ALEKSANDER BOLE, rojen 1911, stanujoč v Ljubljani, Plešičeva 29 za aktivno udeležbo v NOV in za njegovo družbenopolitično delovanje \> povojnem ob--dobju. ' Tovariš Bole je bil vse do leta 1964 v služ-bi JLA, ko je bil upokojen in se je v letu 1965 za stalno preselili v Ljubljano. Vseskozi je zelo aktiven, zlasti v KS Bratov Babnik in v občinski organizaciji ZZB NOV Ljub-ljana-Siška. Pomembne so njegove izkušnje pri prenašanju tradicij iz NOB in pri vzgoji prebivalstva na področju LO in DSZ. Tova-riš Bole je tudi nosilec partizanske Spome- ' nice 1941. Predlagatelj je občinski odbor ZZB NOV Ljubljana-Siška. SLAVKO DEŽMAN, rojen 1924, stanuje v Ljubljani, Hodoščko- va 22, za aktivno udeležbo v NOV in za opravljanje vrste družbenih funkcij v občini in krajevni skupnosti. Ves čas po osvoboditvi je, kljub slabemu zdravju in 90-odstotni vojaški vojni invalidnosti, zelo aktivno sodeloval v orga-nih krajevne samouprave in družbenopoli-tičnih organizacij. Zlasti je aktiven na pod-ročju delovanja organov, ki rešujejo socialna vprašanja, pomembno pa je njegovo sodelo-vanje tudi v organizaciji ZB in SZDL. Pred-lagatelj je predsedstvo KK SZDL in osnovna organizacija ZKS Vižmarje-Brod. TONE DOBRAVEC, rojen 1922, stanuje v Medvodah, Preška c. 20 za aktivno udeležbo v NOV, za dolgotrajno delovanje v prejšnjih odborih OF in poz-nejših organih SZDL, ZB in drugih družbe-nopolitičnih organizacij ali društev. Se sedaj je tov. Dobravec zelo aktiven v delovanju krajevne samouprave, krajevne organizacije SŽDL in ZB, društva upokojencev in sode-luje v vseh akcijah na terenu. Predlagatelji so: Kra.ievna konferenca, krajevna skupnost in krajevna organizacija ZB Preska. FRANC DOLENC, rojen 1922, stanuje v Ljubljani, Lepodvorska 2 za aktivno udeležbo v NOV in za družbeno-politično dejavnost. Tov. Dolenc je že kot aktivni polkovnik v JLA s svojimi izkušnja-mi pomagal pri delu družbenopolitičnih or-ganizacij na terenu. Po upokojitvi leta 1977 je njegova aktivnost zlasti opazna na pod-ročju razvijanja revolucionarnih tradicij NOV, tako na področju občine kot na pod-ročju mesta Ljubljane. Vse svoje obveznosti opravlja zelo vestno in z vso zavzetostjo in je predvsem uspešen na področju spomeniške-ga varstva in obrambne vzgoje. Predlagatelj je Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana-Siška. ANTON JAN, rojen 1943, stanuje v Ljubljani, Ulica 28. maja 65 za njegovo zelo aktivno delovanje v organih krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij. Tovariš Jan je dolgo časa zelo aktivno deloval v občinskih in krajevnih or-ganih ZSMS in sindikata, v krajevni skup-nosti pa je opravljal in še vedno opravlja odgovorne naloge v krajevni samoupra.ti. Kljub njegovi angažiranosti v delovni orga-nizaciji, je tudi predsednik sveta v KS in je vedno pripravljen za aktivno delo v orga-nih te krajevne skupnosti. Predlagatelj je predsedstvo KK SZDL Bratov Babnik. Predlog kandidatov za podelitev srebrnih prlznanj OF v letu 1982 BRANKO JERKIČ, rojen 5. 8. 