČVSKO-ho RJE .=—
.Naluf
Udarne« 1
1 %
l l
/ 1
\
(•S«t %
LMiSurata__„
SiriJ
-S 5
•N
"O
• •Ltba \• »
'	s.rrp	fldjgdabij« JSdum
Agei«*^	»
TagrifVr. ioUna« .
0ž'rak.'T £ J Murv*. L I B I J A
SaTrun.	Kfbir Kufi-a
Od Id
•Tedžerl
t
•	a
•	_
Tirno
b
ZAHODNA Bard2l:* AFRIKA	---V
500 Um. 1 J 2

Rim, 4. marca. n. (Štefani). V svojem današnjem 270. službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske o pofložaju na grški fronti:
Na grški fronti so formacije naših letal uspešno bombardirale sovražna oporišča in obrambne naprave. V letalskih spopadih so bila sestreljena tri sovražna letala. Dva naša aparata se nista vrnila.
Grško vojno poročilo
Atene, 4. marca, a (At. ag.) Grški generalni štab javlja v svojem smočnjem 128. vojnem poročilu:
Udejs»tovanje manjših oddelkov pehote. Naše topništvo se je močno in uspešno udejstvovalo. Dve sovražni letali sta bili nad bojiščem sestreljeni.
Angleška lovska letala so v bližini Kr-fa včeraj naletela na skupino italijanskih bombnikov ter so dva izmed njih sestrelila. Nekaj minut pozneje so angleški lovci naleteli na drugo skupino sovražnih bombnikov, ki se je vračala z napada na Lariso. V letalski bitki so bila tri sovražna letala sestreljena. 13 članov posadk letal je odskočilo s padali v morje. Angleški bombniki so napadli zbirališča sovražnih motornih vozil pri Tepeleniju.
Grško notranje ministrstvo javlja, da w sovražna letala včeraj -zopet bombardirala Lariso. Napad je izvedlo pet italijanskih bomnikov. Bombe so povzročile nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Vseh 5 italijanskih bomnikov je bilo sestreljenih. Bombe so bile včeraj vržene tudi na Pre-veso, vendar je napad povzročil malo škode. Prav tako sita bili bombardirani dve drugi okrožji v Grčiji, ne da bi bila povzročena škoda ali žrtve.
Moč italijanske vojske po grški sodbi
Atene, 4. marca, s.. (Ass. Press). Po uradnih grških cenitvah razpolagajo Italijani v Albaniji sedaj najmanj s 450.000 vojaki, pri čemer niti niso upoštevane rezervne divizije, ki doslej še niso stopile v akcijo na bojišču. Upoštevajoč samo one italijanske formacije, katerih vojake so doslej Grki na bojišču v Albaniji ujeli, j© ugotovljeno, da stoji v Albamji 24 popolnih italijanskih divizij. Nadalje so ugotovili Grki. da je v Albaniji še posebnih 26 bataljonov fašistične milice ter 18 bataljonov strojniških, carinskih in karabinjer-skih oddelkov.
Pred zaključkom razprave v ameriškem senatu
Pričakujejo, da bo glasovanje že v soboto in da bo zakon o pomoči Angliji sprejet z znatno večino
Washington, 4. marca j. (Ass. Press.) Voditelji večine v senatu kažejo sedaj pripravljenost, da sprejmejo izpreminjevalni predlog demokratskega senatorja 0'Maho-neya, da se vnese v določbe zakona o pomoči Angliji pristavek, da vojne dobave ne smejo biti Veliki Britaniji izročene izven zapadne zemeljske poloble s posredovanjem ameriške kopne ali pomorske sile, ne da bi poprej to kongres odobril. Ta izpreminjevalni predlog bo zdaj verjetno nadomestil prvotno sestavljeni izpreminjevalni predlog, po katerem bi moral predsednik Zedinjenih držav dobiti poprej dovoljenje senata za pošiljanje ameriških čet izven zapadne zemeljske poloble- Kakor se vidi, je novi izpreminjevalni predlog senatorja 0'Mahoneya nekoliko milejše oblike, vendar se je večina zagovornikov prejšnjega dodatnega predloga izrekla, da bo glasovala tudi za izpreminjevalni predlog v novi obliki. Po tem se zdaj lahko reče, da ima Rooseveltov zakon spet več izgledov, da bo sprejet že do sobote.
Debata o Rooseveltovem zakonu je z včerajšnjim dnem stopila že v tretji teden. Včeraj se je debata pričela s sarkastičnim napadom demokratskega senatorja Smathersa na protivnike Rooseveltovega zakona. Smathers je označil kot prazen strah govoričenje, da ta zakon pomeni za Ameriko vojno nevarnost Naglasil je, da so s sličnimi dokazi prihajali opozicionalci tudi že na svoječasnih obravnavah o em-bargu na izvoz orožja, kakor tudi ob uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah.
Slično se je izrazil o akcijah opozicio-nalne skupine, ki skuša debato o Roose-
veltovem zakonu samo zavlačevati, tudi demokratski senator Tuneli. Naslednji govornik, demokratski senator Walsh, je nasprotno spet napadel Rooseveltov zakon kot izrazit pripomoček tistih, ki bi Zedinjene države radi spravili v vojno.
Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata je včeraj izjavil, da bo storil, kar je v njegovih močeh, da bi prišlo do glasovanja o Rooseveltovem zakonu vsaj do sobote. Dejal je, da je po računu vladnih krogov treba računati, da bo ob 96 senatorjev glasovalo za zakon vsaj 52 senatorjev.
VVashington, 4. marca. AA (DNB) V ponedeljek je v ameriškem senatu doživel poraz poskus vlad e večine, da bi skrajšala debato o zakonu o pomoči Angliji Predsednik odbora za zunanje zadeve, demokratski senator George je predlagal, naj se govor vsakega senatorja, ki se udeleži debate, omeji na eno uro, na 30 minut pa vsak govor naknadno prijavljenih govornikov. Predlog je po govoru demokratskega senatorja Clarka propadel Clark je izjavil, da se ne sme skrajšati debata o tako važnem vprašanju, ko gre za usodo vsega naroda V nadaljnji debati se je republikanski senator Bridges izrekel za Rooseveltov zakon. V svojem govoru je poudaril, da je zmaga Velike Britanije in njenih zaveznic poroštvo za nedotakljivost Zedinjenih držav.
Halifaac pri Kullu
IVashington, 4. marca. AA. (DNB). Zunanji minister Cordell Hull je včeraj sprejel britanskega veleposlanika lorda Hali-faxa in se z njim eno uro razgovarjaL
Pogajanja v Tokiu
Francoski poslanik sporočil Macuoki odgovor svoje vlade na japonske posredovalne predloge
Tokjo, 4. marca. s. (Ass. Press). Francoski veleposlanik Henry je danes pose-til japonskega zunanjega ministra Macu-oko. pri čemer ie sporočil odgovor francoske vlade na nove japonske posredovalne predlge v sporu med Siamom in Indo-kino. o katerih ie snoči sklepala francoska vlada v Vichvju. Po uradnih japonskih informacijah še ni bilo mogoče d. seči sporazuma na podlagi teh predlogov. Jutri zjutraj bo francoski veleposlanik ponovno posetil zunanjega ministra Ma-cucko.
Tokio, 4. marca. i. (Domei). Sinoči so se japonski in siamski delegati na mirovni konferenci sestali k dališemu razgovoru, nakar ie siamska delegaciia stopila v stik s svo jo vlado v Bangkoku. Po kratkih razgovorih so se posvetovania nadalievala.
Delegaciia Francoske Indokine ie ž? v polnem obsegu spreiela iaoonske zahteve za ureditev francosko-siamske?a spora.
Darlan v Parizu
Vichy, 4. marca. AA. (DNB). O priliki potovanja admirala Darlana v Pariz izjavljajo v vladnih krogih, da je predsednik vlade že pred več tedni izjavil, da bo pogosto prihajal v Pariz Admiral Darlan bi po tem takem rad osftal v tesnem sitiku s tamkajšnjimi oblastmi in se stalno seznanjal z delovanjem upravnega aparata v za-
sedenem področju. S pogostimi potovanji bi admiral Darlan dobil priložnost, da na kraju samem da potrebna navodiia. obrazbo Gse.n Ng.eniatx rdgovc umlh\vy
Kitajske čete v Birmi
Tokio. 4. marca. i. (Domei). Na današnji tiskovni konferenci ie zastopnik japonske vlade Ishii iziavil. da ie angleški poslanik v Tokiu Craigie v intervjuvu z namestnikom japonskega zunaniega ministra kategorično demantiral informacije japonskega tiska. češ. da ie bilo zadnji čas spravljenih 20.000 Čangkajškovih čet v Birmo za oiačenie tamkajšnjih angleških obrambnih oostejank. Te čete nai bi prišle v Birmo na podlagi tajnega vojaškega dogovora, o katerem ie japonski tisk domneval, da cbstoia med Anglijo in Cungkingom. Zastopnik iaponske vlade ie nadalje iziavil. da ie poslanik Craigie zagotovil, da ne obstoja nikakršen načrt o prepustitvi kitajskih čet na ozemlje Birme.
Japonski poslanik
pri Churchillu
London, 4. marca. s. (Reuter). Ministrski predsednik Churchill ie danes sprejel v predsedstvu vlade japonskega veleposlanika Šigemica.
Čudna bolezen
Neki danski zdravnik iz Bormholma je dal te dni prepeljati nekega bolnika iz domače oskrbe v bolnišnico. Bolnik ie stalno izgubljal na teži. ne da bi se to huišanie dalo kakor koli opravičiti. Tudi v bolnišnici pacijent stalno hujša in se posuši vsak dan za 100 g. Specialisti zdaj študiraio primer te čudne bolezni, ki ji zdravniška veda trenutno še ne ve pojasnila.
Snežni viharji na Angleškem
V	severni Angliji razsajajo zadnje dni siloviti viharji in snežni meteži, kakršnih ne pomnijo ljudje že pol stoletja. Ponekod sneži nepretrgoma že 50 ur. Posebno visok sneg je zapadel od Torkshirea do škotske obale. Mestoma je dosegel 4 čevlje višine.
V	mnogih krajih pomaga vojaštvo civilistom pri čiščenju cest Na prostem je sneg dosegel ponekod višino 10 čevljev.
Navad breg otrok fe narod brez bodočnosti
Maniu pri Antonescu
Bukarešta, 4. marca. AA. (Havas). Vo-diteli države Antonescu ie včerai sprejel šefa bivše narodne kmetske stranke Ma-nia in imel z njim daljši razgovor
Zdravilo proti rahitisu
Bonn, 4. marca. AA. (DNB) Profesor dr. Harnak, šef tukajšnje otroške univerzitetne kllinike je znašel novo zdravilo proti rahitisu. Zdravilo v glavnem obstoji iz 50 kratnega koncetrata vitamina D.
Iz gozdarske službe
Beograd, 4. marca. p. Premeščen je za gozdarskega svetnika v Sarajevo dosedanji tajnik ministrstva za šume in rude inž Jo^ že Lambert. Upokojen je podšumar II. razreda pri gozdarski direkciji v Ljubljani Anton Hanzlovski.
Vremenska napoved
Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vreme v vsej državi. Tu pa tam bo dež, zlasti na zahodni polovici Toplota se bo še dvignila..
Maši kraji
Zahteve slovenskih zdravnic
Njihovo zastopstvo je g. banu Izročilo spomenico
Dosledno zapostavljanje zdravnic pri namestitvah v državne in banovinske službe je privedlo do skupnega nastopa naših vo-lonterk in stažistk za enakopravnost z mo-šk:mi kolegi.
Zastopstvo mladih zdravnic se je te dni zg'asiIo pri g. banu. da mu kot najvišjemu predstavniku upravne oblast' predoči položaj in potrebe slovenskih zdravnic. S tem namenom mu je bila tudi izročena spomenica s podpis: vseh zdravnic volonterk in stažistk Gospod ban ie spomenico bia gohotno sprejel in obljubil, da 10 bo proučil
Ker širša javnost in mnogi. ki iščejo v bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih zdravniško pomoč, ne vedo. s kakšnimi ovirami in proti kakšnim predsodkom se morajo boriti naše zdravnice posnemamo iz omenjene spomenice nekaj važnejših točk:
Ne gre le za privatno vprašanje zdravnic. temveč za problem ki zadeva vso družbo. V naši ustavi je zajamčena enakopravnost vseh državljanov tedaj tudi žensk, enakopravnost pri vzgoji in delu. Tcda vse kaže. da v praksi tc ne velja 2e nekaj časa opažajo zdravnice, da se pri podeljevanju zdravniških silužb. banovin-skih, kakor tudi državnih daje prednost mo*.kim in da ženska dobi moto ie tedaj, če ni nobenega moškega prosilca Tako postopanje ne nasprotuje samo ustavnemu mčelu enakopravnosti, ampak tudi krši eno g'avnih načel vsake zdrave družbe, da mera namreč biti vsakemu č'oveku dana možnost, v najvišji mer razviti svoje spnTubnosti družbi v korist
Zdravnicam se oč'ta. da povečujejo brezposelnost in s tem onemogočajo moškim ustvarjanje družin Vsakomur je znano. da naše zdravstvo potrebuje še mnogo dobrih zdravn kov, da dcsežemc mvo. ki ga zahteva sodobna higiena Zato je pač neupravičeno danes govorih o preobilici zdravnikov fn očitek da ženske povzročajo brezposelnost zdravnikov mere priti Ie od strani ki ima interes da zakrije prave vzroke krize v naši zdravstveni službi, med katerim- sta najg'avnei*a pač: po-grešna razdelitev zdravniških mest in pa kopičenje f.lužb v rekah posameznega zdravo'ka Reševati narodnogospodarsko krizo s prtiskanjem ženske nazaj, k njenemu »naravnemu poklicu«, ie pač velik nesmisel. ki nasprotuje nujnemu razvoju
Ob grofe« dolgoletnega prijatel|a nJistra"
Na Jezici je umrl v starosti 69 let g. Josip Judež, eden izmed najzvestejših prijateljev »Jutra*. Po rodn je hil iz Velikega Oreslia pri Novem mestu. V orožni-šld siužbi je spoznal mnogo krajev naše ožje in širše domovine, sal je bil v službi od 13SS do 1920. Za zvesto službo je bil večkrat odlikovan. Najbolj pa ga je ddčila
narodna zavednost. Do smrti je bil član Sokola v Moravčah in častni član raznih kulturnih društev. Odkar izhaja »Jutro«, je bil njegov naročnik, prav tako je »Domovina« imela v njem zvestega prijatelja. Žal ga je na starost zadela nesreča, da je bil zadnji dve in pol leta popolnoma slep. K večnemu počitku ga bodo položili danes ob 16 pri Sv. Juriju v Stožicah. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Kulturni pregled
družbe. Koliko vrednot leži v neizrabljenem delu izobraženih žensk koliko kapitala, vloženega v ^tudij. gre v n'č! Nelogično je dati ženski mr.žnos4 do izobrazbe, nato pa ji onemogočiti izkoriščanje te izobrazbe
Neutemeljen je cčitek, da trpi delo zaradi večtedensikih porodnih dopustov poročenih zdravnic Prt tem se pozablja da žensika tudi s porodi mnc.go doprinese k zdravemu razvoju države, in če ne bi bila zaposlena verjetno sploh nebi mogla imeti otrok zaradi pomanjkanja sredstev za njih vzdrževanje ln festo se moški zaradi skromne piače more poročiti šele ko tudi ženska do4r silužb«.. Sicer se pa zdravnice ki navadno nimajo poleg javne službe še privatne prakse ali kake druge službe. kar je pn moških zdravnikih skoro pravilo, še celo bol? intenzivno lahko posvete poverjeni jim službi
Nihče pa ne očita in tudi ne more oči-rati zdravnicam nesposobnosti, torej last-
ljudje
nosti, ki bi edina smela biti vzrok zapostavljanja pri plačanem delu. Saj gre vendar za zdravje našega naroda in je v prid države, da postavi predvsem vprašanje, dober zdravnik ali ne. ne pa moški ali ženska. In v primeru vojne tudi nihče ne bo vprašal po spOlu. temveč bodo ženske zdravnice morale prevzet' v svoje roke skoro ves civilni zdravstveni aparat, in spet je v interesu države, da bodo te zdravnice praktično dobro izvežbane. To pa je mogoče le. če jim je bila tudi prej dana prilika za delo Pri podeljevanju služb naj se torej sodi po sposebnuetih. ne pa po spolu! Prcrf' principu enakopravnosti je tudi dejstvo, da se poročenim zdravnicam odtrgujejo procenti od plače. Za enake delo vsem enako plačilo!
Naše mlade nezaposlene zdravnice z zaupanjem pričakujejo razumevanja pri banu in da bo on temu primerno storil vse, da se prepreči v bodeče zapostavljanje zdravnic pri državnih in banovinskih službah in s tem uveljavi enakopravnost tudi na področju zdravstvenega dela. Obenem pa trdno pričakujejo tud< od javnosti, da podpre njih upravtčene zahteve.
Dve nesrečni smrti v črnem revirju
Padel je 23 m globoko v prepad ln se ubil
Trbovlje, 4. marca
Bevško je bilo v nedeljo pod vtisom hude smrtne nesreče ki se je pripetila na strmi stezi vzdolž ozke doline. Franc Dor-nik. delavec na separaciji. se je v petek popoldne kot običajno vračal z dela domov. Ista pot ga je ko doslej že neštetokrat vodila po znani stezi, ki drži s Spodnjega Bevškega mimo pečin in strmih višin tja do njegovega doma ob robu doline. Domik pač ni bil zadnji čas posebno zdrav. Rudarske nesreče so ga opetovano hudo poškodovale Zadnjikrat mu je hunt stisnil glavo. Od takrat mu je večkrat postajalo slabo, lotevala se ga je omotica. Vendar so bili v takih trenotkih po sreči vedno njegovi domači v bližini.
Usodnega petka popoldne pa ga je morala prijeti baš sredi poti preko bevških skalin. Pod stezo tam skalovje pada navpično protj potoku preko 20 metrov globoko. Tam je omahnil, izgubil ravnotežje in treščil v prepad. Strašen udarec na skalnata tla ga je hudo zdelal. Zadnji del lobanje mu je popolnoma zdrobilo. V krvi Ln onesveščenega so našli delavci, vračajoči se z dela. Hitro so priklicali trboveljski reševalni avto. ki ga je odpeljal v bolnišnico. Kljub zdravniški pomoči je Dornik kmalu izdihnil. V njegovo hišo ob bev-škem bregu sta legla obup in žalost, žena Marija je izgubila skrbnega moža, troje nepreskrbljene dece dobrega očeta. Dornik je posta! posredno žrtev dela, ki ga je pri trboveljskem rudniku opravljal že 32 let. Prav bi nilo. da podjetje nekaj ukrene za preskrbo hudo prizadete rodbine. Pogreb je bil včerai popoldne v Z ° gorje ob številnem spremstvu znancev in pokojnikovih drugov. K poslednjemu počitku ga je spremila tudi trboveljska rudarska godba. Globoko užaloščenim svojcem iskreno sožalje, pokojniku lahka žemljica!
V zaporu se je obesil
Zadnja nedelja je bila pri nas polna nezgod in senzacij. V par dneh je bilo nekoliko smrtnih žrtev.
Največjo pozornost je vzbudila vest. da se je v orožniškem zaporu predvčerajšnjim obesi! mladi krojač Viljem Tomšič. Obupno deianje je vzbudilo pri nas splošno obžalovanje. Ni še štirinajst dni od tega, ko je bil rudar Šuštar okraden za 1200 dinarjev. O tatvini se je takrat mnogo šušljaio, vendar storilec ni bil znan. V nedeljo zvečer je bila takrat ga. šuštarjeva sama doma. Pozneje je v spremstvu Tomšiča odšla v bližnjo gostilno k svojim sorodnikom. Sobo je zaklenila, hišna vrata pa je priprla. Tomšič je tisti večer par-krat izginil iz družbe, prihodnji dan pa je gospodinja ugotovila, da je iz skrinje v omari izginil ves prihranek 1200 din. Orožniki so takoj pričeli poizvedovati za storilcem. Sum se je obrnil proti Tomšiču. Ponovno so ga zaslišali, vendar je tatvino odločno tajil. Zadnje dni je bil izven kraja. Skušal je dobiti dovoljenje za potovanje v Nemčijo, kjer si je hotel najti službo. Ko je prišel domov, ga je čakal poziv orožnikov. Odšel je sam na orožniško postajo, kjer so ga vtaknili v zapor. Ko eo po kratkem presledku hoteli poklicati Tomš:ča, ga niso našli več živega Ležal je sključen ob zidu z naprej nag-
njeno glavo, okoli vratu svileno ovratnico, s katero se je obesil na železni obroč. Vsaka pomoč je bila prepozna. Tomšič je bil že mrtev.
Skoraj nerazumljivo je, da je mladi mož segel po lastnem življenju. Po pričanju njegovih znancev in poslodavcev je bil Tomšič zelo priden, sposoben in vesten delavec. Bu je zelo dober krojač. Zadnji čas se je skušal osamosvojiti. K obupnemu dejanju so ga morali gotovo gnati težki razlogi, ki jih je poznal le on sam. Uradna komisija je včeraj ugotovila dejansko stanje in odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Pogreb bo jutri Prizadeti rodbini iskreno sožalje!
Ljubljana. 4. marca
Na svojem domu na Rimski cesti po kratkem trpljenju umrl g. Ivan Top'ikar, višji kriminalni nadzornik v pokoju, v visoki starosti 84 let Kljub pezi let je pokojnik vse do zadnjega ostal veder iti čil. Še pred nekaj dnevi smo ga videli na sprehodu skozi mesto, a ko je pred tedni njegov zet, akad. slikar Fran Klemenčič, v Jakopičevem paviljonu razstavljali svoja dela je še z vso mladostno svežostjo duha hodil po razstavnem prostoru m si ogledoval umetnine. Kdo bi si bil mislil takrat, da ga že danes ne bo več med nami t
Pokojni Ivan Toplikar je bil eden tistih mož stare generacije, ki sta jih označevala strog pogled in zlato srce V deflgih letih službovanja se je nabralo lepo število ljudi, ki so se z njegovim priporočilom dokopali do službe in kruha. Odprte reko je imel za dijake, rad je prispeval raznim humanitarnim ustanovam. Kot šef policijskih agentov je mnogo j>ripomogel k razvoju in napredku kriminalnega oddelka policijske uprave Da je evidenca zločincev na oddelku tako vzorno urejena je v veliki mori njegova zasluga. Kot veščak v svoji stroki je s predavanji skrbel za iz-obratrbo policijskega naraščaja Prav tako je antropometričn- oddelek nastal na njegovo pobudo. S svojim talentom in marljivostjo se je dokopal do velikega znanja in vse do zadnjega je z vnemo in zanimanjem zasledoval vse pridobitve napredka.
