NO. 222
Ameriška Domovi ima
-’V;
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€ft
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 12, 1952
LETO LUI — VOL. LHI
MURRAY-A
OBŽALUJE
SVET
Preds. jeklarske družbe ga označuje kot delav skega šampijona. — Eisenhower sporočil vdo vi svoje sožalje.
PITTSBURGH. Pa; — Truplo Philipa Murray-a, velikega del voditelja, je bilo prepeljano v Pittsburgh, kjer je bilo pozori šče njegovih naj večjih triumfov.
Na letališču so se zbrale skupine sorodnikov, prijateljev in unijskih tovarišev, ki so pričakovale povratka trupla moža, ki je kronal svoje življenjsko, delo v prid delovnega človeka z organiziranjem delavcev silne jeklarske industrije.
V	četrtek bo darovana v cerkvi Vstajenja, ki je v bližini njegovega doma, slovesna maša za-dušnica. Pokojni delavski voditelj je bil rodom Škot in katoličan.
Benjamin F. Fairless, predsednik odbora jeklarskih družb in predsednik United States Steel korporacije, je izjavil, da je bil pokojnik “veliki delavski šam-pijon.” V svojih brzojavkah, ki so bile nalepljene na tablah za naznanila in buletine v vseh jeklarnah United States Steela, je predsednik Fairless apeliral na delavce in pisarniške uradnike, naj v četrtek ob enajstih za 'trenutek v globokem molku sklonijo svoje glave.
V	Murrayev dom prihajajo brzojavke sožalja z vseh unijskih glavnih stanov, iz1 vseh delov Združenih drav, od strokovnih unij Velike Britanije in drugih dežel. Med brzojavkami sožalja je tudi brzojavka generala Eisenhowerja, v kateri pravi:
“Pravkar sem bil informiran o smrti Philipa Murraya, večletnega predsednika CIO. Murray je bil učinkovita sila med delavstvom naše dežele. Njegova neutrudljiva prizadevanja za koristi delavskih ljudi, mož in žena, so pomagala pridobiti povečano zaščito ameriškim delavcem. Pridružujem se vsem ostalim, ki so ga poznali, v obžalovanju njegove smrti.”
Poleg te brzojavke je poslal Eisenhower tudi osebno brzojavko Murrayevi vdovi --------------o------
Novi grobovi
Joseph Plemen
Bivši Clevelandčan Joseph Pie men (Saje) je preminul 9. Nov. v bolnici Long Clinic Indianapolis, Ind. v starosti 69 let. Bil je v pokoju 7 mesecev in podvrgel se je operaciji za raka “Cancer” 2 tedna nazaj ker je za po-slednicami umrl. Doma je bil Goriške vasi na Dolenjskem blizu Novega mesta, v Cleveland je prišel kot mladenič 16 let star in uposlen je bil pri New York Central R. R. Coach Repair Shop. Zadnje 20 let je živel Beech Grove, Ind. Tukaj zapu šča očeta Louis Saje 90 let star, soprogo Mary in sina Joseph in Robert. Truplo boi pokopano na Calvary pokopališču v Indianapolisu v sredo 12. Novembra.
Anna Hace
V torek popoldne je umrla v St. Alexis bolnišnici Mrs. Anne Hace, roj. Mramor, stanujoča na 980 E. 74. St. Bila je stara 53 let in rojena v Leskovcu pri Krškem na Dolenjskem, odkoder je prišla pred 37 leti. Njen mož Anton je umrl leta 1946. Pokojna zapušča sinove Anthony, Franka, Josepha, Edwarda in vnuke ter brata Johna Mramor. V domovini zapušča sestro Fran co Salmič. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ ter društva 137 ABZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9. iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9:30 in od tam na Kalvarijo.
Gen. Eisenhower bo ta Zahvalni dan pri vojakih v Koreji
Pogled na terensko bojišče je boljši ko milijon poročil”, je rekel general Van Fleet.
AUGUSTA, Ga. —Novoizvoljeni predsednik Eisenhower bo po vsej priliki prebil Zahvalni
TAJNIK TRYGVE LIE JE ODSTOPIL
Premirje je odvisno od iskrenosti Sovjetije, komunistične Kitajske i Severne Koreje.
ZDR. NARODI — Trygve Lie, na katerega so leteli z ene strani očitki Kremlja, z druge pa očitki kogresnega odbora Zdr. držav, je podal v ponedeljek svojo ostavko kot gen. tajnik organizacije Zdr. narodov.
Z glasom, ki se je tresel od občutja, je rekel, da odstopa v u-panju, da bo to dejanje pripomoglo do miru v Koreji. Sovje-tija ni namreč hotela imeti ž njim nobenega opravka, ker je podpiral Zdr. narode v zadevi Koreje.
Njegova ostavka postane učinkovita, ko mu bo organizacija Zdr. narodov imenovala naslednika. Plača generalnega tajnika Zdr. narodov znaša $40,000 na leto'.
t
Njegova ostavka je prišla nepričakovano pred zbor, ki se je sestal, da sliši govor francoskega zun. ministra Schumana. Med delegati sta bila poleg ostalih tudi ameriški državni tajnik Acheson in sovjetski zunanji minister, Višinski.
Trygve Lie je podal svojo ostavko s sledečim govorom oz. pojasnilom:
Zdr. naredi so zavrnili agresijo v Koreji. Zdaj se tam lahko uveljavi premirje, če so Sovjet-
Slovenska pisarna
Sl 16 Glass A ve., Cleveland, O.
Telefon: EX 1-9717
SLIKE iz domovine, ki jih bo g. A. Grdina kazal na nedeljski] prireditvi v SND, so snoči gledali odborniki Lige v naši pisarni. Res je vredno jih pogledati.
NARODNE NOŠE za nedeljsko Ligino prireditev naj pridejo v čim večjem številu. Lepo prosimo
KNJIGE “Nadškof Jeglič” m povest “Jamnik” se bodo dobile v nedeljo v dvorani.
S0VJETIJA NE ODNEHA OD ZAHTEV V KOREJI
Demonstracije amer, vojne mornarice v Jadranskem morju
Ameriški vojaški opazovalci so zadovoljni s sposobnostjo jugoslov. obalne mornarice.
Dne 10. in 11. septembra je jugoslov. vojna mornarica slavila 10. letnico, odkar je postala del komunistične vojne sile v Jugoslaviji. — Eric Bourne piše v posebnem poročilu, ki ga je poslal z jugoslov. šolske vojne ladje “Galeb” v Splitu svojemu listu Christian Science Monitor, da “so bili zapadni vojaški ljudje zadovoljni z vtisi, ki so jih debili, ko so opazovali ta večji del jugoslov. obrambnih sil. Prvi dan je bil dan ‘malih ladji.’ Jugoslovani bi ”adi dobili možnost, da bi povečali število rušilcev in obalnih obrambnih hitrih čolnov ter dobili moderno orožje in opremo za svojo mornarico. Drugi dan je bil posve-
Višinski pravi, da so vojni ujetniki vojaki in kot taki nimajo izbire ali hočejo biti repatriirani ali ne. - Predlaga spet posebno komisijo za reševanje tega vprašanja.
ZDR. NARODI, N. Y. — An- nike za formiranje sile, ki naj drej Višinski je v ponedeljek na- bi subverzivno delovala proti ravnost in brez ovinkov pove- Sovjetski zvezi in deželam Ijud-dal, da se Sovjetska zveza “ne skih demokracij. Višinski je bo ganila” od svoje zahteve, da svaril, da bi vztrajanje pri nese mora repatriirati vse vojne prisiljeni repatriaciji onemogo-ujetnike v Koreji, če si slednji , čilo mirovne razgovore v Panto želijo ali ne. Neki predstav- munjomu in podaljšalo vojno, nik Zdr. narodov je takoj nato Nato je predložil resolucijo, rekel, da ne bodo Združeni na- ki predlaga, da bi Zdr. narodi rodi nikoli pristali v to, da bi imenovali posebno komisijo za
nagnali vojne ujetnike proti njihovi volji nazaj v komunistične
mirovno poravnavo korejskega vprašanja ter je svetoval, naj bi
države. Drugi delegat j e pa so i bili v to komisijo imenovani pobito izjavili, da je korejsko stopniki sledečih držav: Ameri-.
mrtvilo tam, kjer je^ bilo, in da |ke, Vel. Britanije, Francije, Sov- spomin 4. obletnice njegove smr-
Razne drobne norice U Clevelanda in te okolice
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima nocoj ob 7:30 svojo mesečno sejo v navadnih prostorih. Tajnica bo začela pobirati asesment ob 6:30.
Trideseti dan—
V	četrtek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za umrlega Joseph Sadar St. na 30. dan njegove smrti.
Zaroka—
Olga Mary Zakrajšek, hči Mr. in Mrs. Anton Milavec, 20954 Nauman Ave. se je zaročila z Robertom John Klancher, 23050 Tracy Ave. Poročila se bosta 16. maja 1953. častitamo!
Četrta obletnica—
V	petek ob 7. uri bo v cerkvi sv. Kristine na E. 200. St. sv. maša za pok. Franka Pink ml.
jetske zveze, Kitajske ljudske demokracije (komun. Kitajske),
čen demonstraciji velikih ladij, ska zveza, Kitajska ljudska re- ki so jo izvajale ameriške vojne publika in Severna Koreja is- ladje, šest po številu. Ameriški krene v svoji želji po končanju nosilec letal ‘Coral Sea’, ki je e-3ojev.	.	den izmed treh največjih nosil-
ce so iskrene, tedaj bo, nov cev na svetu, težka križarka
gen. tajnik, ki bo soglasno odobren od petih velesil, varnostne-dan z ameriškim vojaštvom na Sa sveta in celokupnega zbora,
Berlinčani v boju s policijo
BERLIN. — Tukaj je nastal boj med prebivalci vzhodnega Berlina in vzhodnoberlinsko policijo. Zakaj so se udarili, poročilo ne pove.
