Mostnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUG O SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
92.
kos.
V LJUBLJANI <1 no lil. novembra 1938.
Letnik
IX.
VSEBINA:
50(1. Sprememba in dopolnitev k spremembi uredbe o načinu pobiranja, izročanja lil uporabljanja takse, pobrane v korist državnih in banovinskih gledališč, kakor tudi o določitvi okrožij tcdi gledališč.
5(11. Pojasnilo določb točke 3. § 19. finančnega zakona za leto 1938./39. glede taksnih kaznivih dejanj.
0(12. Odločba o oprostitvi propagandnega materiala za obisk razstav in sejmov v pogodbenih državah od uvozne carine.
503. Pravilnik o sestavi in delovanju krajevnih občinskih turističnih odborov (KOTO) na območju dravske banovine.
5(11. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
5(15. Kazno objave iz Službenih noviir.
5(5(1. Popravek v razglasu državnega odbora o voliščih in predsednikih volivnih odborov.
Uredbe osrednje vlade.
500.
Na podstavi § 39., t. 2., finančnega zakona za le-lo 1938./39. predpisujeva tole
spremembo in dopolnitev* k spremembi uredbe z dne 8. februarju 1936., l\ št. 48.034/35, o načinu pobiranja, izročanja in uporabljanja takse, pobrane v korist državnih in banovinskih gledališč, kakor tudi o določitvi okrožij teh gledališč z dne 3. julija 193(5., P. št. 23.233.
Clen 1.
Točki I. spremembe uredbe z dne 3. julija 1936., P. št. 23.233,** se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Uprava državnega narodnega gledališča v Ljubljani se pooblašča, da sme najeti pri Državni hipotekarni banki na podstavi dohodkov sklada gledališkega dinarja novo posojilo na tekoči račun v znesku 1,000.000 dinarjev za izplačilo dolgov in obveznosti, napravljenih do konca gledališke sezone 1937./38. Za odplačevanje tega dolga veljajo pogoji, predpisani s spremembo uredbe z dne 3. julija 193(5., P. št. 23.233.c
Clen 2.
Ta uredba stopi v veljavo na dan objave v 'Službenih novi na h«.
V Beogradu dne 8. oktobra 1938.; L št. 38.959.
Minister za finance	Minister za prosveto
Letioa s. r.	Dim. Mngaraševič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavijez dne 5. novembra 1938.. št. 254/LXXV/601.
** »Službeni listi št. 493,63 iz 1. 1936.
obl.
Pojasnilo
določb točke 3. § 19. finančnega zakona za 1. 1938./39.*
V členu 56.b zakona o taksah (točka 3. § 19. finančnega zakona za 1. 1938./39.) je med drugim predpisano, da se opustitev kazenskega pregona ne odobri, če jo bila obdolžena oseba tudi le enkrat že pravnomočno obsojena zaradi kakršnega koli taksnega kaznivega dejanja.
Radi pravilne uporabe teh predpisov so bila postavljena z raznih strani tale vprašanja:
1. za kateri čas nazaj ni smela biti pravnomočno obsojena tista oseba, ki želi biti deležna dobrote teh predpisov;
2. ali ni smela biti la oseba obsojena pri nobenem oblastvu samb na ozemlju tistega oblastva, ki naj v tem posebnem primeru uporabi predpise člena 56.b zakona o taksah, ali pa ni smela biti obsojena .na vsem ozemljit tiste banovine ali pa na vsem ozemlju države;
3. kako naj se doženejo pogoji, navedeni v gorenjih točkah 1. in 2.
Na ta vprašanja daje oddelek za carine na podstavi člena 43. zakona o taksah tole pojasnilo:
1. Kakor se vidi iz določb člena 56.b zakona o taksah (točka 3. S 19. finančnega zakona za I. 1938./39.), ni zakonodajalec določil, za kateri čas nazaj ni smela biti pravnomočno obsojena oseba, ki želi biti deležna dobrote teh predpisov. Zakon torej ni postavil v tem pogledu nobene meje.
2. Kar se tiče ozemlja, se razume po sebi, da ta oseba ni smela biti obsojena pravnomočno zaradi taks-
■ - *: »Službene., novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	novembra 1938., št. 254/LXXV/602.
pega kaznivega dejanja pri katerem koli oblastvu na vsem ozemlju države.
3.	Glede tega, kako naj se dožene, ali so ti pogoji podani, t. j. da ta oseba prej ni bila pri nobenem oblastvu v državi pravnomočno obsojena zaradi katerega koli taksnega kaznivega dejanja, v tej smeri nikakor ni izvajati kake kontrole, ki bi bila zapletena in bi zavlačevala rešitev stvari same v nedogled. Treba je upoštevati, da gre tu za taksno-kazenske predmete, ki se morajo po predpisih člena 62. zakona o taksah v vsakem pogledu obravnavati kot nujni; če bi se pa z objavo ali kakor koli drugače hotelo pri vseli oblastvih v državi ovedeti, ali je bila ta oseba kdaj zaradi kakega taksnega kaznivega dejanju obsojena, bi se lak predmet tako rekoč nikdar ne mogel rešiti, to pa nikakor ni bil zakonodavčev namen.
Zato naj oblastvo, ki naj v posebnem primeru uporabi predpise člena 56.b zakona o taksah, dobi v tem pogledu izjavo od stranke same (ob zaslišanju je sprejeti v zapisnik izjavo stranke o tem, ali je že bila pravnomočno obsojena zaradi kakega taksnega kaznivega dejanja) in še dognati pri sebi (kolikor je to mogoče in kolikor ima to oblastvo ta kazniva dejanja v razvidu), ali je bila ta oseba zaradi kakega taksnega kaznivega dejanja že kdaj pravnomočno obsojena. To zadošča; finančne direkcije in davčne uprave pa morajo vselej, najsi jim je bil predmet odstopljen od drugega oblastva, da odločijo o opustitvi kazenskega pregona, ali pa je to njihov predmet, dognati po svojih registrih o taksnih kaznivih dejanjih, ali so ti pogoji podani (to je sicer že odrejeno z razpisom oddelka za davke z dne 7. junija
3938.,	št. 35.292/111, »Službene novine« št. 131/XL z dne
15.	junija 1938, »Finansijski zbornik« str. 413/38).
Kakor se vidi iz tega pojasnila, je postopek o tem, kako naj se doženejo ti pogoji, povsem preprost in ne povzroča skoraj nikakega posebnega dela, pa mora zato biti hiter in kratek. Samo v tistih primerih, kar se sicer samo po sebi razume, če oblastvo ve, da je bila ta oseba od kakega oblastva že pravnomočno obsojena zaradi katerega koli taksnega kaznivega dejanja, mora v tej smeri opraviti potrebne poizvedbe.
Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, v Beogradu dne 10. oktobra 1938.; št. 70.101.
• ■ ■
5G2.
Oprostitev propagandnega materiala za obisk razstav in sejmov v pogodbenih državah od uvozne carine.*
Minister za finance je izdal na podstavi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi in člena 273. carinskega zakona tole pojasnilo:
Ob uvozu iz pogodbenih držav se uporablja pripomba k tar. št. 455, 472 in 473 uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi ob pogoju vzajemno-s t i tudi na tiskane predmete iz teh številk, če se z njimi propagira in priporoča obisk razstav in sejmov v pogodbenih državah.
S tem se dopolnjujejo moje odločbe, izdane v smislu odločbe ministrskega sveta IV št. 399/1933., in to: št. 23.990/IV, 24.000/1 V, 24.001/IV, 24.812/IV, 25.141/IV
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne %Q. novembra 1938., št, 258.
in 25.227/1 V iz 1. 1934., 0250/1V, 8181/1 V, 12.457/1 V in 27.569/1 V iz 1. 1935., 27.268/IV iz 1. 1936. in 21.473/1 V. iz 1. 1938.
Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, v Beogradu dne 28. oktobra 1938.; št. 28.759/IV.
Banove uredbe.
563.
VIII. No. 0486/11.
Na podstavi čl. 3, in 5. uredbe o pospeševanju turizma* predpisujem tale
pravilnik
o sestavi in delovanju krajevnih občinskih turističnih odborov (KOTO) na območju dravske banovine.
Obče odredbe.
Člen 1.
C) V turističnih krajih občin, za katere velja zakon o občinah z dne 14. marca 1933., se ustanove po razmerah krajevni občinski turistični odbori, katerih področje in naloge so predpisani s tem pravilnikom.
(-’) Ustanovitev krajevnih občinskih turističnih odborov odobruje ban po sklepu občinskega odbora pristojne občine ter po zaslišanju občnega upravnega oblastva prve stopnje in pristojne zveze za tujski promet.
(:|) Kadar gre za skupino sosednih turističnih krajev, katerih posamezni nima pogojev za uspešno delo posebnega krajevnega občinskega turističnega odbora, se more ustanoviti en krajevni občinski turistični odbor za dva ali več turističnih krajev. Določbe o sestavi, področju, finansiranju in delu takih turističnih odborov predpiše bon za vsak konkretni primer posebej hkrati z odobritvijo ustanovitve.
(') V primerih, kjer pristojne občine ne bi same sklenile ustanovitve krajevnega občinskega turističnega odbora 'po določilih tega pravilnika, more ban po zaslišanju občinskega odbora pristojne občine, pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje in pristojne zveze za tujski promet odrediti ustanovitev krajevnega občinskega turističnega odbora.
(“) Prav tako pa more ban ukiniti Že ustanovljene krajevne občinske turistične odbore, če ni pogojev ali potrebe za njih daljnji obstoj.
Krajevni občinski turistični odbor.
Naloge.
Clen 2.