1925, stanuje v Ljubljani, Bratov Učakar 32 za njegovo aktivno udeležbo v NOV, za opravljanje vrste pomembnih družbenopoli-tičnih in odgovornih funkcij v občini, mestu in republiki. Tov. Jerkič je kljub svoji veliki angažira-nosti na delovnem mestu komandanta ljub-ljanskega armadnega območja vedno priprav-ljen sodelovati v organih krajevne samo-uprave in družbenopolitičnih organizacij. Zlasti datira njegova družbenopolitična ak-tivnost na področju krajevne skupnosti in občine od njegove priselitve na to območje. Vse od leta 1975 se je zelo aktivno zavzemal za organiziranje krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij. Zelo aktiven in uspešen pa je bil tudi v delovanju kra-jevne in hišne samouprave. Osebno se je angažiral in zavzemal pri razreševanju števil-nih problemov novo nastajajoče krajevne skupnosti. Predlagatelj je KK SZDL Koseze. Na predlog komisije za podeljeva-nje Srebrnih priznanj OF in drugih družbenih priznanj pri občinski kon-ferenci SZDL Ljubljana-Šiška in skladno s Pravilnikom o podeljevanju Srebrnih priznanj OF in o delu žirije je predsedstvo OK SZDL na svoji seji dne 26. marca 1982 sprejelo predlog za podelitev Srebrnih priznanj OF v lctu 1982. Objavljamo imena predlaganih kan-didatov z njihovimi osnovnimi podatki in kratkimi obrazložitvami, s pripombo, da je do dogovorjenega roka prispelo 38 predlogov. Delovni ljudje in občani, družbeno-politične organizacije in društva lahko morebitne pripombe o predlaganih kandidatih posredujejo komisiji za po-deljevanje Srebrnih priznanj OF in drugih družbenih priznanj pri OK SZDL Ljubljana-Šiška, Trg prekomor-skih brigad 1. PETER MILITAROV, rojen 1939, stanuje v Medvodah, Kržišni-kova 4 za njegovo zavzeto prizadevnost in delovanje na področju kulturnega življenja naše ob-čine. S svojimi strokovnimi predlogi in ne-posrednim sodelovanjem je vselej priprav-ljen sodelovati in pomagati pri organiziranju raznih proslav in kulturne dejavnosti v vseh ki'ajevnih skupnostih skupščine občine Ljubljana-Šiška. Njegovo delo se zlasti odra-ža v izdelavi scenarijev in v izvedbah šte-vilnih krajevnih, občinskih, mestnih, pa tudi nekaterih republiških predstav, predvsem ti-stih, ki obeležujejo obletnice dogajanja iz NOB in revolucije. Predlagatelj: Zveza kul-turnih organizacij občine Ljubljana-Šiška. VINKO PEKLAJ, rojen 1935, stanuje v Ljubljani, Celovška 159 za njegovo aktivno družbenopolitično delo-vanje v krajevni skupnosti. Tovariš Peklaj je v svojem več kot pet-indvajsetletnem delovanju opravljal številne odgovorne družbenopolitične funkcije in je aktivno sodeloval tudi v fazah preoblikova-nja krajevne skupnosti Medvode. V novo ustanovljeni krajevni skupnosti je prevzel funkcijo predsednika sveta KS, osebno pa se zelo angažira tudi pri uveljavljanju vseh organov krajevne samouprave in pri raz-reševanju razriih komunalnih problemov. Predlagatelj je krajevna konferenca SZDL Sora. JOŽE SLUGA, rojen 1904, stanuje v Ljubljani, Velnerjeva 13 za njegovo aktivno udeležbo v NOV in pred-vojno, medvojno in povojno družbenopolitič-no delovanje. Tov. Sluga je kot nosilec partizanske Spo-menice 1941 družbenopolitično aktiven in re-volucionarno delaven vse od leta 1934 in je kljub svoji starosti in zdravstvenemu stanju še vedno pripravljen pomagati, predvsem na področju obujanja tradicij iz NOV in na pod-ročju revolucionarnega delovanja rajona Si-ške pred in med NOV. Predlagatelj je Med-vojni aktiv OF občine Ljubljana-Šiška. BRANČ SOTOŠEK, rojen 1952, stanuje v Ljubljani, Ulica bra-tov Učakar 44 za njegovo aktivno družbenopolitično dejav-nost, predvsem v delovanju mladinskih or-ganizacij. V delo mladinske organizacije se je vključil že v srednji šoli in pozneje kot študent zelo aktivno deloval v komisiji