Danes deloma oblačno in toplo. Ponoči deloma oblačno in ista temperatura kakor včeraj ponoči.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 12. novembra 1775 se Montreal! predal četam.
fronti v Koreji.
Člani Eisenhowerjevega štaba sicer nočejo govoriti o Eisen-howerjevem potovanju v Korejo, to pa iz razlogov varnosti, toda vsa znamenja kažejo, da bo odpotoval kmalu po svojem razgovoru s predsednikom Trumanom, s katerim se bo sestal prihodnji teden v Washingtonu. ^
Eisenhower se je razveselil sporočila, ki ga je poslal v ponedeljek zvečer general Van Fleet iz Koreje, v katerem poročilu je bilo rečeno, da sta bili dedani južnokorejski armadi 2 nadaljni diviziji in šest dodatnih pešpolkov.
“Osebni pogled na fronto in teren je boljši kakor milijon poročil,” je dejal Van Fleet v svojem poročilu, kar pomeni, da je rekel v bistvu natančno to, kar je dejal Eisenhower v svojih kampanjskih govorih
Smrt je “pofiksala” pozivnico
SAN DIEGO, Cal. — Policist Le Roy Pitcher je pravkar pisal pozivnico za na sodišče 50-letne-
koristnejši kakor sem mogel biti jaz.”
Zanimanje za inavguracijo v Washingtonu
WASHINGTON. — Odbor, v čigar področje spadajo priprave za inavguracijo gen. Eisenhowerja kot predsednika Združenih držav, dobiva stotine vprašanj od ljudi, kam naj se obrnejo, da si izposlujejo dostop k vstoličenju.
‘The Salem’ in štirje rušilci so sestavljali skupino ameriškega brodovja.”
ni Višinski storil ničesar, da bi ga premaknil s tega mesta.
Višinski, ki je bil ves zaripljen Indije, Burme, Švice, Češkoslo-obraz in ki je govoril dve uri J vaške in Demokratične republi-in 32 minut, je vztrajal pri svo-| ke Koreje (Severne Koreje) in ji trditvi, da je vsak vojni ujet- Južne Koreje. “Ta komisija naj nik vojak in kot tak nima pod j bi nemudoma podvzela mere za določili ženevske konvencije ni-j poravnavo korejskega vprašan-kake izbire glede svoje repatri-'ja v duhu združene Koreje, ki acije.	|bi jo morali združiti Korejci sa-
Nato pa je Višinski navedel še mi pod nadzorstvom te komisi-novo obtožbo, rekoč, da Združe-jje. Pri tem naj bi bila vključene države zato tako trdovratno'na tudi repatriacija vseh vojnih vztrajajo proti repatriaciji, ker lujetnikov na obeh straneh”, je hočejo uporabiti te vojne ujet-1 rekel Višinski.
Churchillovo "povabilo” maršalu Tilu
Horrison je porazil leviearja Bevana
LONDON. — Herbert Morri-
t
son je pri volitvah porazil znanega laborističnega levičarja A. Bevana. Oba sta kandidirala za podpredsednika angleške delavske stranke.
Morrison je dobil 194, Bevan pa 82 glasov.
PROSLAVA 60-LETNICE PRVEGA SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA SHODA
Letos je poteklo 60 let, kar se je vršil v beli Ljubljani prvi slovenski katoliški shod. Ta shod je dal katoliškemu slovenskemu narodu smernice za njegovo versko, kulturno, narodno, politično in gospodarsko življenje. Te smernice, spopolnjene pozneje na nadaljnih katoliških shodih, so dvignile slovenski narod doma in v tujini na stopnjo enega najbolj kulturnih narodov.
Ko obhajamo šestdeseto obletnico tega tako važnega mejnika v življenju našega slovenskega naroda, naj zlasti nas Slovence v svobodnem svetu vodijo te vekotrajne smernice v našem zasebnem in javnem življenju po potih Resnice, Pravice in Lepote,. “Prosvetni popoldan” v nedeljo 16. mu L. B. Burkettu, ko je 3l,:dnji'l.'oven'lA 'u2 v, Slovenskem narodnem domu na St. Clair na nenadoma omahnil nad kolo ali *v.e; v Clevelandu naj nas spomni na ta začetni dan naše volan in umrl. Zadela ga je kap. kulture in nas navduši za smernice, ki so 60 let svetile ziv-Policist je pozivnico raztrgal. |Jen).u slovenskega naroda. Vljudno vabimo vse Cleveland-
ske in okoliške katoliške Slovence k tej naši skupni proslavi.
Za Ligo slovenskih katoliških Amerikancev:
Msgr. J. OMAN, predsednik.
Msgr. M. BUTALA, duhovni vodja, Rev. BERNARD AMBROŽIČ, tajnik, MATT F. INTIHAR, blagajnik, JOE NEMANIČ, predsednik eksekutivnega odbora, dr. MIHA KREK, ANTON GRDINA, Rev. J. GODINA, IVAN AV-SENEK, MARY HOČEVAR, JOHANNA MERVAR.
LONDON.—Maršal Tito, vodja jugoslovanske komunistične vlade, ie sprejel povabilo ministrskega predsednika Winstona Churchilla, da obišče Anglijo, kjer se bo udeležil konferenc, ki utegnejo postati zgodovinske.
Tito zdaj javno sodeluje z za-padnimi demokracijami v borbi proti sovjetski agresiji.
Vlada je v nižji zbornici naznanila, da je povabila Tita in da je ta povabilo sprejel, čas tega obiska bo določen pozneje. To bo prvi obisk “te sorte” od strani Tita in prvi obisk Anglije od strani voditelja kake komunistične dežele.
* * *
Tako se glasi kratko poročilo United Press-a, kateremu bomo dodali nekaj pripomb.
Kar se tiče “povabila”’ Titu bodi še enkrat povedano, da je Tito za to “povabilo” prosil ministra Edena, ko se je nahajal slednji v Beogradu, kar smo takrat tudi poročali. Torej mu res ni kazalo drugega, kakor “povabilo” “sprejeti”. — Enako “povabilo” bi rad Tito tudi od ameriške vlade, kjer pa je bolj dvomljivo, da ga bo dobil, ko ji bo stopil Eisenhower na čelo.
K sklepu te ogabne igre še to: Če bi bili mi komunisti ali njihovi sopotniki, bi nas bilo tega
ma izpodrinile ideologijo čistega komunizma. — Spomnimo se samo zadnjega komunističnega kongresu v Zagrebu, kjer je moral v tako casanovščino poseči sam maršal Tito in kjer je bilo predlagano, naj se imenuje posebna komisija, ki bo rešila velevažno vprašanje, zakaj je srbski premier Petar Stambolič zapeljal in ukradel Ljubornim Djuriču, gen. tajniku federalne vlade, njegovo Mesalino. — Res, vse kakor na dvoru francoskih kraljev in njihovih Pompadurk!
Roosevelt in Truman pod vplivom prosov-jeiskih svetovalcev
Bivši governer Pennsylvani-je pravi, da je bilo vsako svarilo Rooseveltu o sovjetski nevarnosti zaman,
MIAMI, Fla. — George H. Earle, bivši governer Pennsyl-vanije, je dejal, da sta se F. D. Roosevelt in H. S. Truman smejala njegovim svarilom o sovjetski nevarnosti, ker sta bila obkrožena od samih prosovjetskih svetovalcev.
Earle, ki je izvršil v drugi sve-rdečega tovariša in političnega tovni vojni več važnih nalog, ka-
ti.
K molitvi—
Člani Društva Najsvetejšega Imena naj pridejo nocoj ob 7. uri v cerkev sv. Lovrenca molit rožni venec za pok. Franka Vidmarja, jutri ob 9. uri pa naj se udeleže pogrebne sv. maše. Graduacija—
Miss Therese Miklich, hči Mr. in Mrs. Ign. Miklich, 3671 E. 118. St. je graduirala na St. Vincent’s Charity Hospital School za bolniško sestro 10. sept. t. 1. po triletnem študju. Therese je gra-durala na St. Lawrence School 1. 1945 in na Holy Name High School 1. 1949. Zaposlena je v St. Vincent’s Hospital, častitamo.
akrobata v resnici sram! Ni čuda, če ne morejo celo člani nje-
tere mu je zaupala vlada, bo pričal danes v Washingtonu v
govega lastnega Politbiroja več zadevi pokolja 15,000 Poljakov prebavljati teh njegovih harle- v Katinskem gozdu.
Tri ljudi je ubil
MILWAUKEE. — C. Walls, star 32 let, je ubil tri ljudi, ki so bili zaposleni v neki čistilnici oblek. Ubil jih je, ker je bil kolonijalnim jezen, čaš da mu niso prav očis-jtili in zlikali hlač.
kinskih komedij, soarej in recep-čast “imperialističnemu” Zapadu in njevovim kapitalističnim in wallstreetskim “krvosesom”! Komedija je pričela dosegati svoj višek, odkar je sta-iremu Don Kihotu podkurila mlada Dulcineja, ki ji vsekakor iprija razkazovanje svojih čarov mladim kavalirjem na parketih buržujskih salonov. . . Sicer pa vse kaže, da bodo pri jugoslovanskih komunističnih veličinah ljubezenske avanture popolno
Earle je dalje izjavil, da mu je po neki seji v Beli hiši obrambni tajnik James Forrestal dejal, da je “situacija brezupna, ker obdaja predsednika Roosevelta prosovjetska klika.” Dejal je tudi, da mu je neki časnikar od lista NYT dejal (namreč Earle-u) da je zaman vsako svarjenje Roosevelta pred sovjetsko nevarnostjo, ker je najintimnejši predsednikov svetovalec Harry Hopkins “že blizu tega, da se ga lahko označi za sopotnika.”
