Proletarci vseh dežel, združite set PRAVICA GliASIfco KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Let0 XI- ~^Štey. 104 T Poštnina plačana v gotovini. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKEi Reorganizacija vlade LR Slovenije — Razgovor maršala Tita z domačimi in inozemskimi novinarji Prvi veleposlanik republike Indije v FLRJ izročil akreditivna pisma Gospodarstvo — Fiakultura — Prvomajske prireditve — S ah — Dopisi Ljubljana, nedelja, 30. aprila 1950 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45.— Cena din 4.— . „ reorganizacija vlade UUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE p.« .. Ljubljana, 29. aprila, »eii • Ljudske skupščine LRS je na aoa Via6 . P°^ predsedstvom tov. Jo-rtanr!dne 23. in 28. aprila 1950, reorda - .? Podlogu vlade LRS glede ohro.?0^.8^!® republiške vlade ter je po l0ij8”ozijvii ki jo je podal k temu pred-T^ P^adsednik vlade tovariš Miha Ma-udal dva ukaza, reniu ’. Ljudske skupščine LR Slo-1® izdal ukaz o ukinitvi ministri*^ Za ^dustrijo, za lesno indu-darstv ** elektrogospodarstvo, za ru-LRe 10 2a komunalne zadeve vlade 'O ustanovitvi ministrstva za držav-, P°^‘va vlade LRS in o ustanovitvi Za *a predelovalno industrijo, sveta er£eiiko in ekstraktivno industrijo, tijo. blagovni promet, sveta za kme- gozdarstvo in sveta za lokalno p> ,rstvo vlade LRS. z* in j . ®kazn se ukinejo ministrstva tr0tf_u*trli°’ z« lesno industrijo, za elek-tonnlr0darstvo, za rudarstvo in za ko-,,alfe zadeve vlade LRS. ^stanovi se ministrstvo za državna tlfiavvi r-lade LRS za vrhovno vodstvo in« T8"1 kmetijskih posestev ter ekono-h .rr?avnik uradov, ustanov in podjetij S^nomij ljudskih odborov. 'klov *® svet vl®d« LRS za pre-LR$ ° industrijo kot organ vlade dela 18 ®Plošno vodstvo in koordinacijo ^UstrT *a^ev.ak tekstilne in usnjarske in-lro,"'e, kovinske predelovalne in elek-i#j “Uririie, kemične industrije in lesne “Striie. ie »Vei s®stavljajo predsednik sveta, ki dSreun vlade LRS, ter člani; generalni s*rtio za 0i8>inist,r.rOS,0,van*®’ sa' ukiniftmo rr* f bJ .1 katerih posle bodo pre- n^ije v.OSr®4no poedine generalne di- , “iega .j Pa_zato ne bodo povečevale Htv. _'bninislrativncga aparata. Pred- i. V ^ »vetov pa bodo ze svo v»nj# J^rdiniranja operative in vskla- 5« 2^TiiudTe7 re,alivno. maih? ^ upravnim in admi* osebjem, ki bo a to reorga- LRS obrazložil predlog za re-^ -o^ republiške vlade in med nizacljo republiške uprave postalo odvečno, pa bomo kvalitetno pojačili aparat v nižjih in najnižjih oblastvenih in gospodarskih upravah. V tej reorganizaciji je viden izraz politike decentralizacije in demokratizacije gospodarske uprave in vztrajne borbe našega državnega in političnega vodstva proti birokratičnemu centralizmu. Ta reorganizacija se vrši po vseb republikah z delnimi razlikami, ki jih zahtevajo gospodarske in druge posebnosti v poedi-nih republikah. Kako se socialistični demokratizem pri naa vse trdneje uveljavlja, kaže tudi sem način te reorganizacije. Za njo ni bila v samem vodstvu izdelana podrobna shema, marveč je bila navržena samo ideja, ki je pa po vzajemnih diskusijah med prizadetimi resorji in republiškimi upravami dobila konkretno obliko, Mi se moramo siceT vsi zavedati, da z vzpostavitvijo take organizacije boj proti birokratskemu centralizmu in birokratizmu sploh še zdaleč ni končan. Soudeležba poedinih republiških upravnih organov v ustrezajočih zveznih svetih bo omogočila vpogled in sodelovanje za pravilne obče proporčne plane in podkrepila odgovornost za izvršitev sporazumno sprejetih obvez. Za istega duha sodelovanja se bo treba boriti tudi v republiških svetih, isto bo treba uveljavljati tudi v vzajemnih odnosih med nižjimi in višjimi gospodarskimi upravnimi organi v republiki. Naravno, da prevzgoja li”di, tudi onih na odgovornih upravnih mestih, ni lahka stvar. Ten- Razgovor maršala Tita z domačimi in inozemskimi novinarji Beograd, 29. aprila (Tanjug). V petek dopoldne je imel predsednik Zvezne vlade maršal Tito v Belem dvorcu konferenco s predstavniki tujega in domačega tiaka. Odgovarjal je na vrsto vprašanj iz notranje in zunanje politike, ki so mu jih postavljali novinarji. PROBLEM TRSTA IN ODNOSI Z ITALIJO Na vprašanje dopisnika agencije France Presse, ali še vedno meni, da vprašanje Trsta sedaj ni zelo aktualno, kakor je izjavil pred kratkim v razgovoru z nekim angleškim novinarjem, in glede na to, da je dal v zvezi s Trstom kasneje italijanski minister za zunanje zadeve grof Sforza izjavo v Milanu, je maršal Tito odgovoril: Se vedno stojim na stališču, da to vprašanje sedaj ni najaktualnejše. Gospod Sforza me je s svojim nastopom še bolj prepričal, da to vprašanje za sedaj ni aktualno, ker je postavil take pogoje, na podlagi katerih ne moremo voditi direktnih pogajanj z njimi. Na drugi strani pa lahko izjavim, da je jugoslovanska vlada vedno pripravljena, da prične z italijansko vlado, če ona to želi, direktna pogajanja na razumni podlagi o rešitvi vprašanja tržaškega ozemlja. Na vprašanje predstavnika agencije International Nevvs Service, kaj smatra za razumno podlago v zvezi s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo glede tega problema, je maTšal Tito odgovoril: Menim, da je napravil g. Sfor2a napako, ko nam je ponudil trgovinski in druge sporazume za vse tržaško ozemlje. Gospodarski in drugi sporazumi so ena stvar, vprašanje ozemlja pa druga; z ozemljem pa mi ne trgujemo. MaTŠa! Tito je pristavil, da jugoslovanska vlada s svoje strani ne predlaga nikakih pogojev zn sporazum glede Trsta. Izjavil je: Sedaj naj ukrepa italijanska vlada; mi se nismo oddaljili od sporazuma s Togliattijem glede načina, kako bi se to vprašanje najlaže rešilo. Na podlagi tega bi se lahko pričela pogajanja. Dopisnik United Pressa je vprašal nato naslednje: Kakšne akcije izvaja sedaj italijanska vlada proti Jugoslaviji v svoji kampanji, da bi dobila celotno tržaško ozemlje. Tu ne mislim na propagando, ampak na natančno določene akcije. Maršal Tito: V kakšnem smislu? Razen propagande ne more delati ničesar; izvaja lahko samo določeno diplomatsko aktivnost pri posameznih državah, da bi dobila podporo zn svoje zahteve. Dopisnik United Press: Ali oni izpolnjujejo svoje trgovinske obveznosti, ali si prizadevajo, da bi blokirali Jugoslavijo, da bi tako preprečili uresničitev njenih trgovinskih stikov z drugimi državami? Maršal Tito je nato odgovoril: Tega doslej ni bilo mogoče opaziti. Mislim pa, da ne bi bilo niti pametno, ker so jim trgovinski stiki prav tako potrebni kakor nam. Menim, da Italija glede tega ne bo šla po poti vzhodnih držav. Dopisnik časopisa >New York Herald Tribune«: Omenili ste sporazum med vami in Togliattijem kot osnovo za bodoči sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Ali imate kake specifične predloge, ki bi lahko služili pri bodočih pogajanjih glede Trsta? Ali bo Jugoslavija znova postavila vprašanje mej z Italijo in vprašanje Trsta, če se bodo pričela pogajanja? Maršal Tito ie izjavil: Ko sem dejal, da je z našega stališča podlaga za pogajanja še vedno sporazum s Togliattijem, nisem pri dence samopašnega komandiranja in absolutnega podrejanja na eni strani, na drugi pa lokalni egoizem in nerazumevanje za potrebe in obveznosti do celote, sta dve strani iste medalje. Borbo proti obema pojavoma, ki sta si v tesni vzročni zvezi, je treba voditi edinstveno in istočasno. Ta oblika organizacije gospodarske uprave bo brez dvoma zelo posrečena za ustvarjanje čim popolnejše skladnosti v naši gospodarski operativi, ki se bo pa postopoma uveljavljala tudi na drugih področjih družbenega, upravno-političnega in kulturno-prosvetnega življenja. Linija socialističnega demokratizma, ki jo iorsira naše državno vodstvo, bo brez dvoma rodila nove konkretne oblike, kako se socializem realizira v taki zdravi atmosferi, ki jo ustvarja naše Titovo vodstvo. Lahko smo prepričani, da bodo naše politično zavedne delovne množice pozdravile tako demokratično obliko gospodarske republiške uprave, kakor so pozdravile delavske svete v vodstvih tovarn in podjetij. Treba bo le še obširnejšega pojasnjevanj': in č vprašal, ald bi Nemčija spet mogla postati glavna država, ki bo pošiljala industrijsko blaigo v ta del sveta. Maršal Tito je na to odgovoril: Ne mislimo iti po liniji izključnega naslanjanja na eno državo, razen tega pa Nemčija *a nas ne zadostuje. Drugo je bila stara Jugoslavija, ki ni ime-la nič drugega, marveč je izvažala živila, drugo pa je nova Jugoslavija, ld ima popolnoma drugačno strukturo izvoza. Sedanja struktura Izvoza se vsak dan vse bolj razlikuje od predvojne. Zato za nas ne more priti v poštev izključno samo ena država, ki bi zavzemala večino našega izvoza. Že danes imamo trgovinske odnose z zahod.no Nemčijo in moremo tam nabaviti mnoge stvari kakor v drugih državah. Holandski novinar je vpraSal marSala Tita, kako bi ge mogli razSMti ekonomski odnosi med Holandsko in Jugoslavijo, da bi dosegli predvojno raven. Maršal Tito’je v zvezi s tem dejal, da postajajo s HOlansko trgovinski odnosi vse živahnejši in da se morejo ti ekonomski odnosi med obema državama še bolj razširiti, nato pa dodal: Hotel bi samo pripomniti, da je obseg naših trgovinskih odnosov s posameznimi državami, v konkretnem primeru s Holandsko, odvisen od naše plačilne zmožnosti. Verjetno je krivda za to tudi v togosti glede dajanja kreditov, mi