Splošno spoštovanemu pokojniku, ki ga bomo na poslednji poti spremili v četrtek ob 15 iz kapele sv Nikolaja na Žalah, blag sipomin, hudo prizadeti družin pa naše najgloblje sožalje!
Baletna večer
Tatjane Farčičeve
V petek, 7. t. m. ob 20 bo v ljubljanski Operi baletni večer milade Spličanke Tatjane Farčičeve. ki je doslej na vseh svojih nastopih vzbudila priznanje in celo navdušenje občinstva ter kritike. Ves program, ki ga bo izvajala, bo spremljaj operni orkester pod taktirko dr. Švare.
čisti izvrstno
Po dovesu, ki ga uživa mlada umetnica, smemo pričakovati, da bo njen prvi ljubljanski nastop umetniški dogodek, ki ne bo zaostajal za močnim uspehom nje-
»Tatjana Farčic je nesporno močan plo-salski talent«, je pisal o nji dr. Miloje Mi-lojevič v »Politiki«. Lepoto plesa združuje z lepoto in nežnostjo svoje vnanjosti. Njen debut je pomenil popoln uspeh in povsem zasluženo si je brž pridobila vse simpatije.« »Za Tatjano Farčič mislim, da je sploh največji plesalsk: talent, kar jih jo dala naša dežela«, je pisal Miljenko Zivkovič v »Vremenu«. »Osnovna značilnost njenega veflikega taflerrta je nenavadno nežen, trepeti ja lirizem. ki daje plesu značaj flu-idnosti. Vse to je združeno z notranjim duševnim doživljajem ter s senzualnimi in eteričnimi gibi, v katerih je toliko ljubkosti in ženskosti«
Že ti dve sodbi pričujeta, da nam s Tatjano Farčičevo prihaja nenavadno zanimiva plesna umetnica, ki bo Zlasti v Sala-monovi »Visoki pesmi« in v nekaterih glasbenih motivih Ravela in drugih pokazala lepoto svoje plesne umetnosti in si z njo osvojila tudi ljubljansko občinstvo.
nih baletnih večerov v Beogradu, kjer je dirigiral sam Lovro Matačič, danes prvi i jugoslov. dirigent mednarodnega slovesa.
Tri pobegle zločince so prijeli
Uspešno zasledovanje beguncev iz soboških zaporov
Murska Sobota, 3. marca
Vest o pobegu petorice nevarnih jetnikov iz zaporov soboškega okrajnega sodišča se je takoj razširila po obmejnih občinah in orožniške postaje so takoj pod-vzele vse potrebno, da izsledijo ubežnike. Nalašč je bila po časopisju lansirana vest, da so begunci pobegnili v smeri proti meji, čeprav je v resnici vodila smer v nasprotno stran. Ubežniki so bili po svojih zaupnikih, pri katerih so se skrivali, poučeni, da jih iščejo ob meji in so se zato čutili bolj varne Za dva izmed njih je to postalo usodno in sta padla v roke pravici.
Prvi je bil prijet Peter Križanič naCve-nu pri Ljutomeru. Ta je orožnikom povedal, da so se vsi dogovorili za sestanek v štrigovi. kjer se booo dobili v sredo zvečer m nato skupaj odšli na Hrvaško. Orožniki so dva dni držali zasedo, vendar nobenega iz u bežne petorice ni bilo na spregled Verjetno je, da je aretirani Križanič hotel speljati oblast na led in s tem omogočiti ostalim, da bi pridobili na času in varneje pobegnili izven območja soboškega okrožnega sodišča, kjer so jih ne-
prestano zalezovali. Križanič je v soboških zaporih čakal razpravo zaradi pogostih vlomov.
V soboto pa so privedli orožniki v Mursko Soboto Cirila Cajnkarja, ki so ga prejšnji večer prijeli v Slatini Radencih. Tudi on se je zanesel, da oblast misli, da je on že davno onstran meje in se je dal presenetiti budnim orožnikom, ki so mu temeljito sprašaii vest. Cajnkar, ki je šele 23 let star in je bil prejšnji teden obsojen na 5 let ječe zaradi težjih vlomov in tatvin, ni mogel ali pa ni hotel povedati, kje se skrivajo drugi ubežniki. Kakor pa vse kaže, se jim je res posrečilo pobegniti čez Strigovo na hrvaško stran, kjer se zdaj skrivajo.
Oba aretirana ubežnika sta romala nazaj za zapahe soboškega okrajnega sodišča, kjer so poskrbeli vse potrebno, da ne bosta mogla več pobegniti Luknjo, skozi katero so drzni nepridipravi pobegnili, so varno zazidali. Za ostalimi tremi ubežniki še vedno poizvedujejo in bodo gotovo prej ali slej prišli v roke pravici.
Deset Junakov iz Planira
V zgornji vrst! so od leve na desno (v oklepajih najdaljši skok): Albin Novšak (103), Paul Kraus (112), Rudi Gehring (118), Heinrich Klopfer (103), Gregor H611 (105 pri treningu); v spodnji vrsti od leve na desno: Rudi Finžgar (101 >, Paul Schneidenbach (101), Ilans Lahr (111), Franz Mair (109) in Heinrich Palme (109).
Dve zbirki
Joža S «1 i g o. Id je izdal pesniško zbirko »Cesta (Tiskarna Slatnar, Kamnik, broš. 30 din), je sodeloval nekaj let v »Grudi« in potlej v »Ljubljanskem Zvonut. 72 strani obsegajoča knjižica, ki jo je opremil in ilustriral (vsaj v tej reprodukcijski tehniki premalo ustrezajoče prevladujočemu značaju zbirke) Mirko Kug-
1 e r, združuje šeligovo prvo pesniško žetev.
Prav kakor pri večini zbirk pesniških prvencev, bi si lahko tudi v tem primeru zastavili vprašanje, kdaj naj mlad pesnik Izda svojo prvo zbirko? Ce se ozremo za hip v našo preteklost, vidimo, da so pesniki, ki zavzemajo sedaj prva mesta v slovenski literarni hierarhiji (Župančič, Gradnik i. dr.) dalje časa preizkušali svojo tvomo moč v revijah preden so se odločili za samostojno zbirko. Nekateri (Kette Murn) sploh niso doživeli svoje kniige. V času, ko ima vezana beseda, če ne gre za mojstrska dela. le skromno občino čit3teljev, je to povrh še ekonomsko vprašanje celo pri večjih narodih. Počasno dozorevanje močna samokritika, ne-ugnano izpopolnjevanje, ki je bilo na primer mlademu Ketteju najvišji vzor — to je pesniku neprimerno bolj koristno, kakor pa ve«*eHe s prvo pesniško knjigo.
Joža Šeligo Ima nedvomno nekatera čeprav ne še docela razvite pesniška odlika: pred-sam močno čustvenost, ki s« neredko preliva v me1anholijo, sposobnost liričnega doživljanja, čut z« formalno podobo pesmi. Toda to so skoraj že osnovne lastnosti. Id jih im^jo tudi pasivno poetični ljudje. Pes-
nik s takimi lastnostmi pač bolj ali manj uspešno varira stare pesniške motive, vendar z nobeno stvaritvijo ne pokaže nič takega, kar bi čitatelja zagrabilo, mu dalo vsaj za trenutek kakšen nov pogled, osvetlilo, čeprav po bliskovo temo Človeških
Jota Šeligo
In vesoljnih aedsv. Psemik, ki v ničemer ne prekosi fantazijske zmogljivosti svojega čitatelja, marveč zadovolji samo njegova površinska, lahko dražljiva čustva,
je podoben tistim violinistom ali pianistom, ki jih poslušamo brez nevšečnosti, celo z nekim zadovoljstvom, o katerih pa ne bomo rekli, da so umetniki. Takim pesnikom nedostaja tudi osebnostne note ki je najvažnejši pečat tvornega duha.
Šeligo ima v svoji prvi, nekoliko prezgodnji zbirki nekaj pesmi, ki segajo nad navadno povprečnost, v splošnem pa nikjer ne preseneča ne po iznajdljivosti motivov ne po originalih mislih ali po formalni sili., v opevanju narave, v izr~S?nju erotičnih čustev, v ljubezni do matere, v domovinskih pesmih je Se!igo nedvomno iskren in najde včasi prav tople tone. zato bo zadovoljil vse t'ste. ki jim zadošča teh nekaj lastnosti Cim hladnejši je odnos časa do poezije tem večje so zahteve do nje. Ce v katerem primeru velja tu da »noblesse oblige«. Tn pred; tol ke zamrsčit-ve vserra. kar je včliko in svetlo, sred* tolike nzkotnost.i, ki nas obdaja v vseh človeških zadevah, je noblesa umetnosti — in poezija ie samo nlen posebno dragoceni del — tembolj zahtevna in tembolj vzvišena.
Uoam, da Joža Šeligo, ki stoji šele na začetku svoje poti, ni povedal zadnje besede in da bo v nadaljnjem razvoju zrasla moč in prodornost njegove fantazijsko-
kreativne sposobnost *
Pesnik docela drugačnega kova je France K o z a r, ki je izdal v Trbovljah 72 strani obsegajočo zbirko »Izpod zemlje«. Prihaja iz rudarskih krogov in vnaša v poezijo robustno naravo onih Id rijejo pod zemlio ln katerih gnev se oglaša »izpod zemlle«. Kožar •'« pričel cpozaria+1 na^e v nekaterih socialistično usmerjenih listih in revijah Niegov? pesem sp je razvijala pod vplivom T. SeliSkarja ln Mila Klop-čica, najboljših poetov slovenskega črnega
revirja Svojo pesem dobro označuje v »Naših rimah«:
Naše rime
niso vzklesane v čarobne sonete, niso izbružene v tercine in ne prelite v jambe, troheie, anapeste
[in daktile.
Ncši spevi so trda, ubijajoča proza
T krampov
in akorde divje nam pojo eksplozije min
pod zemljo.
Naše rime
niso še spočete, pretkane v sladke in [sočne melodije.
Kožarjev' odnos do poezije je odnos delavskega človeka, ki mu je poezija izpoved vsakdanjega življenja in za vsakdanje življenje z njegovim trdim delom in žilavim' boji. Z verzi oznanja svojo vero, z njimi kritizira obstoječe razmere, z njimi skuša vplivati na tovariše in jih izpodbujati. Pesem te vrste ima že v naprej določeno tendenco in družbeno funkcijo. Zato je socialno patetična, kakor je bila rodolju-barsko patetična naša starejša poezija. Ideja ji je več kakor vse drugo: tematika je važnejša od forme; izraz, stih, jezik, rima — vse je v službi utilitarnega stremljenja. ki polaga v dušo delavskega človeka velike nadeje in drzne sanje. Kožarjev pesniški izraz je ponekod kar slab. marsikje neuglajen. raskav, verzi se prelivajo v prozo in govore samo s svojim ritmom in z idejo, ki je v njih. Emotivna vsebina teh pesmi je prav tako preprosta, kikor je preprosta njih miselna napolnitev: je to dobra žejo gaseča pijača v preprost«m lončenem vrču, n« pa iskro vino v kristalni čaši.
Kozarjeve pesmi so razdeljene v cdkfs: Izpod zemlje, Spevi dvajsetega stoletja,
Obrazi, Danes, Pisma, Pelin in Iskre v temi. Kot avtentičen pesniški izraz določenega družbenega sloja izpopolnjujejo duhovno podobo njegovega razpoloženja in prinašajo sveži in robustni dih delavskega okolja. Toda poezija je blizu svojemu bistvu samo tam, kjer gre preko otipljive stvarnosti, koristnega patosa in le funkcionalno pomenljive tendence k nečemu višjemu, enkratnemu, osebnostnemu, ki si podreja življenje, ideje, razpoloženja, ne pa podlega njim samim. France Kožar je kot naš prvi večji rudarski pesnik pokazal nedvomen talent, vendar je zaostal na najsplošnejši stopnji pesniškega izražanja in se niti ne skuša dvigniti k tvornemu oblikovanju in umetniškemu požlahtnjevanju svoje pesniške besede. Zadovoljuje se s preprostim kruhom na nepogrnjeni mizi. Drugi proletarski pesniki (poleg obeh že omenjenih v nekaterih pesmih Srečko Kosovel, pri Cehih Jifi Wolker) so pokazali, da je lahko tudi delavska poezija praznični kruh za duše, ki so lačne nevsakdanje hrane.
ZAPISKI
DEBUT MANJE MLEJNIK
— S1BINOVIČEVE V poslednji vprizoritvi »Carmen« je de-butirala v vlogi Micaele Manja Mlejnik-Sibinovičeva, ki predstavlja glasovno prijeten lirični sopran. Pri svojem prvem nastopu na opernem odru je očitovala tisto tremo, kakršna je bolj ali manj značilna za vse začetnike in ki je v glavnem povzročila dvoje: glasovno tremoliranje in glasovno ter igralsko zadržanost, vezanost, zavoljo katere se debutantka nI mogla povsem sprostiti niti v prvem niti v drugem pogledu. V tem je bil tudi glavni razlog, da ao slasti njene višine ostale preveč za-
DomaČe vesti
*	Predst&Mtiki državnih uslužbencev pii finančnem ministru g. dr. šuteju. V ponedeljek je apiejel finančni minister zastopstvo Centialr.ega odbora organizacij državnih uslužbencev. Razpravljali so o načinu, kako naj se državnim uslužbencem in upokojencem pomaga in popravi njihov gmotni položaj. G. minister je obrazložil svoja prizadevanja in izjavil, da so denarna sredstva za organizacijo prehrane in preskrbo državnih uslužbencev zagotovljena. Uradniško zastopstvo je napotil k pristojnim ministrom, ki bodo izdelali podroben načrt, in naglasil, da morajo državni uslužbenci tudi sami pripomoči k čim boljši ureditvi tega vprašanja.
*	Draginjske dokiade upokojencem Pokojninskega zavoda! Zastopstvo upokojencev Pokojninskega zavoda v Ljubljani se je zglasilo v našem uredništvu in nas naprosilo za naslednjo objavo: Draginja vsak dan bolj narašča, naše pokojnine pa so vedno enake. Enkraten prispevek, ki smo ga prejeli za božič, ni zadostoval niti za poravnavo dolgov. Zaradi vedno višjih izdatkov za preživljanje bo treba tako kakor državnim tudi zasebnim upokojencem zvišati pokojnino z rednimi mesečnimi draginjskimi dckladami. Z dohodki, ki v mnogih primerih ne dosežejo niti 600 din, se je danes nemogoče pošteno preživljati. Na to naj mislijo vsi, ki jim je poverjena skrb za javni red, in omogočijo vsakemu, ki je to zaslužil, človeka dostojno življenje.
*	Beograjski akademiki ®o proslavili Prešerna. Akademski odsek Društva Slovencev v Beogradu je pretek1! teden priredil lepo uspel Prešernov večer, posvečen 140'etnici Prešernovega rojstva. Proslava, ki je imela obseg širše kulturne prireditve, se je vršila v klubskih prostorih, ki so komaj sprejeli vse geste. Poleg vidnejših beograjskih Slovencev je bilo opaziti med prisotnimi tudi lepo število srbskih akademikov, ki se v poslednjem času vedno bolj zanimajo za kulturno in družabno življenje beograjskih Slovencev in jih na vseh njihovih prireditvah radi obiskujejo. Program Prešernovega večera je bil izbran in so v njem sodelovali naslednji akademiki: šilih z recitacijo >Glose«, Pertot s šolo točko na violini »Pomladna pesem« in v-Sanjarjenje«, za klavirjem Medved, Far-kaš z lepim prikazom Prešerna kot pomnika, šilih-Cotič z recitacijo »Nove pisa-rije«, Završnik z lepo izvedeno pevsko točko sMomar« in »Kam?« in Cita Poto-karje%'a z recitacijo »Sonetnega venca«. Akademski odsek Društva Slovencev v Beogradu kot najmočnejši slovenski štu-dentovski klub v Beogradu poslednja leta s svojimi kulturnimi in družabnimi prireditvami dostojno reprezentira Slovence in njihovo kulturo v Beogradu. Pridobil si je velik ugled tudi v krogih srbske beograjske javnosti, ki se v veliki meri interesira za vse njegove prireditve.
» •SGietnico svojega rojstva praznuje da-»«es dr. Franc Jarc, odvetnik v Ribnici. Nihče bi ne verjel, da je krepki in mladeni-ški France srečal Abrahama. Doma iz soLnčne Goriške, je svoje visokošolske študije končal v Pragi, kjer se je utrdil v pravem slovanskem in sokelskem duhu. Pred nekaj leti je prišel v Ribnico in tam odprl svojo pisarno. Udejstvuje se v vseh nacionalnih društvih ter zlasti požrtvovalno deluje v socialnem odseku ribniškega Sokola. Vsi prijatelji mu k jubileju iskreno čestitamo ter mu kličemo: »Na mnoga leta zdrav in čil!«
♦	D°ra hrvatske radiofonije, ki bo reprezentativna palača, bo zgrajen v Zagrebu na Maruličevem trgu. Tam bi morala biti postavljena palača pra%me fakultete, v trn dar so načrti spremenjeni. Denar za stavbišče je dalo ministrstvo ptt. Zidati bi mogli takoj, vendar je treba prej rešiti še nekatera stavbna vprašanja v okolici.
•	Nova poštna poslopja v banovini Hrvatski bodo zgrajena v Zlataru, Krašiču, v Karlovcu, Slavonskem Brodu in na Su-šaku. Za ta dela je namenjenih 625.000 din. Dela se bocTo v kratkem pričela. V Zagrebu bodo od srede marca dalje nadaljevali zidanje velike poštne palače.
*	Hrvatski lovci o divjem zajcu. G. Ta-dija Mišura, referent za lovstvo pri Gospodarski Slogi v Zagrebu, razpravlja v ^Novostih« o predlogu kmetijske zbornice v Sloveniji, da bi bil zajec proglašen za škodljivca in da bi ga smel vsakdo preganjati. Predlog gre za tem, da se zajčji rod popolnoma iztrebi. Ko bi bila dravska banovina otok, opasan z velikim kanalom, čez katerega ne bi mogli divji zajci prehajati, potem hrvatski lovci ne bi imeli vzroka nastopiti proti takemu predlogu. Ker pa je hrvatska banovina neposredno soseda dravske banovine, je pač upravičena bojazen, da bi danes ali jutri pokonča-vanje zajcev lahko v veliki meri škodovalo
sosednim Kiajtrn v banovini Hrvatski. Ne pobijamo dejstva, pravi Tadija Mišura, da zajec škoduje mlademu sadnemu drevju, če jih jeseni ne omotamo s slamo ali čim podobnim. Toda če bi vsak gospodar poskrbel, kakor je treba, potem bi ne imel nihče vzroka za pritožbe zoper zajca. Storimo torej, da bomo znali vzajemno dvigati sadjarstvo in lovstvo, kakor to delajo tudi sosedne napredne države. Med drugim nagiaša pisec: Tudi Švica ima krasne sadovnjake in vinograde, vendar se trudi, da obvaruje svoje lovstvo kot vejo narodnega gospodarstva in da ga dvigne skupno s sadjarstvom. Švica celo naroča žive zajce iz hrvatskih revirjev.
HRAPAVE IN RDEČKASTE ROKE POSTANE8 JO Z UPORABO
PERMA^eme
GLADKE IN
LEPO BELE
OROeiaioA
KAN C
LJUBLJANA MARIBOR
♦ Novo veleposestvo dunavske banovine.
V Novem Sadu je bila te dni zaključena velika kupčija med bansko upravo in veleposestnikom Gjoko Djundjerskim. Dunav-ska banovina je sklenila odkupiti znaten del veleposestva Kamendin blizu vasi Te-merina, 20 km daleč od Novega Sada. Za 1100 oralov plodne zemlje bo banska uprava plačala 25 milijonov dinarjev. Tu bo urejena banovinska žrebčarna Kamendin ter vzorno veleposestvo za napredek polje, delstva v vsej banovini. Zlasti bodo od tod delili vsako leto kmetovalcem dunavske banovine kvalitetno semenje.
IZ LASI Nt HkfcDILNICt KUPITE NAlCENEJi: PRI ZIMA OOSPOSVETSKA c i
*	Delo za zdravje. Opozarjamo javnost, da je nova revija >-Delo za zdravje«, ki je te dni izšla, nadaljevanje naših dosedanjih listov »Zdravje« in »Delo proti tuberkulozi«, ki sta prenehala izhajati. K združitvi teh dveh listov v enega nas je vodila misel, da bi strnili ves program zdrav-stveno-socialnega skrbstva za našo banovino v spretne roke urednikov dosedanjih opuščenih listov, kar daje najboljše jamstvo za vsebino nove revije, ki se bo zanimala za vsa aktualna vprašanja na tem polju. V zavesti, da je novi list zelo koristen in potreben za vso našo širšo javnost, smo ga tudi mnogim poslali na ogled. Prepričani smo, da nam ga nihče od teh ne bo vrnil, dobro vedoč, da bi s tem škodoval naši plemeniti akciji za ohranitev in utrditev zdravja našega naroda. ki je v sedanjih dneh težke preizkušnje tem bolj važno in potrebno, ker rabi domovina našo zdravo moč. Ako bi se našel kdo, ki bi nam odrekel svojo pomoč. čeprav bi jo z lahkoto zmogel, naj ogledno številko vrne. Novo revijo besta urejevala gg. dr. Ivo Pire, ravnatelj Higienskega zavoda v Ljubljani ter dr. Tomaž Furlan, ftizeolog in pri m arij zdravilišča na Golniku. Izhajala bo desetkrat na leto. Letna naročnina znaša 30 din, ki se lahko poravna v dveh obrokih. V ta namen so prvi številki priložene poštne položnice ter prosimo vljudno in nujno za nakazilo naročnine. Vsi oni, ki ne bodo pre jeli naše revije na ogled, a bi radi postali naši naročniki, naj to sporoče: Upravi lista »Delo za zdravje«, Ljubljana, Aškerčeva cesta. Naša telefonska številka je 34-65.