Truman bo ohranil vso odgovornost za vladne odloke
WASHINGTON. — Tekom prihodnjh dveh mesecev bo Mr. Truman uvaževal nasvete novoizvoljenega predsednika Eisen-howerja, toda bo za morebitno uresničevanje teh nasvetov sam prevzel odgovornost in je ne bo na nikogar zvračal v slučaju, da bi se nasveti ne obnesli.
Predsednik bo vprašal Eisenhowerja za nasvet, kako naj postopa z važnimi vprašanji glede Koreje, Irana in Indokine, ko se bosta sestala prihodnji teden v Washingtonu.
UUN0VEJŠEVEST1
AUGUSTA, Ga. — Potovanje generala Eisenhowerja v Korejo bo izvršeno v največji tajnosti, da se ne da sovražniku prilike napada na njegovo letalo.
LONDON. — Konservativci premierja Churchilla so včeraj z lahkoto premagali predlog delavske stranke, da se da nezaupnica Winstonu Churchillu. Za njihov predlog je bilo oddanih 279 glasov, proti za 313.
CLEVELAND. — Župan Burke je odpotoval snoči z vlakom v Washington, kamor ga je pozval predsednik Truman. Burke je dejal, da nima pojma, zakaj ga predsednik kliče v Washington, toda rečeno je, da mu bo ponudil važno federalno mesto, morda položaj poslanika v Irski NEW YORK. — Angleški zunanji minister Anthony Eden je na zboru Združenih narodov apeliral na Trygve Lie-a, gen. tajnika organizacije, naj prekliče svojo ostavko na ta položaj, katero je podal v ponedeljek zvečer.
Ameriška Domovina
■/V/Vl I' **
tli?
Cia ‘r Atc.
osresisr—
HEnderson 1-0623
CleTeland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; sa četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.________
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 fos 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
ne mirovne ofenzive, obenem pa izvesti novo čistko v komunističnih vrstah, da doseže popolno edinost v bodoči borbi proti svobodnemu svetu.	M.

I BESEDA IZ NARODA
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879_______________
No. 222 Wed.; Nov. 12, 1952
Razvoj v svetovnem komunizmu
Ves svet je z velikim zanimanjem pričakoval, kaj bo pokazal XIX. kongres komunistične partije v Rusiji. Ze od 1 1939 se ni vršil noben tak kongres sovjetske komunistične stranke ki dejansko tudi potreben ni bil, saj vse vodi in pripravi strankin politični biro. Da so se voditelji svetovnega komunizma odločili, da so letos priredili tak kongres stranke, so morali imeti za to pač tehtne vzroke, ki jih pa seveda po svoji navadi niso objavili in jih mora zunanji svet več ali manj razbrati iz poteka kongresa samega.
Kaj je pokazal letošnji kongres komunistične partije
Rusije?	,	i j ••
Prvo, da je Kominforma izgubila ves svoj nekdanji po-
Doslej je bila komunistična partija Sovjetske Rusije KPSZ — vsaj formalno le sekcija, le en oddelek HI- socialistične internacionale, v kateri so bile vse komunistične stranke drugih držav vsaj na zunaj in navidezno enakovredne. Zdaj se mednarodnemu vodstvu komunizma ne zdi potrebno vzdrževati niti tega videza ne več. Letošnji kongies je jasno pokazal, da je danes Kominforma le še nekaka informacijska pisarna, po kateri osrednje komunistično vodstvo Rusije pošilja komunističnim strankam v drugih državah navodila in ukaze. Danes je KPSZ in njeno vodstvo dejansko tudi na zunaj osrednje vodstvo vseh komunističnih strank po vsem svetu. Vse komunistične stranke v drugih državah so dejansko le orodje politbiroja v Moskvi.
To dejstvo se je dosedaj jasno pokazalo v mednarodni politiki. Čehoslovaška, Poljska, Ogrska, Vzhodna Nemčija danes niso kake samostojne države, marveč popolnoma v vsakem oziru podrejene SSSR. Sovjetska Rusija določa njim smer zunanje in notranje politike, določa tudi osebe, ki naj sestavijo vlade teh držav, kratkomalo nastavlja in odstavlja po mili volji vlade tem državam, kar jasno kažejo dogodki v Romuniji, na Ogrskem in v Čehoslovaški. Spor s Titom je nastal edino le radi tega, ker se je jugoslovanski diktator jasno zavedal, da ga čaka to, kar je sedaj doživela Paukerjeva v Romuniji in drugi nje tovariši za Madžarskem in na Češkem. Stalin odstavlja ministrske predsednike v satelitskih državah po mili volji.
Sovjetija pošilja v svoje satelitske države že kar svoje nadzornike, ki nadzirajo delo komunističnih vlad v podložnih državah. Tako je pred nedolgim časom nadziral Šver-nik livarne po Vzhodni Nemčiji in je pri Furstenbergu govoril tamkajšnjim delavcem: “Upam, da boste kmalu izvež-bali odlične metalurge — kovinske delavce —, ki bodo sposobni tekmovati z jeklarskimi delavci v Sovjetski uniji . .”
Tako torej zgleda dejansko to, kar je na komunističnem kongresu v Moskvi imenoval vodja državne varnostne službe Beria kot “bratsko sodelovanje vseh narodov.”
Drugo pa, kar je pokazal ta komunistični kongres v Moskvi, je pa dejstvo, da se svetovni komunizem odločno pripravlja na borbo proti Združenim državam.
Pred kongresom je izdal sam Stalin knjigo “Ekonomski problemi socializma v SSSR. “Vsi govorniki na kongresu so se strogo držali smernic, ki jih je podal Stalin v tej knjigi. Kar tiče zunanje politike, so vsi govorniki pred vsem udrihali proti Združenim državam, ki so sovražnik št. 1. Sovjetske Rusije po izjavah komunističnih voditeljev. Vsem napadom na našo državo so vsi navzoči vedno burno pritrjevali. Kako namerava sedaj Sovjetija voditi na nov način borbo proti Združenim državam, je razvidno posebno iz govora, ki ga je imel Malenkov, bodoči naslednik Stalina, ki je takole govoril:
“Pričakovati je, da bodo v deželah, katerim je od ameriških diktatorjev določena vloga pokornih šahovskih figur v rokah ameriških oblastnikov, nastopile resnično miroljubne demokratične sile, ki bodo izvedle samostojno politiko miru in našle pot iz zagate, v katero so jih potisnili ameriški diktatorji. Po tej novi poti bodo evropske in druge dežele našle popolno razumevanje vseh miroljubnih držav.”
Katera bo ta nova pot, na katero bo skušala zavesti sovjetska politika države s pomočjo svojih “resnično miroljubnih in demokratičnih sil.”? Jasno je, da bo sedaj napela komunistična svetovna politika vse sile, da bi sejala med nekomunistične države seme razdora in zavisti napram Združenim državam, da bo potom svojih sil v komunističnih strankah skušala pridobivati pod miroljubno firmo sopotnike proti “ameriškemu militarizmu in imperializmu.”
V Franciji so baje nekateri kratkovidni politiki že v stiku s Sovjetski diplomati, s katerimi se skušajo sporazumeti za hrbtom naše diplomacije, ker jim je ameriška politika v Maroku in v Nemčiji neprijetna. V Angliji je orodje te nove sovjetske poti Bevanova skupina, ki dela propagando proti premoči Združenih držav in odvisnosti Anglije od njih ter s širjenjem propagande, da Rusija noče vojne. V Nemčiji pa upajo Sovjeti najti med socialisti koristna budala za svojo novo pot.
Vse kaže, da je imel kongres komunistične partije Sovjetske Rusije namen uvesti novo pot ofenzive proti svobodnemu svetu in posebno proti naši državi pod krinko sploš-
“R@s, lep list je JUL!”
Od rojaka na Koroškem, ki prejema naš list, smo dobili pismo iz zadnjih dni oktobra, v katerem beremo med drugim tudi naslednje lepe besede o našem listu:
“Da, res lep list je Ameriška Domovina. Veliko prinaša z naše Koroške. Zelo smo veseli tega in Vam iz srca hvaležni, ker delate na to, da bi se javnost še bolj zanimala za nas. Saj bi pa nas tudi drugače že davno pojedli naši dragi sorojaki, ki jim je vsaka slovenska beseda trn v peti.”
Iz pisma še naslednje zanimivosti:
“Sedaj smo bili na Dunaju na katoliškem shodu. Slovencev je bilo s Koroškega polovico ali morda še več kakor Nemcev, tako da smo morali tokrat Slovenci zastopati škofijo. Vsega skupaj se je udeležilo shoda na Dunaju 550 Slovencev Tudi svojo slovensko mašo smo imeli na Dunaju. Naš škof je prvič tudi nekaj stavkov slovensko pridigoval na Dunaju
“Lepo so se postavili tudi Hrvatje z Gradiščanske.” o
Podružnica št. S4SŽZ ob baja 25-letnico obstoja
Euclid, O. — V nedeljo 16. nov. bo ob 3. uri pop. v AJC na Recher Ave. Podružnica št. 14. SŽZ slavila svojo 25-letnico. Na. sporedu je več lepih zanimivih točk. Pevski zbor “Slovan” bo zapel nekaj domačih slovenskih pesmi,.nato bodo počaščene še živeče ustanoviteljice podružnice, živi jih še 27. Prosim, da se ja vse za gotovo udeleže proslave. Spomnile se bomo tudi naših umrlih članic. V četrt stoletja se jih je preselilo v večnost 74. Društvo “Lilija” nam bo zaigralo lepo igro' “Učiteljica.” Posebno starejše članice gledajo igre zelo rade, večkrat so predlagale, da naj bi kaj igrale, pa smo se vedno zbale, ker je z igra-
mi vse preveč dela. Zato smo prav vesele prijaznosti “Lilije,” ki nam bo v režiji Marjana Jakopiča postavila na oder res zanimivo igro. “Lilija” je letos vpri-zioVila že več iger. Vse so bile lepo podane in so žele obilo po(-nvale.