pa brez kreditov ne moremo razširjati trgovinskih odnosov. Na vprašanje dopisnika AFP, ali smatra ali se bodo pogajanja o trgovinskih odnosih med Jugoslavijo in Francijo, ki se vodijo v Parizu, končal« z dolgoročnim kreditom Jugoslaviji, je maršal Tito fejaviil: Verjamem, da se bodo ta pogajanja uspešno končala, ker ni razloga, da ne bi bilo tako ip da se tak sporazum onemogoči. Verujem, da se bo šlo preko določenih političnih razlogov in da bomo s Francijo sklenili tak sporazum, ki bo prillčno obsežen. Dopisnik »Manchester Ouardiana« je vprašal maršala Tita ali smatra, da se aigteško-jugoslovanski trgovinski sporazum izpolnjuje na zadovoljiv način, ali pa so kake pomanjkljivosti Maršal Tito je odgovoril: V izpolnjevanju trgovinskih odnosov z Anglijo ni nobenih ovir. Dopisnik »Manchester Ouardianac Ko ste rekli, da je v zvezi z zavlačevanjem sklenitve trgovinskega sporazuma s Fran-oijo ik> za politične težave, ali ste pri tem mislili na priznanje republike Vietnam? Maršal Tito: Ne bi želel odgovoriti na prvo vprašanje, da ne bi ponovno pogreval teh stvari. Kar ge tiče dragega vprašanja, lahko odgovorim z >ne«, ker z Vietnamom dosedaj nismo izmenjali diplomatskih predstavnikov. Maršal Tito je prav tako izjavil, da je v razvijanja trgovinskih odnosov z zahodnimi državami že nadomeščena tista trgovinska izmenjava, ki je bila izgubljena zaradi ekonomske blokade informbirojskih držav. VPRAŠANJE VZPOREDNEGA OBSTOJA KAPITALISTIČNEGA IN SOCIALISTIČNEGA SVETA Predstavnik International Newe Service« je poetavi) maršalu Titu v teku konference tudi naslednje vprašanje: Vi ste rekli, da je možno, da obstajata kapitalistični in socialistični svet drog poleg drugega. Toda znano je načeto nuKrkslzma-lenmizma, da je med tema dvema svetovoma konflikt neizbežen. Ali mislite, da je obstoj enega sveta poleg drugega samo začaeen in da se bo to neizogibno končalo z vojno? Ali smatrate, da se ta obstoj enega sveta poleg drugega lahko nadaljuje za dalj časa? Maršal Tito je odgovoril: Mnenja sem, da se načelo mar-ksizma-leninizma o neizbežnem spopadu napačno tolmači, ker govori marksizem-leninizem o spopadu v notranjosti kapitalistične družbe z onimi silami, ki se tam pojavljajo, ne predvideva pa, da ni moralo brezpogojno priti do vojne med so-cialističnimi in kapitalističnimi atža -vami, a to sta dve stvari. Dopisnik United Pressa: Jugoslovanska politika v inozemstvu je zasnovana na krepitvi OZN. Ali imate kak predlog v pogledu krepitve OZN gleae na to, da je svet razdeljen na bloke in da se OZN vse manj in manj izkorišča kot sredstvo pomirjenja? Maršal Tito je odgovoril: Mnogo zahtevate od mene, ko hočete, da na to odgovorim. Mislim, da je naša linija glede OZN dovolj znana preko naših predstavnikov. Ena izmed osnovnih ovir, da OZN nima onega značaja, ki bi ga morala imeti, je odlašanje, da se sprejme v organizacijo predstavnik LR Kitajske. Menim, da bi sodelovanje predstavnika Nove Kitajske mnogo pripomoglo, da bi se v tej ustanovi ne glede na razne druge težave, ki so v reševanju raznih mednarodnih vprašanj, 1' nadaljevalo delo, ki je sedaj zastalo prav zaradi tega. Dopisnik Reuterja: Ali smatrate, da so pri kitajskih komunističnih voditeljih kakšne simpatije za stališče v odnosu do Informbiroja? Maršal Tito: Ni nam nič znano, ker javnih izjav o tem ni bilo. Dopisnik New York Herald Tribune: Ali bi mogli obrazložiti vašo izjavo, da bi sprejem kitajskih predstavnikov v OZN odložil nevarnost vojne? Maršal Tito: Mislim, da bi sodelovanje predstavnikov vseh držav, ki imajo bolj ali manj demokratične in napredne ideje, v OZN mnogo prispevalo k odklonitvi vojne. Na drugi strani pa bi s sprejemom predstavnikov Nove Kitajske v OZN odpadel motiv, da zaradi tega, ker jih ne sprejmejo, ni mogoče sodelovati v OZN. To se v konkretnem primeru tiče tudi Sovjetske zveze. Sodelovanje v OZN pa moralno obvezuje, da dotična država dela v smeri krepitve miru in reševanja vseh problemov na miren način. Dopisnik United Pressa: Ali mislite, da se to nanaša tudi na 8ovjetsko zvezo v odnosih z ostalim svetom? Maršal Tito: Mislim, da se to nanaša tudi na Sovjetsko zvezo, ker ne morem verjeti, da Sovjetska zveza smatra, da sama sebi zadostuje. POMEN REORGANIZACIJE DRŽAVNE UPRAVE NA PODROČJU GOSPODARSTVA Predstavnik Tanjuga je naprosil maršala Tita, naj pojasni pomen reorganizacije državne uprave na področju gospodarstva glede na težnjo, da se v Jugoslaviji v nasprotju s prakso v Sovjetski zvezi gradi socializem tako, da se prepreči ustvarjanje birokratske centralizirane uprave, ločene od ljudstva, ter da se ustvari čim širša samouprava. V odgovoru je maršal Tito izjavil: Mi _ stalno izpopolnjujemo našo administracijo in naše vodstvo za državno in gospodarsko upravo. Začeli smo pri ministrstvih in ustvarili smo ministrske svete gospodarskih panog, tako da se delo laže razvija. Na drugi strani sproščamo gospodarski in državni aparat, to je, ne dovoljujemo, da se birokratizira. Decentralizacija v naši drža- vi se stalno razvija in od tega smo do danes videli prilične koristi. Pokazalo se je v praksi, da je nemogoče uspešno usmerjati gospodarstvo iz centrale, še prav zaradi tega, ker to povzroča vse večje težave. Zaradi tega smo v naSi notranji državni politični ureditvi prišli do prepričanja, da se gospodarstvo prav tako lahko vodi po republikah in smo zato dali republikam vodstvo že cele vrste gospodarskih panog. Ta decentralizacija se bo pri nas vse bolj razvijala. S to decentralizacijo pa smo dosegli tudi še nekaj drugega, to je, da se spodaj, pri vodilnih kadrih, še bolj razvija samoiniciativa in ustvarjalnost. To, kar so prej v središču zavirali, se sedaj odvija samoiniciativno, kar prinaSa skupnosti velike koristi. Taka decentralizacija je tudi v skladu z našo notranjo rešitvijo nacionalnega vprašanja. Republike imajo tudi v gospodarstvu vse večjo in večjo samostojnost in pravico upravljanja, kar pomeni, da je tudi z ekonomskega, ne samo s političnega stališča nacionalno vprašanje nra,-vilno rešeno. Brez take rešitve tega gospodarskega vprašanja ne bi moglo biti niti govora o enakopravnosti med narodnostmi, kajti za pravilno rešitev nacionalnega vprašanja je eden glavnih činiteljev tudi ekonomski in ne samo politični. Centralno vodstvo se omejuje vse bolj na evidenco, nadzorstvo in vsklajanje izvrševanja planov. Dopisnik United Pressa je izjavil, da krožijo v Beogradu vesti, da bo ta decentralizacija imela za posledico tudi razne spremembe v sestavi in sestavu vlade. Zaprosil je maršala Tita, ali lahko o tem kaj pove. Maršal Tito je odgovoril: To je že izvršeno. To Je končana stvar. Reorganizacija v vladi je v glavnem izvršena v smislu te decentralizacije, to je, ustvarjeni so sveti za posamezne sorodne panoge, sveti, katerim načeluje predsednik sveta. V svet pridejo ministri posameznih republik za dotično decentralizirano panogo, a predsednik sveta je v centrali in samo spravlja v sklad izvrševanje planskih nalog. To je ž« izvršeno v indu- striji, metalurgiji, barvastih kovinah, premogu, nafti, v lahki industriji itd. Kot primer bom omenil samo tako imenovani svet energetike, ki obsega električno energijo, premog, nafto in drugo. Dopisnik New York Timesa je vprašal, kakšen odstotek delovne sile, ki je zaposlena v upravi, se sedaj sprošča za proizvodno delo. Maršal Tito je izjavil: Na osnovi proučevanja našega upravnega in gospodarskega aparata, smo iz državnega aparata sprostili okrog 100.000 raznih uslužbencev in delavcev. Ta delovna sila se sedaj razporeja tja, kjer je je premalo. Zakaj smo to storili? Prvič, zaradi tega, ker so stroški proizvodnje zaradi prevelikega števila delovne sile bili veliki in jih je treba znižati, potem pa tudi zaradi preskrbe. Naš splošni državni fond preskrbe je omejen, ker se sorazmerno naglo menja družbena struktura in socialni sestav, ker odhajajo z vasi v tovarne. Naša družbena struktura se je menjala mnogo hitreje kakor se povečuje proizvodnja živil, potrebnih za življenje. Zato smo morali vzeti tako strog kriterij, a te sproščene delavce in namešcence dajemo na druga mesta, kjer so potrebni. Nobenega nismo odpustili, marveč smo samo zaustavili priliv novih delavcev z vasi v gospodarstvo. Ta delovna sila se racionalno razporeja in oni ljudje, ki niso bili dovolj sposobni za delo v administraciji, gredo nazaj v proizvodnjo. Dopisnik »Neue Zttricher Zeitungc Petletni plan postavlja določene naloge, ki bi se morale izvršiti do leta 1951. Ali bo ta decentralizacija imela kak vpliv na plan, odnosno ali bodo republike lahko spremenile plan, če bi smatrale, da je to potrebno? Maršal Tito: Petletni plan je zveznega značaja in o razširjenju ali znižanju njegovega obsega _ odloča samo zvezna planska komisija, ki odreja posameznim republikam, koliko se morajo tega držati. To je že določena stvar. V čem je to omejevanje. To ni v ključnih panogah gospodarstva, marveč v tem, da se ne gre preveč v širino. Pri nas se dela množica stvari izven plana. Danes lahko vidite na tisoče raznih manjših stvari, ki so bile zgrajene izven plana in za katere se je trosilo mnogo materiala. V zvezi z blokado z vzhoda smo izvršili strogo revizijo in pregledali celokupne naše planske naloge ter odločili, katerim panogam bomo dali prioriteto in katerih panog našega petletnega plana se sploh ne sme dotakniti. Prednost ima naša težka