*	Bivši šef davčne uprave — drvar, sto-jadin Zlatanovič iz Vranja, ki je sedaj 47 let star je leta 1912- položil nižji tečajni izpit in bil med svetovno vojno postavljen za davčnega uradnika. Po vojni je vse c'o leta 1923. opravljal to službo v mnogih mestih, potem pa je bil dve leti šef davčne uprave v Kavadaru. Leta 1925. je bil odpuščen iz državne službe brez pravice do pokojnine. Sedaj se preživlja z žaganjem drv.
*	Slaba kupčija. Zeno Kurtovič iz Vasi Doliča je s svojimi tovariši nosil v Belo polje na trg ovčji sir. Spotoma so srečali tihotapca s tobakom in ves svoj tovor zamenjali za tobak. Vrnili so se v domačo vas. Na poti pa jih je presenetila orožni-ška patrola, ki jim je zaplenila tobak in bodo morali plačati še 18 000 dim kazni.
• Marko Tajil izvršil M sv°jo obsodbo.
Poročali smo že o strahotnem zločinu v Trbonjah pri Vuzenici, kjer je mlad de-lomranež Marko Tajzl težje poškodoval mater svoje izvoljenke in potem pobegnil. V bližini hiše kolarja Zagmajstra je gozd, proti kateremu je zbežal zločinec in ockdal tam dva strela. Ker ga prvi dan niso našli, so že menili, da je pobegnil čez mejo, a naslednjega dne so našli Marka v gozdu mrtvega.
It L^Mliififl
Ostro streljanje na Barju
Na enega izmed dni do 10. t. m. bo artilerijski polk priredil na Barju ostro streljanje s topovi. Prebivalstvo bo še o pravem času obveščeno, že danes pa ga opozarjamo, naj se ne prestraši zaradi teh vaj in naj se natanko ravna po predpisih vojaških oblasti. Streljanje bo v bližini črne vasi. Babine gorice, škoflj:ce, Šmarja, Drenika, Pijave gorice, Studenca, Iga, Iške vasi. Gornjega Iga. Strahomerja, Tomišlja in Lip. Zaradi smrtne nevarnosti bo na ta prostor tedaj dostop strogo prepovedan ter bo zastražen po vojaških stražah in patrolah. Prebivalstvo lahko ostane v svojih hišah, razen onih, ki jih bo na zahtevo treba izprazniti. Prav tako bo ta prostor zaprt za živino.
če bi se zaradi kršitve prepovedi in predpisov zgodila kaka nesreča, ne bo odgovorna vojaška oblast, zato naj prebivalstvo mirno sluša vsa navodila straž in patrol. Začetek in konec streljanja bo objavljen s trobento, a po končanem streljanju bodo odpoklicane straže in patrole. Lahko se zgodi, da kakšna granata ali šrapnel ne eksplodira jn da takega izstrelka ni mogoče takoj opaziti. Za take primere velja naslednje navodilo: granate ali šrapnela se nihče ne sme dotikati, če kdo najde neeksplodiran izstrelek, naj to takoj javi občini in orožnikom, občina pa naj da takoj postaviti okoli njega preprosto ograjo v širini 5 metrov z napisom »Smrtno nevarno«. Občina ali orožnlštvo naj to takoj sporoči komandi 16. artilerijskega polka s točno navedbo kraja, da pride strokovnjak izstrelek uničiti. Prostor, kjer leži neeksplodirani Izstrelek, mora biti zavarovan z orožniško stražo do njegovega prihoda.
Kdor ne bi upošteval predpisov in navodil vojaških straž in patrol, bo sam trpel vse posledice, prav tako pa tudi občinska uprava, kj ne bi o pravem času poskrbela za vse potrebno.
u— Promocija. V četrtek ob 12. bosta pramovirana za doktorja prava na univerza v Ljubljani gg. Bogdan Drnovšek iz Sevnice in Boris Kalan, odvetniški pripravnik iz Celja, čestitamo!
u— N<>v grob. Umrla je v 50. letu sta rosti ga. Agata Rižnarjeva, roj. Šimenc, soproga agrarnega uradnika. Pogreb drage rajnke bo danes ob 16. iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. Pokojni blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno so-žalje!
u— Ma«t in olje je mestni tržni urad po prodajalnah in na živilskem trgu nadzoroval vse leto. Edino enkrat so uslužbenci tržnega urada našli žaltavo mast. a olje je bilo povsod dobro, kar je pokazala ana liza v mestnem laboratoriju za preiskovanje živil. Tako pa se ne smemo pohvaliti s kisom- Pravilnik o nadzorstvu nad živili predpisuje, da mora imeti kis, ki se prodaja po trgovinah, najmanj 4°/0 ocetne kisline. Mestni urad je našel precej neprimernega kisa, pri katerem je bil odstotek kisline premajhen.
u— Najživahnejši cestni promet v Ljubljani zaznamuje vsekako ožje središče okrog glavnega poštnega poslopja. Odkar so pred leti položili po že tako ozki še-lenburgovi ulici za cestno električno železnico dvojni tir, približno na polovico njene dolžine, se zlasti zjutraj pred osmo in opoldne po dvanajstih opaža po obeh hodnikih doilga kolena učeče se mladine, ki tod hiti v vrstah po dva in dva. Pravi revež je pešec, ki zaide v tako nepregleck-no procesijo- šele ob ustju šelenburgove ulice nasproti tvrdke Bate se takoj odpre večji prostor. Tudi sprememba postajališč nekaterih tramvajev je prinesla mnogo olajšav glede gneče. Cestni promet v skrajnem srecišču Ljubljane postaja res veiikomesten. Treba bo v najbližnji prihodnosti podvzeti še mnoge druge izpopolnitve, ker nujnost po izboljšanju prometa kriči po čim prejšnji ureditvi. Smotrn načrt za poenostavitev prometa pred glavno pošto spričo morebitnih nesreč bi predstavil vprav zdaj neprecenljivo vrednost. Križišče štirih smeri zahteva, da se promet poenostavi in uredi po prometnem otočju elično kakor na Ajdovščini, kjer glede tega ni posebnih pritožb. Prav lahko bo odpadel promet vodeči stražnik v tistem poveznjenem piskru. Polovičarsko pa bi izgledala taka naprava, ko bi obenem ne mislili tudi na javno podzemeljsko
prte in niso dobile potrebnega zvoka ter da jih je zaključevala na posameznih tonih predčasno.
Navedeni momenti pa vendar niso zakrili njenih kvalitet. Pevski izkazuje lepo, solidno tehnično šolanost, ki je razvidna posebno iz ugodne izenačitve posameznih registrov in iz pravilnega, estetskim in formalnim zahtevkom odgovarjajočega razvijanja glasovnih linij. Tudi poedini toni so oblikovani jasno in estetski zaokroženo. Najbolj sta se uveljavili srednja in nizka lega, med njima zlasti nizka takrat, ko je izhodiščno služila nadaljnemu razvoju, manj pa v končnih fazah poedinih motivov, ko se pevka zaradi premalo racionalne porabe zraka ni mogla popolnoma razviti. Barva njenega glasu je zelo simpatična, smisel za estetiko petja je dovolj izrazit; volumen ni posebno obsežen, pač pa docela ustreza primernim liričnim vlogam. Intonativno je bila pevka kljub zgoraj navedenim činiteljem v splošnem točna in zanesljiva, manj pa ritmično, kar se bo z vajo v ansamblu polagoma nedvomno izboljšalo, oziroma minimiralo. Vsebinsko podajanje je kazalo poglobitev v vlogo, vendar je treba Micaeli še mnogo večje doži-vetosti, ki ji bo sproščenost prispevaia znatni delež. Tudi igralski je potrebna večja razgibanost, čeprav ta vloga posebnih igralskih možnosti sicer ne nudi in je v tem pogledu zato toliko težja, če odmislim razumljive in opravičljive pomanjkljivosti, moram spričo njenega pevskega nastopa ugotoviti, da se je debu-tantka predstavila kot simpatična odrska pojava ugodnih pevskih sposobnosti ter zmogljivosti in Je podala prav lep, vestno pripravljen lik Micaele. Zanima me, kak-Sce pozitivne posledice bo prikazala njena morebitna sproščenost pri njenih morebitnih bodočih nastopih ne le v pevskem,
temveč tudi v igralskem oztru, kajti ob njenem prvem nastopu sem imel vtis, da bi se morda utegnila pevka še bolj kot na opernem uveljaviti na koncertnem odru.
V isti predstavi je odlično kot doslej pela naslovno vlogo Elza Karlovčeva. Celotna predstava je dosegla pod odličnim vodstvom dirigenta dr. švare ponovno zelo lepo izvajalno višino.	cd. —
»Hrvatski dnevnik« o slovenski literaturi.
V nedeljski številki glasila HSS je izšel iz peresa Jože živkoviča pregled slovenske književne proizvodnje v letu 1940. Pregled navaja vsa količkaj pomembna dela v poeziji, prozi, dramatiki, v prevodni književnosti in v raznih drugih književnih panogah. Navaja tudi revije in letošnje literarne nagrade. V isti številki so spominja g- živ-kovič osemdesetletnice prof. dr. Matije Murka in med drugim citira prav ugodno sodbo, ki jo je svoje dni izrekel ideolog hrvatskega kmečkega gibanja dr. Ante Radič o Murkovi zgodovini starejših jugoslovanskih literatur. — Isti list je pred dnevi objavil — brez navedbe vira — naš inter-view z dr. J. Gionarjem o Hrvatski enciklopediji.
čajkovskega večer v Mariboru. Ljudsko univerza v Mariboru je povabila rektorja Glasbene akademije g. A. T r o s t a in prof. dr. Dragotina Cvetka, da v ponedeljek, 10. t. m. izvedeta v zvezi s stoletnico rojstva ruskega skladatelja čajkovskega spominski večer s predavanjem in koncertnimi točkami.
Pisatelj in zdravniki. V februarskem zvezku »Zdravniškega vestnika« je objavi) dr. Mirko č e r n i č gloso z naslovom »Kulturni spodrsljaj«. V nji zavrača pisatelja Frežihovega Voranca. ki Je v romanu »Doberdob« napisal, da so stali zdravniki »v službi samopašnega, imperialističnega mr-
cvarjenja«. Dr. černič pravi med drugim: »Nič več in nič manj ne zadene krivda zdravnikov, ki so ranjencem z operacijami reševali življenje, kakor ranjence same — eni kakor drugi so naloženo jim dolžnost morali vršiti, če je kaj razlike med obojimi, tedaj je ta razlika na korist zdravnikov, zakaj zdravniki smo reševali in popravljali, ranjenci pa, predno so bili sami ranjeni, so ubijali!. . .
»Naš rod« o Pavlu GolijL Najnovejše številka mladinskega mesečnika »Naš rod« je posvečena pesniku in dramatiku Pavlu Goliji, ld se je s svojimi znanimi mladinskimi igrami trajno vpisal v slovensko mladinsko literaturo. Jože Župančič objavlja razgovor z direktorjem Golio, ki pripoveduje svoje mladostne spomine na Dolenjsko, dalje o svoji oficirski karieri ln o dolgoletnem delovanju v gledališču. Ivan Vav-notič je opremil ta zanimivi članek z risbo 17. nenatisnjene pravljične igre v stihih »Sneguljčica« je prispeval Pavle Golia značilni odlomek, ki ga je Ilustriral Niko Pir-nat. Nadaljuje se povest Vladimirja Levstika »Peter in Kostja«, ki utegne biti po svoji mikavni vsebini in spretnem pripovedovanju najboljše, kar nam je v zadnjem času dala slovenska mladinska proza. S pesniškimi prispevki sta zastopana Vence-slav Winkler in Cvetko Golar, Kristina Brenkova nadaljuje svojo prozno obdelavo motivov Iz slovenske narodne poezije (ilustrira Marija Vogelnikova). Angelo Cer-kvenik se oglaša s črtico »Jagoda«, Josip Ribičič je obdelal narodni motiv »Petelin in lisjak (z ilustracijami Nika Pirnata). nadaljuje se Boga Preelja narodna legenda »Tri želje« z Ilustracijami M. Preglje- Izmed oetalih prispevkov omenjamo Se črtico Pavla Strmška in zanimivi oris življenja v rimski Emoni iz peresa prof. Albina Za-laznika.
i strani«e, ki Jih v LJubljani slasti v sre- < nlnsklh cvetlic deponiral tako, da ao jih ' dini mesta tako primanjkuje. Odločujoči , predstavniki SPD lahko dvignili vsak čas,
činitelji naj bi že v zgounji spomladi
zasnovali zadevne načrte.
u— šenljak°bska knjižnica v Ljubi jami. Kongresni trg 7, je izposodila mesca fe bruarja 5598 strankam 18.640 knjig, letos pa 11.727 strankam 38.993 knjig. Knjižnica izposoja vsak delavnik od pol 16. do pol 20 ob sobotah pa dopoldne od pol 10. do 12. ter popoldne od 15. do pol 20. knjige v desetih jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se zadosti legitimira, čitateljem izven Ljubljane pošilja knjige tudi po pošti in na daljšo dobo kot so termini za Ljubljano.
u— pev«ko društvo »Sava« opozarja javnost na drugi del svojega koncerta, ki bo v nedeljo 9. t. m. Obsegal bo našo narodno pesem, ki so ji dali melodijo V. Mirk, dr. Schvab. F. Venturini, R. Vrečer ki rovnik. Tudi ta de! programa bo prvič izvajan po pevcih Save. Ponovno prosimo vse ljuhitelje lepe pesmi, da posvetijo nedeljo obisku koncerta. Predprodaja vstopnic je v trgovini Hlebš nasproti kavarne Tabor.
u— Razstava Franceta Kralj3, Franceta "Godca in Vladimira IAkoviča v Obersne lovi galeriji na Gosposvetski cesti je odprta samo še nekaj dni, zato naj ljubitelji umetnosti, ki se jim nudi prilika nakupa redkih, izbranih umetnin, ne odlašajo z obiskom.
u— šentjakobski gled^Uškj oder priredi jutri ob 20.15 v dvorani meščanske šole na Viču dobrodelno predstavo Nušlčeve veseloigre »Gospa ministrica« v korist šolske kuhinje za revno deco zavoda. Glede na dobrodelni namen predstave se va bi občinstvo k obilni udeležbi.
n— Za koncert Orkestralnega drušlva Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek 10. t-m. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvo rani. so vstopnice v predprotiaji v knjigar nI Glasbene Matice na Kongresnem trgu u— Prihodnji petek 14. t. m. bo v veliki Filharmonični dvorani akademija na korist Društva prijateljev Golnika. Akademija je pod pokroviteljstvom ge. banice Milke Natlačenove. Na njej bo nastopila cela vrsta naših recitatorjev in izvršujočih umetnikov Natančni spored priobčimo v prihodnjih dneh. (—)
u— »Barve v gorah«. Nocojšnje skala-ško predavanje Slavka Smoleja, fotograf skega umetnika v gorski fotografiji, s prikazovanjem 210 barvnih slik, posnetih na poteh za cvetjem s Karavank v Julijce, o krasotah naših Alp in doživljanju gorske prirode, bo svojevrsten užitek. O Smole-jevi umetniški fotografiji in o 201etnici Alp. kluba »SkaJe« bo pred predavanjem govoril prof. Janko Ravnik, klubov častni predsednik. Ker je za predavanje zelo veliko zanimanje, el nabavite vstopnice v predprodaji pri blagajni kina Uniona. Predavanje bo v frančiškanski dvorani. (—) u— Fotoklub Ljubljana opozarja č'ane na predavanje tov. Slavka Smoleja »Barve v gorah«, ki bo danes ob 20. uri v frančiškanski dvorani. Predvajali se bodo barvni diapozitivi,
u— Ženski spolni hormoni In rak. O tem bo predaval danes na Ljudski univerzi (mala dvorana Filharmonije, Kongresni trg) ob 20. uri g. primarij dr. Lev šav-nik
u— Esperantsko društvo LJubljana bo
priredilo nadaljevalno-spopolnjevalni es-perantski tečaj za vse esperantiste Ljubljane. Pričetek drevi v prostorih Trgovskega učnega zavoda, Kongresni trg 2-II.
n— Podmladek Rdečega kriia na III. moški drž. reatnd gimnazij] priredi v soboto 8. marca ob 8. v frančiškanski dvorani akademijo, da podpre revne dijake. Vstopnice dobite v predprodaji od 6. do 8. marca pri Sviligoju (Frančiškanska ulica). Odbor.
u— VersKo-d°brodeino skrbstvo pravo slavne cerkvene občine bo imelo sestanek v četrtek 6. t. m. ob 18. uri v klubski sobi v Kazini. Gg. člani in članice skrbstva so na-prošeni, da se sestanka zanesljivo udeleže u— Akademsko starešinsko društvo »Jadran,, v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 10. t. m. z običaj nim dnevnim redom v prostorih društva inženjerjev v Ljubljani, Kongresni trg l/II. Pričetek ob 19.30. Odbor.
u— Janez zavrgan je pel od leta 1890. dalje v desetih kvartetih. Bil je član prvega slovenskega kvarteta, ki je pred 30 leti pel na plošče. 11 let je bil član tako zvanega dr. Kozlnovega kvarteta, ki je imel brez; dvoma največji repertoar izmed vseh slovenskih kvartetov. Poleg tega je ves ta čas pel tudi v pevskem zboru Glasbene matice. Zato zasluži častni večer, ki bo prirejen njemu na čast v soboto 8. t. m. ob 20. uri v dvorani Trgovskega doma. Poleg drugih sodelavcev bo nastopil na tem večeru tudi trboveljski Jazz kvartet ob spremljevanju pianista Marjana Lipovška. Ta kvartet je silno priljubljen povsod, kjer nastopa, znan pa je tudi po svojih radijskih koncertih. Vse prijatelje Janeza Završana in naše pevce vabimo v soboto v Trgovski dom. (—)
u— Do smrt-i se je upekia. v ponedeljek dopoldne so mestni reševalci pripeljali v splošno bolnišnico 751etno mestno ubogo Marijo Krama rjevo iz Tesarske ulice, ki je bila doma zakurila ogenj v štedilniku in se grela. Na lepem ji je prišlo slabo, da je omahnila na razgreti štedilnik. Na krik so prihiteli sosedje in poskrbeli za prevoz v bolnišnico, kjer so starki skušali rešiti življenje. Kljub prizadevanju Je Kramarjeva ponoči umrla.
u— Izbor planinskega cvetja. Univ. asistent g. Janko Brane nam je na članek, ki je bil pod tem naslovom objavljen 14. t. m., podal naslednje pojasnilo: Ni res, kar trdi g. J., avtor imenovanega članka, »da bi bil o priliki svojega predavanja nasproti Slovenskemu planinskemu društvu zagrešil Izpad povsem neutemeljeno in krivično« in da sem »omalovaževal delo tega društva na pripravah za izdajo knjige o planinski flori«, ampak je res, kar sem povedal na predavanju, da sem planinsko cvetje po naročilu, programu in dogovoru s predstavniki SPD začel fotografirati v barvah spomladi leta 1939. in sem do leseni tega leta svoje delo popolnoma končal. Ti barvni posnetki naj bi služili za knjigo o naši alpski flori, ki jo SPD obljublja že dolgo vrsto let. Po mojem prepričanju pa kljub vsem izgtov-ljenim barvnim diapozitivom do izdaje knjige v tej založbi ne bo prišlo. Dalje ni res. da mi je Slovensko planinsko društvo kupilo barvni fotografski matertjal v vrednosti, ki je šla v mnoge tisoče«, in ni res. »da društvu do danes za knjigo o planinski flori nisem dal na rnzpolago niti ene slike«, pač pa Je res, da je barvni fotografski materijal v vrednosti 4477.50 dm SPD kupilo zase. da sem jaz na ta materijal po njegovem programu in smernicah napravil barvne posnetke, ki jih Je žirij«, botanikov sprejela in prignala za odlične, da sem vse te barvne slike pla-
a tega še do danes niso storili, pa tudi meni še niso plačali niti pare za potne stroške ln efektivne izdatke, da o honorarju niti ne govorim. Iz navedenega že tudi sledi, da ni res, »da sem na predavanju predvajal slike lz materijala, ki ga Je kupilo Slovensko planinsko društvo«, res pa je, da nisem pokazal niti enega posnetka iz omenjenega materijala. To je lahko ugotovil vsakdo, ki je bil jeseni 1. 1939 pri sejah žirije botanikov, ki je zbirala diapozitive za knjigo o naši alpski flori in ki je tudi videl slike, ki sem jih pokazal pri predavanju. Z odličnim spoštovanjem. — Janko Brane.
u— Dramatična aretacija, V Knafljevi ulici tik pred železniško progo je bil v ponedeljek aretiran 291etni Mojkič. prodajalec preprog lz Banje Luke. Mojkič je prišel po Beethovnovi ulici, ko je izr.enada uzrl stražnika pred seboj. Brez kakšnega posebnega povoda se je na vso moč spustil v beg. planil čez Bleiweisovo cesto in jo ucvrl v smeri proti Tivoliju. Stražnik je takoj razumel, da ima kriminalca pred seboj, in je pohitel za njim. Ko ga je tik pred železniško progo dohitel, mu je skušal Mojkič dopovedati, da Je bežal samo za šalo. Ko pa so mu na policiji napravili osebno preiskavo, so našli pri njem precej vlomilskega orodja in dve legitimaciji na ime dijakov Božiclara Grošlja in Milana Mirtiča.
u— Vlomilci v okolici Zaloga Nedavno je bil izvršen v neko goetilno v Hrastju drzen vlom ki tatovi so odnesli za celo majhno zalogo živil, pijače, obleke, perila in čevljev. Te dni so tatovi obiskali tudi hišo posestnika Franceta Avšiča v Sneber-ju, kateremu so prav tako odnesli velik kup perila in obleke v skupni vrednosti okrog 7700 din. Vevški orožniki so taknj uvedli preiskavo in v zvezi s tem aretirali zloglasnega vlomilca Jakoba Čimžarja iz Orehovja, vendar doslej še ni dokazano, da je sodeloval. Vse kaže, da sta v zaloški okolici na delu dve tatinski družbi, ki vlamljata vsaka na svojo pest.