Vse članice Slov. ženske zveze, posebno pa članice naše podružnice vabim, da se proslava udeleže in pripeljejo s seboj tudi svoje može, prijatelje in znance. Po igri bo na razpolago do-Dra večerja in ne bo treba nikomur hiteti domov. Kuharice se že pridno pripravljajo, da bodo preskrbele vsega v dovolj ni meri. Potic in krofov ter vsakovrstnih drugih dobrot torej ne bo manjkalo. Grabnarjev orkester bo igral poskočne polke in valčke, da se bo vrtilo staro in mlado.
Na svidenje v nedeljo 16. nov. ob 3. uri popoldne v AJC na Recher Ave.
Mary Strukel, predsednica.
-------o------
Malo pojasnila
Cleveland, O. — V “Enako*-pravnosti” od 5. nov. je podal g. John Steblaj poročilo-jo slavnostnem banketu o priliki 25-letnice podružnice št. 10 Slovenske žen ske zveze, v katerem navaja med drugim, da sem v svojem nagovoru na članice društva dejal, da so dekleta in žene v tej deželi lahko srečne, ker uživajo versko svobodo, ki je ne uživajo Jugoslaviji.
I. Steblaj je pripomnil, da je imel priliko videti premične sli ke, katere je posnel Joe Primc z E. 160. St., na katerih se vidi tudi prvo sv. obhajilo otrok, — gotovo nad sto — iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Deklice so vse oblečene v bela oblačila s pajčolani. Po procesiji in obhajilu se je vršil banket pri krasno urejenih mizah, obloženih s peci-voim in drugimi dobrotami. Med mizami so hodili duhovniki, ki so delili otrokom podobe, spomin na prvo sv. obhajilo. — Pravi: res krasno dekorirane mize,
ki bi delale čast vsakemu banketu. Bilo je svečanejše in lepše, kot smo imeli mi nekdaj in lepše kot napravijo otrokom tu ob enaki priliki. Tako pove in me vabi, naj pridem gledat slike in bom potem govoril drugače.
Sicer ne vem ali hoče Mr. S. s tem povedati, da ljudje v starem kraju vživajo popolno versko svobodo ali pa kako dobro se jim godi.
Nima smisla, da bi se spuščal v dokazovanja ne glede enega ne glede drugega; preveč so nam vsem znane razmere, bodisi da smo jih nekateri videli osebno tam, bodisi iz zasebnih pisem, ki niso pisana z drugega namena, kakor da sorodnik svojcem, ki so tu, potoži svoje in svojega kraja gorje. Rad pa priznam, da se je v danem slučaju slovesnost prvega svetega obhajila, lahko res vršila nemoteno in slovesno. Ne vladajo namreč povsod enake razmere in je od krajevnih 'ljudskih odborov veliko odvisno, kako je v tem oziru v posameznih župnijah. Kjer so v krajevnem odboru pametni in razsodni ljudje (ali kjer so duhovniki včlanjeni v vladnem Cirilmeto-
	
GORIŠKE VESTI
Zaključna seja občinskega sveta
Ob vašem prihodu na Goriško^ vas pozdravljamo, in ko vas spominjamo na našo državljansko
Dne 28. oktobra zvečer je bila lojalnost, poudarjamo svojo že-
včlanjeni v v aanem uunmero- -	’ da' ebilo pred šti-!ko predstavil kot skladatelj
dijskem društvu), tam pustijo povdanl tud da je b o p	priMižati ljudski duš
Mlada umetnica na ledu

na go riškem gradu zadnja seja občinskega sveta, ki mu je na ta dan potekel štiriletni mandat. Izdali so poročilo občinskega proračuna za leto 1951, iz katerega je razvidno, da znaša primanj-klaj 152,290,000 lir, ki pa je bil krit s tem, da je država prispevala 76,000,000 lir, nekaj pa je bilo krito z najetjem posojila. Končni primanjkljj znaša 76,107 lir. župan se je nato spomnil umrlih svetovalcev. Polda Kem-perla, Paglavca, in Pusteta. Nato se je oglasil k besedi svetovalec g. Bratuž, ki je med drugimi
Ijo, da se uzakonijo vse pravice, ki gredo naši slovenski manjšini za njen popolni narodnostni razvoj, kakor je že obljubil ministrski svet v svoji znani izjavi zS dne 11. julija 1945. — Vodstvo SDZ v Italiji.
Iz Jamelj
Na praznik Kristusa Kralja je bila v Jamljah lepa slovesnost celodnevnega češčenja. Ob zaključku te slovesnosti je jamelj-ski cei’kveni zbor predvajal evharistične pesmi g. prof. Mirka Fileja, ki jih je pred kratkim izdal. G. prof. Filej se je s to zbir-
Cleveland, O. — Marie Modic, dvanajstletna učenka 8. razreda šole sv. Vida je zmagala na Big Wheel Television Program, katerega pokrovitelja sta bila Cleveland Coca-Cola Bottling Co. in The Cleveland Press. Marie se je v svojem pismu Ob tej priložnosti izjavila, da želi postati poklicna umetnica na ledu. Del njene nagrade poleg knjig, čevljev, kolesa in drugega je bilo tudi veselo srečanje z zvezdni-
ki The Ice-Capades of the Cleveland Arena. Fotografirana je bila z Bobby Spechtom, znanim mojsterskim umetnikom na ledu, ko ji je dajal navodila za umetno drsanje. Marie je bila gost pri The Ice-Capades, kjer so bile z njo tudi njena majša sestrica osemletna Shirley, njena sestrična Patricia Gorsha in pokroviteljica Jean Kastelic. Marie je hčerka Mr. in Mrs. Frank Modic, ml., z 6030 St. Clair Ave.
cerkvene zadeve pač v miru. ža-libog pa ni povsod tako. Zakaj pa na primer niso mogli letošnje poletje k birmi v Novem mestu tamkajšnji otroci in vsi drugi iz bližnje in daljne okolice? To je samo en primer!
Glede skupnega zajterka otrok, ki ga pisec imenuje “banket,” bi pač pripomnil, da se tako on, kakor mnogo starejših naseljencev tu, ne more vživeti v dejstvo, da, če smo napredovali v zadnjih desetletjih tu v Ameriki, tudi v stari domovini niso ostali na mestu, kjer so bili, ko smo mi odhajali od doma.
Sicer so tudi nam za prvo sv. obhajio pripravili kolikor mogoče lep dan, tudi takrat so bile deklice oblečene v belo in po cerkvenem opravilu je bil skupen zajterk S kavo in štruklji ali drugim dobrim kruhom, manjkalo je samo “pajčolanov” in mize so bile preprosto pogrnjene. Že dosti pred drugo svetovno vojno pa je prišlo, kakor mi je bilo rečeno, v navado, da so bile deklice pokrite s pajčolanom in to vsled cerkvenih pred pisov, da morajo biti ženske > cerkvi pokrite. To posebno 1 tržaški in goriški škofiji. — In ti pajčolani, ki jih nosijo dekli ce takrat, niso novi samo za to priliko, — kje naj jih pač dobijo! — ampak se podedujejo v družini od sestre na sestrico, ali pa so vzeti na posodo pri prijazni sosedi. Ravno tako glede belih obleke. Vse “poverbano” in izposojeno, marsikatera “srečna” pa ima dobro tetko v Trstu ali v Gorici ali celo v daljni Amerl ki, ki jo naprosi, naj ji pošlje za to priliko belo oblekco, kar “dobre tetke” navadno storijo.
In če so Mr. S. lepo dekorirane mize v spodtiko, naj bo še opozorjen na dejstvo, da so- preč vojno dekleta tam, posebno pa še v Trnovem pri Ilirski Bistrici imela priliko posečati gospodinjske šole in tečaje, kjer so se naučile tudi lepo pripraviti mize za posebne prilike. In to je bila pač' taka “posebna prilika.” Če so s svoja spretnostjo dn dobrim okusom pokazale kaj znajo, je to samo njim v čast. Gotovo pa so se posebno potrudile še zato, ker so vedele, da bo prišel potek slovesnosti slikat “Amerikanec” in so- se hotele pred njim “postaviti.” Niso si pač mislile, da bo prišel kdo drugi in rekel: “Le poglejte, takole se imajo!”
* * *
Ob tej priliki vabim vse rojake, ki so iz krajev, katere sem obiskal. Imam slike iz naše preserske fare, z Vrhnike in Borovnice, iz Ljubljane in okolice, posebno pa s Tržaškega in Krasa; videli boste Sežana, Gorico in kraje vse skozi do Trsta in v Benečijo. Potem naša zelena Koroška s Celovcem, sv. Višar-je! Zagotovim Vas vse, da bo-
rim! leti v dvorani mnogo več'se zna približati ljudski duši ih, ljudi, ki so prišli zato, da bi pro- izrazit v lepi harmoniji, to, kar testrali prdti slovenskim govo- j čuti veren in pobožen kristj an o rom slovenskih s v e to v a leev. Jezusa v sveti Evharistiji. S to Ugotovil je nadalje, da smo Slo-'zbirko so naši cerkveni zbori do-venci imeli vedno iste dolžnosti j bili pesmi, ki smo jih tako zelo Italijani, ne pa vedno istih pogrešali, pravic. Pozval je na delo in pra- Večerni tečaj na Goriškem vi mir tudi z odnosi z Jugoslav!- Tudi letošnjo zimo bomo ime-jo. Za g. Bratužem se je oglasil b na Goriškem posebne ljudske
k besedi še svetovalec DFS Pavlin. Rekel je, da na upravnem področju je njihova skupina včasih našla razumevanje, medtem ko pa na kulturnem in političnem področju Slovenci niso dosegli nčesar. Kljub temu, je zaključil, se Slovenci ne bodo odrekli borbi za dosego svojih narodnih pravic.