industrija, rudarstvo, elektrifikacija, stanovanjsko vprašanje in, kakor sem rekel včeraj, naša vojna industrija. Tn se torej nič ne izpremeni. V lahki industriji smo malo omejili in delno odložili graditev za široko potrošnjo, to je zaustavili smo, da se tu ne gre preveč v širino in omejili smo v toliko, da tudi republike izvršujejo ono, kar narekuje splošni položaj in splošna perspektiva. Dopisnik United Pressa: V svojem govoru v Ljudski skupščini ste omenili posojilo Izvozne in uvozne banke v višini 20 milijonov dolarjev in ste rekli, da bo del tega posojila služil za nakup blaga široke potrošnje. Kateri del je to in za katero blago? Maršal Tito: Za zadnje posojilo, ki »mo ga dobili od Uvozne in izvozne banke in o katerem sem rekel, da gre deloma za nakup blaga široke potrošnje, še ni izvršena specifikacija tega, kar bomo tam nakupovali in zato Se ne morem dati konkretnega odgovora. V glavnem pa morem reči, da bodo poleg drugega uvoženi stroji za proizvodnjo blaga za široko potrošnjo. PROIZVODNJA ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN Dopisnik Reuterja je pripomnil, da je maršal Tito v Ljudski skupščini naglasil, da je treba povečati proizvodnjo živil v Jugoslaviji ter je vprašal, ali smatra maršal Tito, da se je položaj glede živil v zadnjih 12 mesecih poslabšal ali izboljšal. Maršal Tito je odgovoril: Splošna količina živil se pri nas v Jugoslaviji ni znižala. Nasprotno. Letos kaže glede tega še bolje kot prej, toda mnogo več je ljudi v zagotovljeni preskrbi. Danes imamo 5.5 milijona ljudi v zajamčeni preskrbi, zaradi česar so potrebni ogromni napori, da bi se odkupila zadostna količina živil od kmetov-proizvajalcev. Imamo dovolj pšenice za naše notranje potrebe, primanjkuje pa nam maščob. Zaradi tega smo lani uvozili okrog 1500 vagonov masti in tudi letos nameravamo uvoziti določene količine, čeprav imamo skoraj 1,5 milijona več prašičev kot pred vojno. Dopisnik »Manchester Guardiana« je vprašal, ali zahteva nabava dovolj-nih količin živil od kmetov velike napore zaradi pomanjkanja potrošnega blaga in ali bi pri organiziranem odkupu hrane od kmetov pomagal uvoz potrošnega blaga iz inozemstva. Maršal Tito je odgovoril: Da, nam primanjkuje raznih stvari, ki bi jih bilo treba dati v zamenjavo za odkupljena živila in nam bi uvoz takega blaga iz inozemstva koristil Prvi veleposlanik republike Uidite v naj izročil akreditivna pisma Beograd, 29. aprila (Tanjug), Včeraj opoldne je prvi pooblaščeni veleposlanik republik« Indije v FLRJ gospod Binaj Randžan Sen izročil akreditivna pisma fredsedniku Prezldija Ljudske skupščine 'LRJ dr. Ivanu Ribarju. Ko je veleposlanik g. Sen izročil akreditivna pisma, j« v svojem pozdravnem govorni dejal: »Ponosen sem, da me je doletela čast izročiti vam kot šefu države svoja akreditivna pasma pot prvi veleposlanik Indije v tej velikd državi. Kakor je vaši ekscelenci vsekakor znano, je sprejela Indija 26. januarja letos končno svojo novo ustavo ter prevzela obliko suverene demokratične republike. Nacionalna borba, ki je izpolnila na-de 400 milijonov prebivalcev t« stare države Indije je bila plod enega največjih voditeljev Mahatme Gandhija, katerega predanost do resnice bo sijala kot plamen v vsej ljudski zgodovini. Svoboda in mir sta bila njegov glavni smoter. Omogočil je našemu narodu, da doseže svobodo z mirnimi sredstvi. Popolnoma naravno je, d« bodo ideali in metode, ki so nam pomagali, da kot narod dosežemo svojo svobodo, vodili tudi našo zunanjo politiko. Naš smoter, ki ga bomo zasledovali, je težnja za mirom, da bi mogla svoboda živeti in cveteti po vsem svetu. Mislimo, da moramo kot ena azijskih narodnosti v naših zunanjih odnosih izvesti posebno nalogo. Narodi v Aziji so povsod v gibanju, nekateri od njih pa so prav na tem, da dosežejo svojo svobodo. Zgodovina sam* Indije je jasen razlog, zakaj mora simpatizirati s tistimi narodi, ki se borijo za svobodo in zakaj ne_ sme ničesar storiti, da bi te narode ovirala pri doseganju njihovega smotra.« Ko je govoril nato o pomembni vlogi, ki jo je Jugoslavija odigrala pri urejanju razmer na Balkanu, je g. Sen poudaril, da zavzema danes Jugoslavija edinstven položaj na svetu. »Namen in smoter moje misije, gosp. predsednik,« je zaključil g. Sen, »bo, da delujem z vedno večjim razumevanjem pri sodelovanju med obema državam* da bi razvili te državi tisto dejavno«;' ki bi dosegla najvišje vzajemne korisu. hkrati pa bi prispevala stvari miru M vsem svetu.« Predsednik Prezidija Ljudske skup* ščine FLRJ dr. Ivan Ribar je v svoje« odgovoru veleposlaniku g. Senu de)®1 »Svobodoljubni narodi Jugoslavija, kj so po zaslugi samo težke borb* ® ogromnih žrtev izbojevali svobodo in &*" odvisnost, so z velikimi simp2'11!8® spremljali dolgotrajno borbo mnogo®*” jonskega indijskega naroda, ki se j« £ ril za svojo svobodo in neodvisno^ j™ va Federativna ljudska republika J11*®’ slavija, ki se je rodila v borbi, stavila v temelje svoje zunanje pop»* načela neodvisnosti ter enakopravno* vseh, velikih in malih narodov v sebojnih odnosih, ki so temeljni poW za medsebojno sodelovanje in mir ® svetu. Iskreno upam, da bosta medseM"? sodelovanje naših dveh držav mnogo W apevale pri uresničenju teh nač®l svetu, ki »o hkrati tudi temeljna nac® organizacije Združenih narodov. Prepričan sem, da bodo tra-di®4)* borbe za svobodo in neodvisnost dov FLRJ in velikega indijskega naro®4' prav tako pa tudi napori, 6 katerimi delujejo za napredek svojih držav, owf šale naše skupno prizadevanje pri ***" jemnem seznanjanju, zbliževanju >n,rs*> vijanju čim boljših odnosov med F^er!’ tivno ljudsko republiko Jugoslavijo*" Republiko Indijo v interesu razvoj* mednarodnega sodelovanja in okrepi miru na svetu.« Izročitve akrediitivnih pisem » f* udeležili: sekretar Prezidija Ljud**' skupščine FLRJ Mile Peruničič, po®?1" nik ministra za zunanje zadeve Leo tes in načelnik protokola — pooblsšJ®1" minister dr. Sloven Smodlaka. S indijskega veleposlaništva je bil na««* trgovinski sekretar g. Djajvaden Šah' Ob krivični obsodbi urednika »Primorskega dnevnika« Goriško sodišče smatra, da spada STO pod italijansko suverenost 28. aprila t. 1. je italijansko sodišče v Gorici začelo s sodno razpravo proti odgovornemu uredniku »Primorskega dnevnika« Stanislavu Renku. Obtožnica mu očita, da je članek »Nič novega s Slovenci v Italiji«, ki je izšel v »-Primorskem dnevniku« ob procesu proti uredniku goriške »Soče« Damirju Feiglu, prekršil italijanski kazenski zakonik z dvema stavkoma, ki baje sramotita vlado republike Italije. Odgovorni UTednik »Primorskega dnevnika se pozivu na sodno razpravo v Gorici ni odzval. Iz razumljivega razloga, ker italijansko sodišče v Gorici ni pristojno, da bi sodilo odgovorne urednike Svobodnega tržaškega ozemlja ali katere koli druge države, razen Italije. Ta svoj sklep je tov. Renko s posebnim pismom dal na znanje tudi goriškemu sodišču. V pismu je še posebej poudaril in obrazložil absurdnost te sodne razprave, ki kaže, da »i italijansko pravosodje lasti pravico, pozivati pred sodišče urednike listov, ki izhajajo izven teritorija italijanske države. Italijansko pravosodje pa 6e na vse to ni oziralo. Zanj mirovna pogodba, ki Na vprašanje dopisnika »Manchester Guardiana«, ali so kakšni razlogi, da Jugoslavija ne uvaža takega blaga iz inozemstva, je maršal Tito odgovoril: Za nas je glavni razlog ta, da moramo najprvo uvažati stroje in opremo za industrializacijo in elektrifikacijo države, zaradi česar nimamo sredstev, odnosno blaga za široko potrošnjo. Naša država bi bila pripravljena na osnovi določenih kratkoročnih kreditov uvoziti tako blago iz onih držav, ki tako blago imajo in se skoraj v njem duše. Razen tega pa mi ne uvažamo samo strojev za industrializacijo in elektrifikacijo, marveč prav tako tudi surovine za predelavo in široko potrošnjo blaga, kot so volna, bombaž, predivo in slične stvari, kar zahteva ogromne vsote spričo naših deviznih možnosti. Dopisnik »New York Timesa«: V zvezi s položajem v prehrani se pravi, da je nad 900.000 ljudi že odšlo z vasi v mesta, kar je znatno znižalo število ljudi, ki proizvajajo živila. Ali je potem položaj takšen, da bi utegnila ijneti Jugoslavija, če ne bodo zamenjali tega števila ljudi, ki so odšli z i vasi, stroji, resne težave v prehrani? Odgovor maršala Tita: Ne more se tako splošno postavljati stvari. Mi imamo v proizvodnji živeža pasivne in aktivne pokrajine. To pomeni, da imamo vedno možnost priliva delovne sile iz pasivnih in ekonomsko slabih krajev, kakor so nekateri kraji v Bosni, Dalmaciji, Liki, Kordunu, Črni gori, Vzhodni Srbiji itd- Razume se, da bi bilo škodljivo, če bi šel ta priliv delovne sile iz Vojvodine, Slavonije in drugih krajev, bogatih s kruhom. Ne gre za to, da je ta priliv v tovarne poslabšal stanje v kmetijstvu, marveč gre za potrebo mehanizacije, gre za to, da imamo pri nas po vojni okrog 1,5 milijona hektarjev obdelovalne zemlje manj nego je je bilo pred vojno. Zaradi tega so potrebne melioracije in to se tudi izvaja, a še vedno smo glede tega pod predvojno ravnijo. Gre za to, da se pri nas z ekstenzivne preide na inten- jo je poleg Italije podpisalo še d vaj**! držav, ne velja, in zato so v Gorici sodiščem v teku pol ure »per direjl*’ sima« obsodili odgovornega urc^* »Primorskega dnevnika« nadeto dni sSr pora. Vse kaže, da je iredentistična Ž0®'* ki jo italijanski