za mednarodne odnose, kot urednik Radia »Student« in v delu na področju tehničnega izobraževanja med mladino. Predlagatelj je OK ZSMS Ljubljana-Šiška. FRANC STEINER, rojcn 1934, stanuje v Ljubljani, Glinškova ploščad 6 za njegovo zelo prizadevno delovanje, pred-vsem na področju delovanja sindikalnih or-ganizacij. Poleg njegovega dokaj obširnega in odgovornega dela v delovni organizaciji je zelo aktiven družbenopolitični delavec in za-vzet samoupravljalec. Vse od leta 1958 je zelo aktiven sindikalni delavec in je bil večkrat izvoljen za predsednika sindikalne organi-zaeije. S svojim delom in prizadevanjem do-prinaša velik delež v sindikalnem gibanju in razvoju samoupravljanja v delovni organi-zaciji in tudi v občinskem merilu občine Ljubljana-Šiška, saj je kot predsednik koor-dinacijskega odbora v SOZD IMOS, kot član predsedstva OS ZSS Ljubljana-Šiška in pred-sednik sveta za razvoj samoupravljanja pri tem predsedstvu neposredno vključen v to dejavnost. Predlagatelj je Občinski svet Zve-ze sindikatov Ljubljana-Šiška. FRANC STRMŠEK, rojen 1926, stanuje v Ljubljani, Tacen 111 za njegovo zelo aktivno družbenopolitično delovanje. v krajevni skupnosti Smartno-Tacen. Tov. Strmšek je opravljal v tej kra-jevni skupnosti vrsto pomembnih in odgo-vornih družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij. Še posebej se je angažiral pri pri-pravi in izvedbi Tacenskega kulturnega ted-na in ob drugih manifestacijah. Predlagatelj je predsedstvo KK SZDL Edvarda Kardelja. VERA ŠKOFIC, rojena 1924, stanuje v Ljubljani, Sojerjeva 10 za njeno aktivno medvojno dejavnost za OF in za njeno povojno družbenopolitično delo-vanje. Kot zelo razgledana družbenopolitična . delavka je s svojim bogatim aktivističnim in družbenopolitičnim delom vedno priprav-ljena pomagati družbenopolitičnim organiza-cijam krajevne skupnosti, zlasti pa je po-membna njena aktivnost v organizaciji ZB, kjer je aktivna pri negovanju tradicij NOV in zgodovinopisja. Predlagatelj je krajevna konferenca SZDL Dravlje. SREČKO TERSELIČ, rojen 1925, stanuje v Ljubljani, Adamičeva 3 za njegovo aktivno delovanje v NOV, za pri-zadevno delo v povojni izgradnji in obrambi naše domovine. Takoj po upokojitvi v JLA je kot dolgoletni vojaški starešina in druž-benopolitični delavec s svojimi izkušnjami prispcval velik delež v delovanju družbeno-političnih organizacij in krajevne samo-uprave KS Komandanta Staneta in občinskih organizacij. Tovariš Terselič je med naj-aktivnejšimi družbenopolitičnimi delavci KS Komandanta Staneta in je opravljal vi"sto pomembnih in odgovornih družbenopolitičnih funkcij krajevne skupnosti ali občine. Pred-lagatelji so vse tri KK SZDL Komandanta Staneta. FRANC ŽAGAR, rojen 1925, stanuje v Ljubljani, Knezova 6 za njegovo aktivno udeležbo v NOV in za družbenopolitično delovanje. Tovariš Žagar je bil zelo aktiven pri organizaciji krajevne samouprave, pri njenem preoblikovanju in organiziranju uličnih odborov SZDL oz. so-sesk. V krajevni skupnosti vseskozi opravlja različne pomembne družbenopolitične funk-cije in je s svojo strokovno usposobljenostjo vedno pripravljen pomagati. Predlagatelj je predsedstvo KK SZDL Hinko Smrekar. KRAJEVNA KONFERENCA SZDL STANEŽIČE-MEDNO, za njeno pomembno vlogo pri povezovanju delovnih ljudi in občanov v enotno fronto socialističnih sil. Ta organizacija SZDL je spremljala in prilagajala