Iz Maribora
a— Naši delavci v tujino. Včerai ie šol spet transport z 800 našimi de avci preko Maribora, kjer bodo zanosleni v raznih obratih. V zadnjem času ie o~<tovalo v tujino skupno 2600 delavcev. Po večini gre za delavce, ki so bili po decembrski vrnitvi v domovino na tako zvanem božičnem oziroma zimskem odmoru, pa se sedaj spet vračajo čez mejo.
a— Prvi načrt novega mariborskega gledališča ie napravil po navodilih arhitekta Plečnika inž. Sega iz Ljubljane. Načrt. ki predvideva medemo. ponosna gledališko stavbo, vzbuja v krogih ljubiteljev našega gledališča živahno zamiranje. Misel novega gledališča in zadevni n črt sla vzpodbuden znak optimizma ter idealizma v težkih časih, ki sicer niso umetnosti naklonjeni.
a— Mariborski rezervni oficirji se zb--ro v nedeljo 16. t. m. k občnem zboru tukajšnjega pododbora s pričetkom ob 10. uri dop. v restavracijskih prostorih Narodnega doma.
a— 20letni jubilej požrtvovalnega odrskega delovanja. Te dni sta proslavila 201etnico. kar požrl vovano delujeta na tukajšnjem odru. vidna č ana našega gledališkega zbora Ljuba Cepičeva in Ivan Camer. Gledališki igralci so počastili njun lepi kulturni iubilei s p. meno ro-častitvijo in spominskim darilom. Ob ma želimo Dri nadaljnjem vzg ednem sodelovanju na mariborskem cdru čim lepših uspehov.
Veliki vokalni Koncert Pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru bo 5. marca t. 1. v Sokolskem domu. Dirigent Milan Pertot. Vstopnice v knjigarni Koren, Gosposka ulica 9. telefon 29-41.
a— lOOletnica Čajkovskega v Ljudski univerzi. V ponedeljek 10. t. m. prreli Ljudska univerza proslavo ob 100 etnici rojstva Petra Hjiča Čajkovskega. O življenju in delu velikega skladatelja bo predaval g. dr. D. Cvetko, njegove sk aibe pa bo izvajal na klavirju rektor Glasbene akademije g. Anton Trcst. V petek 7. t. m. pa bo predaval odMčni po-nava^ec eksperiemntalne pshologije univ. prof. dr. Zlatko Pregrad iz Zagreba o cbč; intelektualni nadarjenosti ali inteligenci.
a— Lep uspeh malih Kobancev. Ob priliki svojega prvega pevskega naitooa v prijaznem malem Beogradu so imeli mali Kobanci zelo lero nastop. Male pevce je v izredno dobro zasedeni dvorani Sdkol-skega doma predstavil Selničan akademski slikar L. Sušmeli. Pod spretnim vodstvom požrtvovalnega dirigenta e. Maksa Lorbeka po nato izvajali skrbno naštudi-rani nro?ram ter z njim povsem osvojili ruško občinstvo.
Občni zb°r Sokola Maribor matica ne bo v sredo, temveč v četrtek 6. t. m- ob isti uri v sejni dvorani Sokolskega doma. Opozarjamo na to vse člane, ki so prejeli vabila. (—)
a— Naš odnos do doraščajoče mladine. O tej temi predava drevi v okviru materinskega tečaja Ženskega društva znani vzgojitelj g. Miloš Ledinck.
a— Maistrovi borci se zbero drevi rri Senid na tovariškem setanku Zveze Maistrovih borcev. Poročal bo tov. predsednik o zadnjem obisku pri merodajnih ministrih.
Franco»ki krožek v Maxib°ru je
imel v svojih društvenih prostorih v Gregorčičevi ulici svoj redni občni zbor. Izčrpno so poročali o prizadevnem delovanju krožkovni predsednik, bivši senatni podpredsednik dr. Miroslav Ploj, tajnik prof- Filip Gasparin, blagajničarka ga. špendalova in knjižničar prof. Umek. Krožek je organizirai 4 tečaje za odrasle in 2 tečaja za srednješolsko mladino. Koncem junija je bila sklepna tradicionalna otroška slavnost. Knjižnica šteje 2741 izbranih krjig. Pri volitvah je bil Izvoljen po večini dosedanji odbor z g. dr. Miroslavom Plo-jem na čelu. Na mesto prof. Dobovškove in dr. Kotnika, ki sta bila službeno premeščena. sta bila izvoljena v odbor prof. Marija Kovačeva in prof- Franc Krušič. V imenu ljubljanskega francoskega konzula in beograjskega francoskega poslanika je z vzpodbudnimi in zahvalnimi besedami pozdravil občni zbor tukajšnji francoski konzularni zastopnik g. dr. Vinko Rapotec.
a— Na električni daljnovod 10.000 voltov napetosti je bila med Framom in Slivnico vržena žica Zaradi tega ni b 'o deli časa toka. Sedai preiskujejo, kdo 1c storilec.
a— Tiskarski muhe« se ie utlhotap-il v včeraj objavljeno vest o novem pev kom zboru naših tekstilcev ter napravil iz pevskega zbora pekovski zbor.
a— Dva soda vina v potok. Nekemu posestniku iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah so zaplenili dva soda, v katerih je bilo 700 litrov vina. Ugotovili so. da gre za zdravju škodljivo mešanico, ki s'o io izlili v bližnji potek.
a— Za pokojninski sklad gledaliških 'srralcev se uprizori jutri zabavna Nuša-čeva komedija »S^pnliiva oseba« Veljajo znižane cene.
a— »Veliki zbor« gozdovnikov. Jugoslovanska gozdovna l:ga ima v Marib tj vsako 'eto svoj »veliki zbor«. Uvodoma ie bila odposlana vdanoslna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Izčrpno ro poročali
0	ne^bičnem delovanju ro'd~vnikov starosta. vrhovni načelnik ter ostali funk' i-onarii in glavarji rodov Pri volitvah so bili izvoljeni: dr. V. Marin st rosta. F Klojčoik vrhovni nače^nk Čl^n' vrhovnega vodstva so: J. Matelič. prof. P. Cestnik.. J. SuJmik. inž. Cej^n. dr. S. Tomšič S. Kocuvan. Valerija Ba^a in Dr^ga Gole. namestniki F Orel. J. Šajna ter Mara Jelen. Gozdovniki hočsjo polastiti p e-vzem vladarskih nosl ov p-> na "eni mladem kralju z velikimi gozdovniškimi slovesnosti. Z vztrajnim d-l^m hočejo okrepiti nacionalni čut naše mladine.
a— Motociklisticna nesreča. V Franko-panovi ulici ie povodi nek: motocikMst 2?-letno delavko Lb'dmi!o Sokiič i?. Ma-r;bora. Peva je o^le^ala n? tfic' z z^m-
1	ion o ro^o in poškodb-* mi nn glavi Prepeljali fo io v bolnišnico. Za motocik i-stom poizvedite jo.
a— Čigava .ie zij»ta verižici. D;iak Franc Knebtl iz Tvorniške	ie no$el v Raz-
lagovi ulici zloto o^tm v^rt co 7 zlatem obeskom, ki io d^b; la^brca p™ o -liciii. Na roti k Sv. P -tni na ie izgubila damsko z"1 no^tno ura	uradnica
Milena Deželakova iz Klavniške ulice.
f


e— Trčifefiskp 7^oro-vnnie Sueško učiteljsko društvo .TUI1 v Ce'iu hi> zborovalo v sf.ibotC' 8. t. m. s nričetk' rri ob pol 9. doirvrdne na mestni dekliški niro-doi šoli v CeHu. Predaval bo vodia poskusne narodne šole v Liubljani prof Rudolf Ko hi'ica O' temi »V čem ie slovenska narodna	potrebna reforme«. P t«! *g stalnih točk je na dnevnem redu še poro-nlo o načrtu no/vc^a šolskega zakona ki £?a te ;z-delala ljubljanska Kmetijska zborn Ugotovili bodo tudi rezultate ankete o učiteljskih stanovanjih v srezu.
e— Kušičevo komedijo »Sumljiva ose-br*«c uprizori mariborsko Narodno gledališče d revi oh 20. v celjskem gledališču. Predstava je 73. abonma.
e— Iz celiske statistike. V mesecu februarju je obiskalo Celje 1371 tujcev (1288 Jugoslovenov in 83 inozemcev) nasproti 1177 v letošnjem januarju in 1044 v lanskem februarju. V preteklem mescu je umrlo v Ccliu 28 tfieb (9 v mestu in 19 v javni bolnišnici) nasproti 53 v januarju. Pri ccljski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 1490 brezposelnih (1218 moških in 280 žensk) nasproti 1533 (1257 mo>-kim in 276 ženskam) dne 20. februarja. Delo di bijo 4 hlapci, 1 Žagar. 7 kmečkih de-kcl. 6 kuharic, med niimi 1 hotelska, 6 služkinj in 2 postrežnici.
e— Dijaški kuhinji v Celju je daroval trgovec g. Adolf Sadar v Celju 50 din namesto cvetja na grob ge. Antonije Omladičeve, matere ge. Štefke Juhartove, soproge državnega tožilca v Murski Soboti.
e— Zanimiva razprava o smrfni nesreči v Braunsovi tovarni. Kakor znano, se je dogodila lani 18. novembra v Braunsovi tovarni anilinskih barv in kemičnih izdelkov v Kocenovi ulici v Celju težka nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Okrog 17.30, ko so nehali v tovarni dolati, je sto-
GLAVNA ROLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK
BEETHOVNOVA UL. 14,
javlja izid žrebanja z dne 4. marca 1911 V. razreda 41. kola. DIN 100.000,— št. 93274 DIN 60.000.-» Št. 17357 22517 DIN 40.000,— št. 75422 DIN 20.000.— št. 74924 DIN 16.000.— št. 76031 89618 DIN 12.000,— št. 87693 91291 PO DIN 10.000.— 934 10464 27004 350S3 35586 35853 39S67 42152 61520 70269 72300 91779 99435 PO DIN 8.000.— 2566 31868 39676 53854 81348 PO DIN 6.000,— 33117 40375 42649 44161 52511 61578 S6792 87106 91162 95135
17538 20S00 55175 63528 97035 99966
14442 17689 52640 52760 69296 70138
PO DIN 5.000.— 19816 30652 33382 40923 46812 53015 59687 62188 67171 69428 81303 83591 94752 PO DIN 4.000 — 1789 17013 18214 1S369 19525 20059 23286 26004 26404 29908 3382S 37885 39330 40641 48366 50367 51815 51846 51902 51917 52008 58286 58587 61559 62315 63417 68227 72801 80305 84172 96648 99031
Nadalje je oilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—.
Ker so oili dobitki javljenl telefonično. eventuelna pomota nI izključena
Prihodnje žrebanje bo v sredo 5. t. m. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče, naj srečke takoj predložijo v Izplačilo
Novim naročnikom so srečke še na razpolago.
pila 40-letna poročena pomožna delavka Marija Bučarjeva v prostor za izdelovanje Guminola, odklopila električno stikalo in ustavila sitroj. Iz doslej nepojasnjenega vzroka se ji je nenadno vnela obleka, ki je bila o.škropljena z benenem in oljem. Ko je prihitela Bučarjeva na hodnik, je bila že vsa v plamenih. Nekateri uslužbenci tovarne so prihiteli Bučarjevi takoj na pomoč in so pogasiti njeno obleko. Bučarjevo so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je drugo jutro podlegla hudim opeklinam. Državno tožilstvo je nato obtožilo ravna-
telja tovarne Antona Rimeka, kemika Janka Cucka in uradnika Henrika Schmidta, da niso poskrbeli za predpisano opremo prostora za izdelovanje Guminola in da niso prijavili izvršene preureditve obratovanja. Obtoženci sn pri razpravi zanikali krivdo Ker pa pri razpravi ni bilo mogoče točno ugotoviti vzroka smrtne nesreče, je sodišče sklenilo, da bo zaslišalo inž. Ljuba Knopa kot izvedenca za kemijo Za radi tega je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala v penedeljrk 17. t. m. ob 9.
Dolgovi mestne občine
Brošura »Pet let dela za Ljubljano«, ki jo je izdala pred kratkim mestna občina, vsebuje tudi podatke o dolgovih mestne občine ljubljanske, kjer čitamo med drugim o uspešnem delu občinske uprave za znižanje občinskega dolga. Brošura navaja tabelaričen pregled dolgov mestne občine ljubljanske skupaj z dolgovi tramvajskega podjetja (kj je leta 1937 postalo mostno podjetje). Iz tega pregleda sledi, da je znašal skupni dolg mestne občine 31. marca 1935 204.9 milijona din. 31. marca 1940 pa le 186.7 milijona din in da je dolg zmanjšal v petih letih za 18 3 milijon-1 din. Brošura navaja, da je mestna občina v teh petih letih odplačala na dolgovih 65.2 milijona din. Seveda pa je tudi najela nove dolgove. Le mimogrede omenja, da je bil na osnovi sklepa mestnega sveta leta 1937 dolg Splošne maloželezniške družbe (tramvajskega podjetja) nasproti mestni občini, izvirajoč iz nakupa 6% gradbeno-investicijskega posojila odpisan in je dejansko odplačilo mestne občine na dolgovih znašalo v teh petih letih efektivno 49.2 milijona din.
Iz te pripombe pa je malo komu razvidno. da se številke, objavljene v tabelaričnem pregledu, ne dajo med seboj primerjati. ker je dolg Splošne maloželezniške družbe nasproti mestni občini do leta 1937 dvakrat vštet, enkrat kot dolg mestnega zaklada, drugič pa še kot dolg mestnih podjetij (tramvajskega podjetja), medtem ko je po vključitvi tramvajskega podjetja v krog mestnih podjetij ta dolg pravilno samo enkrat vštet. Ce korigiramo v tem smislu skupno vsoto dolgov na dan 31. marca 1935. teda-j vidimo, da znaša zmanjšanj e dolga v teh petih letih ne 18 milijonov, ampak le 2 milijona.
Objavljene številke o skupni višini mestnih dolgov pa se, kakor brošura izrecno navaja, nanašajo le na fundirane dolgove. Drugačna je slika, ki jo nudijo zaključni računi mestne občine v bilanci imovine mestne občine, ki upošteva vse obveznosti mestne občine. Ker vsebujeio zakljiič-ni računi tako bilanco imovine mestne občine šele za zadnji dve leti, moremo navesti Je številke za 31. marc 1939 in 31. m are 1940. Skupne obveznost} mestne občine so znašale 31. marca 1939 po bilanci mestne imovine 209.8 milijona din. 31. marca 1940 pa 213.9 milijona din. Skupne obveznosti mestne občine so torej v tem razdobju narasle, med tem ko izkazuje omenjena brošura v tem letu zmanjšanje fundiranih dolgov od 193.2 na 186.7 milijona din. Mnenje, da je mestna občina v zadnjih petih letih porabila znaten del donosa novo naloženih bremen za zmanjšanje dolga, je torej pogrešno.
Med nefundiranimi obveznostmi mestne občine so po računskem zaključku za 1. 1939-40 zlasti znatne obveznosti mest. elek. trarne, kar je razumljivo, saj zahteva mestna občina od elektrarne izredno velike prispevke za kritje splošnih proračunskih izdatkov. Računski zaključek izkazuje v glavnem pregledu izdatkov sicer le malenkostne zaostanke (v višini 47.000 din"). Bilanca mestne elektrarne kakor tudi pregled imovine mestnega zaklada pa
kažeta da je imela 31. marca 1940 mestna elektrarna za 11-3 milijona pasivnih zaostankov (upnikov). Prav tako je imelo
tramvajsko podjetje za 12.5 milijona din takih pasivnih zaostankov. Ti pasivni zaostanki v glavnem pregledu izdatkov niso izkazani, ker se očitno smatra da je pri podjetjih predpis identičen s plačilom. V tem pogledu je treba korigirati trditev, da mestna občina nima skoro nobenih pasivnih zaostankov več.
Izredno povečanje števila mestnih uslužbencev
To, kar je absorbiralo največ dohodkov od novih bremen, naloženih v zadnjih letih, je v resnici izredno povečanje števila mestnih uslužbencev. Brošura mestne občine navaja, da se je število mestnih uslužbencev (brez delavcev) povečalo od 574 dne 1. januarja 1936 na 784 dne 1. novembra 1940 in da so se mesečni prejemki teh uslužbencev dvignili od 1.258 000 na 1,596.000 din, torej za 338.000 din mesečno ali za 4 milijone din letno. Toda gornje številke nam ne nudijo prave slike, ker v vsoti mesečnih prejemkov niso izkazani vsi osebni izdatki. Iz proračunov je razvidno, da so znašali leta 1935-36 osebni izdatki mestne občine (skupaj s pokojninami) 16.2 milijona din. v tekočem proračunskem letu pa že 28 milijonov, med tem ko znašajo po predlogu novega proračuna za devet mescev 25 9 milijona din, kar ustreza Izdatku 34.5 nrlijona din za celo leto. Osebni izdatki so tore' že narasli od 16-2 milijona din v letu 1935-36 na 34.5 milijona din po novem proračunu. Pri tem ne smemo prezreti, da je mestna občina 1. 1936 znižala prejemke svojim uslužbencem in da se sedaj šele zvišajo na prejšnjo višino odnosno ne bodo mnogo višji
Dodati pa je še treba, da je tudi med proračunskimi materialnimi izdatki mnogo takih osebnih izdatkov, ki jih ne moremo smatrati kot izdatke za produktivno delo (kakor so na primer izdatki za nestalno delavstvo mestnih podjetij ali nestalno delo, ki se uporablja pri vzdrževa-niu cest). Tako so med izdatki za vzdrževanje uradnih prostorov tudi Izdatki za 64 snažilk, snažilcev, kurjačev in pomožnih služiteljev (leta 1935-36 jih je bi'o 17). Nadalje so med materialnimi izdatki izdatki za osebje krajevnega šolskega odbora in upravnega odbora državnih meščanskih šol, to je 38 uslužbencev, med njimi celo 6 pragmatičnih. Iz navedenega se da sklepati, da so se personalni izdatki mestne občine v zadnjih petih letih še v večji meri dvignili nego je to razvidno iz primerjave osebnih izdatkov po proračunih.
Pregled uslužbencev, ki je objavljen v omenjeni brošuri mestne občine, navaia poleg mestnih uslužbencev tudi število mestnih delavcev, ki se ie poveča'o od 483 dne 1. 5*nuarja 1936 na 707 dne 1. novembra 1940.
Zlasti novi proračun predvideva izredno povišanje števila uslužbencev. V proračunu za leto 1939-40 je predvideno med osebnimi izdatki 720 uslužbencev, v proračunu za leto 1940-41 761 uslužbencev, v predlogu novega proračuna pa Je predvidenih že 796 uslužbencev.
Občinska socialna doklada v Ljubljani
Kakor smo že poročali, je v predlogu novega proračuna mestne občine ljubljanske predvidena uredba posebne socialne občinske doklade na državne neposredne davke, ki naj se pobira poleg redne doklade. Proti uvedbi te doklade se čujejo razni pomisleki, na eni strani zaradi nepriporočljivega načina odmere, deloma pa tudi zaradi tega, ker se s tem bistveno poveča nevarnost, da se bodo razna podjetja, ki niso navezana na Ljubljano, skušala izogniti ponovnemu povišanju že itak visokih davkov občinskih davčnih bremen z izselitvijo v druge kraje, kjer pobirajo občine mnogo manjše doklade in davščine.
Proti načinu odmerjanja so pomisleki gotovo upravičeni. Lestvica doklade se ravna po nekem »čistem dohodku«, med tem ko se davek odmeri na osnovni državni davek, iz tega načina pobiranja lahko nastanejo velike komplikacije in tež-koče predvsem za občino. Docela nejasno je, kako naj se ugotovi ta čisti dohodek, ki je merodajen za uporabo lestvice, ki se stopnjuje od 3% do 40%. Dokler ne poznamo v naši davčni zakonodaji dohodnine, je taka osnova za uporabo lestvice nemogoča, ker omogoča, da ne pridejo za obremenitev v poštev oni, pri katerih se čisti dohodek sploh ne da ugotoviti. Tudi je nejasno, ali se lestvica uporablja na podlagi skupnega čistega dohodka po vseh vrstah državnih neposrednih davkov ali na podlagi čistega dohodka po posameznih vrstah državnih neposrednih davkov.
Ne glede na to, da so tudi v drugih postavkah skrite znatne rezerve dohodkov, je donos te nove doklade v proračunu predviden v pretirano nizkem znesku komaj 975.000 din. Ta znesek bo občina po pravilniku lahko pobrala že od treh do štirih velikih podjetij, ki imajo sedež v Ljubljani. Predlagatelji tega davka gotovo tudi niso mislili na nekatera velika gospodarska podjetja, ki imajo v Ljubljani formalno svoj sedež in morajo zaradi tega plačevati od precejšnjega dela davčne osnove občinske doklade. Taka podjetja se bodo lahko izognila davku z enostavnim prenosom sedeža So pa tudi druga podjetja, pri katerih ni izključena nevarnost, da se bodo naveličala stalnega zviševanja občinskih davčnih bremen in se bodo izselila v druge občine, kjer so bremena mnogo nižja. Doslej smo vedno svarili, naj občina ne prenapenja loka, ker se gospodarska podjetja ne bodo več naseljevala v Ljubljani, po ogromnem povišanju občinskih davčnih bremen v zadnjih letih pa postaja
vedno večja nevarnost izseljevanja podjetji, kar lahko prinese v končnem efektu povečanje revščine, ki jo hočemo z dohodki nove doklade omiliti.
Končno je treba še poudariti, da je proračun narasel v mnogo večji meri zaradi novega povečevanja števiila uslužbencev, kakor zaradi večjih izdatkov za socialno skrbstvo in je naziv te davščine s tega vidika zgrešen.
Gibanje klirinških računov
Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirniških računov z inozemstvom zaznamuje v zadnji četrtini f=.bruaria ponovno zmanJšan'e salda našega klirinškega dolga v Nemčiii od 61 28 na 60.54 milijona mark. med tem ko se ie naš do'g v CeškcmOravskem protektoratu ponovno povečal od 78.4 na 79.9 milijona Kč. Zmanjšal pa se ie naš dolg v Slovaški od 25.4 na 24.6 miliiona Ks.