reakcionarji in birojevci vodijo v vprašanju STO, u"®' rila v glavo tudi odgovornim org*®*? italijanske uprave. Ni dovolj, da )e . slovenski živelj v Italiji izpostav^ vsem mogočim šikanam, diskrifflina^ skim ukrepom in raznim drugim obli*,8 nasilja. Sredi kampanje italijanskih ^ dentistov in šovinistov proti Jugosl1 , so hoteli tudi oni sami z uradnim stopkom pokazati, da smatrajo ST0 ozemlje, ki spada pod italijansko renost. Na ta način hočejo s svoje samo še podžgati šovinistične strasti v**®! od neofaiistov do informbiirajevcev, W danes v tej kampanji. In samo zato . inscenirali vsem mednarodnim zako»?, nasprotujočo »sodno razpravo« v na kateri go protipostavno obsodili govornega urednika »Primorskega nika« na leto dni zapora. „„______________________________ i* zivno obdelavo zemlje. Ko b® doseženo, bo tudi naša proizvodi*) živil zadovoljila naše notranje trebe in bomo določene stvari i8® ^ celo izvažali. Gre torej, kakor rekel, za mehanizacijo poljedelci, Mi uvažamo nekatere kmetij5^ stroje^ iz inozemstva, kakor so tor ji in drugo ter bomo verjetn® . uvažali. Toda že letos preidem® serijsko proizvodnjo določenih tijskih strojev pri nas v drža^jj na ta način bo edino mogoče vprašanje mehanizacije kmetu® pri nas. Dopisnik »Neue Zttricher ZeitoJjCj je izjavil, da je opazil, da so v državnem proračunu za kme^J co zadruge letos zelo povečani in mnogo večji kot za ostale vrste ,9 drug. Vprašal sem, ali to pomenJ. lii sma*ra. da se bo število tijskih delovnih zadrug letos p°v ,, V zvezi s tem je maršal Tito Imamo namen, da že obstojjL zadruge, katerih je nad 6000, nomsko čim bolj okrepimo in M radi tega morajo biti tudi kr? n» mnocro večji. Po drugi stran’^ pričakujemo, da bo zadružn1* tudi letos naraščala Ne m reči, da bo to neko posebno p število, ker smatramo, da je pri ustanavljanju zadrug r8 zelo previdno in premišljen0’ ,9< kogar ne bomo silili, da gre %5. drugo, marveč hočemo samo zati ekonomsko prednost tis**® c, ljanja takih zadrug za kmete s* , Razen tega ne podpiramo g, kmetijskih obdelovalnih marveč zadružništvo na sploh’ nas imamo tudi razne druge ** *• lotile ui , ge, ki lahko dobe in tudi d»» kredite. ^ Na koncu konference za tisk j6^-pisnik švicarskega lista »National tung« vprašal, ali se bo poslužila uslug tujih tehničnih s«-0* & njakov in inženirjev ter je dod»J- e je videl v Jugoslaviji delati švicarske inženirje, ki so zadov°‘J Maršal Tito je odgovoril, da se bo Jugoslavija tudi S« V posluževala tujih strokovnj«K, ujO so ji potrebni, da pa je to od njenih deviznih možnosti- taegrai ceHc • republiški zmagovalec «a laijnepisnikih n«t? aprila 1950, na dan 9. obletnice . . ^?7ltve OF in v počastitev 1. maja, i. 'V6$J6ga praznika delovnih ljudi, se i«r • tnecl>’epubliško tekmovanje na v s'lePetD bi desetprstnem {Maaaju med kolektivom telegrafa Zagreb 111 kolektivom telegrafa Celje, i. aSovite telegnaifistke telegrafa Ce-7i.ii8? Prert>agale telegraf Zagreb z rezultatom 264.6 proti 114.3 točk, pri če-f so dosegle v povprečju 88.2 točke, Je odlično oceno. Med posamezniki se je najbolj odli-tov- Majda Jelen, ki je dosegla aaio oceno 95.9 točk in 5.24 udarcev ob niiUn<*?’ to l'e tzc®110) ki je do sedaj teltwr težki nalogi še ni dosegel noben le ? PTT direkcije Ljubljana, ter 8 tem zaslužila vso pohvalo in pri- Dalje sta dosegli lepe rezultate še tov. Mimi Rus z oceno 85.8 točk in tov. Anica Sorčan z oceno 82.9 točk. Treba je poudariti, da so se pred kratkim vršila podobna tekmovanja med telegrafom Zagreb in telegrafoma Maribor ter Ljubljano, kjer je telegraf Zagreb premagal telegraf Maribor, pa tudi telegraf Ljubljano, ter je zato zmaga telegrafa Celje še toliko bolj pomembna. S to svojo zmago telegrafa Celje nad j telegrafom Zagreb, ki se prišteva med ; najboljše telegrafe v FLRJ, je pošta Ce- j lje ponovno dokazala, da v polni meri j zasluži naslov najboljšega kolektiva med ; vsemi PTT kolektivi FLRJ, ki ga je pred kratkim prejela. Zasluge za dosežen uspeh telegrafa Celje imajo v prvi vrsti njen delovni kolektiv, uprava s kontrolnimi uslužbenci ter sindikalna in partijska organizacija. \ Prvomajskem tekmovanju dosegla celjska cinkarna rekordne uspehe ittel ^karni še ne pomnijo, da bi kdaj lih • te!c®ne uspehe v proizvodnji, kakor -majo danes. Z veliko požrtvoval-ki ■ .delavcev so prvič presegli plan, nj Je dokaj visoko postavljen. Proizvod-ji , 8® je posebno dvignila v zadnjih „. ’ ko tekmuje v čast 1. maja 82 bri-M » 615 hrigadirji. j i. keramičnem oddeiku je pri stiska-boljša mladinska brigada Slavka p« ’ * presega normo preko 50%, Dm; Zmes‘ ba ie ista brigada dvignila ki dTdnjo Za 40%. Kolarjeva brigada, acta samo pri zmesi, je presegla nor-Usn t ,za 47 odstotkov, kar je velik likn *3r’c*ni'a brigadirjev. Tudi Kragel-tud f brigada ni dosti slabša, saj je 3»1 ta zadnje dni presegla normo za * »dstotkov. oddelku za praženje rude je naj- Lan ge r jeva in Znidarjeva briga-tbid -1° -v tem oddelku zahteva veliko kos te uspeh, kakršnega imajo, tež-frta • L*0 425 odstotkov se je dvignila hj]j o a grafikonu, delavci pa so oblju-' da bodo uspehe še izboljšali, fena ani^na delavnica, ki je tudi vklju-fekofV ^rigadn-i sistem dela, skrbi za ipdih8 P°Pravila v obratu. Najboljša je tov.. • teva brigada, sledita pa: Napre-in Fidlerjeva brigada, pečeh v topilnici dela 27 brigad. »Pri bi^Poknejše so brigade pri drugi peči, ®i«o h 0 Presef?ai° uormo. Dosti sLabši fetn v1'''0! Pri šesti in deseti peči, med-ia W 8e P™ drugih pečeh trudijo, •toh o Pravočasno izvršili ali celo pre-81 Plan. je prav v topilnici grlo proizvod-Kav“aiožje, so začeli graditi novo peč. °Pst oviram, ki jih imajo s Samotno \*W’ S0 “darji sklenili, da bodo dista-bo ? Peč izgradili do 15. maja, tako da Žjj-junija že lahko začela obratovati, med katerimi so najboljši Jakob Kavčič, Jože in Miha Košenina, Ivan Žnidar Kavčič, ki bi že moral v pokoj, Turnšek, Jure Vetrih in Jože Žgajner delajo po deset ur dnevno, samo da bi to važno nalogo začasa izvršili. Tako je zidar Kavčič, ki bi že moram v pokoj, izjavil, da je še premalo napravil za socializem in da bo delal v tovarni, dolder bo mogel. Do lani se proizvodnja v tovarni nikakor ni mogla dvigniti. Prejšnji direktor podjetja Franjo Vrečko je oportunistično trdil, da je plan previsoko postavljen in je že v naprej vedel, da ga ne bodo dosegli. Ob prihodu novega direktorja tov. Staneta Kokola, prejšnjega predsednika mestnega ljudskega odbora v Celju, se je stanje izboljšalo, tako da niso samo dosegli, marveč visoko presegli planske naloge. S postavitvijo nove destilačne peči »e bo proizvodnja še povečala, tako da bo mogoče nadoknaditi vso zaostalo proizvodnjo preteklega leta'. —ič. TUDI V LR HRVATSKI GOJIJO VEDNO VEČ INDUSTRIJSKIH RASTLIN Dosedanji poskusi eo pokazali, da je ▼ LR Hrvateki mogoče pridelovati na večjih površinah bombaž, riž, koksagiz in še nekatere pomembnejše vrste industrijskih rastlin. Najpomembnejši je bombaž, ki se je v zadnjih letih zelo razširil v Dalmaciji. Izkazalo se je, da so tudi v jugozahodni Istri ugodni pogoji za pridelovanje bombaža. V bližnji pri hodno«ti bodo pridelovali tudi mnogo več riža, zlasti na Posavju med Siskom in Brodom. — Koksagiz, kavčukonosna rastlina, podobna cikoriji, se bo zlasti razširila v severozahodni Hrvatski, kjer so jo doslej uspešno pridelovali na poskusnih njivah. V PMET SO IZROČILI PRVA DVA JEDILNA VAGONA Maribor, 29. aprila. Danes so v mariborski železniški delavnici izročili v promet prva dva jedilna vagona, izdelana v naši državi. Oba vagona sta izdelana tako precizno in udobno, da ne zaostajata za tovrstnimi inozemskimi izdelki. Delovni kolektiv mariborske železniške delavnice je vloži! v delo omenjenih vagonov mnogo truda, saj doslej takih vagonov sploh niso izdelovali. Čeprav so delavci obljubili, da bodo vagone izročili prometu 1. maja, so jih izročili tri dni prej. P. M. V kratkem bo dograjen prioritetni del istrske proge Prioritetni del istrske proge Lupoglav —Štaiije bo v kratkem dograjen. V dolžini 20 km med Pičnom in Štalijiami polaga več kot 500 delavcev tračnice. Ako bodo pravočasno dobili vse potrebno gradivo, bo ta del proge gotov v dveh do treh mesecih. Proga ima velik poanen za istrske premogovnike, ki bodo večji del izkopanega premoga iz raznih jam in odkopov prevažali do separacije v Štalijah po tem delu proge. Sedaj prevažajo premog s kamioni ter ga nakladajo v dvigala, s katerimi ga spuščajo v podzemne rudarske železnice, za tem pa dovažajo v separacije. Na ostalem delu Istrske proge, ki se razteza od Lupoglava do Stadij v dolžini 54 km, so dosegli najboljše uspehe pri vrtanju predorov. Vse štiri predore so že izvrtali, med njimi je najdaljši dolg 720 m, ki so ga izvrtali v počastitev volitev za Ljudsko skupščino. Med največje objekte na progi spada gradnja velike postaje v Štalijah, kjer so vzidali več kot 100.000 kub. metrov gramoza. Ta postaja bo v kratkem gotova. Sonja Erbežnik je prejela darila od sindikalne podružnice vojaške misije v Berlinu Zagreb, 29. Aiprila. Včeraj je udarnica Sonja Erbežnik, prva žena v Jugoslaviji, ki je že izpolnila svoj del petletke, sprejela na množičnem sindikalnem sestanku svojega delovnega kolektiva darila, katera so ji poslali člani sindikalne podružnice državnih uslužbencev pri vojaškem predstavništvu FLRJ v kontrolnem svetu za Nemčijo iz Berlina. Sonja Erbežnik je dobila v dar električni štedilnik in likalnik in garnituro jedilnega pribora. 