oblike in metode samoupravnega in političnega delovanja de-lovnih ljudi in občanov za ustvarjanje naj-širših političnih pogojev za neposredno sode-lovanje krajanov. OAF Z uvajanjem delegatskega sistema so za-živele aktivnosti na vseh področjih te KS, zelo aktivno je delovala temeljna delegacija; z aktivnostjo vseh družbenopolitičnih sil so bili urejeni primerni prostori za delo kra-jevne samouprave, družbenopolitičnih organi-zacij in društev te krajevne skupnosti. Predlagatelj je predsedstvo občinske kon-ference SZDL Ljubljana-Šiška. KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZZB NOV BUKOVICA-ŠINKOV TURN, za njeno aklivno dmžbenopolitično delovanje v vsem povojnem obdobju. Ta organizacija je čestokrat pobudnik in organizator številnih akcij, priredilev in proslav v KS Bukovica-Sinkov turn. Organizacija skrbi za postavitev obeležij žrtvam NOV in za razne oblike obu-janja tradicij OF in NOV med pionirji, mla-dino, športniki in pohodno enoto, katera vsa-ko leto organizira več pohodov po poteh par-tizanske Rašice in po poteh spominov in to-varištva. Predlagatelj je krajevna konferenca SZDL Bukovica-Šinkov turn, predlog pa pod-pira tudi občinska organizacija. ZZB NOV Ljubljana-Šiška. OBČfNSKA ORGANiZACiJA ZZB NOV LJUBLJANA-ŠIŠKA, za njeno pomembno družbenopolitično delo-vanje in vlogo v družbenopolitičnem razvoju občine. OO ZZB -NOV Ljubljana-Šiška je bil ve-likokrat pobudnik za sodelovanje v številnih akcijah, ki so potekale na področju občine ali mesta Ljubljane. Pomembna je vloga bor-čevske organizacije in njene angažiranosti pri uvedbi in izvajanju samoprispevkov, pri delovanju njenih delegatov v enotni fronti SZDL in v vseh drugih organizacijah, kjer se zavzema za stabilizacijo gospodarstva, za učvrstitev družbenopolitičnega sistema, za uveljavitev delegatskega sistema ter kolek-tivnega vodenja in odgovornosti. Predlaga-telj je Mestni odbor ZZB NOV Ljubljana. KRAJEVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA LJUBUANA-ŠENTVID, za njegovo pomembno vlogo v sodelovanju pri raznih humanitarnih akcijah. To društvo zelo aktivno sodeluje in vodi akcije krvodajalstva, zbiranja oblačil in dru-gih predmetov, skrbi za socialno in drugo pomoč osebam, ki so take pomoči potrebni. Člani tega odbora tudi aktivno delujejo v raznih organih krajevne samouprave in nje-nih družbenopolitičnih organizacij. Predlagatelj je krajevna konferenca SZDL in KS Šentvid, predlog pa podpira tudi občinska organizacija Rdečega križa Ljubljana-Šiška. OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV LJUBLJANA-ŠIŠKA, za njegovo pomembno vlogo pri družbeno-političnem usmerjanju in delovanju sindikal-nih organizacij in razvijanju samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah občine Ljubljana-Šiška. Njegova aktivna vloga nosilca družbeno-ekonomskega in družbenopolitičnega usmer-janja se je med drugim odražala tudi pri uspešnosti delovanja in utrjevanja samo-upravnih odnosov, kakor tudi v uspešnosti gospodarjenja organizacij združenega dela v naši občini. Z dejavnostjo tega organa in njegovih komisij se je v znatni meri pove-čala tudi mobilizacijska naravnanost delav-cev. Predlagatelj je konferenca OO ZS ZPS TZ LITOSTROJ. 