Naš klirinški dolg v Italiji, ki je prejšnji teden nazadoval od 33.0 na 18.4 miliiona din. se je ponovno sskr*il na 14 7 milijona din. Tudi na? klirinški d'lg v Turčiji se je ponovno slerčil od 4.4 na 3.0 milijona din. znova pa se ie povedal naš klirinški dolg v Madžarski od 92.0 na 93.1 milijona din.
Med aktivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun z Nizozemsko zopet povečanje naših klirinških terjatev od 5.77 na 7.01 milijona goldinarjev. Naše klirinške terjatve v Franciji in francoskih krJoni-iah so le nebistveno nazadovale, prav tako na s® terjatve v Bolgariji. Finski in Norveški.
Gospodarske vesti
= Davčne in taksne ugodnosti Pogoda.
V »Službenih novinah« je objavljena uredba o davčnih in taksnih ugodnostih Pooblaščene gospodarske delniške družbe banovine Hrvatske (Pogoda). Družba je oproščena vseh državnih in samoupravnih taks pri ustanovitvi, povečanju glavnice, spremembi pravil, izdajaniu delnic in sklepanju posojil; prav tako so imovina družbe in dohodki družbe oproščeni vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad. taks in drugih dajatev katere koli vrste, kuponi z delnic in obveznice družbe pa so oproščeni vseh državnih ln samoupravnih davkov, doklad in taks. V primeru izdaje obveznic ali posojila v inozemstvu mora družba zahtevati predhodno dovoljenje finančnega murstra. Gornje ugodnosti veljajo od ustanovitve družbe, vendar se do-
I
ospodarsfvo
Ljubljanski mestni dolgovi in uslužbenci
slej eventualno pobrane takse ne bodo vrnile.
= Ustanovitev žitnega odbora po Pri-
/adu. Na csnovi cdloka mini tra za o-k>-bo in prehrano bo pri Fri^adu istanov-ljen posebni žitni odbor, ki bo skrbel za izdajanje vseh uredb, ki so v zvezi 7. žitom. Za pred ednika lega odb ra bo i.. -novan dr. Samo Obradovič. za podpredsednika pa dr. Čosič.
= Tehnična dela. Banrka uprava je razpisala licitacijo za rekonstrukcijo državne ceste št. 2 Krška vas — Celje v Bošta-nju od km 29 74 do 30.02 (proračun 524.000 din), nada'je licitacijo za gradnjo kamenitega obokanega mostu čez Dravo v Dravogradu na dižavni cesti št. 60 (proračun 6.5 milijona din) in licitaci o za prevzem težaških zidarskih, betonskih in ž?lezobe*onskih del pri gradnji okrožnega sodišča v Celju.
Borze
4. marca
Na jueoslovensk h borzah ie bi'o nadalje povpraševanie za grike b ne 00 37 50 Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču so državni pap;rji pod vtirom n:žiib b*ogr i-skih tečaiev za malenkost popu ti I i Za Vojn-j škodo ie bilo povor š vanie P( 477 (v Beoeradu io bil oromot 00 477 50 — 478). Do zaključkov oj prišlo.
uevizt
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57 — 177.77 New York 4^5 — 4'85. Curih 102864 — 1058.64 Tečaji na svobodnem trgu: London 215 90 - ?19 10 New York 5480 — 5520 C rih 1271 10 — 1281 10 Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792 »riSki boni 37.50 den.
Curih Beograd 10 Pariz 7 40 London t".6"» New York 431 Bruseli 69 Milan 21 6750 Madrid 40 Amsterdam Bor^n 172.50 Stockholm 102 «0 Osli P8 50 K;ibe^havn 83 50 Sofiia 4 25 T isabon- 17.2" BnrT-o-pešta 85 Ato^c 3 00 Carigrad 3 3750 Bukarešta 2 1250.
KFERT)
Zagreb Državne vrednote: V*j-a '"koda 477 den.. 4% agrarne 56 drn. severne agrarne 56.50 C en. fi"'n bfgl"š-'e 86 50 bi. 6% dalm agrarne 81 50 bi. 6n'o šumske 81 bi.. 7n'n stabil;z 98 den . 7°/o in-vest 100 den.. 7% Seiigman 106 c'en.. 7ft'n B'air 105 den. 8n/o Blnir 110 den : de'mce-Narodna 7000 den. PAB 208 den. Trboveljska 395 bi
Becgrad. Voira škoda 477.50 — 47° 50\ 4"'o agrarne 57 den. 40/n severne a rarne 56 — 56 50 (56.50) 6"'« be1'5Ve 85.°5 — 85.75. 6"'« dnlm ??rarne 80 25 — 80.75 <80.50). 6n'i> šumske 80 den . 7n/n in vest 101 den.. 7n'o Bia'"r —	8°'» Bbir—(109 50)
Narodna banka 6850 d^n
Blagovt*9 tržišča
*ITO
-f N°voSadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nerip-emeniena Oves: baškl sremski in slavon"=V 435 — 4*0 ,Ječmen: baškl in sremski 575 — 5*5. Koruza: času primerno suha z 20°'n vlage franko vagon ali šlep 224 (za vsak odstotek manj vlage se cena poviša za 4 dim umetno sušena koruza s 14n'o v'aae 250 din Moka (franko vagon ali šlep v dunavski banovini): ošenična »Oga* in »Oe. 723 70% oreselana Dšenična moka 358 85% enotna ošenična moka 382 25: neoreseiana ošenična moka 351 oreseiana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ 14"'« vlage 321 oreseiana koruzna moka iz času primerno suhe koruze 250 nepreseiana 230 Otrobi (franko vagon ali šlep dunav-ska banovina): pšenični 200 Koruzni s kalmi 150. brez kalj 70 Fižol: oaški in sremski 640 — 645.
Ljubljanski trg
Kljub temu, da je bil pretekio soboto 1. dan v mescu, ni til promet na trgu tak, kakor smo ga pričakovali. Zelenjave in po vrtnine ni manjkalo. Po 2 din za merico smo dobili špinačo, radič ln motovileč, mnogo je bilo na prodaj tudi korenja, kolerabe, peteršilja in repe. Se vedno je dovolj pese, črne redkve, tudi črnega korena prinesejo po 25 par korenino, ki da prav okusno prikuho. Nekatere vrste povrtnine so hudo trpele zaradi mraza in mokrote, posebno sveže zelje, zelena in ohrovt. Le redko se dobi res lepo in zdravo blago- Dobro smo založeni vedno s čebulo po 2 do 3 din kg. Vsak dan je na prodaj več čebulčka ki se prodaja po 7 do 10 din liter. Prekupčevalce so ga kaj hitro zavohale, pokupile in prihodnje dni bo že za nekaj dinarjev dražji. Menda še ni bilo toliko hrena na trgu kakor v soboto (po 1 do 3 din korenina). Stalne prodajalke prodajajo cve-tačo še vedno po 7 din kg, uvožena endi-vija je od 10 do 12 din kg. Težko pričakujejo gospodinje cenejše zelenjave, ca bi se gospodinjstva vsaj v tem pogledu malo razbremenila. Nekoliko več kakor običajno je bilo na prodaj krompirja. Prav lepega smo morali plačati že po 2.50 din kg. Za slabšega ni bilo zanimanja, saj so zahtevale zanj najmanj dva dinarja, medtem ko je na stojnici mestne aprovizacije po 1.75 din. Na debelo letos še ni bilo krompirja na prodaj.
Perutnina je bila že zgodaj pokupljena. tudi je ni bilo mnogo na prodaj, menda so kmetice prav dobro poučene, kako so sedaj naše denarnice prazne, čeravno se je mesec šele začel. Najboljši odjemalci perutnine so še vedno gostilne. Jajc je bilo mnogo po 1 do 1.25 din komad. Tako lepa. debela jajca že dolgo nismo imeli priliko kupiti. Le redka kmetica je prinesla surovo maslo, zato je cena tudi hitro poskočila. Izpod 44 din za kg ga sploh ni bilo dobiti, čajno pa prodajajo po 56 din kg.
Ne samo na trgu, tudi po ulicah, kolodvorih in dovoznih cestah cvete prekupčevanje z vsem mogočim blagom. Na deželi poberejo vse kmečke pridelke prekupci in plačajo primerno ceno. Kmet je vesel, da mu ni treba v mesto, saj si prihrani precej truda in časa. Precej tega blaga gre drugam, naš trg hira, konzument mora plačevati vedno višjo ceno za manjvredno blago, dobiček pa pobašejo prekupci. Pogosto romajo živila preko več rok, kar jih zopet občutno podraži- Z vso energijo naj se ustavi tako početje, sicer ne bo mogoče zajeziti draginje.
S strahom gledamo, kako se nam zopet praznijo drvarnice, ne moremo se pa odločiti, da bi se pobrigali za novo zalogo. Kljub temu. da so cene drvam maksimirane, moramo plačati v trgovini za cela bukova drva že 190 din za žagana pa celo 210 din. Na trgu se sicer dobe od 150 do 160 din, vendar so večinoma mokra in manjvredna, saj boljših gorenjskih drv na trgu sploh ni dobiti. Vrhu tega je nakup 1 takih drv zvezan z neprijetnostmi, ki se jih i
marsikatera gospodinja ogne. če le more.
Sicer pa mokra drva pridno kupujejo za izvoz, (za izdelovanje celuloze), zato tudi dovoz v mesto ni velik. Premog se je z marcem zopet podražil za 30 din pri toni in stane sedaj 470 din oziroma 490 din.
Borba za zemljo
Radeče, 4. marca
Ko so se že skoro izpraznile jesenske zaloge poljskih pr delkov, s katerimi smo vsaj delno nadomestili pomanjkanje mlev-skih proizvodov, zajemajo valovi pomanjkanja vedno bolj tudi podeže'je. Z bliža^ jočo pomladjo ko je treba misliti na obdelavo zemlje, pa raste iz dneva v dan povpraševanje po zemlji.
Skrb za bodočnost žene ljudi, da bi si priborili vsaj krpo zemlje, na kateri bi pridelali najpotrebnejšo pov/tnino. Medtem ko se je prejšnja leta še dobila zemlja v letni zakup, je to letos zelo težko. Vsakdo jo hoče sam izkoriščati. Zaradi tega oodo pr zadete revne delavske družine in uradniški st«n, ki pod težo današnjih razmer gmotno vedno bolj propada.
Pred leti. ko je bilo ogromno velepo-sestvo na Hotemežu pri Radeč?!) še v lastnini g. Starca, so dobili Radečan: vedno dovolj zemlje, če so .io hoteli obdelovati. Ko pa so kupili Staičevo veleposestvo usmiljene sestre, so obdelovale zemljo same in so jo dajale \edno manj v zakup. Veleposestvo. k: ga ima v lasti nun"ki samostan, obsega najlepši svet v vsej naši dolini in ima najboljšo zemljo v vsej ra-deški občini. Lahko rečemo, da je to žit-nica Radeč. Usmiljene sestre so sk'en,:le, da bodo letos dale zemljo samo onim. ki so jo imeli že lani. Mnogi potrebni bodo ostali brez zemlie :n tako v jeseni brez potrebne zalore živil.
Upamo, da bosta beda in pomanjkanje vzbudili pri vseh ki imajo dovolj zemlje v svoji posesti, vsaj toliko socialnega čuta. da r»odo priskočili najpotrebnejšim na pomoč m jim odstopili kos zemlje.
Pospeševanje malega gospodarstva
Mali gospodarji z Viča in okolice so imeli v ponedeljek predavani, ki ea ie priredilo ljubljansko dru-tvo Mali £»ospo>-dar in na katerega je prišlo veliko število interesentov. Predavatelj g Ahčan je v skoraj dvcurncm predavanju na pod'agi številnih skioptičnih slik opisal koko-:ie-rejo. kuncerejo ter pc edal mnogo koristnega in poučnega tudi o vo-dn' perutnini in o kozah Zlasti mnoge pa je poučeval, kake si pravilno uredimo malo gospodarstvo in rejo malih živali, da je uspešna. Pri reji prihajajo v pošitev seveda le gospodarske pasme, ker naš mali človek nima sredstev za rejo športnih živali. Gospodarske pasme imamo tako pri koke-ših, kakoT kuncih in golobih Za obsežne prostore je najprimernejša kokoš domača štajerka. ki skrbi pretežno sama za hrano. Za mestne prilike pa so primerne težke kokoši kakor redapendka plimetka in druge Gospodarske pasme kuncev so orjaki, ovnači in angorci. Z'ast: <1 pravilno rejo angcrcev lahko dosežemo lep dogodek. Angorska volna se danes plačuje že po 700 din kilogram. Tudi gelebjereja ie lahko usperna če imamo neka' parov gospodarskih golobov to so predvsem ?kr-janci. nojcvci in riscvci. Med športnimi golobi pa so zanimivi in lepi pa\čki, pre-vrtači, golšarji itd Vedno bolj se ceni koza, ki postaja molznica malega človeka. S pravilno nego je lahko koza izrtdno važna domača žival za slehernega malega gospodarja.
Agilno društvo Mali gospodar v Ljubljani prireja poučna predavanja po vseh mestnih okrajih. Zveza društev Mali gospodar izdaja izvrstno strokovno glasilo, ki vsak mesec prinaša članke navodila in nasvete za vse, kar se nanaša na malo k.vovrlahkcdf dl.L; ;.Hs eniatx rdgo bru gospodarstvo in malega človeka
Polarni sij v Preknturju
Murska Sooota, 3. marec
V soboto zvečer po 20. uri je mirne sprehajalce po soboških ulicah vznemirila nenavadno rdeča svetloba, ki se je prikazala na severni strani jasnega neba. Nekateri ao takoj uganili, da je to polarni sij, ki v zadnjih letih ni več tako nenavaden v naših krajih. Seveda pa je bila rdeča svetloba bolj vidna v okolici Murske Sobote, kjer je ni motila luč električnih obločnic. Brez vznemirjenja pa ta nebesni pojav tudi ni bil. Po Lendavski ulici je prihitel kolesar in naznanil gasilcem, da gori v Marljanch. Gasilci, ki so smatrali rdečo svetlobo za odsev ognja s pogorišča, so takoj zatrobili v rog in izvlekli brizgalno, da se popeljejo krotit nevaren ognjeni element. Ker je v tem času, ko prihaja vlak v Soboto, mnogo ljudi na trgu, je bila naenkrat zbrana okrog gasilskega doma cela množica. Medtem je izginila na nebu nenavadna svetloba in gasilci so pospravili orodje. Od gasilskega doma polarni sij ni bil viden, trajal pa je vsega komaj kakih 5 minut.
Velik požar pri Zagrebu
Beograd, 4. marca. o. Nekoliko pred 8. zjutraj je izbruhnil pri Sv. KJari, nedaleč od Zagreba, velik požar v destilaciji tvrd-ke »OIex«, d. d. v Zagrebu. Vnelo se je olje, ki je teklo iz enega izmed kotlov, ter je nastala nevarnost, da zajamejo plameni bližnja skladišča, v katerih so velike količine olja, bencina in nafte. Gasilcem iz Zagreba se je z največjim naporom posrečilo požar omejiti. Povzročeno škodo cenijo na 200.000 din.
Smrtna nesreča železničarja
Beograd, 4. marca, p Snoci se je pripetila na zemunski postaji smrtna nesreča. Premikač Rajko Petrovič je zašel med odbijače dveh tm-omih vago-nov ter ga je tako zmečkalo, da je ostal na mestu mrtev.
Črni kontinent
Strategični položaj Afrike in njegov pomen v sedanji vojni
Francoski dnevnik »Figaro« objavlja pod naslovom »Strategičnl položaj Afrike« članek iz peresa Luciena Raumiera, ki pravi: Razume se, da oba vojujoča tabora prikrivata svoje namere, Se bolj pa skrivata načrte za operacije, ki jih pripravljata ali predvidevata. Medtem pa ni mogoče tajiti, da postaja Sredozemlje in Afrika
vedno bolj važna Šahovnica sedanje vojne. Poglejmo, zakaj Afrika lah-
ko postane glavni element strategije nasprotnikov!
Čeprav je Anglija v moderni zgodovini izvojevala dve odločitvi pri Trafalgarju In Waterlooju, je vendar vedno dajala prednost operacijam na robu vojne pozornice, kolikor mogoče daleč od središča. Ta črta se jasno kaže tudi
v diplomatski tradiciji
Anglije, kjer prevladuje težnja »obkrože-vanja«. Angleži se bolj boje za varnost svojega imperija kakor za njegovo sre-
,9Durmitor" v Kismaji
Na vožnji s tovorom soli proti Japonski je ladjo ustavil oborožen brod in prisilil kapitana, da je sprejel na krov too mornarjev potopljenih ladij
Končno so prispele vesti, kakšna je bila usoda ladje »Durmi tor«, o kateri se je zadnje čase večkrat pisalo, da je tajinstveno Izginila ter manjka o nji vsaka sled. Drug za drugim so se iz Italijanske Somalije Javljali posamezni člani ladjine posadke. Pisali so samo, da so živi ln zdravi, nič več, o usodi ladje pa so molčali kakor kiti.
šele zdaj je prišlo na dan, kaj je prav za prav z ladjo, ki je last dubrovniške pa-roplovne družbe. »Durmitor« je prispel v pristanišče Kismajo, ki so jo nedavno zasedli Angleži v italijanski Somaliji. Ladja je bila na poti iz neke španske luke proti Japonski. Vozila je tovor soli. V bli-
žini Rtiča Dobre nade je ladjo ustavil oborožen brod tuje narodnosti. Člani posadke te ladje so prišli na krov s puškami in samokresi. Posadka »Durmitorja« ni bila oborožena in se ni upirala. Preiskava ladje se je izvršila v redu in miru, nakar je poveljnik oboroženega broda zahteval od kapitana »Durmitorja«, naj sprejme na krov 200 mornarjev, ki so se nahajali na oboroženi ladji kot ujetniki raznih potopljenih ladij. Mornarji so se urno prekrcali, kapitan »Durmitorja« pa je dobil ukaz, naj jih odpelje naravnost v Italijansko Somalijo. Ko je izvršil povelje je izkrcal mornarje v Kismaji, katero jo kmalu nato zasedla britska vojska.
Dve uri pred astronomskim časom
Neprllike med zasedenim In nezasedenim pasom
v Franciji
Francoska vlada je dne 21. februarja Izdala dekret. Iti odreja, da se morajo ure v nezasedenem delu Francije pomakniti še
General John DU1
aačelnik gen. Štaba britske vojske, je obi-ckal Severno Afriko in Turčijo ter se zdaj mudi na Grškem
za eno uro naprej, kar se bo zgodilo letos 5. maja S tem ukrepom bo uveljavljeno v Franciji štetjč dve uri pred astronomskim časom. Nezasedena Francija živi že od lanskega poletja dalje po tedanjem štetju. V oktobru, ko je bila prilika, da se ure pomaknejo za eno uro nazaj, je vlada to opustila in zaostala v astronomskem štetju časa za 60 minut. Toda ena ura razlike med zasedenim in nezasedenim ozemljem je le še ostala. To je povzročalo gotove težave, katerim se skušajo zdaj v Vlchyju izogniti s tem, da pomaknejo ure v maju še za eno uro naprej. Doslej se je prebivalstvo težko privadilo novega časa, najhujše pa je bilo z razlikami v prometu med obema pasovoma države. Upajo, da bo novi enotni čas dosedanje ovire odpravil ter obe coni Francije vsaj časovno izenačil.
Se le is® vm* r^l izv**
da je bn letošnji »pomladni vel esejem ▼ Bruslju odgoden na poznejši čas;
da je bilo filmskemu režiserju Ren€ju Clairu odvzeto francosko državljanstvo;
da evakuirajo Angleži lz pristaniških mest otočja otroke ln zapirajo šole;
da so zabeležili v Grčiji po potresu ▼ Larisi še petnajst potresnih sunkov;
da izkazuje novi turški proračun 77 milijonov lir za narodno obrambo;
da pripravlja astronomska opazovalnica v Kijevu posebno odpravo za sončni mrk v polovici letošnjega leta.
Kako nastaja moda
dišče. Tradicija Anglije je »razvlečenost« na morju.
Vse to pomeni neko Iznenadenje posebno v času, ko grozi državi opasnost, da bo uničena
od plazu železa ln ognja.
Angleži uporabljajo eno vojsko za napad proti Tripolltaniji, druga mrcvari revo Eritrejo, tretja si daje posla ob Džubi in v Somaliji. Vse to se vrši po nekem sistemu, v nameri, da bi se čimbolj ohranila svoboda akcije v Afriki, pa najsi bodo zaradi tega na drugi strani še tako velike žrtve.
Z ozirom na velik obseg materialnih sredstev ln efektov, ki jih zahteva sedanja vojna se lahko primeri, da ne bo mogel
nobeden od nasprotnikov
izhajati brez širokih kontinentalnih oporišč. Za Anglijo je treba priznati, da nima ne baz ne oporišč več na evropski celini. Izpostavljena je napadu, ki jo lahko omaje celo v sredini, t. j. na angleškem otočju. Ce bi torej doživela neuspeh v Evropi, kaj bi bilo
prirodneje nego to,
da začne iskati opore na afriškem kontinentu? Ameriška pomoč bi bila tam tudi najbližja zaradi Južnega Atlantika.
Afrika bo torej v tej vojni igrala še pomembno vlogo.
Samaritanstvo v gorah
——' - - ■
iv■ ■	\>> -T '
......... >	V
■tr-'*:
Gojenke tekstilne In modne šole v Berlinu sestavljajo modele za letošnjo pomlad
Vežbe sanitetnega oddelka nemške vojske v goratih predelih
NAMESTO ANEKDOTE
Mark Twaln se je nekoč polaskal dami:
»Veste kaj — vi ste pa zares lepi!«
Dama je odvrnila:
»Hvala za poklon, ki ga na žalost ne morem vrniti.«
»Ne morete?« se je začudil Twain. »Ce hočete, lahko morete: Zlažite se kakor sem se jaz!«
Vrhovni poveljnik angleškega letalstva
VSAK DAN ENA
»Tepec, ali še ne razumeš, da je med nama vse končano?«
(»New Torke r«)
Sir Charles Portal s svojim najožjim štabom
Kako močni so v zraku ?
Sodba ameriškega strokovnjaka: Nemci imajo 35.000,
Angleži pa 25.000 letal
Ameriški časopis »Aviatlon« objavlja razpravo, v kateri obravnava razmerje moči vojujočih nasprotnikov v zraku. Članek je napisal ameriški izvedenec J. P. Wright, podpredsednik »Curtiss Wright Corporation«.