16-kratna udarnica Sonja Erbežnik je poslala sindikalni podružnici vojaškega predstavništva FLRJ v Berlinu pismo, v katerem se je zavezala, da bo svojo obljubo o izpolnitvi še enega petletnega plana izpolnila do Dneva republike leta 1951. (Tanjug) Prvomajske prireditve 'Koristimo proste dni za izlete ,. . . _____________ hj[0, Ludska oblast je tfli1] osvoboditvi W * z obnovo vaeh ll objektov, ja j služijo za od- m % hrvnamu ljud V 'lrav zaradi tega ji 'e 86 zavedala, da »cdobr6ga delavca . ®°trebno Pra' W *®kori&£anje let* (tjj.. Spusta v turl-ism krajih, kjer so <4*. V8i Pogoji za 2» .0l^th in zabavo. Ho8J^njo turisti«-60 s® gostin Huffulstja v vseh tu-krajih pri-^ jala »kozi vso zi-SloL,* hi delovnemu ^ oddihu nu-^ ve^ udobja Oprem bilo tudi ne- ektj6llkrat še premajhna, da bi mogla v v 4veh poletnih mesecih iflavne se-v 6 “OPolnilo letnemu oddihu pa eo 'Mi ^ daljgi izleti ob koncu tedna, kajti v ldravo naravo mnogo prlpo-in povečanju delovne 5tMaes?a,t' Mnogri eo že spoznali veliko '6. ™etov za dvig delovne zmogljlvo-4®ljo . ^ko vidimo sleherno soboto in ne-^»te hoH^*°*9 delovnih ljudi, ki gredo na 1s* t bližnjo okolico bodisi na pla-sf'14sioeraŽail4u fzf®tov pa so sindikalne po-t Posvečale premalo skrbi. v te Balog sindikalnih podružnic je ’ člane navaja k pravilnemu iz- *anovitev planinskega društva 4&-i veL MUrSki S°b0ti Hojrhistvo t, ,?* zanimanja za naravo ln Ju usta-n^ w z'- aprila 1950 v Murski ?Jivt&lo n.° Planinsko druStvo, ki V> “obe lepo Število ljubiteljev '^laln ^ i* vrst mladine. DruStvo ‘ Hr- • o Ir zv. Koro in druge pianine. V •v' :;;■ % * l&Vf* ' fw»it m« z ,vr8t mladine. Drui Wo?ino!l6n8 Wete na Pohorje. NSL DoSSl3® (Ivanš.čica, Kalnik. Tr. v 0 Koro in drupre plainine-^9S?° lepi ?-'I,I>ravlial° kočo na Doliču, v bo J,-?, v severnem goratem delu. »Sr ali ,tudi več predavanj o le takega število naročnikov ‘ Tru« Predsednik odbora Na sliki: Martuljek s Srednjega vrha korlSčanju rednega letnega dopusta in prostih dal za oddih. V tem imajo sindikalne podružnice hvaležno delo. Vsaj enkrat na mesec naj organizirajo izlete za svoje člane v turistične kraje Slovenije ali na morje. S tem bodo dosegle dvojni uspeh. Ko bodo člani spoznali, da sta se njihova delovna sposobnost in delovni polet po izletu dvignila, bodo izkoristili vsako priliko za res zdrav oddih. Tako bo naš turizem postal res množičen, postal bo naša obča laat. Prvi maj Je praznik delovnega človeka. Naša ljudska oblast pa Jo dala pomenu tega praznika poudarek tudi s tem, da Je delovnemu ljudstvu priznala pravico do plačanega prostega dne tudi S. maja. Na ta način lah ko delovni človek ta največji praznik Izko rlstl za oddih v prosti naravi. Zato Izkoristimo toga ln druge praznike za Izlete v prebujajočo se naravo, da bomo z novimi silami laže Izpolnjevali naloge petletke. D. B. Ljubitelji radioamaterstva v rajonu II. V rajonu Tl. snujemo radioklub, v kate-red vabimo vse Izubltelje radiotehnike. O nalogah im ureditvi prostorov ter o praktičnem delu se bomo pomentlt na Informativnem sestanku, ki se bo vršil v aredo dne 3. maja ob 30. uri v prostorih Avto-moto društva — gostilne pri »Bani«, Celovška ceet« 95. Val Interesenti vljudno vabljeni! — Iniciativni odbor. Prvenstvo Slovenije v rokometu veliko 'ojiti _ . . . la je bUa že letoe ustanovljena rokomeetna liga, v kateri sodeluje šest kvalitetnih moštev. Favorita »ta ljubljanska Enotnost in celjski Kladivar. Ze v prvem kolu je presenetilo mlado, nerutinirano moštvo Slovana, ki je proti lanskoletnemu kandidatu za državnega Prvaka Kladivarju izgubilo s tesnim rezultatom 1:2 Ostali rezultati I. kola so naslednji: Poilet — Železničar (Kranj) w.:o, Enotnost — Krim 10:2. II. kolo je prineslo naslednje rezultate: Kladivar — Krim 9:0, Slovan — Polet 9:5 Enotnost — Železničar 8:2. Po dTugem kolu izgleda lestvica slovenske rokometne lige takole: Kladivar 2 2 0 0 11:1 4 Enotnost 2 2 0 0 18:4 4 Slovan 2 10 1 10:7 2 Polet 2 10 1 11:9 2 Železničar 2 0 0 2 2:14 0 Krim 2 0 0.2 2:19 0 * Ljubitelje košarke opozarjamo na današnjo tekmo Enotnost — Železničar (Ljubljana), ki bo ob 10,30 na igrišču »Ljube Šercerja« v Šiški Domače vesti Ljubljana. —t V četrtek je v tekmovanju zvezne namiznoteniške lige Milidonar premagal domačo Enotnost z rezultatom 7:3. Pri domačih igralcih sta se odlikovala zlasti Bogataj. ki je premagal Valkoviča in Blažija ter Strojnik, ki je premagal Blažija. Maribor. — V Mariboru je bila prvenstvena tekma slovenske rokometne lige med domačim Poletom in ljubljansko Enotnostjo. Zmagali so nepričakovano domačini z rezultatom 8:5 (8:3. Zagreb. — Prvo letošnje mednarodno srečanje jugoslovanskih telovadcev bo dvoboj Zagreb—Graz 5 maja v Orazu. Reprezentanco Zagreba bodo sestavljali Ivo in Drago Jelič Boltižor, Furlan, Cešič, Koprivšek, Drngo-vac, Mihalič, Janeš in Stefanovič. Mednarodni šport Pariz. — V Parizu je italijansko nogora^t-nu moštvo Internazionale v prijateljski tekmi premagalo Stade Francais, v katerem igrata tudi reprezentanta Dubrecq in Bail-lot, z 8:4. Milano. — Italijansko teniško ekipo za Da- PRVOMAJSKI SPREVOD bo 1. maja ob 9. po naslednjih ulicah: Prešemog trg (Tromostovje) — Miklošičeva c. — Tavčarjeva c. — Tyrševa c. — Cankarjeva c. — Prešernova c. — Šubičeva ulica — Kongresni trg Po končanem sprevodu bo na Kongresnem trgu pozdrav, nato pa koncert orkestra in zbora Slovenske filharmonije. VELIKA KULTURNO-UMETNIŠKA PRIREDITEV bo 1. maja na Kongresnem trgu, in sicer: ob 15: zboir in plesne skupine SKUD >Jože Moškrič«, ob 16: folklorne skupine kulturno - umetniških društev Ljubljane, ob 17: orkester Slovenske filharmonije, ob 18: orkester, balet, pevski zbor in solisti Slovenskega narodnega gledališča, ob 20: zabavni orkester Radia-LjuMjana, Vaški sekstet, Fantje na vasi, Avgust Stanko in še kdo. V primeru slabega vremena nastopijo ob istem času SKUD >Jože Moškrič« in folklorne skupine v veliki dvorani kina Union, Filharmonija v veliki filharmonični dvorani, SNG pa v Operi. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Opera: 80. aprila ob 20: Massenet »Don Kihot«, 2. maja ob 20: Verdi »Trubadur«. Drama: 30. aprila ob 14.30: Calderon »Dama-škrat«, 30. aprila ob 20: Ostrovski »Goreče srce«, 1. maja ob 20: Kreft »Krajnski kome- dijanti«, 2. maja ob 15: Kreft »Krajnski kome- dijanti«. PRIREDITVE KULTURNO-UMETNIŠKIH DRUŠTEV: 80. aprila ob 10: Republiško tekmovanje „ „ harmonikarjev - solistov „ L, „ b v mali Filharmonični dvorani, ob 16: KUD »Ivan Rob« — Gogolj »Ženitev« v Domu kulture, Hrenova ulica, ob 16: KUD »Vodnik« — Jurčič-Sor-nik: »Deseti brat«, v osnovni šoli Zg. šiška, ob 20: KUD »Matija Udvanc«, podod-sek Savlje-Kleče — Finžgar: »Razvalina življenja« v Zadružnem domu v Savljah, ob 20. uri: SKUD »Jože Mazovec«, kulturno prosvetna prireditev v kino dvorani Vevče, 1. maja ob 16: KUD »Milan Majcen«, kulturno prosvetna prireditev v Domu kulture v Dravljah, ob 16: KUD »Matija Udvanc«, kulturno prosvetna prireditev na Ježici (Ljudsko kopališče), ob 15: SKUD »Jože Mazovec«, kulturno prosvetna prireditev v Gostinci. 2. maja ob 20: S®UD »Ivan Cankar« — Feldman: »Iz temnih dni«, v bivšem kinu Moste. Mestno lutkovno gledališče: 80. aprila ob 10: Levstik-Šorn: »Martin Krpan«, 1. maja ob 17: Levstik - Šorn: »Martin Krpan«, 2. maja ob 17: Levstik-Šorn: »Martin Krpan«, KINO: Letni kino Tivoli: Slovenski film »Na svoji zemlji« ali jugoslovanski umetniški fillm »Jezero«. — Otvoritvena predstava 30. aprila ob 20. Union: Angleški film »Sarabanda«, Moskva: Ameriški film »Sedmi križ«, Sloga: Sovjetski film »Konstantin Zaslonov«, Triglav: Ameriški film »Tarzan zmaguje«, šiška: Nemški film »Korona«. RAZSTAVE Zgodovino razvoja NOB prikaže Mestni odbor ZB Ljubljane v Moderni galeriji; Nove izdelke naše težile industrije razstavljajo Titovi zavodi Litostroj pred Narodnim domom; Majska razstava društva slovenskih upodabljajočih umetnikov v Moderni galeriji. i CIKLUS: 30. aprila ob 20: Otvoritvena predstava cirkusa v Tivoliju. — Ponovitev 1. in 2. maja ob isti uri. RAZVEDRILO IN ZABAVE: Gostinstvo pa Vas 1. maja vabi v vse svoje obrate v mestu, zlasti pa v okolici: »Na Rožnik«, »Pod Rožnik«, »Krim« na Dolenjski cesti, »Ruski car« na Ježici, »Podutik«, »Iški dom«, »Mokar« na Barju, »Ljudsko kopališče« na Ježici. »Kovač« v Tomačevem, »Grmada« pod Šmar-no goro, »Jelen« v Št. Vidu, »Pionir« v Dravljah, »Planinka«, »Proletarec«, Sed-mica« v Mosiah, »Pod Golovcem«, »Na Brdo«, »Katrca«, »Papirnica« in »Bratstvo« v Polju, »Dobeno«, »Cirman« v Mednem in drugod. FIZKULTURNE PRIREDITVE 30. aprila ob 10.30: Telovadna in drsalna revija v Operi, ob 10.30: Košarka - Železničar : Enotnost v Domu Ljube Šercerja, ob 14: Odbojka — Turnir ljubljanskih društev, na letnem telovadišču Tivoli, ob 15: Pionirske tekme »Med dvema ognjema«. — Letno telovadišče Tivoli, ob 20: Boks — Podrinje (Šabac) : Miličnik v Domu NM (Slomškova ulica), 1. maja ob 12: Zvezne kolesarske dirke v Ljubljano: štart v Mariboru, na Jesenicah in v Sežani, cilj pred Narodnim domom, ob 15: Kegljaška tekma Krim : Železničar na prostem y Gajevi ulici, ob 15: Pokalni kegljaški turnir ljubljanskih društev na igrišču Krima, ob 16: Rokomet — Pokalni turnir na Stadionu. Sodelujejo: Radnički (Beograd), Železničar (Sarajevo), Lokomotiva (Reka) in Enotnost (Ljubljana), ob 15: Telovadna akademija TD Železničar — Dom Ljube Šercerja, ob 16: Kolesarski kriterij po Prešernovi, Cankarjevi, Šubičevi in Beethovnovi ulici. Start in cilj na Cankarjevi cesti. 