Naloge krajevnega občinskega turističnega odbora so, da:
1. sestavi letni delovni program in predlog za finansiranje tega dela;
2. izdela predlog o višini takse na bivanje tujcev;
* >Službsei iifts ib 133/21 i« 1-18%,
3. osnuje poseben sklad za pospeševanje turističnih interesov svojega področja po odredoah tega pravilnika;
4. predlaga občini izvajanje javnih del, potrebnih za povzdigo turizma v kraju in okolici;
5. daje pristojnemu oblastvu predloge glede krajevnega regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika, glede varstva prirodnih, zgodovinskih ali umetniških vrednot, razlaščanja zemljišč in ustanavljanja služnosti po čl. 13. uredbe o pospeševanju turizma, urejevanja cest v kraju (vzdrževanja, pometanja, polivanja), gradnje vodovodov, izvedbe kanalizacije, elektrifikacije, ureditve parkov, šetališč, potov itd.;
6. sodeluje s pristojnim oblaslvom pri nadzorstvu nad pomožnim osebjem, zaposlenim v pogostinskih obratih;
7. daje pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu predloge za predpisovanje maksimalnih cenovnikov po § 150. zakona o obrtih ter v sodelovanju s pristojnimi oblastvi nadzoruje, da so predpisane cene ne prekoračijo, v nasprotnem primeru pa vlaga o tem prijave, predlaga oblastvom način ureditve dela podjetij za začasni in stalni prevoz oseb, dela izvoščkov, taksijev, nosačev, čolnarjev, tujskih vodnikov in drugih oseb, ki dajejo potnikom na javnih mestih svoje osebne usluge na razpolago;
8. na zahtevo državnih in samoupravnih oblastev ali pristojne zveze za tujski promet kakor tudi iz lastne pobudč daje potrebne podatke, predloge, mnenja in poročila v vseh vprašanjih turizma;
9. skrbi za gradnjo in nadziranje'turističnih naprav, kakor n. pr. kopališč, turističnih domov in slično, garaž, prostorov za parkiranje, gradnjo in vzdrževanje športnih in zimskošportnih naprav, smuških terišč in tirov itd.; glede izpeljave in vzdrževanja orientacijskih znamenj, markacij itd. sodeluje s Slovenskim planinskim društvom oziroma njegovimi podružnicami;
10. skrbi za ustanavljanje moderno in dobro urejenih pogostinskih podjetij, posebno hotelov, penzij, restavracij, kavarn in gostiln ter vseh drugih za turizem važnih podjetij, podpira strokovne organizacije, ki imajo enak namen; skrbi, da se stavbe navedenih podjetij zgrade v arhitektonskem in estetskem skladu z okolico, da so njih prostori moderno urejeni, podjetja sama pa na višini sodobnih zahtev glede strokovnega vodstva in urejenosti po veljavnih predpisih;
11. čuva turistično važne stavbe in zgodovinske spomenike sporazumno z banskim referentom za varstvo spomenikov in vodi seznam prirodnih, zgodovinskih ali umetniških vrednot;
12. skrbi za nastanitev posetnikov v pogostinskih podjetjih in po zasebnih stanovanjih, kolikor se v poslednjih izdajajo sobe za tujce po veljavnih predpisih, vrši vsestransko in temeljito informacijsko službo, zlasti za potovanja, stanovanja in bivanje tujcev v kraju, okolici, pa tudi po vsej banovini oziroma državi, zato pa mora razpolagati vedno z najnovejšimi pripomočki (voznimi redi za vsa prometna sredstva, avtomobilskimi kartami, hotelskimi in drugimi vodniki itd.);
13. vrši turistično propagando s pomočjo tiska in turističnih organizacij v tuzemstvu in inozemstvu, izdaja reklamni prospekt kraja (vsaj v obliki letaka) ter druge turistične publikacije, fotografije itd. Vse propagandne edicije mora krajevni občinski turistični odbor pred tiskanjem dostaviti na vpogled kraljevski banski upravi;
14. ne da bi posegal v posle po uredbi o prijavljanju prebivalstva, vodi spisek posetnikov kraja ter statistiko Posetnikov s pregledom o vsakoletnem skupnem obisku
in prenočninah kraja, a tudi za vsako podjetje posebej, osnuje in vodi poimenski seznamek pogostinskih podjetij in zasebnih stanodajalcev ter ga predlaga v začetku vsakega leta v prepisu kraljevski banski upravi, pristojni zvezi za tujski promet, na zahtevo pa tudi drugim turističnim organizacijam. Seznamek mora obsegati vsa podjetja po § 76., odst. 1., toč. 1. do 9., zakona o obrtih in izkazovati vse tiste podatke o opremi in udobnosti, ki so običajni v mednarodnih hotelskih vodnikih. V krajih, kjer se stalno goje zimski ali letni športi, se morajo v seznainku označiti tudi vrste športa, ki se goje, ter razen podatkov o planinskih, smučarskih ali drugih postojankah tudi podatki o športnih napravah, ki so na razpolago. Prav tako naj bi seznamek vseboval informativne podatke o posebnih znamenitostih kraja z okolico, o običajih, tradicionalnih prireditvah in slično;	,
15. skrbi za prirejanje zabav, godbenih in koncertnih predvajanj, športnih prireditev, turističnih izletov, voženj itd.;
16. pospešuje strokovno izobrazbo imetnikov pogostinskih obratov in njih pomožnega osebja, radi česar naj bo v stiku z organizacijami istiii ciljev, katere podpira, jim daje nasvete ali jih vprašuje za nasvete;
17. dokler se v kraju ne ustanovi meteorološka postaja, vodi najvažnejše beležke o dnevni iusolaciji in ostalih vremenskih opazovanjih;
18. s svojim delovanjem vsestransko pospešuje turistične interese dotičnega kraja in vrši tudi vse druge naloge, ki so mu naložene z veljavnimi zakonitimi predpisi.
Ustroj in delovanje krajevnega občinskega turističnega
odbora.
Člen 3.
(‘) Krajevni občinski turistični odbor sestavljajo:
1. izmed občinskih odbornikov izvoljeni predstavniki občine, katerih število določi ban po krajevnih razmerah in potrebah za vsak kraj posebej po zaslišanju pristojne občine in pristojne zveze za tujski promet;
2. predstavnik krajevnega tujskoprometnega (olepševalnega) društva in po en predstavnik v kraju ali neposrednem okolišu obstoječih društev s sorodnimi cilji;
3. predstavnik pristojnega prisilnega združenja pogostinskih obratov, predstavnik pristojnega prisilnega združenja trgovcev in predstavnik obstoječe krajevne p r e voz n i šk e orga n i zac i j e;
4. osebe, zaslužne za pospeševanje turističnih interesov dotičnega kraja;
5. šef krajevne železniške postaje, upravitelj krajevne ljudske šole, oziroma, če je v kraju višja šola, upravitelj te, pri več istovrstnih šolah pa najstarejši upravitelj, občinski ali banovinski zdravnik, občinski veterinar, krajevni upravnik pošte oziroma pogodbeni poštar;
6. predstavniki tehnične, sanitetne, kmetijske, gozdarske, prosvetne in veterinarske stroke pristojnega sreskega načelstva.
(2) Osebe, označene v točkah 5. in 6. odst. (') tega člena, imajo le posvetovalen glas.
(3) Predstavnike občine izvoli občinski odbor, in sicer prvenstveno izmed tistih občinskih odbornikov, ki bivajo stalno v dotičnem turističnem kraju. Osebe po točkah 2. in 3. odst. (‘) tega člena izvolijo občni zbori oziroma skupščine upošteynih organizacij, osebe po točki
4.	odst. (') tega členu imenuje ban po zaslišanju pristojne
občine in pristojne zveze za tujski promet, vse druge osebe pa postanejo elani krajevnega občinskega turističnega odbora po svojem položaju.
(4)	Krajevni občinski turistični odbor naj ima vsaj enega člana, ki je vešč najmanj enega tujega (živega) jezika.
Člen 4.
(') Članstvo v krajevnem občinskem turističnem odboru je častna dolžnost, ki se sme odkloniti le iz važnih razlogov.
(J) Članstvo traja 3 leta.
Člen 5.
(1) Krajevnemu občinskemu turističnemu odboru načeluje predsednik. Kadar je predsednik začasno zadržan ali odsoten, ga zastopa podpredsednik, ako pa je tudi ta zadržan, najstarejši član turističnega odbora.
(2) Predsednika in podpredsednika izvoli turistični odbor iz vrst svojih članov.
(3) Predsednik zastopa krajevni občinski turistični odbor pri vseh poslih pred državnimi in samoupravnimi oblastvi, javnimi ustanovami in tretjimi osebami, sklicuje seje odbora, jim predseduje ter vodi razprave. Na sejah odbora poroča o svojem delu in delu pisarne. V njegovo dolžnost spada izvrševanje vseh poslov krajevnega občinskega turističnega odbora, ki niso pridržani celokupnemu odboru (odborovim sejam) in skrb za pravilno in redno delo krajevnega občinskega turističnega odbora.
Člen 6.
V pristojnost turističnega odbora spadajo sledeči posli:
1. sprejem letnega delovnega programa;
2. sprejem letnega predloga za finansiranje dela;
3. sklepanje o predlogih za odobravanje izdatkov, ki niso vsebovani v letnem predlogu za finansiranje (toč. 2.);
4. sklepanje o predlogu občini glede takse na bivanje tujcev;
5. namestitev in odpust morebitnega posebnega pisarniškega osebja krajevnega občinskega turističnega odbora in določitev njega pravic in dolžnosti;
6. sklepanje po odredbah in predlogih pristojnega nadzornega oblastva, kadar oblastvo to zahteva;
7. volitev blagajnika krajevnega občinskega turističnega odbora in članov posebnih odsekov v smislu čl. 11. tega pravilnika.
Člen 7.
(') Redne seje odbora se vrše vsaj vsak drugi mesec. Izredne pa po potrebi. Mora pa se sklicati izredna seja, kadar to zahteva nadzorno oblastvo ali ena tretjina članov z glasovalno pravico z natančno navedbo predmetov, ki naj se obravnavajo na seji.
(2) Seje sklicuje predsednik pismeno z navedbo dnevnega reda vsaj 24 ur prej.
Člen 8.
(') Odborova seja je sklepčna, če je navzoča najmanj ena tretjina članov z glasovalno pravico. Če seja ob napovedanem času ni sklepčna, se vrši pol ure pozneje, in je tedaj sklepčna ob vsakem številu navzočih članov z glasovalno pravico. Na to je v vabilu na sejo izrečno opozoriti. Pri taki seji se more razpravljati le o zadevah, ki so bile postavljene na dnevni red, naveden
v vabilih na sejo. Za sprejem sklepa je potrebna absolutna večina oddanih glasov. Pri enakem številu glasov odloča glas predsedujočega.
(2)	V sejah se glasuje javno. Če sklene odbor, da se glasuje tajno, se glasuje z listki.
Člen 9.
(1) Dolžnost članov odbora je, da prisostvujejo vsem sejam odbora. Član, ki je zadržan, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika ter svoj izostanek opravičiti. Člani odbora po toč. 6. odst. (‘) Čl. 3. tega pravilnika so dolžni prisostvovati sejam turističnega odbora, ki se vrše izven sedeža njih urada, le tedaj, če se na njih razpravlja o vprašanju, ki zadeva tudi stroko dotičnega strokovnjaka.
(-) Člane odbora, ki bi nemarno vršili svojo dolžnost, more ban razrešiti članstva.
Člen 10.
(') O sejah turističnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik ter zapisnikar in dva člana ove-rovatelja, ki se izvolijo ob začetku dotične seje. Zapisniki sej morajo biti vsem članom turističnega odbora na vpogled in se jim morajo v roku 6 dni po seji dostaviti v prepisu.
(-’) Krajevni občinski turistični odbor mora predložiti v 8 dneh prepis zapisnika vsake seje pristojnemu sreskemu načelstvu kot nadzornemu oblastvu.
Člen 11.
(') Za izredne naloge po čl. 2. more turistični odbor izvoliti iz svojih članov posebne odseke, zlasti za čuvanje stavb in predmetov prirodno-spomeniškega, zgodovinskega ali umetnostnega značaja in za športne naprave.
(-) Odseki so le posvetovalni organi odbora. O sejah se mora voditi zapisnik, v katerem se morajo vpisati vsa mnenja in predlogi.
Člen 12.
Proti sklepom turističnega odbora se morejo pritožiti člani tega odbora, ki imajo glasovalno pravico, v roku 8 jlni na pristojno sresko načelstvo, ki izda rešitev.