Upravne volitve v Gorici
večerne slov. tečaje in sicer v Standrežu, Pevmi, Doberdobu, Podgori, Gabrijah, števerjanu, Sovodnjah, Jamljah, na Pleši-vem, v Dolu, in Jazbinah. Tu se bo naša mladina lahko marsikaj' lepega naučila, saj le osnovnošolska izobrazba nikakor ne more zadostovati za življenje.
* * *
TRŽAŠKE VESTI
Goriška prefektura je izdala Babič in Camerata odhajata
odlok, s katerim je razpisala za nedeljo 14. decembra občinske' volitve v goriški občini in trinajstih okoliških goriških občinah.
Bodite dosledni
Čudno naključje, da oba sko-ro istočasno. V Trstu bi morale biti v znak žalovanja razobešene italijanske in titovske zastave. Branko Babič, titovski poglavar* je pretekli teden odšel v Ljub-
oouiie uusieuiu	•>_ *---_	---.
Pod teh naslovom je priobčila Ijano, baje na svoje novo mesto,
“Demokracija” članek slovenskih demokrščanski u n i v e r zitetni staršev iz Gorice, ki hočejo za- profesor Cammarata pa v Nea-doščenja za žalostni primer na pelj. O Branku Babiču in nje-slovenski šoli v via Croce, kjer govih velikih “zaslugah” za
so po krivdi učiteljice Kavs izključili osem beneških otrok. Ta slučaj je izzval obilo ogorčenja' med goriškimi Slovenci. Ravnatelj in nadzornik iz šole via Croce so skupaj z omenjeno učiteljico, postavili te beneške otroke pred komisijo in jim naložili iz-
rod smo že zadnjič poročali. Prav tako je Cammarata odnesel najlepši venec zaslug za svojo “ma-dre patria,” tako da se noben dosedanji rektor ne more z njim meriti. Vendar, kjub vsem svojim znanstvenim utemeljitvam ni uspel. Pametni Tržačani so mu
pit, ki je bil popolnoma ilegalen, j pokazali hrbet in vsa njegova Če bi se kaj takega zgodilo kje slava je zatonila. Zavedni Trža-doli v Italiji, da bi italijanska | čani želijo ob odhodu obeh gos-učiteljica zahtevala isto od svo-jpodov samo to, da bi se za njima jih učencev, kakšen val ogorče- prav kmalu napotili vsi tisti, ki nja se bi upravičeno dvignil pospravijo in pišejo, da je težko biti vsej Italiji v obrambo teh otrok. Slovenec in katoličan.
Slovenski starši zahtevajo zato	Miniaturni teater
vso doslednost od strani oblastev Ruski begunci so Tržačanom in vzgojiteljev. Kdor se ne čuti poskrbeli lepo presenečenje. Ne dovolj močnega in sposobnega glede na žalostne razmere eno-za slovensko šolo, ali ker jo so- ličnega življenja po taboriščih, vraži, ali ker mu je samo za so ruski begunci ohranili toliko kruh, naj raje dosledno in čast- poguma in vedrosti, da so1 orga-no prestopi na italijansko šolo! nizirali lastno gledališče, ki so Preglas SDZ	mu	posrečeno ime “Mini-
Letos nameravajo italijanske! aturni teater.” V njem se je oblasti na posebno slovesen na- zbralo nekaj poklicnih igralcev čin praznovati 4. november, dan in nekaj nadarjenih diletantov, zmage. Glavna slovesnost bo v Režiser Ostrovski je znal ustva-Sredipolju (Redipuglia). Napo- riti iz teh različnih elementov vedano je enajst posebnih vlakov dokaj povezano skupino in ji iz raznih krajev Italije. Sam vtisniti svojski pečat “grotesk-predsednik republike g. Enaudi nega gledališča.” Krajše odrske in predsednik vlada De Gasperi slike, ki jih uprizarjajo so nam-bosta pričujoča pri teh slavno- reč v glavnem posrečene grote-stih. SDZ je naslovila na oba ske. Sodelujejo tudi nekatere predstavnika vlade naslednji po- nadarjene plesalke, med kateri-zdrav:	mi je omeniti zlasti Tatjano
Gospod predsednik republike! Akinfjevo, ki je nastopala v ba-Gospod ministrski predsednik! letni družini beograjskega gle-
------------—-------------------dališča. V taborišču pri Šv. So-
ste našli mnogi v teh slikah svo- boti so si postavili primitiven je veseje in resnico o položaju, oder in sedaj razveseljujejo s Moje poročilo bo odkrito in svojimi prireditvami bedno živ-slike ga bodo potrdile, če boste Ijenje taborišča. Nastopili so tu-žrtvovali ta čas, boste s tem tu- di že v avditoriju in za 8. nodi nekaj pripomogli za svoje, ker vembra je spet napovedana vse to pojde za pomoč najpotreb- predstava pod pokroviteljstvom nejšim.	Anton Grdina, St. Slovenske prosvetne matice.
Dr Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Stara pesem o tlaki in drugo
Tu gledamo na razmere v Ju-
O njih čitamo v zemljiški] tre, a razpravo je vodil in skle-knjigi loške graščine iz leta pal le graščinski oskrbnik ali 1501. sledeče: “Že od starih sodnik. Kdor je bil v veči žu-časov je bila navada, da se je panov obsojen, je smel vložiti vršila vsako leto v Goričanah priziv na kranjskega vicedoma sodba, h kateri so bili vsi kme- kot višjo oblast, tje celega grajskega sodišča Do konca 18. stoletja se je enkrat na leto pozvani. Tem ohranilo župansko sodstvo pri zborom pravijo veče. Na ta beneških Slovencih, kjer je dan so se razsodile vse sporne vsaka soseska imela svoje mi-stvari in tožbe, ki so se pripe-	rovno sodišče z županom ali
tile med letom, a niso bile so-	dekanom na čelu in tudi svoj
dno poravnane. Tu ise je vsa-	poseben opravilnik (štatut).r1 v	ra^mere> Pod katerimi so se-
kemu obsodilo, kar je bilo za	Vse soseske pa so bile razde-	da^	nasi	doma-
goslaviji drugače, kot pa gledajo naši ljudje tam, ko 'morajo vso težo režima prenašati iz dneva v dan, iz leta v leto. Njim se zato bolj čudno zdi, da Ameri-kanci Tita podpirajo in tako pomagajo, da se komunistični režim kljub vsem napakam, ki jih dela, vendar more držati. Zato je prav, da beremo pisma iz ‘starega kraja” in se skušamo vžive-
verski pouk, da ga večinoma
pravo spoznano. Kdor ni pri- 1 j ene v dve veliki županiji šel k veči, ta je bil kaznovan landarsko (21 sosek) in mjer--z globo 112 šilingov.” Ehaki sinsko (15 sosesk). Župani so zbori se omenjajo tudi pri dru- se zbrali okoli velikih kamna-gih graščinah, tako pri Devi- tih miz in pod predsedstvom nu, Gallenbergu,-Šoštanju, So- velikega župana kot “banka” vneku.	sodili v važnejših zadevah.
Kmečka veča je bila torej Priziv se je vložil od ene “ban pravi sodni zbor vseh kmetov ke” na drugo, nikoli pa ne iz posameznih deželskih sodišč, ven dežele. “Banke” so ime-Vsi podložniki grajskega o- le tudi ječe, kamor so zapiral: zemlja, tudi priselniki drugih večje hudodelce; manjšim so graščin, so bili dolžni priti na nalagali le globe, zbor. Kdaj in kolikokrat na Tudi sodna oblast zemljiške leto se je veča sešla, to ni do- gospode ni bila neomejena, ločal graščak, ampak stara na- Odvzeta ji je bila navadno vada. V manjših graščinah, “krvna sodba”, to je vsi tisti kakoršne so bile Goričane, je zločini, ki so se po tedanjem bila veča samo enkrat v letu, kazenskem pravu kaznovali s v večjih po dvakrat ali več- smrtjo ali okrvljenjem, kakor: krat, večjidel v poletnem času umor, velika tatvina, cestni okoli kresa.	rop, vlom. Za take slučaje je
Veče so bile javne in so se bilo pristojno sodišče deželne-vršile navadno pod košato lipo, ga glavarja ali njegovega na-ki je stala precT gradom. Ne- mestnika, deželnega uipravite-kateri zapisniki izrecno ome- Uja. njajo take lipe, kjer so se sha- Vrhovni sodnik v deželi je bil jali sodni zbori. Taka lipa je deželni knez, vojvoda ali vladar stala pred starim gradom Gal- sam. Ko so bili koroški vojvo-lenbergom, in še danes stoji di umeščeni na Gosposvetskem pred Turjakom enako zname- polju, so na vojvodskem pre-nito drevo, ki ga je prištevaiti stolu sedeč sprejemali pritožbe največjim na Kranjskem. Več- vsakega, kdor je prišel k njim krat se omenja slavna lipa iskat pravice. Slično čitamo o blejska. Stala je sredi vasi goriških grofih, da so imeli so-Grad (zdaj Bled), na križišču dne dneve po deželi. Kadar so pota, ki pelje od blejske žuip- prišli v ta namen na Tolminsko, ne cerkve proti Rečici in steze, so dobili v dar dve kravi. — Poki pelje iz blejskega gradu na- zneje so pač vladarji skoraj vse vzdol na cesto proti Zasipu, j sodstvo prepustiti deželnim gla-Sedaj je tamkaj studenec in j var jem in njihovim namestni-tik njega mala kapelica. Bliž- kom.