2. maja ob 15: Rokomet — Nadaljeva- nje pokalnega turnirja. PRIREDITVE LJUDSKE TEHNIKE: 80. aprila ob 15: Kajak tekma na Ljubljanici, 1. maja ob 15: Hitrostne moto - dirke na progi Ljubljana— Ježica, ob 15.30: Kajak tekma na divjih vodah v Tacnu, 2. maja ob 10: Tekma motornih letal- skih modelov na Krekovem trgu. IZLETI V Opatijo 1. maja: Odhod iz Ljubljane ob 4.25, odhod z Reke ob 18.50. 2. maja: Ob istem času. V Postojno 1. maja: Odhod iz Ljubljane ob 8.50, odhod i* Postojne ob 17.05. 2. maja: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri, odhod iz Postojne ob 17.05. V škocjanske jame 1. maja: Odhod i? Ljubljane ob 5.30, odhod iz Divače ob 15.17. Izleti s posebnimi vlaki Prijave pri Putniku. Bello ih Giulio Caccia. Za Anglijo bodo Igrali: Gregory, Mottram, Paish in Baxter. Zagreb. — V evrho pripravljanja za prvo kolo teniškega tekmovanja za Davisov pokal bodo 2. maja v Zagrebu na teniških igriščih na Salati tekmovanja naših najboljših igralcev. Nastopili bodo Mitič, Palada, Bra-novič, Milojkovlč, Petrovič, Laszlo in Sarič. Rim. Italijanska nogometna federacija je določila 22 Igralcev, ki bodo zastopali Italijo na tekmovanju za svetovno prvenstvo v Braziliji. Njihovih Imen pa še niso objavili, ker je federacija zahtevala od vsakega po sazneznega igralca pismeno izjavo, da bo potoval v Rio de Janeiro z letalom. Tisti igralci, ki nočejo po!o\ati z letalom, bodo črtani iz seznama določenih. Kakor pišejo italijanski časopisi, so dosedaj izbrani: Sentimenti IV. Moro, Nasarl, Bertuccelli, Gio-vaninnl, Blason, Bemondini, Anovazzi, Mari, Parola, Tognon, Magii. Picolnini, Puccinelli Lorenzi, Boniperti, Amadei, Galassi, Cap-peUe, Daldini, Carapolese in Baaotto. Brno. V Bmu je bila velika motociklistična tekma, pri kateri so sodelovali tudi vozači iz inozemstva. V najvažnejši disciplini je zmagal Hugo Eozak iz Prago pred Leopoldom Kilmayerjem iu Karlom Kll-mayegrjam (oba iz Avstrije). MNOŽIČNI DVOBOJ NA 500 DESKAH Delavstvo — JA 257:243 V počastitev 1. maja so ljubljanski sindikalisti odigrali dosedaj največji množični dvoboj na 500 deskah proti JA. Za prireditev je vladalo izredno zanimanje, tako med delavci in nameščenci kot pri borcih in oficirjih. Prireditev se je vršila na vrtu Doma JA v Ljubljani. Na prvih 20 deskah so igrali predstavniki sindikatov proti višjim poveljnikom. Rezultat je bil 11 in pol proti 8 in pol za sindikate. Ženske so premagale s 14:6 svoje nasprotnice iz JA. Od 61. do 500. deske pa je bil rezultat zelo tesen, in sicer 220 in pol proti 219 in pol za JA! Službena reprezentanca Ljubljane pa je zmagala z | 12:8. Posamezni rezultati so bili sledeči: Preinfalk : šiška 1:0, Sušnik :šacer 1:0, Slokan : Humski 0:1, Mlinar : Ribičič 0:1, Kržišnik : dr. Derganc 1:0, Hren :dr. Lenart remis, prof. Ferjan : dr.Smerdu 0:1, Kumelj : Šercer 1:0, Brglez : Jovič 0:1, Žemva : Goršek 1:0, Verbič : Gašperšič 1:0, dr. Butina:Kurajca 0:1, Gujznik:Sto-jilkovič 1:0, Eržen : Čuže remis, Plevelj : Kovačev 1:0, Prosen : Vojnovič 1:0, Končar : Ta rner 0:1, Cop : Tomažek 1:0, Požar ml.: Ourgus remis, Pogačnik : Majcen remis. Prireditev sama je potekala v zelo lepem redu in prisrčnem tovarištvu. Ljubljansko dela, tvo je maralo vložiti vse šile, da si je izvojevalo zmaga DVOBOJ NA 2*0 DESKAH V POSTOJNI Vsi Igralci ln gledalci, ki so se prijavili za Postojno, se zberejo 2. moja ob 4.S0 pred kolodvorsko restavracijo, kjer dobe vozov-nloe ln vstopnice za ogled jama. šahovske fig-ure vzemite s seboj 1 Odhod vlaka točno , ob 5 zjutraj. i MLADINSKO MOŠTVO PARTIZANA (Beograd) v LJUBLJANI j Dane« popoldne ob 15. uri bo ▼ Ljub-I Liani dvoboj na 10 deskah med mladinci Partizana (Beograd) in Triglava (Ljubljana). ; Moštvo Triglava sestavljajo sledeči igralcu j Blinc, Ribarič. Voftpemlk, Roblek. G roso k, Trampuž, Su&nih, Lovše, Penko, Jeglič, Bi* 1 1 »vičar. Vsi navedeni igralci naj bodo V j Šahovskem domu ob 14.45. V ponedeljek 1. maja ob 16. uri nastopijo »rger, L______ loš. Krašovec, Stupica, Perič. Požar, Gabrovšek Milan, Jerala, Aplemc, Šega, Kosem, Žužek. Vsi navedeni naj bodo v ponedeljek 1. maja ob 14.45 v Šahovskem domu. * Brzotnrnlr LUSK-a *a prvenstvo aprila Je I Izpadel takole: prvo mesto jo osvojil mojst. i kand. Krivec, ki j« osvojil 15 točk ln cštal ■ neporažen. Slede Siveo in Gabrovšek po 14. i Veirk 13 in pol, Smoljanovič 12 in. pol. Sešek i 12, Čampa 10 itd. Udeležencev je bilo 18. Šahovski odsek Obrtniškega KUD Koz •— ! Hribernik jo odigral svoj prvi kvalifikaoU-ski turnir z naslednjim rezultatom: L mesto Drobež 17 točk. 2.—3. mesto Zmeo in Kolnik s 15 točk, 4.-6. mesto Kraujo, Zaletel i 13 in pol točk, 6 mesto Vovk 13 točk j itd. Turnir je igralo 20 igralcev. Kakšno bo vreme Okrog 2. maja padavine (deloma z nevth-i.mi) in ohladitev. Nove, a lo neznatne padavine verjetne okrog 4. maja. V ostalih dneh suho zlasti 5. in 6. maja, ko s« pri-/akuje tudi visoka temperatura. Ljubljana. 29. aprila 1959. | Dr. Vltal Manohln ¥ časi #f sonakopali 5210Ion premogai( obvestila-) Trhovlip. 20 nmrila. Trhnvlfa. 29. nni-tln ■ ■ Trbovlje, 29. aprila. Na dan 9. obletnice ustanovitve OF je bilo v rudnikih Zasavja tekmovanje pod geslom: »Cim več premoga preko plana«. 27. april ni bil delavnik, vendar so ta dan nakopali v rudnikih v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah 5270 ton premoga. Najboljše rezultate je dosegel rudnik v Trbovljah, kjer so nakopali 2560 ton premoga, imeli 100% obtežitev, neupravičeno pa sta izostala samo dva delavca. Še lepši uspeh je dosegel rudnik v Trbovljah na predvečer, ko so nakopali 26S0 ton premoga. V rudniku v Hrastniku so tekmovali že v sredo. Nakopali so 990 ton premoga. Dnevnega plana niso dosegli. Imeli so tudi 10 neupravičenih izostankov, 27. aprila pa so dosegli lepši uspeh. Nakopali so 1140 ton premoga in presegli dnevni osnovni plan za 11.4%. V rudniku v Zagorju 27. aprila niso dosegli dnevnega piana zaradi tehničnih ovir, vendar je bila obložitev 100%, neupravičenih pa je bilo le 0.1%. 30. april je dela prost dan, vendar so boljši brigadirja v Zagorju in Trbovljah sklenili, da bodo dopoldne tekmovali. — S. Š. Svetne proslave OF Ptuj, 29. aprila. Na predvečer devete obletnice ustanovitve OF je bll» v Ptujn svečana proslava, na ka-ter! je bilo navzočih čez 709 Ptujčanov. Govoril je sekretar OK KPR tov. Leskovec, ki Je v svojem govoril orisa! veličastno pot OF v borbi za nacionalno osvoboditev in za Izgradnjo socializma. Po govoru sta mešani zbor lu orkester SKUD ».Toče Lacko« z recitatorji gledališča Izvajala umetniški spored. M. K. Maribor. 29. aprila. 29. In 27. aprila so bile no vseh oddelkih In obratih Mariborske tekstilne tovarne svečane proslave. V pripravah za proslavo naj-večjega slovenskega praznika so sl sindikalni pododbori napovedali medsebojno tekmovanje. Posebno svečana je bila proslava pri uslačbenclh glavne pisarne. _ , Trbovlje, 29. aprila. Deveto obletnico ustanovitve OF so v trboveljskem okraju svečano proslavili. Po vseh frontnih odborih so bile svečane seje, na katerih je bilo sprejetih preko 590 ljudi v članstvo OF. Ob tej priliki so sprejeli zaslužni člani nagrade in pohvale. V Trbovljah je bila proslava 27. aprila v delavskem domu. Godba SKUD »Lojze Hohkraut« je zaigrala himno, nato pa je govoril o delu OF sekretar OO OF tov. Kokalj, umetniški spored so izvajali: pevski zbor godba na pihala, recitatorji in mladinski pevski zbor gimnazije. Svečane akademije so bile tudi v Zagorju ln Hrastniku. S. Š. Kočevje 29. aprila. Več dni so se učenci veterinarske in živinorejske šole pripravljali na proslavo 27. aprila. Že 26. popoldne je tovarišica Hočevarjeva govorila o pomenu praznika. Zvečer pa so učenci na internatskem vrtu zakurili kres, kjer so je zbrala množica ljudi iz Kočevja, ki je odšla v sprevod. V šeškovem domu Je bila nato svečana akademija, na kateri je mestni odbor OF 34 mladincev, učencev veterinarske živinorejske šole, sprejel v OF organizacijo. — T. Z. Gor. Radgona, 29. aprila. Obletnico ustanavitvo OF so praznovali v radgonskem okraju po vseh šolskih centrih, • ~ posebno proslavo pa so priredili: ZB v Apa- ■ ,1' T-foUsanB otvoritev razstave čah, KO OF V Flitvlcah, v domu onemoglih gospodarstva Koriške oblasti. Raz- v Gornji Radgoni, v Cmureku in v Tratah, j 1? ^nJa’ * _______.** ... x____ , - . Na razstavi bo razstavljenih 400 raznovrst- i»n« f. i svečano okrašena. Naj- j nu, prCdmetov in izdelkov iz lokalne indu- lepši slavolok so postavili pred okrajno opc- i strH« in soboto od kateri Je za požrtvovalno delo odlikoval ; na Vilharjevi cesti. IZDAJANJE POTRDIL O NEKAZNOVANJU Ker državljani česio ne vedo, kje morajo vlagati prošnjo za izstavitev potrdil o no-kaanovanju (izpi&ke iz ©videnc© kaznovanih), ki jih rabijo za sprejem v državno službo, za ureditev pokojnin, ia potna dovoljenja itd. opozarjamo: 1. Potrdila o nekaznovanju praviloma izdajajo poverjeništva za notranje nadeve tistih okrajnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov, v katerih območju jo kraj rojstva osebe za katero je potrebno potrdilo. Če državljani pismeno ali ustno zaprosijo za izdajo takega potrdila neposredno pri poverjeništvu za notranje zadeve tistega okrajnega (mestnega, rajonskega) LO. v čigar območju so bili rojeni, se jim bo tako potrdilo lahko takoj izdalo. . 