15. april — dan železničarjev Stavka, ki je oznanila prelomnico 15. aprila pred dvainšestdesetimi leti so revolucionarni železničarji razglasili splošno stavko, ki se je po kmečkih puntih razvila v dotlej najobsežnejši in najsrditejši razredni spopad na Slovenskem. Vodili so jo komuni-sti, potekala je disciplinirano. Stavka se je začela v noči s 15. na 16. april 1920 po vsej državi in je domala ohro-mila ves železniški promet. Zveza promet-nih in transportnih delavcev in uslužbencev Jugoslavije se je takrat namreč dolgotrajno in brezuspešno pogajala z vlado za spošto-vanje in ohranitev kolektivne pogodbe — tako imenovanega protokola sporazuma, ki! so ga predstavniki železničarjev in vlade podpisali lota 1919 in je pomenil znaten ko-rak naprej v uveljavljanju delavskih pravic. Te je vlada poteptala. Brez uspeha so se po-gajali tudi za povečanje plač. Zveza je zato za uveljavitev svojih pravic segla po edinem sredstvu, ki ga je imel v rokah proletariat, po stavki, ki je zajela vso Jugoslavijo. Deželna vlada za Slovenijo je takoj na začetku stavke poskrbela za obsežne voja-ške priprave v vseh delavskih središčih, na-silno je odstranila delavske straže, vpoklicala železničarje na dvomesečne vojaške vaje, za-stražila vse pomembne objekte, prepovedala vsa zborovanja in tudi z drugimi sredstvi skušala zadušiti stavko. Vladni ukrepi stav-kajočih niso zlomili. Na velikih shodih v Ljubljani, Celju, Mariboru in drugod so že-lezničarji vztrajali pri svojih zahtevah in zagrozili s splošno stavko vsega delavstva. Stavki železničarjev so se že po nekaj dneh pridružili rudarji in kovinarji in na pro-testnih zborovanjih odločno zahtevali, naj vlada ugodi zahtevam železničarjev. Zoper nasilje vlade je 24. aprila nastopilo tudi dru-go organizirano delavstvo s tridnevno soli-darnostno stavko. Ljubljanski delavci so jo nameravali začeti s pohodom od nekdanje tramvajske »remize« na Zaloški cesti proti mestu. Deželna vlada, ki je že dolgo prežala na ugoden trenutek za napad na delavce, pa je sklenila pohod za vsako ceno preprečiti. Na Zaloško cesto je poslala enoto orožnikov, ki je skušala ustaviti večtisočglavo množico delavcev. Delavci so jo obkolili in se z njo goloroki spopadli. Orožniki in stražniki so uporabili orožje in na tlaku Zaloške ceste je obležalo 13 Ijudi, 30 do 40 pa jih je bilo ranjenih. Vlada je takoj zatem ukazala are- tirati vse voditelje komunistov in stavke, prepovedala je vsako zbiranje ljudi in uved-la policijsko uro. Temu so sledili še številni odpusti železničarjev z dela. Stavka se je 29. aprila končala brez konkretnega sadu, odkrila pa je vse prijatelje in sovražnike delavskega gibanja. Njen po-men je Zveza prometnih in transportnih de-lavcev in uslužbencev Jugoslavije sama pra-vilno ocenila, ko je ob njenem koncu trdila, da bo imela v zgodovini delavskega gibanja pomembno mesto »ne zato, ker je železni-čarjem dala hitre in velike gmotne pridobit-ve, temveč zato, ker je pokazala, kaj pomeni močna organizacija in visoko razvita delav-ska solidarnost v borbi.« Njen zgodovinski pomen je tudi v tem, da je z drugimi ta-kratnimi delavskimi boji pripeljala sloven-sko delavsko gibanje do revolucionarne usmerjenosti in da je postala prelomnica v osvobajanju delavskega razreda izpod vpliva reformističnih iluzij. 15. april so 20. januarja 1950 z odlokom, ki ga je podpisal tovariš Tito, proglasili za dan železničarjev Jugoslavije. S tem je bilo jugoslovanskim železničarjem izraženo pri-znanje za njihov neprecenljivi delež v vseh obdobjih naše revolucije.