Dohodki, izdatki in finančno poslovanje krajevnega občinskega turističnega odbora.
Člen 13.
(') Redni dohodki krajevnega občinskega turističnega odbora so dohodki od takse na bivanje tujcev in prispevek občine.
(2) Dolžnost občine je, da vstavi v svoj proračun vsako leto svoji finančni moči primeren prispevek za kritje stroškov za pospeševanje turizma v turističnih krajih svojega območja in za izdatke za poslovne potrebščine krajevnega občinskega turističnega odbora.
(5)	Direktni dohodek krajevnega občinskega turističnega odbora v ta namen je taksa na bivanje tujcev, ki jo predpiše pristojna občina. Višino takse, ki jo določi občina, odobri ban, toda taksa ne sme biti večja din 10'— na osebo in dan. Takso na bivanje tujcev plača vsak posetnik za ves čas svojega bivanja v turističnem kraju, in sicer najkasneje ob odjavi oziroma odhodu-
Taksa se pobira na podstavi prijavnic posetnikov. Pobrati jo mora stanodajalec ter jo izročiti občini.
(4) Posetnik v smislu tega člena je vsaka oseba, ki ne biva nepretrgoma 6 mesecev v turističnem kraju.
('■) Dohodki iz pobrane takse na bivanje tujcev sfe morajo v vsakem primeru porabljati izključno le v namen, opisan v drugem odstavku lega člena.
(6)	V isti namen naj služijo razen takse na bivanje tujcev še dohodki iz raznih občinskih podjetij (n. pr. od kopališč ipd.), razni prispevki, dohodki od godbenih prireditev, zabav, koncertov itd., dalje morebitne podpore.
Člen 14.
Turistični odbor je dolžen sestaviti letni delovni program s predlogom za finansiranje najkasneje do konca novembru vsakega leta. Izdatki, navedeni v obeh predlogih, morajo imeti kritje v taksi na bivanje tujcev in drugih dohodkih krajevnega občinskega turističnega odbora.
Člen 15.
(') Predlog letnega delovnega programa in predlog za finansiranje tega dela mora predsednik turističnega odbora predložiti seji odbora najkasneje meseca novembra.
(-') Vsak član turističnega odbora ima pravico, da skivi k lem predlogom svoje pripombe, o katerih mora odbor razpravljati in odločiti.
(3)	Tak predlog letnega proračuna turističnega odbora mora turistični odbor predložiti pristojni občini najkasneje do začetka meseca decembra. Prepis predloga je hkrati predložiti preko pristojnega sreskega načelstva kraljevski banski upravi, oddelku za trgovino, obrt in industrijo.
C1) Predlog proračuna, sestavljen od turističnega odbora, se vstavi v občinski proračun kot aneks in se skupno z občinskim proračunom po § 96. zakona o občinah razgrne na vpogled.
(5) Če občinski odbor ne usvoji ali spremeni aneks, predložen od turističnega odbora, more slednji staviti k temu svoje pripombe, o katerih odloči oblastvo, ki po § 98. zakona o občinah odobruje občinski proračun.
(") En izvod odobrenega proračuna turističnega odbora mora ta odbor dostaviti kraljevski banski upravi, oddelku za trgovino, obrt in industrijo.
Člen IG.
Takso na bivanje tujcev in vse ostale dobodke, navedene v proračunu krajevnega občinskega turističnega odbora, pobira občina in jih ob koncu vsakega meseca odvaja krajevnemu občinskemu turističnemu odboru.
Člen 17.
Pri sestavljanju proračuna mora turistični odbor vstaviti v proračun poseben odstotni prispevek od takse na bivanje tujcev za izdatke pristojne zveze za tujski promet, predvsem za izvrševanje letnega programa tujskoprometne propagande. Višino tega prispevka določi za vsako leto ban.
Člen 18.
Izplačila krajevnega občinskega turističnega odbora Vrši blagajnik po nalogu predsednika,
Člen 19.
C) Glede vodstva blagajniških in računskih knjig kakor tudi glede sestave zaključnih računov, inventarja in bilance — proračunsko in računsko leto traja od
1.	aprila do 31. marca — se uporabljajo smiselno odredbe pravilnika ministrstva za finance z dne 11. novembra 1935., št. 10.155/VII, o finančnem poslovanju v občinah.*
(2)	V roku enega meseca po končanem proračunskem letu sestavi turistični odbor zaključni račun ter ga predloži občini v nadaljnji zakoniti postopek. Prepis zaključnega računa je predložiti hkrati kraljevski banski upravi, oddelku za trgovino, obrt in industrijo in pristojnemu sreskemu načelstvu.
Člen 20.
Takse na bivanje tujcev ne plačajo:
a) organi državnih in samoupravnih oblastev, predstavniki in osebje turističnih in pogostinskih ustanov in zvez, kadar se mude v kraju po službeni oziroma poslovni dolžnosti in to dokažejo, diplomatski zastopniki tujih držav s spremstvom po načelu reciprocitete,
b) otroci posetnikov v starosti do vštetega 10. leta,
c) vse druge osebe, katerim občina sporazumno s krajevnim občinskim turističnim odborom po prošnji ali iz posebnih razlogov (n. pr. zdravnikom, članom redakcij domačih in inozemskih časopisov ter predstavnikom in uslužbencem tuzemskih in inozemskih tujskoprometnih organizacij, ki prihajajo radi spoznavanja, proučevanja oziroma turistične propagande, vojnim invalidom) spregleda plačilo takse na bivanje tujcev.
Člen 21.
Izletniške skupine, posebno dijaške ekskurzije v spremstvu profesorjev, od 10 • članov navzgor more občina v sporazumu s krajevnim občinskim turističnim odborom, ako prirejajo izlete s poučnim oziroma propagandnim namenom, oprostiti takse na bivanje tujcev.
Člen 22.
50°/oni popust pri taksi na bivanje tujcev uživajo:
a) lastno postrežno osebje posetuikov,
b) državni in samoupravni nameščenci, ki so na dopustu ali zdravljenju, ravno tako upokojenci, vsi s svojimi soprogami in nedoletnimi otroki.
c) posetniki, ki bivajo v kraju dalj ko 30 dni, za ves ostali čas bivanja,
č) otroci od 10. do 14. leta.
člen 23.
V gorskih zatočiščih (kočah, domovih), ki imajo nad 1000 m nadmorske višine, se plačuje enotna taksa na bivanje tujcev v znesku 50 par po osebi dnevno. Tega plačila so oproščene osebe, ki prenočujejo na skupnih ležiščih ali brezplačno.
Člen 24.
C) Doseženi presežki iz dohodkov cd takse na bivanje tujcev se stekajo v »Sklad za pospeševanje turizma«, ki se v ta namen osnuje. V ta sklad se stekajo razen omenjenih presežkov tudi vsi uepričako-
* »Službeni lisk št. 100/24 iz 1. 1936.
valii dohodki krajevnega občinskega turističnega odbora, kot darovi, volila, podpore in drugo. Sklad upravlja krujevni občinski turistični odbor.
(*) Denarna sredstva sklada za pospeševanje turizma se morajo donosno naložiti pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani oziroma v Mariboru ali pri njenih podružnicah.
(3)	O imovini sklada se vodi posebno knjigovodstvo in posebna blagajniška kontrola skladno s predpisi o upravljanju imovine oziroma blagajniških knjig krajevnega občinskega turističnega odbora. Predlogu proračuna krajevnega občinskega turističnega odbora se prilaga kot dodatek »Sklad za pospeševanje turizma«. Vsote tega sklada se ne zaračunavajo niti med dohodki, niti med izdatki rednega proračuna krajevnega občinskega turističnega odbora.
Člen 25.
Imoviua sklada za pospeševanje turizma se more trošiti samo za izredna dela, namenjena pospeševanju turizma, zlasti za:
a) pripravljalna dela regulacijskega načrta,
b) pripravljalna dela kanalizacije, vodovoda in elektrifikacije,
c) ureditev in razširitev potov in ulic,
č) ureditev drevoredov, parkov in šelallšč,
d) zgraditev kopališč, športnih naprav,
e) ohranitev prirodnih in zgodovinskih spomenikov.
Pisarna krajevnega občinskega turističnega odbora in administrativno poslovanje.
Člen 26.
(') Administrativno poslovanje krajevnega občinskega turističnega odbora oskrbuje načeloma občina s tem, da daje krajevnemu občinskemu turističnemu odboru na razpolago lokal in da njeno pisarniško osebje opravlja pisarniške posle krajevnega občinskega turističnega odbora. Le v večjih turističnih krajih izven sedeža občine, kjer to dopuščajo finančna sredstva krajevnega občinskega turističnega odbora, se osnuje z odobritvijo kraljevske banske uprave po možnosti skupaj s tujsko-prometnimi in sorodnimi organizacijami posebna pisarna krajevnega občinskega turističnega odbora s pisarniškim in strokovnim osebjem (tajnik, morebitna druga mesta), ki vrši administrativno poslovanje krajevnega občinskega turističnega odbora.
(*) Blagajniške posle opravlja Član turističnega odbora, ki ga t? odbor za to določi.
Člen 27.
Vse rešitve in pismene odpravke krajevnega občinskega turističnega odbora podpisuje poleg predsednika turističnega odbora še oseba, ki opravlja pisarniške posle. Neposredni nadzor nad delom pisarniškega osebja in redom v pisarni vrši predsednik turističnega odbora.
Člen 28.
Poslovni in razpravni jezik krajevnega občinskega turističnega odbora je državni jezik. Občevanje s tujimi državljani se more vršiti tudi v jeziku države, kateri posetnik pripada, ali v katerem drugem obema strankama razumljivem jeziku.
Člen 29.
Pisarna krajevnega občinskega turističnega odbora mora voditi poseben dejovodni protokol, v katerega se morajo vpisovati vsa pisma in dopisi. Voditi se mora tudi arhiv dopisov in blagajniških računov. Posebno važni službeni spisi, pogodbe in dokumenti, tehnični sestavki morajo biti shranjeni v blagajni oziroma na varnem mestu. Razen tega se mora voditi poštna knjiga, v kateri morajo biti potrjene od pošte vse plamene in denarne poštne in telegrafske pošiljke krajevnega občinskega turističnega odbora.
Člen 30.
Za posetnike turističnega kraja mora biti v pisarni krajevnega občinskega turističnega odbora na razpolago knjiga za pritožbe, ki služi posetnikom samo za vpis pritožb. Vpogled je dopusten le službenim osebam. Da obstoji knjiga za pritožbe, naj bo razvidno v pisarni krajevnega občinskega turističnega odbora.
Nadzorstvo državne uprave.
člen 31.
(*) Nadzorstvo nad krajevnim občinskim turističnim odborom vrši sreski načelnik, v čigar območju je krajevni občinski turistični odbor; on oziroma njegov namestnik ima pravico, da prisostvuje vsaki seji odbora.
(*) Nadzorno oblastvo more vsak čas pregledati delo krajevnega občinskega turističnega odcora in zahtevati potrebna pojasnila, računsko poslovanje krajevnega občinskega turističnega odbora pa pregleda najmanj enkrat letno.