nji hiši pa se še vedno pravi:	Pred njihovo sodbo so prišli
“Pod lipo” in stari vaščani se vsi plemeniči in svobodni Iju-še spominjajo, kako so jim die, ki niso bili nobeni gospo-pravili dedi, da je na tistem s^i podložni. Pri sodbi plemi-mestu nekdaj stala lipa in da pev ie imel deželni glavar, ozi-so pod njo bile ljudske veseli-j r°ma upravitelj za porotnike ce. Pa služila ni le zabavi, nekai zapriseženih zastopnikov temveč tudi kot javno sodišče, Mzrned stanov. Sodbe drugih Iju-kadar se je pod njenim okri- Pa 80 se vršile zelo enosta-Ijem zbrala veča, da razsoja vno- 0 sodstvu na Goriškem v važnih zadevah kmečkega čitamo> da sta si deželni upravi-življenja. Kdor ve, kako glo- tell in sodnijski kancelar nava-boko sega pravosodje v go- dno pridružila nekaj mož, ki spodarske, socialne in javne sta iih slučaino	na cesti
razmere sploh in kako so bili in Pr,sd grajskimi vrati, ali pod vsi važnejši dogodki v enako- loP° na javnem trgu površno mernem življenju slovenskega razsodda	Razsodbo je
kmeta združeni z domačo lipo, kanceiar takoj na licu mesta za-ta lahko razume, zakaj je to Pisal in strankama izročil. De-drevo toli slavljeno v narod- ^ediemu glavarju so bili za po-nih pesmih in pripovedkah. — samezne okraje podrejeni ga-Vodja sodne razprave je bil st£ddi (župani), ki so imeli sodnik ali grajski oskrbnik včasih tudi kakega pisarja po-
(Pfleger) kot pooblaščenec so- leJ.!ebe:Ta dva sta skhcalva dnega gospoda, ki je v veči odllcJefe občinske može na
navadno tudi označeval in oz- Pravdo P°d vasko ^ ™ Pre' nanjal konfine (meje) graj- Porno zadevo rešila ali krivca
skega sodišča in pobiral sodni kazno^a- Od njune razsodbe davek (večni fenig). V pod- f lahko vlozi1 prizlv na de' ročje več je spadala mala sod- ZeJiej’a ^ avarla;
Tlaka še ni odpravljena
“Tukaj imamo sedaj splošno službo božjo zjutraj in proti večeru Navadno gredo namreč vsi, kar je zmožnih za delo, na javna dela: ceste, javne zgrad-be in drugo. To je zgodaj zjutraj, popoldne smo pa doma. Tudi razna zborovanja, manfestacije in proslave so dopoldne. Pri nas je vsak vedno nekje in nekako zaposlen in to v skupinah. Tako se ustvarja skupnost in enotna miselnost posebno pri mladini.”
Pisali so, da je prisilno delo odpravljeno. Iz tega točno vidimo, da ni. še vedno so javna dela, ki jih je treba opravljati kot tlako. S tem se doseže, da ljudje ne morejo k božji službi. Pa je Cerkev sedaj tudi gibčna in napravi božjo službo proti večeru, ko je tlake že konec. — Mladino posebno vedno skušajo imeti skupaj, da jo formirajo po svoje; brez Boga in božjega nauka. Ne bo ji®n uspelo, kot jim ni v Rusiji. Mladina se ne da prevarati, to so sedaj priznali v Rusiji, ko so na kongresu razprav-jali, kako reševati mladino pred pogubnim “misticizmom.” In tav-ke mladine je v Rusiji 15 milijonov! Mladine, ki je po komunističnem gledanju “Zrasla vstran od linije.”
Vendar veliko jih tava v temi
“Žal mi je za mladino . . . Oni dan sem bil pri zobarju in sem se razgovarjal z neko mladenko, čisto najnovejše “oblikovano.” Danes je versko vprašanje naj-aolj dnevno in goreče. Pa sem ji v razgovoru dejal, da versko vprašanje ni nekaj osebno in edino duhovnikovega. Nasprot
sploh ni. Kdor privatno kaj dobi in čita, še gre. Toda kaj, ko se nič ne tiska in ne razširja, kar bi bilo količkaj v zvezi z “misticizmom.” —
Ljudje želijo dobiti v roke kaj verskega branja. Ravno včeraj sem dobil pismo, kjer piše mati “Prosim, če bi mi hoteli poslati tudi list “Ave Maria.” Pri nas nič nimamo kaj takega berila. Zelo ljubim take knjige. Slučaj no sem dobila v roke en mesečnik “Ave Maria” in mi je zelo ugajal, pa tudi vsem drugim, ki so ga čitali.”
To je dokaz, kako si ljudje v tej hudi suši tiskane in oznanje-vane verske besede želijo nekaj duhovnega, nekaj verskega. To seveda tudi občuti mladina, ko ji stopajo pred oči velika vprašanja o smislu in namenu življenja, o duši in njeni nesmrtnosti, o dobrem in hudem. Komunizem dela strašen zločin nad mladino in tega zločina so sokrivi tudi vsi tisti, ki komunizmu pomagajo, ga držijo pri moči in ugledu, da more z zločinom nadaljevati.
Kljub materializmu — vendar duhovnost
“Vi Amerikanci iščete najprej dolar in mislite, da vam bo vse drugo navrženo. Zato pa nimate blagoslova, že nekajkrat so vam vaše atomske tajne izdali taki, ki verjejo le v dolar. Ravno atomski špijoni so bili taki verniki dolarja, češ da je resničen le ta bog in ni drugih bogov poleg dolarja.”
Te misli nisem bral še v nošenem amerikanskem časopisu, pa je vendar tako blizu. Ni blagoslova, kjer ni Boga; ni morale, kjer je vse le business. Saj niti velika zmaga nad nacizmom ni prinesla drugega kot veliko razočaranje. Kar je moralno nepravilno in greh, ne more biti nikdar politično prav. Tega načela ni mcigoče videti redoma v
ma je obrodila toliko pšenice, da bova za kruhek brez skrbi. V okolici je ponekod toča vse kar zbrisala in čez nekaj dni so vozili domov z njiv pograbljeno slamo, dočim je najina njivica ostala nedotaknjena.”
Toliko je zadela letos suša domovino, da je sam Tito v Topli' cah rekel: “Stalno nas spremljajo elementarne nesreče, susa, toča in drugo, kakor da se je sam vrag spravil nad nas.” Tako vidimo, da Tito že veruje v vraga, če ga bodo elementarne nezgode še nekaj časa teple, bo mogoče začel verovati še v Boga, ki ga sedaj povsod preganja. Kako se bo Jugoslavija prehranila v tem letu, bo že vedel Tito, ker je izjavil ljudem v Toplicah, da se lakote ni treba bati, ker so tu rezerve in ker je vlada že tudi zagotovila nakup potrebnih množin pšenice, masti in druge hrane v inozemstvu. — Potem bo pa zopet Zapad (USA, Anglijo in Francijo) prosil za pomoč, da spravi v ravnotežje svojo plačilno bilanco z inozemstvom. Saj ve Tito iz dosedanjih izkušenj, da na to uho zapadni zavezniki še najbolj slišijo.
Deželni glavar
Zdaj imate velike skrbi, kdo bo vaš deželni glavar ali prezi-dent. Na drugega pa ste pozabili le preveč in vendar bo ta drugi vladal. Vsa naša usoda je evangelij, ki se praktično uve-.javlja pozitivno in negativno. Kakor je atomska bomba močnejša kot tisoči revolverjev, tako se mi zdi evangelij, če pogledam dnevno časopisje in ga primerjam s tem časopisjem. Hvala Bogu in blagor tistim, ki evangelij imajo. Evangelija ni treba krasti kakor delajo špijo-ni z atomsko bombo, ker je dar božje ljubezni in Očetove dobrote svojim otrokom”
Ravno preveč se ne ženemo za novega deželnega glavarja, bi mu lahko odgovorili. Toda želimo si pa že, da bi bilo časopisje, radio in televizija svobodni vodne borbe, ki se sedaj tako zgo-ščuje, da res skoro redno naletiš
Kako človeški možgani rešujejo zamotane matematične naloge
amerikanski politiki, ki je ravno zaradi tega šla na limance Stalinu. šla na limance glede načina vojevanja, glede izročanja ujetnikov, glede vsega “partizanstva” ali “patrijotstva,” ki vedno, da se mora vsak človek, ki kokrat ni bilo prav nič drugega je količkaj duševno razvit in pri- k°t komunistično banditstvo To-
seben, resno sam vprašati: ali sem res samo opica, ki je zgubi-a rep? Kaj je to bitje, ki mu pravimo človek? Kaj je smrt in saj je po smrti? Pa mi reče, češ saj še nihče ni prišel nazaj, da bi povedal, če je laž. Ko sem ji remi, da je zgodovinsko dokazano tako, kakor malokatera resnica, da je Kristus vstal od mrtvih, me začudeno pogleda in vpraša: Kako je to? Tega še nisem nikoli slišala. “Tako-le vprašanje najbolj pove, kako hudo je za
da komunistično banditstvo so priznavali, ga legalizirali. Potem so se pa čudili, kakšno barbarstvo je to, ko se je na Koreji to partizanstvo obrnilo proti njim. Draga šola je to bila. Ali je že toliko zalegla, da bodo za vse' čase vedeli, da ne more nikdar biti politično prav, kar je'moralno nepravilno in greh.
In suša . . .