Wright ceni nemško moč v zraku na 35.000 letal, dočim razpolagajo Angleži po njegovi sodbi zdaj s 25.000 aparati. Toda, dodaja pisec, že do julija bo število letal med Nemčijo in Anglijo izenačeno. V Nemčiji izdelajo lahko največ 2000 aeroplanov na mesec, produkcija v Veliki Britaniji
znaša v Istem času 1650 aparatov. Kolika letal izdela Amerika, Wright ne pove, toda namiguje, da njena produkcijska sila stalno narašča ne glede na proizvodnjo letal v Kanadi in Avstraliji, kjer tudi ne drže križem rok v tvornicah. Wright meni, da je produkcija letal na strani Nemčije že dosegla višek, isto lahko reče o angleški letalski industriji. Amerika še ni izrekla svoje besede. To se bo pokazalo proti koncu letošnjega leta, ko bo njena proizvodnja nadkrilila vsa pričakovanja. Ameriški strokovnjaki smatrajo Wrightovo sodbo za popolnoma zanesljivo.
Stari Pariz izginja i
Iz Vichyja poročajo, da je znaten košček starega Pariza na tem, da izgine za vedno s površine. To je mestna četrt v bližini pariškega magistrata, okraj St. Gervais, kt se razteza preko obeh bregov Seine ter ima mnogo starih poslopij.
V tem okraju so tudi nekatere zelo stare ln umazane ulice, katere so že jeli podirati. V načrtu imajo porušenje 4500 hiS. Ko bo to delo opravljeno, bo prostega 15 ha zemljišča, na katerem bodo potem pozidali najmodernejšo četrt pariškega mesta. Imela bo krasne prostorne ceste, ob katerih bodo stala stanovanja z vsemi prilastki moderne higiene. Proračun za obnovitev tega mestnega dela znaša sedem milijard francoskih frankov.
Roka roko umiva
Londonski listi beležijo, da se ie angleški kralj Jurii VI. osebno potrudil na ro-staio ob prihodu novega ameriškeaa poslanika Dri angleški vladi Winanta. Kakor je prezident Rcosevelt nedavno prišel nasproti lordu Halifaxu. ko Je stopil na ameriška tla. tako je zdai angleški kralj odvrnil prijazen sprejem v Londcnu.
Polarni sij na Danskem
V soboto zvečer so opazovali v Kopanju prlarni sij. Bil je viden kltub tanki plasti oblakov ki so pokrivali nebo- Sij je bil rdeče barve. Pri radijskih oddajah so se pojavile običajne motnje.
Važne listine uničene
Pri zažigalnih napadih na London ja ogenj uniačil tudi cele kapice važnih listin Odkrili so. da ie zgorelo mnoeo oporok angleške aristc krači je. Da tudi več pogodb. ki se nanašajo za prodajo raznih zemljišč državi.
Maršal Fevzi čakmak,
načelnik generalnega štaba turške vojske, je imel zadnje dni v Ankari pomembne razgovore z angleškim generalom Dillom
Eombmk za polete skozi stratosfero
0

»Boeing B-17« je ameriški izdelek
H. Adams:
15
3)aisg in JRosemarg
Roman
Ne Daisy ne Bili nista mogla odgovoriti na to vprašanje. Čoln je bil iz mahagonovega lesa, a Številko je zakrivala plahta, ki je visela čez rob
Carter in njegova žena nista mogla prehvaliti Daisyjine hrabrosti in odločnosti. Potem so jo obvezali; zobe je morala stiskati, da ni kričala od bolečine. Nazadnje je bila zmožna opisati svoj delež pri razburljivem dogodku. A tudi njeni r>o-datki niso mogli policiji nič pomagati. Samo Alisi Gasterjevi se je zdelo primerno, da zabeli svojo nekam udržano pohvalo s koncem sraje.
»Prav za prav bi bila mora1 a takoj pohiteti k Dorieju, ko si vedela, da je bil sam.«
»Vedela sem, da spi.« je Daisv odvrnila, »in sem pazila, dokler ni prišla druga varuška.«
»Najbrže si bila preveč razburjena, da bi nam mogla to dekle natančneje opisati?«
»Ne vem, ali je »razburjena« prava beseda. Hotela in morala sem dobiti Dorieja nazaj... to je bilo moja edina misel. Kakor hitro je mož v čolnu prevzel otroka, ia stekla tfsta potiva nazaj. Rss se ml zdi, da je utagnila biti moški U
»Ali ne bi mogli opisati vsaj moža, ki je bil v Solnu?« je vprašal uradnik. »To bi nam precej pomagalo.«
»Moža s čolnarskim kavi jem ne bom nikoli pozabila,« je odgovorila Daisy. »Temne polti je bil — kakor kak cigan ali Španec. Imel je iskreče se oči, črne lase in brazgotino na ustnici. Mislila sem, da me hoče ubiti.« »Ali bi ga spoznali?«
»Prav gotovo da,« je odločno dejala. Okrutni obraz, ki je zrl nanjo iz čolna, se ji je bil neizbrisno vtisnil v spomin.
»Ti. ljubo dete.« je rekel stric Doran, »si mi vrnila dečka, in nikoli ne bom pozabil, koliko hvale smo ti dolžni, jaz in vsi, kar nas je... «
»A Bili ima vendarle glavno zasego,« se je poizkusila braniti. »Da ni on priplul s svojim čolnom, bi se morda nikoli ne bila vrnila — ali pa vsai prepozno «
»Nermisel. Rosie.« 1e vrkliknil B'T1. »Povsem slučafno sem za časa poknzal na prizorišču — m to ie vse. če že hvalijo koga, se spcdobi vsa hvala tebi.«
Po večerji — nedolžni predmet vsega te?a razburjen i a ie mirno in sladko spal v svoji posteljici — je Carter sklical družbo na vojni svet.
»Mali Dorie je dobrem varstvu, in Bog dai, da nam ne bi bilo treba še enkrat prebiti takšnega razburjenja. A tei stvari hočem priti do dna. Policija dela, kar more — meni je to premalo «
»Kaj hočeš s tem reči?« je vprašal Gaster. »Zasebne detektive? Saj je že Bili nekakšen pae čuvaj... Kritikovati ga sicer ne želim, a vendar moram priznati, da to pot ni bil na vrhuncu «
»Priznam,« je brez užaljen osti potrdil Bili. »Res je, da sem pred nekaj dnevi v mestu naletel na
! človeka, ki mi je izkušal tipati obisti. To bi me bilo t moralo storiti nezaupljivega. Seveda se bom ogledal po njem, a toliko je gotovo, da ni b i nobeden izmed onih dveh, ki sva ju videla v čolnu «
»Dognati hočem tole,« je Carter nadaljeval. »Mož, ki je zvabil Kato od otroka, spada nedvomno k tolpi. Torej imamo opravka s tremi mo'k mi in eno žensko, morda tudi kar s štirimi mcškimi, ako lažna varuška ni bila žemka. Vprašanje je zdaj: ali so bili zločinci tukajšnji domačini, ali je spet ameriška tolpa na delu?«
»Ali je bilo pri vas doma znano, da pridete semkaj?« je vprašala Daisy.
»Trobili seveda nismo, a skoraj neogibno je bilo, da so se naši načrti zastran potovanja kolikor toliko raz vedeli.«
»Ali misliš, da more človek, k^kr^en je Doran Carier, ki ves svet pozna nie<?ovo ime. od pot v - ti v Evropo, ne da bi javnost k?ri zvedela o tem?« je pikro vprašala gospa Gasterjeva.
»Zastran potovanja v Evropo utegneš imeti prav,« je Carter priznal, »zastran Dinarda pa ne. Mogoče so nas tudi sledili.«
»Po mojih mislih,« je rekel Mihael Gaster, »ni ta dogodek v nikaki zvezi s filadelfijs^o istorijo. Evropa je po vsem, kar sem do zdaj videl, prav tako pokvarjena kakor Amerika.«
»Sebe vpletate,« se ie s hinavsko neprisiljenostjo oglasil Bili. »Kaj vse ste pa že videli?«
»S tem hočem reči,« ie Gaster nadaljeval, ns meneč se za Billovo pripombo, »da terja *akšno podjetje skrbne priprave, najprej pa natančnega poznanja krajevnih razmer. St Malo in St. Servan
sta čudni stari mesti s prav tako čudnimi kotički in skritimi ulicami, ki jih pa tujec ma okdaj opazi. Ko bi šlo res za Američane, kje bi si mogli v tuii, neznani deželi pripraviti varen beg? — Ne, jaz pravim, da so skuhali to reč tukajšnji domačini, in tem bo domača policija najlaže prišla do živega.«
»To se mi zdi jasno,« je pritegnila njegova žena.
»A s tem hočeš menda reči,« je Carter znova začel, »da moramo nenehoma paziti, kjer koli živimo z malim Doriejem? Kaj res ne bo n kjer več varen?«
»Najini s^-ci sta krvaveli za vas.« ie blago <~dvrnil Gaster, »a Bog v svoji veliki dobroti je uslišal najino vpitje in nam je vrnil otroka!«
»Ali ne bi bilo bolj usmiljeno, ako sp^h ne bi bil dovolil, da so nam pa vzeli?« ie ru^o vp a^l oče. »Nisam nehvaležnež toda n-iVo-^"«^ me najbolj skrbi. Mar naj gre kar tako naprej?«
»Veliko bogastvo povzroča velike i^ku"niave,« ie Gaster odvrnil, »ne samo v Ameriki, ampak povsod na svetu.«
»Nezaslišano je! Pomisli, k^ko je Amvji pri duši. Vešala so za roparje otrok še vse premajhna kazen.«
Tisti mah so se vrata odnrla. in nicgova žena, ki se rarpovora ni udeleževala ie	v sobo.
»Doran, prosim te. pridi malo semkaj.«
Ostala četvorica je u*i^ala kai se j« nevi s~at zgodilo. Po obrazu gosoe Carterjeve j- bile sedit', da je nekaj važnega. Razgovor je zastal. Ne BiH ne Daisy nista imela z Gaster jem in njegovo ženo bogvekaj skupnega.
Uradni obisk nemškega poslanika v Zagrebu
Zajrreb, 4. marca. o. Nemški poslanik von Heeren ie prisostvoval s svcio soprogo in spremstvom snoči v narodnem gledališču slavnostni predstavi Beethovnovega »Fidelia«. ki ga ie pela draždan ka opera. Predstavi so prisostvovali tudi vsi člani vodstva HSS s predsednikom dr. Mačkom na čelu. ban dr. Subašič, vsi predstojniki oddelkov banske oblasti, zastopniki političnega ln kulturnega življenja v banovini Hrvatski, zastopniki nemške države, ki so prišli s poslanikom H terenom v Zagreb ter mnogoštevilni pripadniki nemške kolonije. Pred početkom predstave ie orkester draždanake ooede od-sviral naiprei iugoslovenako, nato oa nemško himno.
Po predstavi v gledališču je priredilo Hrvateko-nemško društvo na čast poslaniku Heerenu velik sprejem v prostorih Trgovskega doma. ki so se ga udeležili tudi mnogoštevilni zastopniki gospodarskega življenja v Zagrebu.
Danes dopoldne je nemški poslanik s svojim spremstvom obiskal Hrvatsko-
nemško društvo v njegovih prostorih na Washingtonovem trgu št. 2.. kjer ga ie sprejel in pozdravil predsednik društva univerzitetni profesor inž. Stipetič. ki je naglašal v svojem govoru stoletne kulturne zveze med nemškim in hrvatskim narodom. V svojem odgovoru ie poslanik v. Heeren poudaril svoje simpatije do hrvatskega naroda ter izrazil svoje zadovoljstvo. da je mogel obiskati Zagreb.
Ob 13. je nemški generalni konzul dr. Freund priredil na čast nemškemu poslaniku v hotelu »Esplanade« obed. ki so se ga udeležili poleg gostov tudi ban dr. Subašič in mnogi drugi povabljenci. Popoldne ob 16. se ie poslanik Heeren odpeljal s svojim spremstvom v Kupinee na obisk k podpredsedniku vlade dr. Mačku. Zvečer ie poslanik prisostvoval koncertu saškega državnega simfoničnega orkestra iz Dresdena. nato pa se ie udeležil večerje. ki io ie njemu na čast priredil župan Starčevič v Gradskem podrumu. Ponoči ie poslanik po dvodnevnem bivanju v Zagrebu odpotoval nazaj v Beograd.
Prvi vojaški koncert v Ljubljani
Poročali smo o delovanju pevske in igralske združine ljubljanskega 40. pešpol-ka. Ob tej priliki smo tudi izrazili željo, da bi se omogočil našim vojakom nastop pred ljubljanskim občinstvom. Sedaj smo izvedeli, da sta prevzela v svoje roke iniciativo za pni tak nasitop pevcev in igralcev Triglavskega polka ljubljanski odbor Udruženja rezervnih oficirjev in Sreski odbor jugoslovenskih dobrovoljcev skupaj z ljubljansko radijsko postajo.
Vse tri ustanove so organizirale za nedeljo 9. marca ob 16.30 prvi koncert za našo vojsko. Koncert se bo vršil v prostorih ljubljanske opere, posvečen pa bo proslavi 25-!etnice ustanovitve prve jugoslo-venske dobrovoljske divizije v Rusiji. Otvoril ga bo kot zastopnik ministra vojske in mornarice komandant dravske divi-
zije. divizijski general g. Štefanovič s pozdravnim nagovorom. Za njim bo govoril ban dr. Natlačen. Po obeh govorih bo nastopila s koncertnimi točkami godba 40. polka, nakar bosta zapela pevski zbor Triglavskega polka in pa bežigrajski pevski zbor. Med posameznimi koncertnimi in pevskimi točkami bodo vojaki 40. pešpol-ka recitirali pcsani.
Na prvi vojaški koncert naše domače garnizije opozarjamo že sedaj vse zavedno ljubljansko občinsitvo in ga pozivamo, da mu prisostvuje v čim večjem številu. Posebno opozarjamo na vojaški koncert tudi našo mladino Z obilno udeležbo bo ponovno izpričala ljubezen, ki jo goji v svojih mladih srcih do naše vojske, te zveste čuvarice naše svobode in neodvisnosti.
BELEŽKE
Jugoslovanski kulturni klub v Beogradu
V	ponedeljek zvečer je bila v Beogradu skupščina Jugoslovenskega kulturnega kluba. Skupščino je vodil predsednik kluba, univ. profesor dr. Miloš Trivunac. Iz poročil je bilo razvidno, da je bil Jugosloven-ski kulturni klub kljub izrednim prilikam, v katerih živimo, preteklo leto zelo aktiven- Priredil je vrsto diskusijskih večerov, na katerih so razpravljali o raznih perečih kulturnih in državnopravnih vprašanjih. V klubu so včlanjeni Srbi, Hrvati in Slovenci. Vodstvo kluba je navezalo stike z vsemi jugoslovensko usmerjeni organizacijami v Beogradu in zastopalo klub na vseh večjih nacionalnih prireditvah. Po poročilih je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor kluba s predsednikom dr. Trivuncem na čelu.
Priprave za spremembo zakona o gledališčih
V	ministrstvu prosvete je bila te dni sestavljena komisija za izdelavo načrta novega zakona o narodnih gledališčih. Komisiji predseduje načelnik ministrstva prosvete Niko Stipčevič. Zakon bo med drugim baje uvedel avtonomijo narodnih gledališč v upravljanju finančnih poslov.
Verouk na hrvatskih
srednjih šolah
Ban dr. Ivo šubašič je podpisal po predlogu katoliškega episkopata novo uredbo o pouku verouka na hrvatskih klasičnih in r pelinih gimnazijah, učiteljiščih in meščanskih šolah. Po uredbi bodo poučevali v bodoče po vseh hrvatskih srednjih šolah verouk dve uri tedensko.
Strokovna društva na zagrebški univerzi
Hrvatski ban je podpisal pravilnik o organizaciji ln poslovanju akademskih strokovnih društev na zagrebški univerzi. Po novem pravilniku bo lahko obstajalo na vsaki fakulteti v bodoče samo po eno strokovno društvo. Strokovna društva se bodo ustanavljala, če bo to zahtevala vsaj ena desetina slušateljev na prizadeti fakulteti.
Pravilnik določa dalje, da ne smejo imeti strokovna društva na univerzi nobenih organizacijskih zvez z društvi, ki so izven univerze. Če bo strokovno društvo enkrat ustanovljeno, bo članstvo obvezno, za vse redne slušatelje dotične fakultete, izredni slušatelji pa bodo lahko samo Izredni člani. Vsak akademik je lahko član samo enega strokovnega društva. Občni zbori morajo biti najavljeni vsaj teden dni pred sklicanjem, vrše pa se lahko samo po pred-
hodnem dovoljenju fakultetskega sveta in samo v prostorih univerze.
O Bosni in Hercegovini
Glasilo ministra dr. Kulenoviča »Narodna pravda« nadaljuje svojo propagando za avtonomijo Bosne in Hercegovine. List toži v zadnji številki, da posvečajo me-rodajni beograjski krogi vse premalo pozornosti nadaljnji preureditvi države, posebno pa še bodočemu upravnemu položaju Bosne in Hercegovine. Nato nadaljuje:
s>o Bosni in njeni bodočnosti lahko odločamo samo Bosanci, ki vztrajamo pri zahtevi, da se da pri novi ureditvi države Bosni in Hercegovini poseben položaj v okviru njunih zgodovinskih meja. Nikdar ne bomo pristali na tako preureditev države, ki bi služila kakim političnim ali hegemonističnim ciljem. Možje, ki bodo Izvajali novo ureditev naše države, ne smejo pozabiti, da sta Bosna in Hercegovina politično, geografsko, gospodarsko in kulturno čisto posebni pokrajini, ki ju ni mogoče vključiti kot sestavni del v druge pokrajine. Vse te posebnosti so nastale v teku stoletij in jih bo mogoče izbrisati tudi šele v teku stoletij.«
Smrt prvega avstrijskega železniškega ministra
Kakor poroča znana nemška poročevalska agencija Hansa je te dni umrl v Sol-nogradu upokojeni starcavstrijski general baron Guttenberg. Smrt ga je doletela nekaj tednov po dopolnitvi 100 let življenja. Baron Guttenberg je bil prvi železniški minister v bivši Avstriji, ko se je osnovalo posebno železniško ministrsitvo. Pod njim se je začela graditi znana železnica čez Ture, ki je bila pozneje podaljšana skozi karavanški predor in po našem blejskem kotu na Gorico in Trst. Umrli general je bil pokopan z vsemi vojaškimi častmi.
Vitamin C za rudarje v Nemčiji
Nemški listi poročajo, da dobivajo v mescih februarju, marcu in aprilu vsi rudarji nemških rudnikov, ki delajo pod zemljo, v posebnih preparatih znani vitamin C. Vsak dobi po dve dozi na dan, od katerih vzame prvo ob odhodu v rov, drugo pa v pavzi. Do te odredbe so se odločile nemške oblasti na osnovi ugodnih izkušenj, ki so se pokazale v prvih zimskih mescih, ko. so začeli dajati ta važni vitamin rudarjem v nekaterih rudnikih ob Renu. Vitamin C nadomešča po mnenju zdravnikov do gotove mere učinke sončnih žarkov in je zato zlasti za rudarje koristen.
Sokol s ko društvo na Vranskem ie imelo v preteklem mescu dve leoo usDeli prireditvi Dne 8. in 9. ie dramski odss-k uprizoril znano Gobarjev o komedijo »Vdovo Rošlinko«. Čeprav so bili igralci, po večini začetniki, nekateri sploh prvič na odru, so odigrali svoje vloge prav posrečeno. Igra ie tekla gladko in vzbujala nepretrgano občo veselcst. Naslovno vl£o ^e podala v splošno zadovoljstvo g. Mimi Pak, romarja pa ie izvrstno igral br. Borštner. — Na pustno nedeljo se ie nato vršila pri popoinoma zasedeni dvorani tradicionalna društvena zabava. Leoo število izbranih mask ie napravilo sliko še pestrejšo. Pri konkurenci mask s+a d:segli največ točk s. Vida in Magda Pak Njuna originalna črnogorska narodna noša je vzbudila med navzočnimi mnogo toplega priznanja in splošnega zadovoljstva. Gmotni uspeh oh>eh prireditev ie bil zelo zadovoljiv. Za svojo notranio utrditev namerava društvo prirediti vaditeljski tečaj
Vaditeljski tečaj v župi Niš. Po številu edinic največja žuoa v našem scikolstvu ie ime7a ob obili udeležbi od 23. II. do 1. III sedemdnevni vaditeljski tečai za vodnike sokolskih čet Bilo .ie preko 40 slu-šateliev — V niški žut>i ie vpisanih pre ko 200 sokolskih čet kar zadala velike brige župnemu vodstvu.
Radijska postaja v Skoplju ie takoj spočetka pričela s solsolskima predavanji.
1 s t w e
O dogodkih v sokolstvu daje ta postaja vsaki večer vesti ob 21. uri. Poleg tega oa se vrše od časa do časa predavanja o sokolskih stvareh; predavajo sokoiski cni-telji iz Skopi j a in iz bližniih okcliških društev.
Se en sokoiski dom v Beogradu. Nedavno smo omenili, da si bo društvo Beograd II. še letos zgradilo lastni dom. Isti sk'cp ie napravila tudi glavna skupščina Sokola XI. kjer starostu.i e br. Vlada Ilič.
Najstarejše sokoisko društvo v Beogradu ie Beograd-matica. ki ima svoi veliki dom sredi mesta v Deligradski ulici. Prihodnje leto bo imelo društvo svojo 601et-nico: pred kratkim časom je imelo svojo glavno sikuipščino. ki je izvolia za starosto Andro Petroviča, za načelnika Franja Žica ie za načelnico Agato Zičevo; pro-svetar ie Bogdan Sperniaik. dolgoletni predniak tega društva. Beograjsko matično društvo ima veliko število telovadeče mladine in dokaišnie število starejšega podpornega članstva.