Člen 32.
(») Nadzorno oblastvo more v roku 8 dni po prejemu zapisnika seje zadržati izvršitev vsukega sklepa krajevnega občinskega turističnega odbora, ki je pro-tiven zakonom ali temu pravilniku, ati ako se z njim prekoračuje dovoljeno področje krajevnega občinskega turističnega odbora.
(3)	Nadzorno oblastvo prepreči s pomočjo zakonitih prisilnih sredstev izvršitev sklepov krajevnega občinskega turističnega odbora, ki so na pristojni način pro-glašetii'kot neveljavni, ali ako nimajo odobritve, ki se s tem pravilnikom zahteva.
Člen 33.
Za pravilno poslovanje krajevnih občinskih turističnih odborov na območju banovine skrbi tudi kraljevska banska uprava, ki more v ta namen vsak čas izvršiti izreden pregled vsega poslovanja posameznih turističnih odborov.
Prehodne in zaključno odredbe.
Člen 34.
Z dnem, ko se ustanove krajevni občinski turistični odbori, prenehajo delovati režijski odbori, ki so do tedaj vodili uporabo pobranih taks na bivanje tujcev.
Člen 35.
V krajih, kjer je predpisana taksa na bivanje tujcev, no smejo pobirati samoupravna telesa od poset-
nikov v svojo korisl v nikaki obliki nikakršno drugo tujskoproraetno takso.
Člen 36.
S tem pravilnikom se nič ne spremeni v pogledu nadaljnjega obstoja in delovanja obstoječih ali v pogledu ustanovitve novih tujskoprometnih organizacij. Vendar naj krajevni občinski turistični odbori — oziroma do njih ustanovitve režijski odbori — podpirajo delo tujskoprometnih društev, ki delajo sporazumno z njimi, po možnosti tudi gmotno.
Člen 37.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Ljubljana dne 21. januarja 1938.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
564.
Spremembe
v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. oktobra 1938., I. št. 9139/2, je bil Kardinal' Josip, upravno pisarniški uradnik Vlil. skupine pri sreskem načelstvu v Slov. Konjicah, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Mariboru levi breg.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. oktobra 1938., 1. št. 643/2, je bil Štruc Ivan, zvaničnik II. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Radovljici, postavljen za upravno-pisar-niškega uradnika X. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Slovenskih Konjicah.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. oktobra 1938., I. št. 6941/5, je bila na osnovi § 104/3 zakona o uradnikih upokojena Velej Vilma, zvaničnica I. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Celju.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., I. Št. 11.497/1, je bil premeščen po potrebi službe B i ž a 1 Emil, banovinski cestni nadzornik, od okrajnega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah k okrajnemu cestnemu odboru v Kamnik.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. novembra 1938., I. št. 11.366/1, je bi! premeščen po potrebi službe inž. Burger Jože, banovinski tehnični višji pristav VII. položajne skupine, od tehničnega razdelka sreskega načelstva Celje h kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938.,. I. št. 7142/3, je bil po-stavljen Frece Franc, absolviraui pravnik iz
Celja, za banovinskega uradniškega pripravnika IX. položajne skupine pri banovinski bolnišnici v Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., I. št. 11.502/1, je bil premeščen po potrebi službe Horvat Jožef, banovinski cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v Ljutomeru, v isti službeni lastnosti k okrajnemu cestnemu odboru v Mursko Soboto.
7.	odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., 1. št. 11.505/1, je bil po službeni potrebi premeščen Kalin Marijan, banovinski tehnik VII. položajne skupine pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah, k okrajnemu cestnemu odboru v Litijo.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 12. oktobra 1938., I. št. 4612/2, je bil postavljen K r e b e 1 j Srečko, banovinski uradniški pripravnik veterinarske stroke pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, za banovinskega veterinarskega pristava VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., 1. št. 11.009/2, je bil Markič Franc, banovinski uradniški pripravnik za X. skupino pri sreskem načelstvu v Laškem, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. oktobra 1938., I. št. 6027/2, je postavljen inž. Mikuž Franc, ravnatelj banovinske kmetijske šole v Rakičanu, uradnik IV/2 pol. skupine, za ravnatelja v IV/l položajni skupini na dosedanjem službenem meslu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., I. št. 11.507/1, je bil premeščen po potrebi službe Mlinar Anton, banovinski cestni nadzornik, od okrajnega cestnega odbora Litija k okrajnemu cestnemu odboru v Ptuj.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., I. št. 11.510/1, je bil p r e m e š č e n po potrebi službe Pavlič Josip, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine od kraljevske banske uprave v Ljubljani, k okrajnemu cestnemu odboru v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. oktobra 1938., 1. št. 6269/3, je bil postavljen inž. Pirc Alfonz, banovinski višji agrarni pristav VII. položajne skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, za banovinskega višjega agrarnega pristava v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., I. št. 11.514/1, je bil premeščen po potrebi službe Rupnik Rudolf, tajnik okrajnega cestnega odbora v Ljutomeru, za tajnika okrajnega cestnega odbora v Litijo.
Z odlokom kraljevske banske upravo dravske banovine z dne 8. novembra 1938., I. št, 11.515/1, je bil premeščen po potrebi službe Smrke Franc, tajnik okrajnega cestnega odbora v Litiji in postavljen za arhivskega uradnika pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., I. št. 11.519/1, je bil po službeni potrebi premeščen Uhl Florijan, banovinski tehnik IX. položajne skupine pri okrajnem, cest-
nem odboru v Gornjem gradu, k okrajnemu cestnemu odboru v Črnomelj.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 81. oktobra 1938., J. št. 11.325/1, je bil j> r e -m e š č e n po potrebi službe Vardjan Franc, banovinski učitelj kmetijske šole v Št. Juriju ob ju/, žel., in postavljen za v. d. sreskega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Krškem.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., I. št. 11.525/1, je bil na .prošnjo premeščen Žužek Pius, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri okrajnem cestnem odboru v Črnomlju, li kraljevski banski upravi v Ljubljani.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., 1. St. 6911/2, je bil premeščen po potrebi službe Blasi n Roman, banovinski zvaničnik 111. pol. skupine — v. d. tajnika pri okrajnem cestnem odboru v Novem mestu in postavljen za banovinskega cestnega nadzoraika-zvaničnika pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra 1938., I. št. 11.499/1, je bil premeščen po potrebi službe G o 1 j a Franc, banovinski služitelj pri kraljevski banski upravi v Ljubljani in postavljen za v. d. banovinskega cestnega nadzornika pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah.
565.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 225 z dne 3. oktobra 193S.
Z odločbo ministra za finance z dne 24. septembra
1938.,	št. 93.260/11, je bil p r e m e š č e n po službeni potrebi Rajar Ivan, pomožni knjigovodja IX. položajne skupine dravskega finančnega ravnateljstva v Ljubljani, k zetskemu finančnemu ravnateljstvu v Podgorici, številka 226 z dne 4. oktobra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. avgusta 1938., K. št. 21.628/1, so napredovali pri Tobačni tovarni v Ljubljani: Matič Radomir, mono-polski pristav Vili. položajne skupine, za monopolskega pristava VII. položajne skupine: Antič Ivan in Zelenik Franc, monopolska višja oficiala VIII. položajne skupine, za glavna arhivarja VII. polož. skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. septembra 1938., O. št. 15.508, je bil postavljen z veljavnostjo od 1. aprila 1938. za administrativnega uradnika VI. položajne skupine Higienskega zavoda v Ljubljani, Wr in skele Avgust, administrativni uradnik VII. položajne skupine s prvim periodnim poviškom istega zavoda.	,
številka 227 z dne 5. oktobra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. septembra 1938., K. št. 79.270/1, so bili odlikovani na
predlog ministra za kmetijstvo: z redom sv. Save IV. stopnje d r. L u k m a n Frid o r i k , odvetnik iz Ljubljane; z redom sv. Save V. stopnje .1 a n j u š e v i Č V I a d i -mir, bančni uradnik i/. Ljubljane, in Stupica Josip, trgovec iz Ljubljane.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. septembra 1938. je bil upokojen pri železniškem ravnateljstvu v. .Ljubljani Cujuko Anion, inšpektor, V. položajne skupine s pravico do pokojnine, ki mn pripada .po zakonu.
Z odločbo ministra za pošlo, telegraf in telefon z dne
16.	septembra 1938., sla bili premeščeni po službeni potrebi v istem svojsl vu: k pošti, telegrafu in telefonu Št. lij v Slov. goricah Kokol j Ana, manipulant IX. položajne skupine pošle, telegrafa ju telefona Mula, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Dolnja Lendava .1 u h A v g ušli n a , manipulant IX. položajne skupine pošle, telegrafa in telefona Devica Marija v Polju.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne
16.	septembra 1938. so bili p r e m e š e e n i v istem svoj-stvu: k pošti, telegrafu in telefonu Maribor 3 Jurač Brigita, manipulant IX. položajne skupine, pošle, telegrafa in telefona Maribor 1, po službeni potrebi; k pošti, telegrafu in telefonu Tržič K u r i n č i č P a v I a , manipulant IX. položajne skupine, pošle, telegrafa in telefona Murska Sobota, na prošnjo: k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 K I e m e n č i č M i r o s 1 a v a , manipulant IX. položajne skupine pošle, telegrafa in telefona Ormož, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Muta Bizjak Franc, pomožni uradnik IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona št. Ilj v Slov. goricah, po službeni potrebi.
•m • —■
Razne občeveljavne odredbe.
566.
t
Popravek.*
V razporedu državnega odbora o voliščih in predsednikih votivnih odborov, objavljenem v »Službenih novinah« z dne 2. novembra 1938.,** so nastale nekatere tiskovne napake v nazivih občin in volišč, kar se s tem takole popravlja:
Dravska banovina (Ljubljana)
Vulivno okrožje št. 1.
1. V brežiškem srezu, pod t. št. 2, ima občina Bizeljsko dve volišči, in to: Gornja Sušica in Stara vas;
2. v istem srezu, pod t. št. 3, ima občina Blanca eno volišče: Blanca.
Iz državnega odbora, št. 158 z dne 10. novembra 1938.
* »Službeno novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	novembra 1938., št. 260. — Tu se objavlja samo po* pravek za dravsko banovino.
** »Službeni list« št. 548/89 iz 1. 1938.
Izdaja kraljevska banska oprava dravska banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska Ib aaiftga ttik&AS Marku* j, g. J LjuJ/ljanji »jen predstavnik; plmar Mibalek s Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 92. kosu IV. letnika i dne 16. novembra 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. št. 11.480/1.	*	3318
Razpis.
Na podstavi 1$ 31. zakona o banski upravi se razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti št. 1/21 Mariboi—Maren-berg—Dravograd državna meja za progo od km 12 00 do km 16-500.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne sinejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za din i0-— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol-kovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odslužitvi kadrskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastVa, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 10. decembra 1938. pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 10. novembra 1938,
II. št. 22.535/15.	3319
Razglas.