“Pri nas je tudi letos suša silno škodovala. Nama s sestro je dragi Bog bil dober; njivica na-
na volivno borbo, kakorkoli zavrtiš ali obrneš stran lista ali magazina, še dobro, da sta samo dva kandidata. Kaj bi bilo, če bi prezidenta volili Slovenci! Imeli bi gotovo več kandidatov. Sistem dveh strank jih je obvaroval pred tem zlom. Hvala Bogu pa tudi, da sta oba kandidata praktična kristjana, ki sta v borbi proti zlu na svetu odločena biti vedno na strani dobrega. In to je veliko, če gledamo po svetu in vidimo koliko diktatorjev je danes očitno na strani hudega-
--------O---------
— V Združenih državah imamo okoli 3,900 elektraren. Nekaj nad eno četrtino od teh goni para, pa dajejo kljub temu blizu tri četrtine vse električne energije.
na oblast: sodila je o spornih
Kakor plemiči tako so imeli
dediščinah, o pretepih, pa tu-| ““P"	^
, sebno sodisce, katero so si sami
di o vseh razmerah me S’ - izvolili Sestavljeno je bilo iz sposko m podložnimi krneti,!^ svetovalceV) načeloval
v kolikor jih ze niso župani po-1 je mestn.	pa ^ tu
ravnali.. Ugovoi pro i nlen] čitamo včasih o večah, kot stari razsodbi ni bil opuščen.	ustanovi. Tako nam sporoča
Med tem, ko so i e ne a zapjsnik radegke graščine: “Ob-tere veče splosm. so ni z ori,| vg	socjjgče, ki se imenuje
h katerim so bili dolžni priti vsi grajani, so drugod klicali k njim le župane kot zastopnike sodišču pristojnih podložnikov. Vzrok je jasen, ker so bili župani spoštovani, v kmečkih razmerah in pravnih običajih zvedeni možje, ki so s svojimi sveti največ pripomogli, da se je sporna stvar prav razsodila. Taki županski shodi se omenjajo na Premu, v Devinu, na Gallenbergu. župani so sicer večali ob gotovem času, navadno vsake kva-
veča, sodi od starih časov vsako leto v Radečah, v hiši trškega sodnika.
Ta naj o pravem času naznani tožni dan gosposki, ki pošlje k veči svojega oskrbnika, da vzame na znanje globe, naložene (obsojenim) tržanom, in da se ne sklene in ne vzame v posvet, kar bi nasprotovalo graščini.” Trška veča v Radečah je bil tonej polni zbor tržanov, ki je vsako leto meseca decembra na kvatrni petek volil sodnika.
(Dalje prihodnjič.)
Indijka Skakuntala Devi, stara dvajset let, je v New Yorku nedavno prikazala svojo presenetljivo nadarjenost za matematiko. Na javnem nastopu je brez razmišljanja in obotavljanja računala četrti, peti in šesti koren desetmestnih števil, hkrati pa delala magične kvadrate (serije številk, katerih vsota je zmeraj enaka ne glede na to ali jih seštevamo vodoravno, navpično ali diagonalno), katerih prve številke so določali sami gledalci.
Malone ob istem času je prišla v javnost vest, da je elektronski stroj v Ameriki v enem tednu rešil matematično nalogo, za katero bi potreboval v matematiki dobro podkovan človek tisoč let napornega dela.
Spričo teh dveh dogodkov svetovni tisk obširno piše o načinu reševanja matematičnih nalog. Strokovnjaki menijo, da je v nasprotju s strojem, katerega funkcioniranje je človeku znano, še vedno skrivnosten način, kako človeški možgani rešujejo zamotane matematične naloge. Pri tem ima spomin nedvomno pomembno vlogo. Ali pa gre za izi-redno sposobnost ali virtuoznost možganov, ki jih lahko človek uporabi tudi na drugih področjih znanosti, Ali ta sposobnost ni odvisna od inteligence? Kako daleč jo lahko človek z nenehnimi vajami izpopolnjuje?
O teh vprašanjih obširno razpravlja tudi angleški matematik Fred Barlow. Med drugim omenja primer leta 1805 rojenega Georga Parkera Bedera, kije kot štiriletni otrok reševal najrazličnejše matematične naloge, čeprav ga je njegov starejši brat naučil šteti samo do deset. Oče je otroka kar naprej vodil po turnejah, tako da je začel hoditi v šolo in se učiti brati šele, ko mu je bilo deset let. Ko mu je bilo enajst let, je v eni minuti razdelil število 468,592,413,563 z 9076 (rezultat je 51,629,033). Ko mu je bilo trinajst let, je brez razmišljanja točno odgovoril na vprašanje: “Najdi število, katerega kub 19, pomnožen s istim kubom, je enak kubu iz šest (to je število tri).
Pred pičlima dvema letoma je umrl Jacques Enaudi star 83 let. Prepotoval je skoro ves svet in tekmoval v hitrosti reševanja matematičnih nalog hkrati s tremi računskimi stroji, ki so delali cele serije aritmetičnih operacij. In vendar, pravi Barlow, Enaudi ni bil posebno izobražen in njegov spomin ni bil posebno dober, razen za števila. Bil je celo pozabljiv.
Še Knajp bi se pri nas naučil, bolnikov z mrzlo vodo več ne mučil.
Je kopel za revmo, za prehlad, pa za drugih tisočkrat.
CHERNE HEALTH BATH, 6904 St. Clair Ave. EX 1-8265 • Cleveland 3, Ohio
Noiki dobijo delo
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd. Cleveland, Ohio
zdaj preiskuje moške, ki imajo izkušnje v
LIVARSKEM DELU
Potrebujemo
LABORERS CORE MACHINE OPERATORS MOULDING MACHINE OPERATORS GRINDERS
Dobra plača od ure, z dodatkom za živi jenske stroške. Pridite k nam osebno v naš “personnel” poslopje na Eagle Rd., blizu Brookpark Rd. (222)
Blacksmith
Hammersmith
Na odprtem ogrodju Plitvi modeli Plača od ure in od kosa
STEEL IMPROVEMENT AND FORGE CO.
978 East 64 Street
(225)
Kam pridemo!
Italijansko časopisje je nedavno prineslo zanimive primere duševne spačenosti, ki jo boljševizem ustvarja v dušah nekaterih plasti ruskega prebivalstva. Poročajo da je ruski literaren list nedavno ostro obsodil starše, ki dajejo otrokom imena kot so: za hčerko; “elektrifikacija,” za sina pa “hidravlični pritisk” . . . Avtor članka, ki je bil objavljen v
Poslovodja in oskrbnik
Delo dobita poslovodja in oskrbnik. Oglasiti se morate do 14. decembra. Kličite tajnika Doma, Ray Sternot, DI-1-5464.	(x)
Skladišnik
Do 22 let stari moški dobi delo v oddelku za pisarniške potrebščine. Priložnost naučiti se dela na offset tiskarskem stroju. 5 dni na teden. Stalno delo, plača na mesec.
CENTRAL GREYHOUND 2600 Hamilton Ave.
(x)
Splošno delo v tovarni
Sprejemamo prošnje za splošno delo v tovarni. Dobra plača od ure in ugodni delovni pogoji. Mora biti stalen delavec. Oglasite se med 9 zj. in 4 pop. Eaton Mfg. Co.
E. 65th in Central Ave.
(225)
MALI OGLASI
Štiri sobe iščeta
Dve mladi Slovenski iščeta 4 neopremljene sobe s kopalnico na vzhodni strani mesta. Kličite po 4. uri pop. UT 1-1576.
-(224)
Dve hiše na enem lotu!
Na E. 61. St. med Bonna ih Superior Ave. Ena hiša za 3
(tri) družine, ena pa za eno dru-tej ruski reviji, sam dalje nava-; žino s 5 sobami. Zelo dober na-
ja, da so dali starši nekemu sinčku ime: “radiogoniometer”!
NA POVRATKU — Tank vojske Združenih narodov se vrača preko ravnine na korejskem bojišču v oporišče, potem ko je izvršil svojo nalogo. Tankovski oddelki se udeležujejo vročih bojev za posamezne postojanke na krvavem korejskem bojišču.
MAH OGLASI Repo za ribal
se dobi pri
MAX CINCO
Stali No. 39
E. CLEVELAND MARKET na vogalu Coit-Woodworth Rd.
Odprto v sredo pop. in zv.
Ob sobotah samo zjutraj
(223)
Hiša naprodaj
V Euclidu je naprodaj bungalow z 2 spalnicami. Ima zimska okna in mreže, polno klet z baro narejeno iz smreke. Po-danj na 2. nadstropju. Plinska kurjava. $14,900. Kličite RE-1-3761.	(224)
kup: obe hiši samo $13,700.
KOVAČ REALTY 960 E. 185. St.
KE 1-5030.
2 hiši za $15,000
Superior in E. 79 St. okolica, za 2 družini, 5 in 5, in hiša za 1 družino, 6 sob. Lastnik prodaja. Kličite SW 5-5986 ali EX 1-2889.	(222)
Išče sobe
Priletna ženska nujno potrebuje 2 do 3 neopremljene sobe s kopalnico. Kličite EN 1-1659.	—(222)
Hiša naprodaj
Na 13310 barley Ave., za 1 družino, 6 sob. Prazna. Dve garaži. Velik lot. Za podrobnosti pokličite
P. J. Kersis
MA 1-1773	(x)

HENRIK SEENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
Toda to so bili le kratki presledki; po takem hipu se je vreščanje in vpitje odzivalo še z večjo silo, čim dalje bolj hripavo, čim dalje bolj nečloveško.
Vtem je iznova zagrmel ogenj iz pušek: tedaj je polkovnik Mahnicki z ostankom pehote prihajal na pomoč u-trujenim regimentom. Trobke so začele trobiti na povratek v zadnjih vrstah molojcev.
Nastal je presledek, kozaški polki so se oddaljili od nasipa za streljaj in so stopili pod obrambo svojih lastnih teles — toda ni minilo niti pol ure, ko se je Hmielnicki iznova zakadil in jih tretjič gnal na napad.