2. Če je oseba, za katero naj so potrdilo izda, rojena v Inozemstvu se prošnja vloži pri poverjeništvu, v katerega območju oseba oziroma prosilec prebiva. — Iz pisarne ministrstva za notranje zadeve LRS. OBVESTILO MAJSKA RAZSTAVA DRUŠTVA SLOVENSKIH UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV V MODERNI GALERIJI ODPRTA VSAK DAN OD 9—19. URE PiftEDAVANIA- na dva najboljša frontovca: organizacijskega sekretarja OK KPS v Radgoni tov. Rodi Bela in okrajno sekretarko AFŽ tov. Marijo Levar. — K. * Ljubljana. — Štirje vlakovodje, od katerih Imata Jože Zupan in Anton Maver po 38 let. Martin Kocjan in Ivan Putar pa po 37 let službe, so se obvezali, da bodo delali do konca petletke, čeprav bi že morali biti upokojeni. Ti tovariši so tudi sicer med i. K. OPOZORILO! Opozarjamo vaa gradbena podjetja in ustanove, kjer so zaposleni učenci v gospodarstvu gradbene stroke (zidarji, tesarji, kamnoseki, cementninar.il), da prične 10. maja 1950 s poukom v I. in II. razredu stalna gradbena šola za učence pri podjetju Gradis v Ljubljani. Pravico za vpis v to šolo imajo vsi učenci v gospodarstvu gradbene stroke. najvesjtnejšiml uslužbenci postaje Ljubljana, j katoriTazr^d X" ! jalci šoli za gradbene učence podjetja Gradis Ljubljana.. Tomačevska cesta, najkasneje do 6. maja 1950. Pozneje prispelih prijav ne bomo mogli upoštevati. — šola gradbenih učencev v Ljubljani. mariborskih* tovmrn" so I Mag«1v nlanT^ t?" NABIRALCI ZDRAVILNIH ZELIŠČ! Zakaj je bito ukinjena ambulanta v MTT za XI®,"« Sl8: JL¥*?&.■« "V™ podjetij zna-’ ustanovile v podjetjih »prihvatnice«, to je bolniške oddelke ambulant, ki so obolelim delavcem nudile uajhitrejše zdravljenje lu bolniško nego. S tem* ambulantami so v veliki meri razbremenile bolnico in hitreje usposabljale delavce za izpolnjevanje planskih nalog v podjetju. S tem, da so uprave podjetij investiralo potrebna sredstva in zagotovila strokovni kader, so bolniški oddelki ambulant v kratki dobi dosegli vidne rezultate. Tako je v MTT tov. dr. Brezovar z dosledno ordinacijo in največjim naporom bolezenske izostanke, ki so prej znašali od 10 do 11*/», znižal na 6'/» zaposlenega delavstva. Zaradi nepravilnega In nepravočasnega oskrbovanja novoustanovljenih bolniških oddelkov obratnih ambulant pa Je bila prihvat-nica v MTT primorana, da je 11. aprila prenehala delati. Pozanimali smo se za vzroke in ugotovili naslednje: Po okrožnici Ministrstva za ljudsko zdravje LRS z dne 13. jan. 1959 bi moralo bolniške oddelke obratnih ambulant oskrbovati po bolniških tablicah »B« poverjeništvo za državne nabave. Ker pa plansko predvideno oskrbovanje ni bilo realizirano, so prihvat-niee začasno oskrbovali tovarniški DUR na račun abonentov. Na ponovne urgenco podjetja je bilo odrejeno, da bo začasno oskrbovala prlhvatnico MTT mariborska bolnica, kar se je tudi zgodilo in jo je zadovoljivo oskrbovala od S. III. do 11. IV. 1950 za pripravljeno hrano ki jo Je kurir MTT trikrat dnevno prinašal bolnikom v prlhvatnico. Ker šle na mrtvi točki in so rnouaie prihvatnice začasno zapreti. V prihvatnici MTT se je zadnje čase zdravilo 25 do 30 bolnikov. veijeništvo za trgovino in preskrbo MLU Maribor je s svojo okrožnico z dne 8. apnla 19a0 obvestilo upravo podjetja MTT, .!, Prihvatnice ne bodo oskrbovali po bolniških tablicah »B«, kakor je bilo to predvideno po okrožnici Ministrstva za ljudsko zdravstvo LRS, ampak naj oskrbujejo prihvatnice DUR, ki naj bolnikom režejo živilske karte. Tak način reševanja oskrbovanja prihvat- nie Je delavstvo sprejelo z ogorčenjem in ... _______________________________________ ,, se je upravičeno uprlo delanju razlike med , dolgove, sicar bodo predani sodišču, bolnico ln prihvatnico. Tudi tehnično je ne- Poleg kupnine dobite za oddana zelišča tudi razno blago (tekstil, obutev, galanterija in drugo) po nižjih enotnih cenah. Vsa navodila dajejo kmetijske zadruge in GOSAD — LJUBLJANA Prečna ulica 4, telefon 23-29 POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Obnovitvena zadruga Otalež sporoča, da je v likvidaciji. Poziva vse upnike, da ji nimajo več. Nemogoče je bolnikom, ki imajo f . dietno hrano, pripravljati hrano v DUR, ker • nimajo posebnega oddelka za dietično hrano. ' Absolutno nedopustno pa je, da režejo ksrto bolnlkom-pacientom prihvatnice, ki bi Jim morali za čim prejšnje okrevanje nuditi sli dietno ali pa boljšo dodatno hrano. Predlog, ki so ga podjetja dobila od raznih prehrambenih, zdravstvenih in sindikalnih forumov v Mariboru, naj so prihvatnico oskrbujejo iz tovarniških ekonomij preko DUR je neizvedljiv, ker ekonomije prvenstveno oskrbujejo DUR s povrtnino ln zele-| njavo. dočim ostalih prehrambenih artiklov, ki so prvenstveno potrebni za prehrano bolnikov, kot so riž, sladkor, bela moka, olje itd. ekonomije žal še ne pridelujejo. Zato Je neizvedljiv predlog poverjeništva za trgovino In preskrbo in poverjeništva za zdravstvo MLO Maribor, kakor tudi OSS, ki Je s tem predlogom soglašal, —k. -DNEVNE VESTI Danes 30. aprila ob 20. uri OTVORITEV CIRKUSA za letaiim telovadiščem v Tivoliju-Vsak večer predstave ob isti uri. Ob nedeljah in praznikih predstave tudi ob 16. uri VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 29. aprila ob 1. uri: Klin visokega zračnega pritiska, ki se razteza od Azorov do Alp polagoma raste in povzroča pretežno lepo, sončno vreme v teh predelih. Severna Evropa pa je še nadalje pod vplivom slabega, deževnega vremena, ki pa ne bodo bi-stveno vplicalo v prihodnjih dneh na vreme pri nas. Danes vlada v Sloveniji jasno vreme z meglo po kotlinah. Najnižja temperatura je bila na Jezerskem in Slovenjgradcu —2 st. C. Napoved za nedeljo .«. aprila: Sončno z delno oblačnostjo. Temperatura ponoči —1 stopinja C, čez dan se bo dvignila na 18 stopinj C. Napoved za ponedeljek 1. maja: Pretežno lepo sončno vreme. Temperatura brez bistvene spremembe. -KONCERTI- Obvestilo! Planinska zveza Slovenije v Ljubljani ima novo telefonsko številko 45-53. Kliče se jo lahko dnevno od 7—14 in od 17.30 do 19. — Planinska zveza Slovenije. Strokovno posvetovanje knjižničarjev LRS. Dne 6. maja 1959 ob 8. uri zjutraj bo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani posvetovanje, ki ga priredi Društvo bibliotekarjev Slovenije. Vabljeni ljubljanski člani in tisti, ki so dobili posebna vabila. 2570 Tekmovanje harmonikarjev bo v nedeljo 30. aprila ob 10. uri v mali filharmonični dvorani. Tekmovali bodo najboljši slovenski harmonikarji. 2334 Kavarna »Tabor« vabi delovno ljudstvo 1. maja ob 18. uri na koncert s plesom. 2588 Kemiki IV. letnika lu absolventi! Udarniško delo v sredo 3. maja prične ob 6.80. Zbirališče na gradbišču študentskega naselja. — Komite LMS. 2586 Muzejske zbirke bodo odprte predvidoma okrog 10. maja. Natančen datum bo objavljen pravočasno. — Ravnateljstvo Narodnega muzeja. Študente ljubljanske univerze, visokih šol ln akademij obveščamo, da bo okrevališče v Moščeniški Dragi 1. junija t. 1. Kdor reflek-tira na okrevanje v mesecu juniju, naj odda pismeno prošujo z izpričovaJom zdravnika Nastopno predavanje bo imel v zbornici univerze v sredo 3. maja, ob 11. uri prof. dr. Mihajlo Rostohar o torni: Pomen psihologije za praktično življenje. Predavanje je javno. — Dekanat filozofske fakultete. 2587 GLEDALIŠČE- Rdeči križ rajona I. priredi v sredo 3. mar ja ob 20 v veliki filharmonični dvorani kon- cert. Nastopijo umetniki-soliati: violinist ,, ------------- Rupel, pevci: Gjungjeuac, Lipušček in Lupša : amb. LgM v r,uarni Zdrav, fonda na Miklo-ter pevski zbor Glasbene matjco pod vod: | šičevi 14-1. do 1. jun. t. J. Vsa podrobna po- j jasnila istotam. — Zdravstveni fond LŠM. Telovadno društvo Hrastnik sporoča, da je stvorn Mirka Poliča. Vstopnice v Knjigarni muzikali j. V Kranju bo v STedo 3. maja ob 20. uri koncert violinistke Sabine Skrtorjeve, absolventke Srednje glasbeno šole iz razreda prof. Leona Pfeiferja. Pri klavirju profesor Janko Ravnik. Izvajala bo razna koncertna dela. Na koncert opozarjamo. fizkultumi nastop zaradi vremenskih neprl lik preložen na nedeljo 7. maja. 65 Zdravniško dežurno službo v Celju ima v ponedeljek 1. maja dr. Fišer Jože. Kržnišni-kova ulica 2. v torek 2. maja pa dr. Bitenc Maks, Ljubljanska cesta 8. POLETNI LETALSKI RED Jugoslovanskega Aerotransporta JAT na notranjih progah Velja od I. moja 1950 Vsak dan razen nedelje (6.15 odhod 18.00 prihod 18.15 odhod 18.45 prihod E 08.00 odhod 09.00 prihod 09.15 odhod 10.35 prihod 17.00 odhod 18.30 prihod B 09.30 odhod 10.45 prihod REDNE PROGE: BEOGRAD- ZAGREB-LJUBLJANA v. v. DC-3 BEOGRAD ZAGREB ZAGREB LJUBLJANA BEOGRAD SARAJEVO prihod odhod prihod odhod prihod odhod Vsak dan razen nedelje 09.00 07.15 07.00 06.30 18.20 17.20 DRAMA - LJUBLJANA Sreda. 3. ob 20: Kraigher: »Školjka*. Zaklj. predstava za sindikate. Petek, 5. ob 20: Cankar: »Hlapci*. Zaklj. predstava za LMS. Sobota, 6. ob 15: Cankar: »Hlapci«. Zaklj. predstava za LŠM. — Ob 20: Moliere: »Tri enodejanke«. Uprizoritev Akademije za igralsko umetnost. Nedelja, 7. ob 14.30: Miller: »Vsi moji sinovi«. Izven. — Ob 20: Gow-D‘Usseau: »Globoko so korenine«. Izven. OPERA - LJUBLJANA Četrtek, 4. ob 20: Massenet: »Don Kihot«. Zaključena predstava za ljubljansko garnizijo. SKUD »TINE ROŽANC« Dramska sekcija Ljubljana Nedelja. 