Po odredbi § 68. zakona o ukoriščanju vodnih sil ('Službeni list« št. 333/52 iz
1.	1931.) se razglaša, da je kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani s pravnomočno odločbo 11. št. 13.479/7 od 30. maja 1938. podelila Levarju Antonu, posestniku v Bočni št. 91 in Kovšaku Antonu, posestniku v Kropi št. 47, občina Bočna, dovolitev za gradnjo nove vodne naprave za pogon žage na reki Dreti 80 m pod ustjem potoka Bočnice v Dreto na pare. št. 453 k. o. Bočna.
Kralj, banska uprava dravsko banovine.
V Ljubljani dne 11. novembra 1938.
*
K V—No. 82/163 — 1938.	3281	3-1
Razglas o licitaciji.
Dne 30. novembra 1938. bo pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8/1 V, Ul. pismena ponudbena licitacija zu Zgradil jo vodovoda v Suhi krajini.
Proračun znaša din 2,066.973'65, upoštevale se pa bodo le ponudbe, ki bodo bianjše od din 1,963.418'27. Varščina v Znesku din 154.000'— se položi pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni uPravi za mesto Ljubljana oziroma v go-
tovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani na dan licitacije, najkasneje do 10. ure.
Načrti in licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku oziroma se dobe tamkaj proti plačilu din 700'—.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kralj, banska uprava dravsko banovine.
V Ljubljani dne 10. novembra 1938.
V. No. 333/60.	3303	3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za dobavo in montažo centralne kurjave v poslopju univerzitetne knjižnice v Ljubljani I. jnvno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
19.	decembra 1938. ob 11. uri dopoldne pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, Stari trg št. 34/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 1,700.665'35.
Predpisana kavcija znaša din 86 000.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/11, soba št. 13.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 12. novembra 1938.
V. št. 343/39.	3207	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo Mladinskega (loma dravske banovine v' Kaštel Staliliču
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. novembra 1938. ob 11. uri
v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi štev. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 505.473'95.
Podrobnosti so razvidne na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 4. novembra 1938.
*
V.	št. 280/11.	3232-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje prevzem gradbenih del 1. etapo pri gradnji gle-
dališke slikamo in skladišča za kulise v Ljubljani
l.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. novembra 1938. ob 11. uri
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu stroškov in taks dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kraljevske bansko uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah za vsa dela skupaj, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudnega proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudbene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse seštevke za vsa dela.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov pri sre-skih načelstvih.
Kralj, banska uprava dravske banovine,
V Ljubljani dne 9. novembra 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
III r 867/38—2.	3323
Oklic.
Tožeča stranka: Lenarčič Alojzija, posestnika žena, Visoko, ki jo zastopa dr. Tone Zupančič, odv. v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki: Lenarčiču Antonu, posestniku, Matena št. 45, sedaj neznano kje v Ameriki, radi din 5.475'— s prip. k opr. št. III P 867/38 tožbo.
I.	narok se je določil na 23. novembra 1938. ob 8.30 uri pred tem sodiščem v sobi št. 50.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja za skrbnika Lenarčič Jožef, preužitkar, Visoko 10, p. Turjak, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. novembra 1938.
$
P 334/38-4.	3317
Oklic.
Tožeča stranka inž. Fridau Ferdinand, trg. v Mariboru, je vložila proti toženi stranki Hallaju Hansu, zasebniku v Ivan-kovcih, sedaj neznanega bivališča, radi din 3.113'— s prip. tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 16. decembra 1938. ob 9. uri dop. pred lem sodiščem v izbi št. 9, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. dr. Adam Ban, odvetnik v Ormožu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd, II., dne 10. novembra 1933,
P 500/38—2.
Oklic.
3301
To/era stranka Hočevar Slava, soproga majorja, Žirovnica, ki jo zastopa dr. Stanovnik Aleš, odvetnik na Jesenicah, je vložila proti toženi stranki I edl Suzani, soprogi arhitekta, Ljubljana, Gosposvetska cesta 4, radi din 3.224-50 s pripadki k opr. št. P 500/38 —2 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 19. decembra 1938. ob 8. uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 30.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Ledi Ivan, arhitekt, Ljubljana, Gosposvetska cesta 4, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. II., dne 11. novembra 1938.
V R 47/a/38—1.
*
3278
Amortizacija.
Na prošnjo Bankota Vincenca, posestnika, Sebeborei, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice št. 1074/ /944, izdane od Kmečke posojilnice r. z. z n. z. v Murski Soboti, z imovino 7.200'— din, ki jo je prosilec baje izgubil.
Imetnik hranilne knjižice se poziva, da uveljavi v 6 mesecih svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Hranilna knjižica se glasi na ime: Banko Vincenc, Sebeborei.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. V., dne 9. novembra 1938.
*
I 495/38.	3162
Dražbeni oklic.
Dne 19. decembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Moravče vi. št. 56.
Cenilna vrednost: din 25.500'—.
Vrednost pritekline: din 2.600’—.
Najmanjši ponudek: din 17.000'—.
Varščina: din 2.550'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu dne 10. oktobra 1938.
*
I 180/38.	3135
Dražbeni oklic.
Dne 19. decembra 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: a) Krtina vi. št. 48, b) Krtina vi. št. 49, c) Krtina vi. št. 123, č) Dob vi. št. 207 Cenilna vrednost: ad a) din 35.306'—, ad b) din 366—, ad c) din 7.489-50 in din 9.853'— skupaj din 17.342'50, ad č) din 4.142'50._
Vrednost: pritekline: din 1.800'.— Najmanjši ponudek: din 38.104'60. Varščina: din 5.716'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, siegr bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu,
dne 25. oktobra 1938.
*
I 616/37-24.	3196
Dražbeni oklic.
Dne 17. decembra 1938. ob 8.15 bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Križe vi. št. 150 in 290.
Cenilna vrednost: din 25.551'75.
Najmanjši ponudek: din 17.034'50.
Varščina: din 2556'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem dne 28. oktobra 1938.
*
I 799/38-8.
3109
Dražbeni oklic.
Dne 17. d e c e m b r a 1938. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dovje vi. št. 589.
Cenilna vrednost: din 62.940'—.
Najmanjši ponudek: din 31.470'—.
Varščina: din 6294'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
■ Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori dne 19. oktobra 1938.
I 608/38—8.
*
3110
Dražbeni oklic.
Dne 17. d e c e m b r a 1938. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dovje vi. št 358.
Cenilna vrednost: din 31.320'—.
Vrednost pritekline: din 30'—.
Najmanjši ponudek: din 20.900'—.
Varščina: din 3135'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori
dne 19. oktobra 1938.
*
I 826/38-8.	3133
Dražbeni oklic.
Dne 17. d e c e m b r a 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jedert vi. št. 147.
Cenilna vrednost: din 17.196'75.
Vrednost pritekline: dm 300'—.
Najmanjši ponudek: din 11.464'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje prf draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem dne 20. oktobra 1938.
*
3240
poli
1 62/37-19.
Dražbeni oklic.
Dne 19. dere m b r a 1938. o devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 134 dražba nepremičnin:
A. Rudniška knjiga okrožnega sodišča v Ljubljani, ent. Supl. 11. in VIL, št. eni. 84; Premogovnik Motnik, sestoječ iz 4 enojnih jamskih mer; ent. št. 136 Premogovnik Bela-Motnik, sestoječ iz 3 dvojnih m 2 enojnih jamskih mer s pripisanim osredkom v k. o. Motnik in v k. o. Gornji Motnik kot sestavnim delom. — Obe entiteti ležita v davčnem okraju Kamnik, železniška postaja Kamnik oz. Sv. Peter v Sav. dol.
Cenilna vrednost: din 812.436'-—
Najmanjši ponudek: din 406.218'—.
Varščina: din 81.244'—,
Vrednost priteklin: V cenilni vrednosti rudniških entitet so upoštete tudi k rudniku spadajoče rudniške naprave in premičnine kot pritekline
B. Zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Kamniku vi. št. 95 k. o. Motnik, posest vo-stavbišča.
Cenilna vrednost: din 48.152'—.
Najmanjši ponudek: din 24.076'—,
Varščina: din 4.816'—.
VI.	št. 171 k. o. Motnik, posestvo* stavbišča.
Cenilna vrednost: din 9.304'—,
Najmanjši ponudek: din 4.652'—.
Varščina: din 931'—.
K navedenim nepremičninam pripadajoče razno pravice in dolžnosti v cenilni vrednosti din 6.204'—, najmanjši ponudek din 3.102—, varščina 621—• dinarjev.
C. Obenem se bodo na javni dražbi prodali tudi rudniški prostosledj (65 v srezu Kamnik in 14 v srezu Celje).
Cenilna vrednost: din 35.346'—.
Najmanjši ponudek: din 17.673'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri druž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat*-
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. oktobra 1988.
•j*
I 13/38-90.	3321
Dražbeni oklic.
Dne 19. decembra 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 134 dražba nepremičnin rudniška knjiga okrožnega sodišča v Ljubljani, eni. št. Tom V. Lit D, Fol 175, rudnik rjavega premoga : Stanovsko pri Poljčanah, sestoječ iz rudniškega polja Johanni — 4 dvojne jamske mere v k. o. Stanovsko in k. o. Pekel, železniška postaja Poljčane.
Cenilna vrednost: din 101.0(X)-—.
Vrednost priteklin: din 121.111’—.
Najmanjši pon ud ek: din 74.037’—.
Varščina: din 22.212'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IJL,
dne S. novembra 1938.
•j;
I 564/38-12.	3138
Dražbeni oklic.
Dne 17. decembra 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Babinci vi. št. 31, zemljiška knjiga k. o. Ljutomer vi. št. 128.
Cenilna vrednost: din 177.820’—.
Vrednost pritekline: din 10.900’—.
Najmanjši ponudek: din 125.813.34.
Vadij znaša din 18.872’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Ljutomeru
dne 22. oktobra 1938.
$
I 220/36—16.	3079
Dražbeni oklic.
Dne 19 decembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 6 dražba nepremičnin (hiša št. 18 na Selu z gospodarskim poslopjem 'n zemlj. parcelami) zemljiška knjiga Dobračeva vi. št. 51.
Cenilna vrednost: din 117.900’—.
Vrednost pritekline: din 2.800’—.
Najmanjši ponudek: din 78.600’—.
Varščina: din 11.790'—, t. j. deseti del cenijne vrednosti, ki je plačljiva v gotovini ali vrednostnih papirjih ali vložkih knjižicah.
Pravico, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, dne 18. oktobra 1938.
*
IV I 1991/38—14.	3096
Dražbeni oklic.
Dne 19. decembra 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražua nepremičnin zemljiška knjiga Ruše a) vi. št 385, b) 391.
Cenilna vrednost: a) din 143.945’—,
b)	din 92.050’— (oba vložka skupno din 235 995).
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: a) din 71.972'50,
b)	din 46.025’—.
Dražilo se bo za vsak vložek posebej.
Vadij znaša za vložek 385 k. o. Ruše din 14394*50, za vložek 391 k. o. Ruše pa din 9.205 —, ki ga je položiti v gotovini alj v vrednostnih papirjih po kurz-ni vrednosti na dan položitve, nikakor pa ne preko nominalne vrednosti.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 18. oktobra 1938.