A sedaj se je pokazal na nasipu na konju sam knez Jeremija. Lahko ga je bilo spoznati, zakaj praporec in bun-Čuk hetmanski sta mu vela nad glavo — a pred njim in za njim so nesli kakih deset krvavo gorečih plamenic. Takoj so začeli s topovi streljati nanj, a nerodni topničarji so metali krogle daleč, celo za Gniezno, on pa je stal mirno in gledal v bližajoče se oblake.
Kozakom je zastajal korak, kakor bi jih bil očaral ta prizor.
“Jarema! Jarema!” je letel tih šum, kakor šelest vetra po globokih vrstah.
In stoječ na okopu sredi krvavih svetil, se jim je zdel ta grozni knez kakor velikan iz narodne pravljice; drhtavica jim je torej spreletela utrujene ude, a roke so delale znamenje križa. On je še vedno stal.
Mahnil je z zlato bulavo — in takoj so zlovražne ptice granate zašumele na nebu — ter padle v bližajoče se vrste, vrste so se zvile kakor smrtno ranjen zmaj; krik je preletel od konca do konca.
“Tecimo! Tecimo!” so se razlegli glasovi kozaških polkovnikov.
Črni val se je podil z vso močjo proti nasipom, pod katerimi se je mogel skriti granatam. A ni pretekel še polovice pota, ko se je knez, še vedno viden kakor na dlani, obrnil nekoliko proti zahodu
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla ' Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drog
, 15702 WATERLOO RD.
KF 1-W>S4
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
|John Paulinf
ki je umrl 7. nov. 1950
Dve leti je že minilo, odkar Te več med nami ni, žalostna so naša srca . . . solze nam zalivajo oči.
Žalujoči:
SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 12. nov.. 1952.
in iznova zamahnil z zlato bulavo.
Na to znamenje se je začela od strani ribnika, v presledku med njegovo površino in nasipom usipati konjiča — in kakor bi trenil, se je razlila o-krog pobrežja na ravnini. Ob svetlobi granat so se razločno videli velikanski prapori hu-zarjev Skrzetuskega in Zacvi-lihovskega, dragonci Kušla in Volodijovskega in kneževih Tatarjev Roztvorovskega. Za njimi so se usipali novi polki semenov in Vlahov Bihovca. Ne le Hmielnicki, temveč tudi vsak preprost Kozak je spoznal v prvem hipu, da se je drzni vojskovodja odločil vreči vso konjenico sovražniku v bok.
V vrstah molojcev so takoj zabrnele trobke na povrat. “Čelo proti konjiči! Čelo proti konjiči!” so se razlegli prestrašeni glasovi. Obenem se je Hmielnicki trudil izpremeniti fronto svojih vojsk ter se proti konjiči zasloniti s konjico. A ni bilo več časa. Preden jih je mogel urediti, so planili kneževi prapori ter drli kakor na krilih, kričeč: “Bij; ubij!” Praporci so frfotali, s švistom peres in železnim hreščanjem orožja. Hu-zarji so uprli kopja v sovražnikovo steno in planili nanjie kakor orkan, spotoma vse valeč in mendrajoč. Nobena človeška sila, nobeno povelje, noben vodnik ni mogel več zadržati pehotnih polkov, na katere se je obrnil prvi naval.
Divji strah je ogrnil izborno hetmansko gardo. Bjalocerkvi-čani so od sebe metali samopa-le, piščeli, kopja, kose, mlate, sablje in se, zakrivajo si glavo z rokami, gnali v divjem strahu, z zverinskim krikom proti zadaj stoječim oddelkom Tatarjev. Tatarji pa so jih sprejeli s ploho strelic — vrgli so se torej v stran in bežali vzdolž tabora pod ognjem pehote in Vurclovih topov ijn razstiljali trulpa tako na gosto, da je redkokje ležal drug na drugem.
Toda vtem je divji Tuhaj-bej, ojačen po Subagazem in Urum-murzi, besno udaril na naval huzarjev. Ni imel sicer upanja, da bi ga zlomil, temveč je samo hotel, da bi ga vsaj za kratek čas zadržal, da bi se mogli tačas silistrijski in rumelski janičarji postaviti v četverokot ter Bjalocerkvičani osvestiti se od prvega strahu. Planil je torej v dim — ter sam letel v prvem redu, r^e kakor vojskovodja, marveč kot navaden Tatar in je sekal, mlatil in se zaletaval z drugimi vred.
Krive sablje Nohajcev so žvenketale po oklepih in vpitje vojevnikov je glušilo vse druge glasovce. Toda niso vzdržali. Odrinjeni z mesta, natiskani s strašno pezo železnih jezdecev, katerim niso bili navajeni se upirati z odprtim čelom, pe-hani proti janičarjem, sekani z dolgimi meči,, suvani s sedel, mlačeni, biti, mendrani kakor strupena golazen, so se vendar branili tako besno, da so zares ustavili huzarski naval. Tuhaj-bej se je drevil kakor uničujoči plamen, a Nohajci so šli za njim, kakor gredo volkovi za volkuljo.
Vendar so se umikali, padajoč čim dalje bolj na gosto. A že so kriki “Alia!”, grmeči s polja, naznanjali, da so se janičarji postavili v bojni red, ko je Skrzetuski planil proti besnemu Tuhaj-beju in ga treščil z mečem po glavi. Toda videti je bilo, da se vitezu po bolezni še niso vrnile vse sile, ali pa je
čelada, morda kovana v Damasku, vzdržala zamah, dovolj, meč se mu je na glavi zasukal in se razdrobil na drobne kosce.
A oči Tuhaj-bej a je takoj prevlekla noč, spustil je konja in padel na roke Nohajcev, ki so pograbili svojega vodnika in se razpršili z groznim vriščem na obe strani, kakor se razprši megla, katero je razgnal močan veter. Vsa kneževa konjiča je stala pred janičarji, rumel-skimi in silistrijskimi, in pred četami srbskih potuirčenev, ki so se z janičarji vred postavili v močan četverokot in se počasi pomikali proti taboru, s čelom obrnjeni proti sovražniku, naježeni s cevmi mušket, s konicami dolgih kopij, bojnih sekir in
handžarov.
Oklopni prapori dragonski in semenski so se drevili proti njim kakor vihra, a na čelu je šel rožljajoč in hrumeč huzarski prapor Skrzetuskega. On sam je letel na slepo v prvi vrsti, a poleg njega gospod Longinus na svoji iflandski kobili, s strašnim zervikapturjem v roki.
Rdeča vrsta ognja je preletela od enega konca četvorokota na drugi—krogle so zažvižgale v ušesih jezdecev, tu pa tam je jeknil človek, tu pa tam se je zvrnil konj, vrsta jezdecev se lomi, toda oni drve dalje; že dosegajo, že slišijo janičarji hropenje in sopenje konj— če-tverokot se še bolj stiska in izteza zid kopij, ki jih drže žila-
ste roke, proti razbesnelim konjem. Kolikor ostrin v tej trumi, toliko smrti grozi 'vitezom.
Vtem se podi neki huzar velikan v nevzdržnem zaletu proti stenu četvierokota; na hip se vidijo kopita ogromnega konja, viseča v zraku — potem planeta vitez in konj v sredino gneče, lomeč kopja, valeč ljudi, teptajoč, mendrajoč.
Kakor pade orel na jato be-
* ANGLEŠKO-1 SLOVENSKO BERILO
(DR. KERNA)
MLADA TELOVADKIN J A — Sedem mesecev stara Edina, kaže svojemu očetu Ed Glueckert, Gardena, Calif., da hoče postati dobra telovadkinja. Pri poznanju vseh teh vaj pa še vedno ne zna — hoditi.
je zopet v zalogi.
Po pošti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.”
lih jerebic, a one stisnjene lete pred njim v plen roparju, ki jih trga s kljunom in s kremplji: tako se je zagnal gospod Longinus Podbipieta v sredo sovražnih vrst in razsajal s svo-
jim zervikapturjem. In nikdar ne napravi viharno bučanje v mladem in gostem gozdu takega opostošenja, kakršno je d)elal on v janičarski gneči.
(Dalje prihodnjič)
Poslušajte NOVI
slovenski radio program
na radio postaji WJW — 850 k. c. vsako nedeljo od f 1:30 do 12 opoldne
Oznanjevalka: ANNE TRAVEN
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno leto 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street
Berwyn, Illinois


©
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Sl 17 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
' ——    I  ■	1	1
ry~
Prehladi pridejo gotovo,
samo lani jih je štela statistika 17 milijonov v Zed. Drž. Ameriških. Ali veste, kako je zdravil znani kanadski zdravnik Sir William Osier svoj prehlad? “Vležem se v posteljo, obesim klobuk na vznožno stranico, pa pijem malo viskija, dokler ne vidim dveh klobukov.” Tak recept je napravil za sebe, zdravniška veda pa za prehlade pošteno priznava, da nima zdravila zanje, da še danes ne ve, kaj je bistvo prehladov, niti revmatizma ali arthritis, da pa upa vsaj v 10 letih dobiti kontrolo nad njim.
Izkušnja stoletij pa potrjuje za te bolezni še današnjo veljavo vroče-zračnih kopeli, po katerih je nanovo zamišljena, sedanjim razmeram prikrojena in patentno zaščitena naša ZDRAVILNA KOPEL, o kateri so zdravniki in dosedanji kupci polni hvale. S to kopeljo izpotite bolezenske kali prehladov, revme, nečiste krvi (izpuščaji!) in podobnih bolezni, ki se nabirajo v Vas. Bodite uvidevni in ne odlašajte, dokler je še čas. Tudi odvišno težo si boste zmanjšali s stalno rabo vsak teden. Ta na najlažji način pripravljena kopel je naravnost čudovito sredstvo, da dosežete ono ZDRAVO težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $18.60 v delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U. S. A. $20.60 vse vpošteto, poštnina, zavarovalnina, sales-tax. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
Chetne HeaMi Bath
6904 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
Jr
• *
» J rr** 11«	W*»«MI