Tudi dvoživke imajo svojo pot • Varstvo narave 279
Tudi dvoživke imajo svojo pot
Živa Bombek
280 Varstvo narave • Tudi dvoživke imajo svojo pot
■ Proteus 81/6 • Februar 2019
Dvoživkam po vsem svetu grozi izumrtje. Na njihov upad vpliva mnogo dejavnikov: krčenje njihovega življenjskega prostora, zasipavanje mlak, vse gostejši promet in bolezni.
Vsako pomlad, ko se nočna temperatura dvigne nad 5 stopinj Celzija in je v zraku dovolj vlage, se dvoživke selijo od sončnega zahoda do poznega večera iz svojih prezi-
movališč, ki so v gozdovih, v mokrišča. Živali se namreč ne morejo razmnoževati, če ni vode. V mokriščih potem odlagajo jajčeca v vodo in se razmnožujejo. Na žalost se te selitve za mnoge dvoživke mnogokrat prekinejo, saj se selijo pogosto preko prometnih cest, tu pa prihaja do množičnih povozov. Pred štirimi leti sem izvedela za prevoz dvoživk v Orešju. Odločila sem se, da pomagam. Vzela sem vedro, odbojni jopič,
f	th. < VLl %


Tudi dvoživke imajo svojo pot • Varstvo narave 281
r* 1'
-i
Znak za dvoživke.
svetilko in začela. Na cesti je bilo toliko povoženih žab, da asfalta skoraj ni bilo videti. Za pomoč sem prosila Herpetološko društvo Slovenije, katerega članica sem. Z veseljem so mi pomagali z znanjem, ki ga imajo na tem področju. Prvo leto sem žabice pobirala sama, pomagala mi je le mama. Sedaj, ko oskrbujem to mesto že četrto leto, se nama je pridružilo še nekaj ljudi, ki jim ni vseeno za naše dvoživke.
V Sloveniji je takih črnih točk še mnogo in v kar nekaj predelih so dvoživke izumrle, ker jim niso pravočasno pomagali. Povožene dvoživke so popolnoma nepotrebne žrtve in moramo jim pomagati, saj so dvoživke podobno kot čebele zelo pomembne za zdravi ekosistem. Na območju Orešja, kjer pomagam dvoživkam, populacija dvoživk narašča in vem, da v naslednjih letih brez denarne pomoči Mestne občine Ptuj ne bom zmogla vzdrževati ograje ob cesti v obdobju selitve dvoživk.
Reševanje dvoživk poteka namreč tako, da vsak večer od mraka do osme ure zvečer nosim dvoživke z vedrom z ene strani ceste na drugo stran, območje pa je veliko približno 600 metrov. Počasi se med letom dvoživke vrnejo nazaj v gozdove in naslednje leto se življenjski krog ponovi.
Zelena rega ali božja žabica (Hyla arborea) je v Sloveniji ena in edina vrsta od skupaj 218 vrst iz rodu reg (Hyla), ki živijo na Zemlji.
282 Varstvo narave • Tudi dvoživke imajo svojo pot
■ Proteus 81/6 • Februar 2019
Rosnica ali sivka (Rana dalmatina) je razširjena po vsej Sloveniji.
Veliki pupek (Triturus carnifex) je vrsta pupka iz družine Salamandridae, ki je domorodna tudi v Sloveniji.