H*
IX 1 4255/37-18.	3257
Dražbeni oklic.
Dne 19. d e c e m b r a 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rače vi. št. 70, 160, zemljiška knjiga J esenca vi. št. 48, zemljiška knjiga Podova vi. št. 414.
Cenilna vrednost: din 95.730’55.
Vrednost pritekline: din 1.020’—ki je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča
Najmanjši ponudek: din 63.82036.
Vadij znaša din 9.573'06.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 13. oktobra 1938.
•J;
I 2620/38 -8.	3256
Dražbeni oklic.
Dne 19. d e c e m b r a 1938. ob ena j-s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Št. lij vi. št. 301.
Cenilna vrednost: din 1.547'—.
Najmanjši ponudek: din 1.031'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 4. oktobra 1938.
I 1516/37.	3296
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1938. ob devetih dopoldne bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše z gostilno št 31, sadovnjaka, njiv, travnikov, gozdov, vinograda) zemljiška knjiga Moščanci 1/18 vi št. 87, 1/9 vi. : št. 112. 189, 1/3 vi št. 154.
Cenilna vrednost: din 5.175'20.
Najmanjši ponudek: din 3450’20.
Pravice ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 17. oktobra 1938.
I 500/38-12.	3225
Dražbeni oklic.
Dne 18. decembra 1938. o poli devetih bo na kraju samem v Leskovcu št. 8 dražba nepremičnin po posameznih parcelah oziroma skupinah: zemljiška knjiga Brusnice vi. št. 239, zemljiška knjiga Gor. Orehovica vi. št. 472
Cenilna vrednost: din 90.233’05.
Najmanjši ponudek %: din 67.674-84.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II. a..
dne 4. novembra 1938.
I 498/38-14.	3276
Dražbeni oklic.
Dne 15. d e c e m b r n 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Jastrebci vi. št. 94 in b) Lača ves vi. št. 64.
Cenilna vrednost: ad a) din 48.219’—, ad b) din 11.419.25.
Vrednost pritekline: adb)din 170'—.
Najmanjši ponudek: ad a) 32.146'— din, ad b) din 7.613—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu dne 21. oktobra 1938.
*
I 251/36—21.	3277
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 1938. dopoldne
0 poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Vinski vrh vi. št. 64 in b) Brebrovnik vi. št. 76.
Cenilna vrednost: ad a) din 53.656'80, ad b) din 3.139'20.
Vrednost pritekline: ad a) 2.140'— dinarjev.
Najmanjši ponudek: ad a) 35.77175 din, ad b) din 2.092'80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu dne 24. oktobra 1938.
•j;
1 341/38.	3119
Dražbeni oklic.
Dne 17. decembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Krajna brda vi. št. 120.
Cenilna vrednost: din 827670.
Najmanjši ponudek: din 5517'80.
Varščina: din 827'67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici dne 20. oktobra 1938.
*
I 383/38-6.	3307
Dražbeni oklic.
Dne 17. decembra 1938.0 poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Pameče vi. št. 67.
Cenilna vrednost: din 220.040-40.
Vrednost priteklin: din 24.050'—.
Najmanjši ponudek: dir 162.72C92.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. L,
dne 21. oktobra 1938.
$
I 250/38—12.	3160
Dražbeni oklic.
Dne 19. d e c e m b r a 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Terbija vi. št. 23, 32 in zemljiška knjiga Stara Oselica vi. št. 85.
Cenilna vrednost: din 204.333'65.
Vrednost pritekline: upoštevana zgoraj pri cenilni vrednosti v znesku din 2.095'—.
Najmanjši ponudek: din 136.222'82.
Vadij: din 20.433'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče v iškofji Loki
dne 6. oktobra 1938.
I 493/38-6.	3161
Dražbeni oklic.
Dne 19. decembra 1938. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sorica vi. št. 24.
Cenilna vrednost: din 112.30970.
Vrednost pritekline: upoštevana že zgoraj pri cenilni vrednosti v znesku din 8.850'-.
Najmanjši ponudek: din 74.874'—.
Vadij: din 11.2&T97.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki
dne 11. oktobra 1938.
•j*
i 495/38—7.	3159
Dražbeni oklic.
Dne 19. decembra 1938. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga I. Škofja Loka vi. št. 152, II. Sopotnica vi. št. 119, III. Sv. Ožbolt vi. št. 73, IV. Lučna vi. št. 178.
Cenilna vrednost: ad 1. din 74.240'—, ad II. din 643'50, ad III. din 5.484'—, ad IV. din 3.970'50, skupaj cenilna vrednost vseh vložkov din 84.338'—,
Najmanjši ponudek: ad I. 49.493'50 din, ad II. din 429'—, ad III. 3.656‘— din, ad IV, din 2.647’—, skupaj cenilna vrednost vseh vložkov din 56.225'50.
Vadij: ad I. din 7.424'—, ad II. din 64'35, ad 111. din 548'50, ad IV. din 397, za vse vložke skupaj din 8.433'85.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki
dne 11. oktobra 1938.
«2»
1 659/38—6.	3112
Dražbeni oklic.
Dne 17. d c c e m b r a 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 prisilna dražba nepremičnine vložek št. 297 k. o. Velenje.
K posestvu spadajo pare. št. 196: hiša, kovačnica, klel, hlev, svinjaki in pare. št. 843/6: zelenjadni vrt v izmeri 909 m2.
Cenilna vrednost: din 28.941 *—.
Najmanjši ponudek: din 14.475 50.
Jamčeviua: din 2895'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrujno sodišče v Šoštanju, odd. I.,
dne 21. oktobra 1938.
I 371/36-28.	3124
Dražbeni oklic.
Dne 17. d e c e m b r a 1938. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin:
1. vi. št. 62 k. o. Bistrica [hiša št. 10 pri Sv. Neži, gospodarska poslopja, 17 zemljiških parcel (njive, gozdovi, travniki, sadni vrt)] v cenilni vrednosti din 291.401'—, vrednost priteklin dinarjev 13.770'—, najmanjši ponudek dinarjev 194.267'25, varščina din 29.140'10;
2. vi. št. 250 k. o. Bistrica [parcela št. 530/4, pašnik-sadni vrt, pare. št. 530/5 stavbišče — v naravi nova hiša ob banovinski cesti Tržič—Begunje (gostilna) 1 v cenilni vrednosti din 381.545'—, naj* manjši ponudek din 254.363'25, varščina din 38.154'50.
Pravice, ki bi no pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbem oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Tržiču
dno 21. oktobru 1938.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1093.
Sedež: Goričane.
Dan vpisa: 17. oktobra '1938.
Besedilo: Tvornim tanina Medvode družba z o. z.
Vpiše se sklep izrednega občnega zbora z dne 6. oktobra 1938. o nameravanem znižanju osnovne glavnice od 300.000 din za 00.000 din na 240.000 din. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. oktobra 1938.
Kg C V 232/2.
*
1091.
Sedež: Jclšiugrad, okraj Šmarje pri Jelšah.
Dan vpisa: 25. oktobra 1938. Besedilo: »Jelšingrad« gradjevinska preduzeča, industrija drva i ruda, društvo s o. j.
Izbriše se pri matičnem podjetju kolektivna prokura, podeljena Kosu Hubertu, ing. Jojkiču Mladenu in Caisu Viktorju ml.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I.,
dne 25. oktobra 1938.
Rg C 1 94/34.
*
1095.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. oktobra 1938.
Besedilo: »Chemoteehna« kemični laboratorij, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Golli Robert, vpiše pa se poslovodja dr. Jenčič Salvi-slav, univerzitetni profesor v Ljubljani, Gradaška ulica 18.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. oktobra 1938.
Rg C II 23/19.
*
Sedež: Ljubljana.	.
Dan vpisa: 12. oktobra 1938.
Besedilo: »Slavoteks« tekstilna industrijska družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Kraus Dragotin, vpiše pa se novi poslovodja dr. Andrassy Miroslav, advokat v Zagrebu, Opatička ulica št. 9.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 10. oktobra 1938.
Rg C V 199/4.
*
1097.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 20. oktobra 1938.
Besedilo: Jugoslavenska udružena banka, delniška družba v Zagrebu, podružnica v Mariboru.
Vpiše se kot prokuristinja za podružnico v Mariboru Žabota Zlata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. Ill.j dne 20. oktobra 1938.
Rg B II 18/34.
1098.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 13. oktobra 1938.
Besedilo: Mestna podjetja Mariina.
Izbriše se dosedanji pooblaščeni nameščenec Sušnik Ivan in vpiše kot novi pooblaščeni nameščenec Lekan Jože, vodja uprave Mestnih podjetij s pravico sopodpisovanja v smislu statutov.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. oktobra 1938.
Rg A IV 5/6.
10»». *
Sedež: št. Vid nad Ljubljano.
Dan vpisa: 17. oktobra 1938.
Besedilo: »Miz«, mizarska industrijska komanditna družba Gregelj Alojzija.
Izbriše se osebno jamčeča družbenica Gregelj Alojzija, vpiše pa se nova osebno jamčeča družbenica Pengov Cilka, kuharica v Ljubljani, Drenikova ul. 8.
Besedilo firme odslej: »Miz«, mizarska industrijska komanditna družba C. Pengov v Št. Vidu nad Ljubljano.
Družbo zastopata in zanjo podpisujeta osebno jamčeča družbenica in prokurist kolektivno na ta način, da postavita pod napisano, tiskano ali s štampiljko odtis-,njeno besedilo firme svoja lastnoročna podpisa, prokurist s pristavkom, ki označuje prokuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 11., dne 14. oktobra 1938.
Rg A VII 208/2.
❖
1101).
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 27. septembra 1938.
Besedilo: Joreb-Bizjak.
Obratni predmet: Kovinska industrija, v glavnem splošno ključavničarstvo.
Besedilo odslej: Jereb in drug.
Družbenik Bizjak Martin, kleparski pomočnik v Trbovljah, je izstopil iz javne trgovske družbe, na njegovo mesto pa je na novo vstopila kot družbenica Jereb Marija, žena ključavničarskega mojstra v Trbovljah št. 430.
Ža nadomestovanje firme je upravičen in firmo podpisuje pod pisanim, natisnjenim ali s štampiljko odtisnjenim besedilom firme družbenik Jereb Janez, ključavničarski mojster v Trbovljah št. 430, sam.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 27. septembra 1938.
A Ul 168/7.
*
1101.
Sedež: Vrhnika.
Dan vpisa: 12. oktobra 1938.
Besedilo: I. Magušar & Co., družba z o. z.
Z notarskim zapisom z dne 4. oktobra 1938. se je spremenila družbena pogodba v §§ 12., 13. in 16.
Vsak poslovodja zastopa družbo sodno in izvensodno in podpisuje firmo družbe samostojno tako, da pod od kogar koli pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavi lastnoročni podpis poslovodje.
Za celokupno podjetje postavljeni prokurist zastopa firmo in jo podpisuje samostojno, to pa s pristavkom »pp«.