Delovni zbor župnih načelnikov, ki smo o njegovem sklicanju že poročali, bo v Beogradu 15. in 16. marca v prostorih sa-veza SKJ. Na dnevnem redu ie polno važnih vprašani, toda naivažneiša se tičeio vsesokolskega zleta. ki ga moraio tehnični organi pripraviti tako. kakor ie to sklenila zadnia seja savezne uorave. Zanimivo ie. da bodo imeli bratje načelniki iz
vseh žud tudi obvezno skupno večerjo. | kar bo gotovo v korist globljega vzajemnega spoznavanja.
Sokolska četa v Bratišk<>vcih v Dalmaciji si je zgradila svoi lastni dom. postavila vaški vodnjak, zasadila sadovnjak in tako mnogo doprinesla za ureditev in polepšani e svojega kraja. Neverjetno je. kaj vse izvedejo podeželske sokolske čete v gotovih predelih: sama dela. ki pripadajo v prvi vrsti povsem drugim korporaci-jam in oblastem nego sckolstvu.
Iz Julijske krajine
Oskrba Krasa z vodo
V	zadnjem času se je v listih mnogo obravnavala regulacija Pivke, ki se pravkar izvaja, in v tej zvezi tudi oskrba Krasa z vodo. Obenem so se objavljali tudi velikopotezni načrti o organizaciji tujskega prometa v kraških krajih. Pred kratkim pa je objavil v »Piccolu« svoj prispevek tudi kmetijski strokovnjak tržaške pokrajinske uprave dr. Vedovi, ki je naglasil v njem, da je »oskrba prebivalstva na Krasu z vodo slej ko prej skoraj v celoti še vedno odvisna neposredno od dežja in da so celi kraji ob suši še zmerom popolnoma brez vode, živina pa leto in dan navezana na blatne kale.«
»Cele občine«, pravi dr. Vedovi, »kakor Lokva, Divača, štijak in Zgonik imajo zgolj vodnjake, ki se v njih nabira deževnica. Isto velja tudi za 9 vasi v sežanski, 7 v tomajski, 3 v dornberški občini ter za skoraj vse kraje v nabrežinski.« V takih okoliščinah, beleži omenjeni strokovnjak, ni mogoče govoriti o zboljšanju tuj-skoprometnih naprav in prilik na Krasu. »Pomanjkanje vode v deželi povzroča težave celo oddelkom vojaštva, ki so razmeščeni po posameznih krajih.«
V	svojem članku razpravlja nato, kako bi bilo treba nanoški vodovod povečati ln zgraditi vodovodno omrežje po vsem Krasu. Mogoče pa bi bilo rešiti ves problem dejansko le z izdatno državno pomočjo.
Objave
Izgubila se je šolska puščica z vsebino: rp'ivno pero, šestilo, ključ in še neke malenkosti v soboto 1. t. m. okrog pol 15. pred trgovino Motoh. Pošten najditelj se naproša naj jo odda v oglasnem oddelku »Jutra«. (—)
Rodbina J°s. Pfeifer v Krškem daruje Družbi sv. Cirila ta Metoda v Ljubljani 200 din namesto cvetja na grob plemenitemu prijatelju blagopokojnemu monsigno-ru Janku Barletu.
Da bi vas prepričali, da se zamorete v 6 mescih ob polurnem dnevnem čitanju (ne učenju) avtomatski naučiti enega ali več tujih jezikov s pomočjo originalne metode (po zakonu zaščitene) zasnovane na mnemo-tehniki (vedi zapomnjenja) in psihodinamiki. pošljemo vsakomur
brezplačno
in brezobvezno poskusno lekcijo za
nemški francoski italijanski iezik
Izvolite poslati razločno pisan naslov, z navedbo, za kateri jezik se zanimate.
Celotni stroški predplačila znašajo en dinar dnevno. Pomožni učbeniki niso potrebni.
Javite se takoj!
OKULTISTIČKA BIBLIOTEKA — BEOGRAD,
ček. račun 54.988 — pošt. pretinac 876.
Iz življenja na deželi
SENOVO. Dne 19. februarja je bila prva redna letna skupščina kraj. odbora Jug. unije za zaščito otrok na Senovem ob lepi udeležbi zlasti iz vrst učiteljstva, rud. nameščencev in delavstva. Zastopani so bili vsi člani kraj. odbora kakor tudi vsa društva in šole. žal smo pogrešali zastopnika TPD. Banovinsko sekcijo je zastopal kot delegat g. Jagodič. Volitev ni bilo, ker je odbor po Pravilniku izvoljen za dobo treh let. Iz poročila predsednice ge. Vide Za-vrlove je bilo razvidno, da je bil krajevni odbor v preteklem poslovnem letu zelo delaven in je vršil svojo nalogo z vso resnostjo. Kljub neugodnim krajevnim razmeram je zbral precejšnja sredstva, iz katerih je obdaroval čez 50 otrok z obutvijo, obleko in perilom, poleg tega pa nudi vsak dan 56 siromašnim in slabotnim otrokom mlečno prehrano. V svojem poročilu se je ga. predsednica iskreno zahvalila vsem članom kakor tudi vsej javnosti, ki z velikim razumevanjem podpira deJova-j nje odbora. Tajniško in blagajniško poročilo sta podali ga. Kuščar Milica in gdč. Petrič Minka. Po poročilih funkcionarjev je delegat v imenu banske sekcije pozdravil zbor in ugotovil, da deluje krajevni odbor z zgledno marljivostjo. Nato je podal smernice za nadaljnje uspešno delovanje. Pravi uspeh se bo dosegel šele tedaj, ko se bo vsak posameznik zavedal popom embnosti tega važnega vprašanja. Dne 23. februarja je priredila rudniška godba družabni večer v prid siromašni deci. Ves svoj čisti dobiček 500 din je dala kraj. odboru unije. Kulturno društvo »Vzajemnost« je prav tako poklonilo kraj. odboru 200 din. S tem je delavstvo ponovno dokazalo svoj plemenito razumevanje za delo odbora.
V I T A N J E. Na pustno nedeljo ie priredila osnovna šola v režiji gdč. Danice Županove lepo veseloigro »Marko skače«. Sodelovali so odrasli in šolska mladina. Igra je bila skrbno pripravljena in lepo j podan«. Posebno je ugajali »ples vil«, ki ga , je sestavila in izvežbala gdč. Županova. : V nedeljo 23. p. m. je bil v osnovni šoli j ustanovni občni zbor RK, katerega se je j udeležil delegat sreskega odbora g. Go- j renjak iz SI. Konjic, ki nam je govoril o pomenu organizacije. RK v miru in vojni. Odboru predseduje g. Kuzman Jernej, lesni trgovec.
Iz Trbovelj
t— Za zimsko P°moč je daroval trboveljskemu Sokolu 150 din g. dr. Worm:er, ravnatelj cementarne TPD. Za plemeniti dar iskrena hvala. Posnemajte!
t— Trboveljski pekj Se pritožujejo, da bodo morali v kratkem ustaviti svoje obrate radi primanjkevanja moke. Prehranjevalni urad ie sicer presk.bel odgovarjajoče količine moke za mesec februar. vendar jim potrešnki niso prinesli obljubljenih krušnih nakaznic za kruh. ki so jim ga prodali. Večina pekov je morala odpustiti svoje pomonike.
Iz Gornjega grada
gg_ Krajevni odbor za zimsko p°moč.
Pri nabiralni akciji, ki jo je priredil krajevni odbor za zimsko pomoč v občini gor-njegrajski, je bilo nabrano v gotovini in v blagu za 4300 din. Obdarovanih je bilo 41 družin oziroma posameznikov. Odbor se najtopleje zahvaljuje vsem, id so sodelovali pri akciji ter vsem darovalcem, ki so podprli zbirko.
Iz Kamnika
ka— Sreski odbor JNS je imel v nedeljo sejo, na kateri so bila podana važna poročila o naši zunanji in notranji politiki, kakor tudi poročila o naših socialnih in gospodarskih prilikah. Poročilo sta podala g. minister Ivan Pucelj in g. Andrej Uršič iz Ljubljane. Udeležba je bila iz-' redno lepa, saj je bilo navzočih preko 60 i odbornikov ta delegatov iz posameznih
občin kamniškega sreza. Sejo je vodil predsednik g. Anton Cerer.
ka— Upravičenci Meščanske korporOcl-je bodo imeli drevl ob 20. v kino dvorani informativni sestanek kjer bodo čuli, kaj je s pašniki, ki so jim bili pred leti odvzeti, ln določili znesek, ki naj ga Meščanska korporacija prispeva za zgradbo novega šolskega poslopja. Purgarji pravijo, da se jim je župan zameril in da mu bodo že pokazali, ml pa nič ne verjamemo ...
Iz Kranja
r— Kolo jugoslovenskih sester, podružnica v Kranju, bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek 6. marca ob 15. v zbornici meščanske šole. Odbornice in prijatelji društva vljudno vabljeni.
Iz Tržiča
č— Krajevni odbor Jadranske straže vabi svoje članstvo in prijatelje k zanimivemu predavanju »Od Dardanel do izliva Donave«, ki ga bo imel znani predavatelj g. Viktor Pirnat iz Ljubljane v petek 7. t. m. ob 20- uri v telovadnici tukajšnje drž. meščanske šole. Zredavatelj bo pokazal tudi več slik. Po predavanju bo redni občni zbor in do tedaj naj vsi poravnajo članarino za leto 1941. Denar je namenjen izpljučno podporam za ekskurzije naše mladine na Jadran.
Iz Slovenjega Gradca
sg— Predavanje o steklini. Zadnje dni je med prebivalstvom mesta in njega okolice zavladala panika pred steklino. Mnogo se je govorilo o tem, posebno še, ko je bolezen zahtevala svojo žrtev. Mestna občina je skupno s sreskim načelstvom priredila več predavanj o steklini- Sreski veterinar g. Franjo Herkovič je s svojim strokovnim predavanjem vsaj delno pomiril prestrašeno prebivalstvo.
sg— Nov športni klub snujejo slovenj-graški člani Kulturbunda.
Iz Brežic
br— Lovska sreča. Pod vodstvom g. Jožefa šagla je bil v nedeljo pogon na divje svinje v gozdovih graščine v Pišecah. Znani lovec g. Rudi Zagode iz Brežic je pogodil lepo divjo svinjo, težko okrog 100 kg. Užitno meso je oddal mesarju, kožo si je pa obdržal kot lovsko trofejo. To je že četrta divja mrcina. ki jo je v nekaj mescih ustrelil srečni lovec.
br— Razbojniški napad. V petek zvečer sta Jože Geršak in Ivan Zupan iz Pod-srede vozila polna voza različnega blaga z železniške postaje Rajhenburg za trgovko Jožico Valenčakovo v Podsredi. V bližini Koprivnice sta ju v mraku napadla dva razbojnika z noži. Geršak in njegov tovariš sta po kratkem nekrvavem boju ušla napadalcema, ki sta nato pokradla z voza precej sukna' za obleke v vrednosti okrog 3400 "din ter velik zaboj usnja za podplate. Voznika sta se po begu razbojnikov prestrašena vrnila k vozovoma in odpeljala dalje v Podsredo. Lastnica tovora je napad prijavila orožnikom, ki so se takoj odpravili na zasledovanje tatov. Vrlim orožnikom se je kmalu posrečilo ujeti drzna napadalca v bližini Koprivnice. Oba roparja sta iz okolice Podsrede. Vso krivdo zanikata, čeprav je dokazano, da sta prava napadalca. Ukradenega blaga še niso našli.,
br— Elektrifikacija v Pišecah In na Bi-zeljskem. Kakor čujemo. nameravajo napeljati električni daljnovod iz Dobove preko Kapel v Pišece in na Bizeljsko. Hvalevredno je. da so se odločujoči činitelji spcmr.il! tudi tega dela štajerske, ki že dolga leta čaka napeljave električnega toka. V obeh občinah je nekaj umnejših, premožnejših posestnikov, ki so imelj doslej lastno električno energijo, a so jo le zase uporabljali. Upajmo, da bodo jeseni že povsod v Pišecah in na Bizeljskem svetile električne žarnice.
br— šahovski dvoboj. V nedeljo so ša-hlsti v Brežicah sprejeli v goste prijateljski šahovski klub iz Krškega. Brežiški klub je dokazal, da ima v svojih vrstah nekaj odličnih igralcev, ki so ga častno zastopali. Na prvi deski so Brežičani postavili znanega borca g. Staneta šuštarja, ki je sicer vso partijo imel dobljeno igro, pa je v končnici po peturnl borbi popustil ln morai nasprotniku iz Krškega g. Ra-buseju prepustiti pol točke. Isto se je godilo tudi šahovskemu levu dr. Jožetu Pečku. Za Brežice so priborili točke še gg. Kodolič. Sikošek. Varlec in talentirani Rozband. Skupni rezultat je bil 5:2 za Brežice. Revanžo bodo odigrali najbrže že ta mesec v Krškem.
Iz Krškega
k— Maškarada Krškega Sokola je v torek popolnoma uspela. Obisk ie bil naravnost rekorden. Lepo dekorirana dvorana ie bila pretesna za razpoložene poset-nike.
k— Na naslov mestnega gospodarskega odbora. Kakor smo doznali iz zanesljiv ;h virov, misli gospodarski urad premestiti tržni prostor izpred davčne uprave pred župno cerkev. Vsekakor se strinjamo, da se tržni prostor premesti, vendar imamo pomisleke proti novemu prostoru, ki bi le maihnemu številu prebivalstva ugajal radi bližine, nikakor pa ne številnim gospodinjam iz Vidma in spodnjega dela mesta. Ali ne bi bilo bolle v ta namen dati na razpolago sejmišče?
Naše gledališče
DRAMA
Sreda. 5.: Ugrabljene Sabinke. Red A. četrtek, 6.: Protekcija. Red četrtek. Petek, 7.: zaprto.
Sobota, 8.: šesto nadstropje- Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Igra z zabavnim zapleljajem in komičnimi situacijami so Schonthanove »Ugrabljene Sabinke«. Igrali bodo Gregorin, Cesar, Rakarjeva, Levarjeva, Peček. Mira Danilova. Plut, Drenovec, P. Juvanova, Pra-protnikova ta Presetnik. Režiser prof šest.
Proslava 401etnice umetniškega delovanja Hinka Nučiča. ime Hinka Nučiča ima
v	razvoju slovenske in hrvatske dramske umetnosti velik pomen. Bil je med prvimi igralci, ki so postavljali temelje naši igralski umetnosti, ne samo v Ljubljani, temveč tudi v Mariboru je dal pobudo za delo in je vodil po prevratu gledališča. V Ljubljani bo proslavil 401etnico svojega umetniškega. režiserskega in igralskega dela s predstavo Begovičeve drame »Brez tretjega«, kjer bosta igrala s soprogo, oba prvaka zagrebške drame, edini vlogi v igri. Proslava bo 12. t. m.
OPERA
Sreda, 5-: Ples v maskah. Red sreda. Četrtek, 6.: Rusalka. Red B. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške opere.
Petek, 7.: Plesni večer Tatjane Farčičeve. Izven.
Sobota, 8.: Ples v maskah. Gostovanje tenorista Anatola Manoševskega Tipično italijanska, z vsemi vrlinami Verdijeve ustvarjalne sile zgrajena opera »Ples v maskah« je delo, v katerem se odlikujejo glavni solisti Laboševa, Franci, španova, Janko- Pestro dejanje, ki je podlaga za sočno instrumentirano in pevsko učinkovito glasbo, je za vse ljubitelje opere velika privlačnost.
Plesni v®čer Tatjane Farčičeve bo v petek v operi. Mlada plesalka, ki se je šolala pri Heleni Poljakovi v Beogradu, Fromano-
vi	v Zagrebu ter je nadaljevala svoje plesne študije v Parizu, ima zanimiv spored. Plesala bo na muzikalno visoko vredne, zelo težke skladbe, ki zahtevajo od izvajalca mnogo poznanja glasbe, sloga, vsebinske poglobitve, močnega izraza ter dobre tehnike. Ocene njenih dosedanjih nastopov so zelo ugodne ta pričakovati smemo tako v plesnem, kakor v muzikalnem pogledu užitka poln večer. Pri klavirju jo bo spremljal dr. švara. Predprodaja vstopnic je pri dnevni operni blagajni.
* Primožiče v dom —r zgornja koča- na Kofcah je izvrstno oskrbovana planinska postojanka sredi krasnih smuških terenov na Karavankah. Znani gostoljubni Primo-žičev dom vas vabi na prvovrstno pomladansko smuko. Sedaj je na Kofcah dober pršič na debeli snežni podlagi in lepo solnčno vreme. Smučarji, ne zamudite te prilike- (—)
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda. 5.: zaprto. (Gostovanje v Celju). Četrtek, 6.: Sumljiva oseba. Za igralski pokojninski sklad.
CELJSKO GLEDALIŠČE'
Sreda. 5.: Sumljiva oseba Gostovanje mariborskega gledališča.
I
Sreda, 5. marca
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vesele orkestralne točke (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: G. A Stanko igra harmoniko. — 14: Poročila, napovedi. — 17.30: Messager: Dva goloba, suita (plošče). — 17.45: Mladinska ura: Žiga Zois. — Zgodovinska igTa. — 18.40: Mrtvaški ples (g. J. Gregorič). — 19: Napovedi, poročila, objava. — 19.25: Nacionalno predavanje: Vojaška ura. — 19.55: Uvod v prenos. — 20: Prenos koncerta zbora Glasbene Matice iz Maribora. — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 19.40: Reportaža — 21: Orkester. 22: Vesela muzika in pflise. — Zagreb 20: Domači skladatelji. — 21: Komorni koncert. — 22.15: Moderna orkestralna glasba. — Praga 19.50: Češka polka. — 20.30: Pester glasbeni spored. —■ Sofija 19.50: Orkester. — 20.30: Operetna muzika. — 22: Lahka glasba. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.15: Drobne melodije. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 19.45: Koncertni večer.
KRAJEVNE
ZASTOPNIKE
za ljudsko zavarovanje SPREJME dobro uvedena domača zavarovalnica pod ugodnimi pogoji — za Dravsko banovino. — Ponudbe 'na ogl. odd: »Jutra« pod »Krajevni zastopnik«.
m
MALI OGLAS
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri stojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje "-■slovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogiasa Din 20 —
Hiša
enonadstropria. dve dvosobni, eno enosobno sta novanje ca prodaj v Št. Vidu. Vodovod, elektrika. parket v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »210.000 din« 4440-20
Lepo arondirano
posestvo
2 velikim mladim sado-nosnikom v Celju naprodaj. Naslov v vseh po slo val. Jutra.
4353-20
Prodam kompleks
3000 kv. m. ob Tyrševi cesti. Preprodajalci iz ključeni. Ponuobe posla ti na ogl. odd. Jutra pod »Dobro naloženo*
4778-20
Staro hišo
veliko, za podreti, takoi zelo ugodno prodam z odstranitvijo vsega ma teriala. Naslov v vseh posl Jutra	4743 20
Parcele
naprodaj v oližini stare mitnice. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Ugodni pogoji 941«	4439-20
Tatovi so odnesli
Jz raznih skrinj, omar in drugih skrivališč težke milijone, — tudi če je bii denar še tako skrit. Zato ne držite denarja doma, temveč obr ni te se z zaupanjem na — Hranilno posojilnico »Moj dom- v Ljubljani, Di-oržakova ulica 8, ki Vam bo svetovala, kako boste varno in plodonos-110 naiožili Vaše pri hranke.	115-16
Radio - aparati
znamke Lorenz. Tefag, najboljše kvalitete najbolj ugodno kupite v Novi trgovini, Tvrševa 36, — nasproti Gospodarrke zveze.	4796 9
Športni voziček
novejši mooel, dobro ohranjen, kupim takoj ali pozneje. Dobovšek Ivan, Jezica 85, Ljubljana.	4779-6
Instruktorica
zs. prvi razred gimnazije se išče za takoj proti plači in aobri hrani. Za-željeno Je znanje klavirja. Predstaviti se r Daj Darilu oa 10. do 11. ure.	4769-4
Avto Chrysler
6 clI., ln Opel Kadett v prav dobrem stanju, ma lo vožena, s skoraj novo pneumatlko poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4354-10
DKW Luksus
eleganten kabriolet, iz vrstno ohranjen, takoj ugodno prodam Ponud be na ogl odai. Jutra ood »Priložnost«.
444J-1C
V najem
Vrt,
velik, oddam v najem Sredina mesta Naslov v vseh posl. Jutra.
4767 17
Stružnice
najmodernejše. 200 X 1000 — 1500 mm z Norton prestavami in vdelanimi elektromotorji, še po starih cenah so prispele. Ludvik ILERŠIČ. Ljubljana. Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54.
4610-29
Singer šivalni stroj
model nepogrezljiv. zelo dobro ohranjen za 2250 din in namizni štedil nlk. emajliran. kroman. naprodaj Poizve se Do bovšek Ivan. Ježica 85 Ljubljana.	4780-29
Gospodinje,
šivilje, pozor!
NOVOST ZA VAS. Eko nomlčen stroj svetovne znamke in kvalitete, ki ne same šiva naprej ln nazaj. krpa. veže, temveč tudi entla in to brez kakih posebnih aparatov. Cena zelo nizka. Nova trgovina, Tyrševa 36, Nasproti gospodarske zveze	4797-29
Opekarne!
1 kompieien stroj za iz-delavo ziane opeke, v brezhibnem stanju, ka paciteta 3000 kom. na uro in 1 kom. valjev -drobllcev kompletnih — prodamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod š! fro »Br. 297«. 4623-29
Izgubljeno
Zgubila sem
sem v nedeljo zlato verižno zapestnico na poti iz Ljubljane do Medvod. Ker ml je zapestnica drag spomin, prosim najditelja. da jo izroči pro ti nagraoi v ogl. oddel. Tutra.	4777-28
Stanovanje
Komfortno trisobno
stanovanje
s kopalnico, v I. nadstr. se takoj odda za din 700 ob Celovški cesti blizu remize. Naslov v vseh posl. Jutra.	4733-21
Stanovanja
Enosobno
stanovanje
s kabinetom ali dvosob no stanovanje išče mirna stranka dveh oseb. brez otrok za mesec april. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Sončno 1941«.
4408 21
Mlinski valj
1000-250 ln 800-250. nemški izdelek. Iščem. Ponudbe s točnim premerom valja poslati na Buš Imre, nadmlinar, Bačka Topola, pošt. pret. 30.
1938
Stanovanje
soba in kuhinja eno mi nuto od tramvaja, se odda samo starejši samo stojni ženski. Naslov v vseh posl. Jutra.