Vpiše se poslovodja Magušar Vera v Ljubljani, Besljeva cesta 16.
Okrožno kot tre. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. oktobra 1938.
Rg C III 213/5.
Izbrisale so se nastopne firme:
1102.	R 729 38.
Uradni izbrisi.
Po uradni dolžnosti so se dne 29. septembra 1938. izbrisale nastopne firme:
1. Jurij Kcitingerjevi nasledniki, špedicija v Mariboru, zaradi prestanka obrta in razdružitve (Rg A I 240'8);
2. H. Prinčič, trgovina z delikatesami, lastnik: Prinčič Henrik, trg. v Mariboru, Aleksandrova cesta 42, zaradi opustitve obrta (Rg A I 279/4);
3. Franc Grobelšek, trgovina z mešanim blagom in menjalnica žita v Mariboru, zaradi prestanka obrta (Rg A I 283/9);
4. Golubovič Vekoslav, špedicija v Mariboru, zaradi opustitve obrata (Rg A II 45/6);
5. Josip Miinzer, odpremnički posao u Zagrebu, podružnica Maribor, spedicijska trgovina, zaradi prestanka obrata (Rg A II 49 4);
6. Tihomir S. Miloševič, carinski posrednik, špediter v Mariboru, zaradi prestanka obrta (Rg A II 85 6);
7. Josip Rože in drug, trgovina s perutnino in sadjem na debelo in obrt izdelovanja likerjev in špirituoz pod imenom s-Alpina« na Pobrežju pri Mariboru, Cesta na Brezje 88. zaradi prestanka obrta (Rg A II 95/10);
8. Zimmerl Rihard, trgovina z mešanim blagom na Prevaljah, zaradi odprave kon-kurza in prestanka obrta (Rg A II 111/7);
9. H. C. Hanson, umetni mlin in žaga, Trata, lastnik: Harry Hanson, na Trati, zaradi smrti lastnika in opustitve obrta (Rg A II 130/5);
10. Franc Fidler, trgovina z lesom v Slovenski Bistrici, zaradi prestanka obrta in odprave konkurza (Rg A II 137/7);
11. Kočevar Franjo, trgovina s stavbenimi tvarinami v Središču ob Dravi, zaradi smrti lastnika in prestanka obrta (Rg A II 185/5);
12. Pernat Ivan, trgovina z vinom na debelo v črni, srez Dravograd, zaradi smrti lastnika in prestanka obrta (Rg A III 246'6);
13. Josip Pitamic, carinski posrednik v Dravogradu, zaradi smrti lastnika in prestanka obrta (Rg A II 252/7);
14. Polak Rado, trgovina z mešanim blagom in vinom na debelo v Ormožu, zaradi smrti lastnika in prestanka obrta (Rg A II 309/9);
15. Čeh Jožef, trgovina z govejo živino in drobnico v živem in zaklanem stanju ter njih izvoz v Ločiču, zaradi smrti lastnika (Rg A III 80 5);
16. Zmazek Karol, špedicija, izvoz in trgovina z živo in zaklano živino v Mariboru, Cankarjeva ul. 9, ker tvrdka že 10 let ne posluje (Rg A III 86/13);
17. Gnilšck Janez, trgovina z vinom na debelo, Dolane št. 31, zaradi prestanka obrata (Rg A III 101/5);
18. Klun Janko, trgovina z mešanim blagom v Farni vasi št. 4 pri Prevaljah, zaradi smrti lastnika in prestanka obrta (Rg A III 119/4);
19. Braun Terezija, trgovina z deželnimi
pridelki in surovimi kožami v Mariboru, Koroška cesta 21, zaradi prestanka obrata (Rg A III 152/4);
20. Fokter Juro, trgovina z vinom na debelo ter eksport sadja, krompirja in jajc v Krčevini št. 88 pri Mariboru, zaradi pre-»tanka obrata (Rg A III 166 8);
21. Kramberger Jakob in drug, parna pekarna pri Sv. Lovrencu na Poh., zaradi smrti družbenikov in prestanka obrata (Rg A III 173 4);
22. Verhovnik Frane, trgovina z deželnimi pridelki ter s senom in slamo v Slovenski Bistrici, zaradi prestanka obrata (Rg A III 185 5);
23. Sredcnšek Antonija, trgovina z deželnimi pridelki in sadjem na Pobrežju, Cesta na Brezje št. 40, zaradi prestanka obrata (Rg A III 187/4);
24. Cerinšek Alojz, trgovina z deželnimi pridelki in sadjem ter izvoz, Pobrežje pri Mariboru, zaradi prestanka obrata (Rg A III 195/5);
25. Robič Maks, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na debelo in na drobno v Središču, lastnika: Robič Franjo in Frančiška, trgovca v Središču, zaradi opustitve obrta (Rg A III 219 12);
26. Videmšck Josip, trgovina s sadjem na debelo in eksport sadja, v Mariboru, Koroščeva ul. 23, zaradi prestanka obrata (Rg A III 225 '9>;
27. Banovšck Leopold, trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo, Maribor, Ipavčeva ul. 55, zaradi prestanka obrata (Rg A III 233/4);
28. Pahole Alojz, trgovina s senom in slamo v Poljčanah št. 7, zaradi prestanka obrta (Rg A III 267/4);
29. Stangl Franc, trgovina s konji v Mariboru, Taborska ul. 8, zaradi prestanka obrata (Rg A III 287/4).
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. septembra 1938.
*
1103.
Sedež: Cerknica.
Dan izbrisa: 3. oktobra 1938.
Besedilo: A. Pogorelc.
Obratni predmet: Trgovina z vinom in žganjem ua debelo.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. oktobra 1938.
Rg A VI 74/3.
*
1101.
Sedež: črmošnjiee.
Dan izbrisa: 30. septembra 1938.
Besedilo: Matzelle & Co. produkcija in eksport oglja.
Obratni predmet: Izdelovanje lesnega oglja.
Zaradi prenehanja obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 30 septembra 1938.
Reg A H 3/2.
*
1105.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 26. septembra 1938.
Besedilo: »Musiča«, trgovina glaso-virjev in glasbil, družba z o. z.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. septembra 1938.
Rg C IV 269/4.
1106.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa1 12. oktobra 1938. Besedilo: Marija Poselil.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Zaradi opustitve obrata in smrti lastnice.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 10. oktobra 1938.
Rg A VI 107/4.
*
1107.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 19. septembra 1938. Besedilo: Trink Alojzij.
Obratni predmet: Strojno mizarstvo. Zaradi opustitve trgovine.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 17. septembra 1938.
Rg A V 157/3.
1108.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 17. oktobra 1938. Besedilo: Združene mlekarne d. d. v Ljubljani v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. oktobra 1938.
Rg B II 130/10.
*
1109.
Sedež: Marcnberg št. 53.
Dan izbrisa: 22. septembra 1938. Besedilo: Zofija Schober.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Zaradi smrti lastnice in prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 22. septembra 1938.
Pos I 286/7.
'*
1110 Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 22. septembra 1938. Besedilo: Gottlich Ivan.
Obratni predmet: Trgovina in izvoz sadja, sočivja, perutnine, krompirja, fižola in jajc.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. septembra 1938.
A 111 62/5.
*
1111.	„
Sedež: Maribor, Rotovški trg št. 6. Dan izbrisa: 29. septembra 1938. Besedilo: Močivnik & Ogrizek, manu-fakturna veletrgovina v Mariboru v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. septembra 1938.
Rg A III 146/10.
1112.
Sedež: Moste pri Ljubljani.
Dan izbrisa: 17. oktobra 1938. Besedilo: Narbesbuber in drug.
Ooratni predmet: Instalacije in proizvajanje električne sile ter nakup in prodaja v to stroko spadajočih predmetov.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. oktobra 1938.
Rg A V 60/2.
*
1113.
Sedež: Rabelčja vas št. 23 pri Ptuju. Dan izbrisa: 6. oktobra 1938.. Besedilo:	Matija	Hoidenkumer &
Maks žunkovič, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Mizarski obrt.
Po končani likvidaciji.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 6. oktobra 1938.
Rg C II 60/17
Konkurzni razglasi
1114.	3322
Odprava konkurza.
Prezadolženka Petavs Marija, trgovka na Vrhniki.
Konkurz, ki je bil razglašen o imovini prezadolženke s sklepom opravilna številka St 7/38—2, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. novembra 1938.
St 7/38—28.
Razglasi raznih uradov in oblastev
VI — št. 67.277/38.	3306
Razglas.
Mestna občina ljubljanska razpisuje v skrajšanem roku prvo zmanjševulno licitacijo težaških, zidarskih, železohe-tonskih, tesarskih, kleparskih, mizarskih, umetno kamnoseških in steklarskih del kapelic, molilnice in upravnega poslopja in garaže pri Žalah ter ureditev vrta.'
Popisi s proračunom, načrti, splošni in podrobni pogoji za izvršitev dela se dobe v pisarni mestnega tehničnega oddelka, Nabrežje 20. septembra 2/11, soba št. 7, med uradnimi urami od dne 16. novembra 1938. dalje.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju v gori omenjenem uradu do 25. novembra 1938. do 11. ure, kij er bo takoj nato v sejni sobi mestnega tehničnega oddelka javno komisijsko odpiranje ponudb.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 14. novembra 1938.
Predsednik: dr. Juro Adlošič s. r.
Narodna banka kraljevine J ti srosl a vije Stanje 8. novembra 1938. Aktiva.	dinarjev
Podloga ...1.892,892.714 04 1+	81.406-24»
Devize, ki niso v podlogi 449.822.204-29,+ 7,035.990-49)
Kovani novec 847,810.804-50 (— 4,223.241'	)
Posojila . . .1.875,598.805-39(-19,930.844-011 Vrednostni
papirji	...	233,380.900-94 (-	12.404-70)
Prejšnji
predjemi
državi	... 1.042,980.191-47 (+	333.502-7«)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 000,000.000-—
Vrednosti re-
zrrvn. fonda	220.725.036-43 (—	139.565-28,
V red nosti ostalih fondov ........... 33,787.169-50
Nepremičnine	 197,494.334-16,+	594.037.27)
Itazna aktiva 2.399.071.771 50 —21.126079-33)
9.898.568.498-82
Pasiva.
Kapital . . •
Rezervni fond . . . •
Ostali fondi .
Novčanice v
obtoku . • 6.841.432.500"—(— 170,921.000"—) Obveze na
pokaz . . . 2.222,604.524-97(+173,789.764-06)
Obveze z rokom ... 100.000.000-—(- 50,000.000-—)
Razna pasiva 290,999.717-01'+ 10,009.792-87»
9.843.503.498-82
Obtok in obveze .... 9.064.097.024-97
Celotno k ritje .... 26-83 7»
Kritje v zlatu .... 20-24 c/.
Obrestna mera:
po eskomptu ........... 5%
po zastavah:
na zlato in varante.......................5%
na vrednostne papirje ...... 0%
180.000. ooo-—
221,902.409-24 ( + 36,664.347-— (+
dinarjev
284 275-62 630--)
*
3304
Mag. št. 60075/38.
Predmet: Občinska lovišča MOL — oddaja v zakup z javno dražbo.
Razglas.
Mestno poglavarstvo bo oddalo na ustni javni dražbi v zakup za dobo 12 let 3 občinska lovišča mestne občine ljubljanske v petek dne 16. decembra 1938. ob 10. uri dopoldne v sobi št. 24 gospodarskega oddelka mestnega poglavarstva v Ljubljani, Beethovnova ul. 7, in sicer po naslednjem vrstnem redu:
1. barjansko iovišče, ki meri okoli 2030 ha, z izklicno ceno din 2.000'—;
2. viško lovišče, ki meri okoli 2010 ha, z izklicno ceno din 2.000'—;
3. gorenjsko lovišče, ki meri okoli 2300 ha (razen Šišenskega hriba z Rožnikom in mestnega parka v Tivoliju, ki je izvzet kot zaščiten), z izklicno ceno din 2.000'—.
Vsa tri mestna lovišča se bodo oddala v zakup za 12 let, t. j. za dobo od
1.	aprila 1939. do 31. marca 1951, -
Pred draženjem mora vsak dražitelj dokazati, da je v posesti veljavne lovske karte za tekoče leto in mora položiti v gotovini vadij v višini izklicne cene za dotično lovišče. Kdor hoče dražiti za drugega, mora predložiti vodji dražbe veljavno pooblastilo, pravilno kolkovano. Natančnejši dražbeni pogoji so interesentom na vpogled pri mestnem gospodarskem oddelku v sobi št. 25 ob običajnih uradnih urah.
Ako bi dražba za katero navedenih lovišč pri navedeni izklicni ceni ne uspela, se bo vršila dne 24. decembra 1938. ob 10. uri dopoldne v istem prostoru, ob istih pogojih ponovna javna dražba, pri kateri pa se bodo sprejele ponudbe tudi pod izklicno ceno.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 12. novembra 1938.
Po pooblastilu predsednika, načelnik gospodarskega oddelka, v z., mestni višji svetnik: dr. Fux s. r.
*
No. 60.076,38.
3293
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje javno zmanjševalno ofertno licitacijo za nabavo:
1.	gasilske karoserije za gasilski avto »(Jriif & Stift« in
• 2. reševalne karoserije za reševalni avto »Steyer«,
Vsi razpisni pripomočki in ostale informacije se dobe od 16. novembra 1938. dalje med uradnimi urami pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani v gasilskem uradu, Krekov trg št. 2..
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v omenjenem uradu do dne 7. decembra 193N. do 11. ure dopoldne, kjer bo takoj nato javno odpiranje vloženih ppnudb.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani
dne 16. novembra 1938.
*
T. No. 1315/12 — 1938.	3285	3—1
Razglas o licitaciji.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor-levi breg razpisuje za regulacijska dela na progi notranje reke Mure od km 85'050—57'7b'0
11.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni na dan 28. novembra 1938. ob 11. uri v sobi št. 51 tehničnega razdelka v Mariboru. Pojasnila se dobe med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Mariboru.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša 85.219‘46 dinarjev.
Kavcija za naše državljane v znesku din 9.000'— se polaga v vrednostnih papirjih in garantnih pismih pri davčni upravi v Mariboru za okolico do 10. ure na dan licitacije, v gotovini pa pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnih razdelkov in kraljevske banske uprave.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek, dne 11. novembra 1938.
St. 2382.	3209
Razpis.
Občina Svečina, srez Maribor I. br., razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 36 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Občina Svečina dne 10. novembra 1938.
Štev. 2265/38.	3280
Razpis.
Občina Velika Nedelja, srez ptujski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje šole ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih ( Službeni list« z dne 29. julija 1936., št. 477/61) je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu« pri tej občini.
Občina Velika Nedelja dne 11. novembra 1938.
H*
Št. 205.	3291
Razpis.
Na ljudski šoli v Kranju se razpisujeta dve mesti šolskih slug.
Pogoji so razvidni iz razglasa na občinski deski.
Pravilno kolkovane prošnje je vložiti do dne 23. novembra 1938. pri krajevnem šolskem odboru v Kranju.
Krajevni šolski odbor v Kranju dne 10. novembra 1938.
-s-
štev. 14.733/38.	3289
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 30. novembra 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 8 rešet za kla-siranje premoga iz manganskojeklone žice. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Državni rudnik v Velenju
dne 11. novembra 1938. „
Razne objave
Objava.
.»313
Kmetijsko ministrstvo je z odlokom z dne 2. julija 1988., št. 94.741 V/37, dovolilo podpisani zadrugi;
1.	odlog plačil za dobo (> let, računajoč od 2. julija 1938. Odlog velja za dolgove nastale do 13. decembra 1937.;
2.	obrestno mero za stare vloge na 2 % bruto, računajoč od 13. decembra
1937. dalje.
Posojilnica za občino Oplotnico, reg. zadr. z neom. zavezo v likvidaciji. Likvidator Kožct Anton, zadružni revizor,
Ljubljana, P raža kova 11.
❖
3315
Objava.
Ministrstvo za kmetijstvo je s svojo odločbo z dne 29. oktobra 1938., št. 10.108 — V/38, na podstavi členov 1. in 2. uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovili zvez št. 81.070 — V od 23. novembra 1934. in čl. 1., 17., 19., 31., odst. 2. in 6., 24. in 35. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. nov. 1934., TI. št. 41.032 — K od 23. nov. 1934. dovolilo podpisani posojilnici:
1. odlog plačil za dobo 6 let, začenši od 29. oktobra 1938.;
2. obrestno mero za stare vloge in tekoče račune z letuo 2 % bruto, računajoč od 5. januarja 1934.;
3. odobrilo je sanacijo zadrugi v smislu čl. 31., odst. 2. in G., uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. nov. 1934. in odredilo, da se t-: izvrši na sledeči način:
Izguba zadruge v znesku 3,782.844-17 dinarjev se pokrije tako, da se odpiše 40 % starih terjatev zavodovih upnikov in prepiše na »specialni rezervni fond«;
4. finančne olajšave iz čl. 15., odst. 1., uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.
Okrajna posojilnica v Ormožu, reg. zadr. z neom. zav., dne 14. novembra 1938.
St. 412/38.	3287
Licitacija zastavljenih predmetov
bo dne 6. in 12. decembra 1938. od
15.	ure dalje na Poljanski cesti št. 15. Mestna zastavljalnica v Ljubljani
dne 12. novembra 1938.
❖
33 IG
Vabilo na VII. redni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. Laško,
ki se bo vršil v sredo dne 7. decembra
1938. ob 11. uri dop. v hotelu Henkc v Laškem.
Dnevni red:
1. Dopoldne do 11. ure ogled pivovarne pod strokovnim vodstvom.
2. Poročilo upravnega sveta.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta.
4. Odobritev bilance za poslovno leto 1937./38.
5. Volitev 3 novih članov upravnega in 3 članov nadzorstvenega sveta z namestniki.
6. Samostojni predlogi, stavljeni v smislu § 17. družb, pravil.
7. Slučajnosti.
Pravico do udeležbe na občnem zboru ima vsak delničar, ki ima delnice popolnoma plačane. Na vsakih 10 delnic odpade en glas. Delničarji, ki imajo manjše število delnic, imajo pravico do skupnega pooblaščenca, ki pa mora imeti sam vsaj toliko plačanih delnic, kolikor jih bo zastopal. Če ne bi bil občni zbor ob 11. uri sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. — Delnice je treba deponirati najpozneje do 2. decembra 1938. pri Gostilničarski kreditni zadrugi, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani, Bleivveisova cesta 16/11. (§ 13. družb, pravil.)
V Laškem dne 12. novembra 1938.
Upravni svet Gostilničarske pivovarne d. (1. Laško.
*	3300
Vabilo na redni letni občni zbor
Greinitz industrije željeza d. d. železarna Muta v Mariboru,
ki bo dne 5. decembra 1938. ob IG. uri v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 18,
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo uprave za poslovno dobo 1935./86.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Sklepanje o bilancah za i>os!ovni leti 1934. 35. in 1935./36. in podelitev razrešnice upravnemu svetu in nadzorstvu.
4. Slučajnosti.
Delničarji, ki se želijo udeležiti tega občnega zbora, morajo po § 53. pravil položiti najkasneje G dni pred občnim zborom svoje delnice pri naši blagajni.
Upravni svet.
-j.
St. G4/38.	'	3312-3-1
Poziv upnikom.
Posojilnica za občino Oplotnico, r. z. z n. z. je prešla v likvidacijo in poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve. Posojilnica za občino Oplotnico, r. z. z n. z.
Kožct Anton s. r.,	/
zadružni revizor,
Ljubljana Pražakova ul. št. 11. sH
Št. 10/38.	32G0—3—2
Poziv upnikom.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Petru v Savinjski dolini, r. z. z n. z., je prešla v likvidacijo in poziva upnike, da prijavijo svojo terjatve.
Kožet Anton, zadružni revizor, Ljubljana, Pražakova ulica 11, kot likvidator.
3187-3-3
Poziv upnikom.
Posojilnica za Sv. Kok ob Sotli r. z. z n. z. v likvidaciji je po sklepu občnega zbora z dne 18. septembra 1938. dovršila likvidacijo ter preneha obstajati. Pozivajo se ev. upniki, da prijavijo svojo terjatve podpisanemu.
Fric Štefan s. r., likvidator b. »Posojilnice za Sv. Rok ob Sotli«, Dobovec 12, pošta Rogatec.
*
3282
Objava.
Ukradena mi je bila prometna knjižica za bicikel (evid. številka tablice 28.180) in jo proglašam za neveljavno.
Fric Frančiška s r., Zg. Hudinja 107, pošta Celje.
•i-
3303
Objava.
Tzgubil sem »obznano«, izdano od mi-tralješke čete 2. pl. bataljona v Boh. Beli na ime Jekovc Franc, rojen 1. 1915. v Zg. Bitnjah, in jo proglašam za neveljavno.
Jekovc Franc s. r.,
Zg. Bitnje št. 5, pošta Stražišče.
*
3320
Objava.
Ukradena mi je bila evid. tablica št. 4G.411 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Koritnik Anton s. r.,
na Brišah št. 1.
•i*
3283
Objava.
Izgubil sem obrtni list, izdan od sre-skega načelstva Krško, za- trgovanje s prašiči in ga proglašam za neveljavnega.
Kovačič Jože s. r.,
Gor. Maharovec št. 5.
*
3279
Objava.
Izgubil sem orožni list za nošenje lovske puške, izdan od sreskega načelstva Maril)or-levi breg dne IG. avgusta 1935., reg. št. 1502, in lovsko karto za leto 1938. Proglašam ju za neveljavne.
Kraner Rudolf ml. s. r., Ščavnica,-p. Sv. Ana v Slov. gor,
*
3305
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 105.098) in »vojničko ispravo« na ime; Lohkar Ivan iz Škofelj-ce. Proglašam ju za neveljavni.
Lohkar Ivan s. r.
 —
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani.
liska in zalaga Tiskarna Merkur s Ljubljani, njen predstavnik: 0, Mihalek s Ljubljani.