4798-21a
Stanovanje
suho, tudi v okolici Ljub ljane, iščem. Ponudbe pod »Do 350« na osi. odd Jutra	4809-21a
Prazna soba
s štedUnikom. na Kode-Ijevem, se odda ves dan odsotni državni uradnici Naslov v vseh po6l. Jutra.	4776 23
Prazna soba
se odda Pražakova ul. 11 II. nadstr. desno. Vhod s stopnic. Ogled med 11. dop. do 18. pop. __4768-23
Prijazno sobo
s posebnim vhodom, odda maločlanska boljša družina dvema solidnima gospodoma v bližini centra. Naslov v vseh post. TUtra.	4791-23
ŠPORT
Planiški zmagovalci
(Glej sUke na 3* strani!)
Prazno sobo
oddam v Šiški v bližini nove cerkve. Naslov v | vseh posl. Jutra.
4801-23
Mesečno sobo
oddam solidnemu go-podu takoj. Naslov v | < seh posl Jutra.
4802 23
Opremljeno sobo
posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam stalnemu gospodu s 1. marcem. Ogled od po! 13. popoldne dalje. Fiignerjeva ul 6-III. levo.	4799-23
Opremljena soba
za eno ali dve osebi, se odda. — Na željo s celo oskrbo. Grčar. Jurčičev trs 2-m.	4807 23
Ljubljana, 4. marca
V nedeljo je velika planiška skakalnica dobila svoje mojstre. Domači in tuji športniki so na njej dosegli tako dolge polete, kakršnih si ni nihče obetal. Znano je, da je skakalnica zgrajena za smuške polete do daljave, ki ima svojo skrajno mejo nekako pri 121. metru. Po poslednjem rekordu, ki ga je dosegel odlični skakalec Bradi s 107 metri, letos ni bilo pričakovati takih daljav, posebno še zato ne, ker Je bil Bradi, najboljši nemški skakalec ta čas zaposlen drugod. Profil skakalnice je ostal enak kakor lani tudi vremenske in snežne prilike so bile podobne. Prav zato je nenavadno velik uspeh mlade nemške skakalne vrste, ki je s komaj 23 letnim Gehringom dosegla rekordni polet 118 metrov. Nič manjši ni uspeh naših Novšaka in Finžgarja, Id sta se s preko stometrskimi skoki uvrstila med najodličnejše smuške skakalce sveta.
Nekaj naših mladih skakalcev je padlo prav nerodno. Naj ti padci nikogar ne spravijo v slabo voljo in maloduSje. Tudi ti pogumni mladi športniki, ki minulo nedeljo niso poželi nobenega uspeha, utegnejo že prihodnje leto postati novi junaki v Planici. Treba pa jim je nuditi priliko, da se uspo-
Sobe išče
Boljši gospod
šče lepo mesečno oprem jeno sobo s kopalnico in strogo posebnim vhodom. Ponudhe na ogl ord. Jutra pod »V cen trumu«	4793-23a
Sobo
opremljeno, s hrano in so oskrbo iščem v bil žinl redakcije Jutra 15. marec. Cenj. ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Solnčna soba«.
4805-23a

obo odda
Sončno sobo
s štedilnikom oddam. — Tudi za takoj. — Ogled Križevnlška 11-111.
4304-23
Opremljeno sobo
lepo in udoono, iščem Ponudbe prosim na ogl odd Jutra pod »Stalna nameščenka«. 4800 23a
Lepo prazno sobo
iščem v oentru ali v bližini. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Lepa so ba«.	4810-23a
Informacije
Posredovalnica
P. Mrak
se Je preselila v Kopi tarjevo ul. poleg slovanske tiskarne nadalje priporoča.
Kupim
VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BRILJflNTE
SMUBOCDE SRFIRJt RVtME -J
BISERE I.T.D. STARINSKE MBKITE TER UMETNINE, f PO NAJVIŠJIH CEHDM i
ŠTORA TVRDK«
Jos EBERLE
LJUBLJANO. TYRŠEVA 2 HOTEL^^SLON
Jugo-in se
4775-31
MREŽE
za
postelje dobite najceneje v Komenskega ulici 34
Izdelovanje posteljnih žičnih vložkov.
Radijska postaja razpisuje mesto
pomožnega napovedovalca al! napovedovalke.
Pogoji so: jasna in lepa izgovorjava, temeljito znanje slovenščine ter znanje tujih jezikov v govoru. — Pismene ponudbe z navedbo študijev in osebnih podatkov sprejema do 15. III.:
Uprava Radiofonske oddajne postaje v Ljubljani, Tyrševa 29/1.
Službe išče
Trgovski
pomočnik
orost voj. ln orož. vaj, poročen, išče kakršnokoli zaposlitev. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra poo šifro »Delaven pomoč nlk«.	4722-2
Trgovski pomočnik
izurjen železninar in špe cerlst s trgovskim tečajem, želi spremeniti službo. Cenj. ponudb« na ogl. odd Jutra pod: »Mlajša moč«.
4365-2
Službo dobi
Mlad trgovski
pomočnik
se sprejme na deželo, na stop takoj. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Dobra in agil-na moč«.
4423-1
Frizerko
veščo železne, vodne ln posebno trajne ondula-cije sprejmem v stalno službo z 15. aH 20. marcem. Plačam dobro, hrana in stanovanje v hiši. Žižek Ivan, frizer, Ljutomer.	4774-1
Klubska garnitura
— obsegajoča naslednje predmete: 1 pisalna miza s foteljem, mizica s 4 fotelji, 1 knjižnična omara, 1 rolo-on-arica. 1 mizica za pisalni stroj ter 1 obešalnik vse v enotnem slogu, se nujno potrebuje. Ponudbe v treh dneh na ogl. odd. Jutra pod značko »Go.-posred-.	4782-7
Fige
za fganjekuho po naj nižji ceni prodaja tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, telefon 26-07.	58-33
Fiat
eabrio-limuzina. 4-sede-žen, vožen 6000 km, po pol nova nove gume, s plačano takso za 1- 1941. se po ugodni ceni proda. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ballla«.
4814-10
Za premogovnik v Hrv. Zagorju
se sprejme mlad diplomiran
rudarski
inženier
kot odgovorni upravitelj
Dekle
čedne postave in zuna- V njosti, pošteno ln pri-j jasnega nastopa, se sprejme kot sobarica. — Ponudbe na dr. Matko, Ljubljana, Gledališka 4. I telcoJ 47701 železi
Brivskega
pomočnika
dobro eboč, sprejme ta koj Štefan Tuvanc. Treb nje.	4794 1
Vzgojiteljica
se Išče za 2 dečka, 6 in 9 let stara, v Split. Pla ča dobra ln pogoji ugoa-ni. Zaželjeno Je znanje tujih jezikov ln glasbe. Ponudbe s sliko ln re ferencaml na ogl. oddel. Jutra pod »Savjesno«.
4789 1
Brivski pomočnik
dober delavec, dobi me sto takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	4806-1
Mesarskega
pomočnika
nujno rabim. Ivan Ja vornik. mesar, Domo branska 7	4734-1
Močno žensko moč
potrebujemo za delo na vrtu, v gospodinjstvu to v trgovini. Plača 800 do 1000 ato. Služba stalna. Ponudbe pod »Poppea« p. predal 189.
4818-1
Krojaško
pomočnico
za plašče to kostime sprejmem. — M. Bahor, Selenburgova 6.
4818-1
Raznašalca
do 18 let sprejmemo. — Naslov ▼ vseh posl. Ju-4813-1
Hotelskega slugo
ln vajenko za restavracijo sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
4811-1
Uradnika
ali uradnico
veščo nemške korespondence, knjigovodstva to arugih pisarniški del, po možnosti iz tehnične branše, sprejmemo. Ponudbe z zahtevki plače ogl. odd. Jutra pod »Stroji«,	4815 1
afenei(ke)
Reflektanti morajo imeti nekaj let prakse, razpolagati z dobrim geološkim in rudarsko-merilskim znanjem ter morajo biti vpeljani v administracijo in rudarski zakon ter biti sposobni za samostojno vodstvo obrata.
V poštev pridejo samo jugoslovenski državljani, ki obvladajo srbohrvatski in po možnosti tudi nemški jezik.
Ponudbe z življenjepisom, fotografijo in navedbo referenc, plačilnimi pogoji in možnosti nastopa je nasloviti na ogl. odd. »Jutra« pod >406«.
j Mlado kuharico
ki bi opravljala tual vsa druga hišna dela, išče boljša stranka dveh o6eb. , Služba trajna. Pogoji: , vsestranka poštenost to ' snažnost, daljša spriče-! vala. Ponudbe na ogl. | odd. Jutra pod »Služba I stalna«.	4786-1
Brivskega
pomočnika
sprejmem takoj. — Ivan Pantar, št. Vid' nad Ljubljano._4790-1
Boljše dekle
ki zna kuhati to opravljati tudi druga hišna dela sprejmem. Ponudbe poslati: Advokat Ko-šta Josip, Vinko vel.
4792-1
šiviljsko pomočnico
za izaeiavo, sprejme takoj atelje Bazanella, Ga-jeva ul, 2.	4787-1
Vajenca
sprejme trgovina železnlne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2e-leznina«.
4348-44
Vajenko
sprejmem takoj. Damskl salon Ballgač, Beethovnova 14 I.	4795-44
Frizersko vajenko
sprejme salon Ljubica Logar, Aleksandrova c. št. 1«.	4817-44
Moderne kanče
in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnih Mestni trg iS.
sobijo za te ogromne daljave. V ta namen namerava v Planica preurediti 60 metrsko skakalnico tako, da bo služIla za neposredno pripravo za smuške polete. Za to ji bo treba spremeniti profil, da se bo v bistvu povsem približala veliki skakalnici. Poudariti pa je treba znova, da so smuški skoki in poleti športna panoga, pridržana predvsem mladini in izključno njena domena. Zato mora mladina, ki še ni godna za boj v smuškem teku, brez skrbi za svoje zdravje pričeti s smuškimi skoki, kdor hoče tu kaj doseči, mora mlad pričeti!
Prav bi bilo, ko bi ITdruženje smučarjev Planica vsako leto takoj po novem letu pripravilo veliko skakalnico in pred mednarodno prireditvijo pripravilo dva ali tri nastope domačih skakalcev. To bi bilo vprašanje nekaj tisočakov, za napredek naših športnikov pa prav velikega pomena. Treba je misliti na to, da ne bo ostala velika in draga skakalna zgradba objekt za le enkratno letno prireditev temveč športna naprava, od katere bodo imeli predvsem koristi naši domači športniki. V to smer naj bi se v bodoče obrnilo marljivo delo društva, ki je lastnik že svetovno znane planiške skakalnice.
Glasovi o njih
Kaj pišejo Nemci, kaj pišejo naši?
Med tisoči in tisoči, ki so se v nedeljo zginili v Planici okrog največje sknkalnice na svetu, da doživijo nove senzacije in vidijo najdrznejše med smuškimi skakalci v poletih z nje, je bila seveda zelo številno zastopana tudi neizbežna novinarska družina. Razen številnih domačih zastopnikov tiska so prireditvi prisostvovali tudi nekateri iz Nemčije, ki so vsak po svoje in v okviru razmer, ki danes vladajo po svetu, obvestili javnost o nedeljski športni senzaciji na skrajnem severu naše države.
Izmed nemških listov smo mogli dozdaj zaslediti šele eno poročilo, in še to v precej skromni obliki. Graška »Tagespost« objavlja v zadnji številki o nedeljski Planici kratko naslednje:
»15.000 (?) navdušenih ljudi za šport je prišlo v posebnih vlakih v rateško dolino, da bi bili priča tradicionalnih smuških poletov na mamutski skakalnici v Planici. Med tednom so se zbrani nemški in jugoslovenski skakalci na štirih skakalnicah, ki obkrožajo to ogromno, pripravljali za to veliko konkurenco, ki nima nikjer na svetu enake. Stari rekord 108 m (?) Nemca Josipa Bradla so potolkli nič manj kakor trikrat, pri čemer je Rudi Gehring postavil nov najboljši uspeh s 118 m. Paul Krauss (Nemčija) je dosegel 112 in Hans
Lahr 111 m. Jugosloven NovSak je padel
pri 103 m, medtem ko je Finžgar obstal na 101 m.c ...
Zelo obširna so bila seveda poročila, ki so jih o tej nedelji v Planici objavili naši vodilni dnevniki, razen ljubljanskih tudi oni iz Zagreba in Beograda.
Tako objavljajo »Novosti« že drugi dan večkolonska poročila o vseh podrobnostih te edinstvene prireditve. V zadnji številki ugotavlja AK v članku z naslovom »Planica ne .potrebuje junakov, kajti ona jih ustvarja sama« med drugim naslednje: Tako se je končal teden smuških poletov v Planici, ki je prinesel sad, kakršnega nismo mogli pričakovati niti v sanjah. Po-tolčen je bil svetovni rekord v nepričakovanih izmeri in postavljen nov, ki skoro osuplja. Pri tem sta dva Jugoslovena prekoračila mejo 100 m. Medtem ko so prej vsega trije skakalci na svetu prekoračili to mejo, so danes že trije prekoračili mejo 110 m...
Tudi »Jutarnji list« je mnogo tega napisal o najdaljšem poletu v Planici ter med drugim ugotovil še naslednje:
»Po vsem tem se je ta skakalnica kljub temu, da še ni priznana od vrhovnega mednarodnega foruma, afirmirala kot najboljša na svetu. Skoda je samo, da je Gehring dosegel skok na skoraj 120 m, ker je s tem sedanja kapaciteta Planice izčrpna, tako da v bodoče, če se ta kapaciteta ne poveča, v športnem pogledu ne bo več tako zanimiva, ker ne bo mogoče doseči novih senzacionalnih rezultatov ... Organizacije prireditve je bila slaba in »US Planica« ni izvršilo svoje dolžnosti tako, kakor bi se lahko pričakovalo. Predvsem objavljanje rezultatov ni bilo izvršeno, kakor trebai, razen tega pa so bili nekateri rezultati objavljeni napačno in popravljeni pozneje. Publike tudi ni znal nihče pravilno obvestiti o začetku tekmovanja in takih pomanjkljivosti je bilo še več. Računamo, da se bodo organizatorji potrudili, da bodo vse to popravili pri prihodnji prireditvi.
V včerajšnji »Politiki« čitamo že drugo zelo obširno reportažo o planiških tekmah iz peresa njenega ljubljanskega dopisnika M. M., iz katere posnemamo naslednji odstavek:
»Sporno je bilo vprašanje jugoslovenske-ga rekorda. Najboljši skok je dosegel dosedanji jugoslovenski prvak Albin Novšak, toda ta skok na 103 m je bil s padcem. Po pravilih se lahko računa kot najboljši skok, toda ne obenem kot jugoslovenski rekord zaradi padca Naš mladi reprezenta-tivec Finžgar je skočil 101 m ter je je samo čisto lahko dotaknil smuči, ne pa tudi snega pri doskoku. Tega skoka po pravilih ne bi bilo treba proglasiti za padec. Verjetno bo ta sijajni uspeh Finžgarja potrjen kot nov jugoslovenski rekord (?), toda dokončne odločitve o tem še ni...
Jugoslovenski smučarski šport se je približal največjim uspehom in v kratkem bodo naši reprezentativci v skokih enakovredni vodilnim nacijam Evrope.«
Marsikaj je v gornjih vrstah zanimivega za laike in strokovnjake!
Še pogled v Mojstrano
Nekaj misli In dodatkov k IV. zletu gorenjskih
smučarjev
V kopici dogodkov na belih poljanah, ki so se v teku preteklega mesca vrstili nedeljo za nedeljo in tudi med tednom doma in na tujem, so preteklo nedeljo tudi Gorenjci »spravili pod streho« svoj vsakoletni zlet gorenjskih smučarjev. Ta prireditev jo bila letos že četrta, od kar je gorenjska podzveza sklenila letno enkrat manifestirati na skupni prireditvi za naš narodni šport ln še posebej za moč in udo-mačenost, ki jo razvija in uživa na Gorenjskem.
Res je zdaj srečno za nami tudi ta prireditev, toda spričo dogodkov v Planici, ki so po izrednih okoliščinah padli baš na isto nedeljo, je letošnji zlet gorenjskih smučarjev zgrešil svoj glavni smoter, da bi bil prava manifestacija one velike smučarske armade, ki jo ima pa 'svojih tleh zimsko-sportna podzveza na Jesenicah. Predvsem je treba vedeti, da so v nedeljo zjutraj množice prijateljev belega športa v nabito polnih vlakih hitele mimo Mojstrane tja gori do Planice, za športne nastope v okviru gorenjskega zleta pa se je ta dan zanimala le skromna peščica ljudi. Pa tudi mnogim tekmovalcem je bila udeležba v Mojstrani samo odvišna obveznost, ki so jo opravili brez prave volje ln samo zato, da so ugodili odločni želji prirediteljev. Ta ugotovitev se v celoti ne nanaša morda samo na mladinski del sporeda, v katerem je nastopilo nad 100 mladih tekmovalcev, mnogo od njih domačega drobiža iz Mojstrane. Tako se je ta zlet pod silo dogodkov spremenil prav za prav v veliko mladinsko prireditev, medtem ko so bile se-niorske konkurence zasedene mnogo prešibko, čeprav nI manjkalo mnogo imen, ki jih že dolgo imenujemo med našimi najboljšimi. če po vsem tem trdimo, da je zlet v Mojstrani v športnem pogledu prinesel mnogo manj kakor bi moral, moramo priznati, da je bila njegova propagandna stran skoraj čisto negativna. In kakšen bi bil
V neizmerni boli naznanjamo vsem, da je odšel k Vsemogočnemu po svoje plačilo naš najdražji oče, tast, stric, stari oče, gospod
IVAN TOPLUCAR
višji kriminalni nadzornik v pokoju
Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 6, marca t. 1. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek T. marca ob 8. uri v križevniški cerkvi.
Ljubljana, Maribor, Zagreb, dne 4. marca 1S41.
Globoko žalujoči: Julei por. Klemenčič, Ivanka, Emica por. Stopar, Eli, hčere; Fran Klemenčič, akad. slikaj dr. Bogdan Stopar, odvetnik in veliki župan v pok., zeta
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Umrla nam Je naša srčno ljubljena žena, hči, sestra in teta, gospa
Rižnar Agata
roj. Šimenc
soproga agrarnega uradnika
previdena s tolažili sv. vere v 50. letu starosti.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne z 2&1, kapele sv. Marije k Sv. Križu. Ljubljana—Vrh ovci, dne 4. marca 1941.
Žalujoči: Simon, soprog; oče, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod
Občina Ljubljana
šele športni uspeh, če bi v okviru tega zleta ne bile obenem razpisane še tako številne prvenstvene konkurence?
V razgovoru s prireditelji smo Izvedeli za razne podrobnosti, ki so bile odločilne, da GZSP zleta ni hotela ali ni mogla preložiti na poznejši čas. Nobeden izmed teh argumentov ni bil tako prepričevalen, da bi mogli odobriti stališče Jeseničanov češ. da se je zlet moral izvesti baš v dnevih 1. in 2. marca. Prav ti argumenti pa so nas potrdili v prepričanju, da je naše smučar -stvo pri vsem ogromnem razmahu v zadnjih letih zašlo v resno krizo, ki ji bo treba čimprej poiskati leka. Večno nerešenemu vprašanju, kje in kako dobiti sredstva za sistematično in široko delo v njem, se je zdaj pridružilo še novo, kako urediti od-nošaje med tolikimi raznimi forumi in klubi, ki jih je ustvaril čas, ne pa potreba, da bo šlo delo drugače od rok kakor v letošnji sezoni. Mojstranski zlet in dogodki okrog njega so bili zgovoren dokaz, da nekaj v našem smučarstvu ni zdravega, toda ne med dobrinu tekmovalci in številnim naraščajem, temveč predvsem v organizaciji. Tukaj je treba prijeti za delo, tukaj je treba napraviti red, pa se bodo belemu športu spet vrnili dobri stari časi, ko je vsaka smučarska prireditev prinesla nov uspeh in je vsak skupen nastop smučarjev odjeknil v najširši javnosti. Škoda, da letošnja Mojstrana kljub idealnim vnanjim pogojem tega namene ni mogla doseči!
O tekmovanju samem smo poročali sproti, vendar bi bilo v izpopolnitev poročila v ponedeljskem »Jutru« dodati še podrobne rezultate v konkurenci juniorjev v samostojnih skokih, za katero jih je izmed 45 prijavljenih tekmovalcev nastopilo 35. Podrobni izidi v tem zaključnem tekmovanju letošnjega zleta gorenjskih smučarjev so bili naslednji:
1. Polda Janez (SK Dovje-Mojstrana) 146.2 (23 m, 25 m); 2. Krznarič Pavel (isti) 138.7 (18.5 m, 22 m); 3. Hutar Jože (Bratstvo), 138.4 (24 m, 25 m); 4. Brun Berti, (isti) 137.3 (21 m, 25.5 m); 5. Dernič Boris (D. M.) 135.8 (21.5 m, 22.5 m); G. Va-1 en tar Slavko 133 (21, 23 m), 7. Ručigaj Boris (oba Ilirija) 126.6 (21.5 m. 23 m).
Razen podrobnih ocen za posamezna pr venstva v okviru tega zleta so prireditelji po najboljših uspehih ocenjevali tudi posamezne klube, ki so svoje tekmovalce poslali v Mojstrano. Najboljša tri mesta so zasedli Bratstvo z Jesenic s 45. nato Gorenjec z Jesenic z 28 in slednjič SK Dovje-Mojstrana s 25 točkami.
Slovenska kolesarska zveza ima sejo drevi ob 20 v kavarni Vospemik na Starem trgu, ljubljanska podzveza pa ravno tam že ob 19.
SK Mars. Občni zbor bo v petek '**ie 7. t. m. ob 20. — in ne v soboto — v gostilni Predovič Mesarska c. 4. Pozivamo vse podporno članstvo in igralce, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. Obenem se naprošajo vsi oni igralci, ki še niso oddali svoje opreme, naj jo prinesejo s seboj na občni zbor.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Urejuje Davorin Ravljen. - Iadaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. 4 kot tukarnarja Fran Jeran. — Za inseratai del je odgovoren Aloj* Novak. - Vsi v Ljubljani.