30. ob 15.30: Golia: »Jurček«. — Ob 20: Golia: »Jurček«. Gostovanje v Domu ljudske prosvete v St. Vidu. Predprodaja vstopnic v trafiki Kaut-man. Št. Vid. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Nedelja. 30. ob 10: Levstik-Šorn: »Martin Krpan«. Ponedeljek, 1. ob 17: Levstik-Šorn: »Martin Krpan«. Torek, 2. ob 17: Levstik:Šorn: »Martin Kr-pan*.Sreda, 3.: zaprto. Četrtek, 4. ob 20: Levstik-Šorn: »Martin Krpan* (samo za odrasle). Petek. 5. zaprto. Sobota, 6. ob 17: Levstik-Šorn: »Martin Krpan«. Predprodaja vstopnic pol ure pred predstavo pri blagajni MLG na trgu S. Jakoba. Opozarjamo matere, da, ne vodijo obrok starih manj kot tri leta, ker motijo progTam. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Četrtek 4. maja ob 20: M. Držič: »Dundo Ma-roje«. Sobota. 6. maja ob 20: O. Zupančič: »Veronika Deseniška«. Gostovanje v Domu kulture v Št. Vidu. Nedelja, 7. maja ob 15: O. Zupančič: »Veronika Deseniška«. Popoldanska predstava. Gostovanje v Dotnu kulture v Št. Vidu. Nedelja, 7. maja ob 20: M. Držiš: »Dundo Maroje«. Večerna predstava v šentjakobskem gledališču. Ponedeljek, 8. maja ob 20: O. Zupančič: »Veronika Deseniška«. Gostovanje v Domu kulture v št. Vidu. Predprodaja vstopnio za »Dundo Maroje« v Knjigarni muzikalij. Kongresni trg 18, od sredo dalje od 10—12 in 15—17; za »Veroniko« 'a od četrtka dalje v trafiki Krautman v t. Vidu. Sindikalne podružnico naj dvignejo vstopnico za svoje člane v pisarni gledališča v Mostnem domu. KUD »VODNIK« - ZGORNJA ŠIŠKA Nedelja, 30. aprila ob 16: Jurčič-Sornik: »Deseti brat«. (Predstava v okviru prvomajske- fa tekmovanja kulturno-umetniških dru-tev mesta Ljubljane). MKUD »MATIJA UDVANO, pododsek Savlje — Kleče Nedelja. 30 aprila ob 20: Finžgar: »Razvaline življenja«. 'Režiser Kurent Franc. (Predstava v okviru prvomajskega tekmovanja igralskih skupin kultumo-umetni-ških društev mesta Ljubljane). MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 30 aprila ob 14.30: B Nušič: »Gospa ministrica*. — Ob 19.30: Hella Vuolijoki: »Žene na Niskavuoriju« LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Gostovanje Hrvatskega narodnega gledališča iz Zagreba Nedelja 7. maja ob 15.80: M. Krleža: »V agoniji«. — Ob 20: M. Krleža: »V agoniji«. Prodaja' vstopnio od srede dalje dnevno od 10—18. Stalni abonenti naj dvignejo svoje vstopnice takole: za 1. abonma (1. predstava) v sredo 3. maja; za 2. abonma (2. predstava) v četrtek 4. maja; za 3. abonma (3. predstava) v petek 5. maja. Po navedenih dneh se bodo vse razpoložljive vstopnice brezpogojno oddaje drugim roflektantom. NAROČNIKE opozarjamo na poštne položnice. ^ smo jih priložili današnji števil*0 Posebno opozarjamo nanje t®* naročnike, ki 60 z naročnino v 23 ostanku. Naročniki, ki imlaijo * plačano naročnino, naj ee za i301 priložene položnice ne razburjaj®' ker položnico priložimo vsak® časopisu. Položnico naj shranijo f bodoča plačila. Uprava »Ljudske pravic«* Dnevni spored za nedeljo 30. april* Poročila ob 8.15, 12.30, 15.00, 19.00 22.00 » 23.30 — 8.00-9.00 Veder jutranji spored 9.00 Jugoslovanska sodobna poezija ~~ A* Petletka naša teče ... — 10.00 Dopolda®*8? kouoart — L. v. Beethoven: »Leonora« ib. linski koncert v D-duru — 11.00 Pojo slovanski zbori — 11.30 Tako žive to jo . . . Ljudska republika Crna gora (rep? taža — potopis) — 12.00 Lahka glasba — 12.40 Zabavni zvoki — 13.00 Pol za pionirje in cicibane — Prežihov Vortoj Prvi maj — 13.30 Želeli sto — poslušano' , 15.30 Oddaja za podeželje: Politični Pre? ,. — Kako bomo praznovali letošnji 1- maLj. Zakaj praznujemo 1. maj kot delavski P‘"f uik — Ante Sahoj, ribič s kmetijo na susj nicah — vmes pester glasbeni spored s P1®" — 17.15 Prenos II. polčasa prvenstvene S gometne tekme II. zvezne ligo Metala,® L,. Freb) : Odred (Ljubljana) — (Prenos to 9* greba) ---------- • - baven glasbeni spored. Sodelujejo tmkjS! kvartet p. v. Marjana Ažmana - 20.00 0° dag a za zamejstvo — 20.20 Od Mozarta Richarda Straussa — 21.00 Fizkulturna I" mi« «r1 21'10 Fisam koncertni šport® 22.15 \ edra nočna glasba — 23.35 Zaklt®5 oddaje. Dnevni spored za ponedeljek 1- ni°J& PdtočiJa »b 7.00, 12.30. 15.00, 19.09. 22100 L 23.30 — 5.00 Vesel pozdrav za 1. maj Reportaža s proslave 1. maja — ILOO/fi maj nekoč . . . 12.40 Veseli zvoki — uro za pionirje in cicibane: O čebeUCjL jablani, otrocih in še kaj . — 13.30 B8®, Ljubljana čestita borcem za sociali®®01-*. 15.10 Še pomnite, tovariši . (veseli nuni za staro borce) — 17.00 Prenos P* , majske prireditve s Kongresnega Ljubljani — 22.15 Glasba za ples — 23.35 & ključek oddaje. Dnevni spored za torek 2. maja - Poročila ob 6.15, 7.00 12.30 15.00. 22.00 in 23.30 - 6.00 Budnica — 6.05 Jutra« telovadba — 6.30 Slovensko narodne Pe3°H)». 7.19—8.00 Lahek jutranji koncert — 12-09. der opoldanski spored — 12.40 P. I. ski: Mozartiana, suita — 13.00 Odprim® K. što naših dopisnikov — 13.20 Križem P® % goslaviji v pesmi in plesu — 14.00 OP®*^. pevci - 15.10—15.30 Skladbe Pet-ra vica — 18.00 Laliek spored iz vala Mab. T«r. sambel Radia Ljubljana p. v. Alberta.J mola — 18.30 ing. Janko Čuček: Kemij* ^ tekstilna industrija — 18.45 Pesmi Schuberta, poje Dana Ročnik o va, pri ju Dana Perušek — 19.15 TTpanite, kaj i^j —— 20.00 Georges Bizet: Carmen, opera ^ dejanjih — 22.15 Zabaven nočni spored 23..85 Zaključek oddaje. -O GLAS I- IZGUBIL se je kratkodlaki nemški ptič30 S raste barve z rja.vo glavo in rjavo ropu. Sliši na ime »Roni*. Javiti °® “ slov: Jemec Janez, Poljanski nasip M- .. POPRAVLJA MO pisalne in računske — Mehanične delavnice »Strojpis* draoto. 10, Ljubljana. KROJNI TEČAJ za vso damsko in otr®^a garderobo ter moško perilo nudi 6^* »Kuclar«, Kjiafljeva 4-II. RJAV VELUR KLOBUK sem zgubil staje v Novem mestu do glavnega VjJj Pošten najditelj naj ga odda proti v¥JsSl v podružnici »Ljudsko pravice* v mestu. KINO SARAJEVO-ZAGREB v. v. SARAJEVO prihod ZAGREB odhod BEOGRAD-SKOPLJE v. v. BEOGRAD prihod SKOPLJE odhod BEOGRAD TITOGRAD prihod odhod 17.05 15.45 07.30 06.00 12.30 11.15 SEZONSKE PROGE (začetek prometa bo objavljen naknadno) BEOGRAD-DUBROVNIK v. v. 07.15 15.15 odhod BEOGRAD prihod 18.45 10.45 08.45 16.45 prihod DUBROVNIK odhod 17.15 09.15 BEOGRAD -SARAJEVO- -SPLIT v. v. pon, četr. torek, sreda torek, sreda pon., četr. petek, sobota petek, sobota 07.50 07.30 odhod BEOGRAD prihod 17.50 18.15 08.30 prihod SARAJEVO odhod 17.15 08.45 odhod SARAJEVO prihod 17.00 09.25 09.00 prihod SPLIT odhod 16.20 16.20 SPLIT-ZAGREB v. v. 09.55 09.55 odhod SPLIT prihod 16.05 16.05 11.00 11.00 prihod ZAGREB odhod 15.00 15.00 LJUBLJANA UNION: Angleški film »Sara-banda«. Filmske novosti 6/50. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. - MOSKVA: Franc, film: »Po ljubezni«. Obzornik 39. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. - SLOGA: Poljski film »Prepovedane pesmi«. Makedonski me«. 15 Predstave ob 15. 17, 19 in 21. — TRIGLAV: Ameriški film »Tarzan zmagovalec*, film. nov. 7. Predstave ob 16, 18 in 20. — ŠIŠKA Ameriški barvni film »Ali-Baba in 40 razbojnikov«, srbski mas. 25. — LITOSTROJ Slovenski film »Na svoji • zemlji«. Obzornik 42 — Sporočamo, da bodo od 3. maja dalje redne kinopredstave tudi ob nedeljah zvečer ob 20.15. Obiskovalce opozarjamo, da mod predvajanjem tednika vstop ni dovoljen. MARIBOR PARTIZAN: Ameriški film »Jane Evre«, mesečnik JA 11. — UDARNIK: Nemški film »Rudnik Jutranja zarja«, tednik Pionir 7. - POBREŽJE: Slov. film »Na svoji zemlji«, srbski mes. 21. CELJE METROPOL: Češki film »Možje brez kril«, črnogorski mes. 3. — DOM: Jugosl. film »Zgodba o tvornici«, črnogorski mesečnik 6. KAMNIK: Avstrijski film »Srce mora molčati*. Obzornik 40. JESENICE: MESTNI i Sovjetski film »Tre-je srečanj«. KRANJ STORŽIČ: Jugoelov. film »Zgodba o tvornici«, kratki film Tito je prišel — SVOBODA: Sovjetski film »Prelepa Vasi-ljica« Bos. mes. 20 BLED: Nemški film »Afera Blum«, tednik Pionir 6. VRHNIKA: Ameriški film »Plinska luč«. kratki film Pred narodnim sodiščem. DOMŽALE: Ameriški film »Kako zelena Je bila moja dolina«, kratki film Naš les. ŠOŠTANJ: Jugoslovanski film »Barba Zva-ne«. hrvaški pregled 9. PTUJ: Angleški film »Brata*, bosanski me-mesečnik 21. KOČEVJE: Amer. film »Njen obraz*, kratki film S pionirji po Dolmaotji. ROG SLATINA: Avstrijski film »Beli sen«, hrvaški pregled 10. —VESTI IZ MARIBORA— Mariborčane opozarjamo, da bo koncert mlado violinistke Sabine Skalarjeve v petek 5. in ne v četrtek 4. maja ob 20. uri. Spored: HUndel: Sonata v g- molu, Mendelssohn: Bartholdi: Koncert op 64 v c- molu M. Kogoj: Andanto, Szymnnovski: Chant de Rosane. Bartok: Andante, Wieniawski: Polonaiee brillante op. 21 v A-duru. Vstopnice v upravi Vestnika. 2593 Dežurstvo lekarn: V nedeljo 80. I. mestna lekarna. Partizanska cesta 1. OSMRTNICE Umrla nam je naša dobra mama, star® ffij. ma. prababica LEOPOLDINA ŠKERJ.hto Pogreb drage pokojnice bo v pon6”TiU’ 1. maja ob 15. uri iz žal mrliške v®*ij: sv. Andreja na pokopališče. — 2a1°?,% Bogdan, sin, Lea hči snaha Fani vito o oz a Belamarič z družino in ostaJot _ ^ etvo, — Ljubljana. Zagreb, 29. april® m®; Sindikalna podružnica DES obrat Nov® "S sto ©poroča da je po dol^i mučni preminul njen član GAŠPER KOTNI#, rji nik sindikalne podružnice. Na zadn.il bomo spremili 80. aprila ob 16. uri 7. B3g ske ceste 16 na šmlhelsko pokopališče. ^ Globoko potrti sporočamo žalostno W J1,®* j® Po dolgi bolezni zapustil naš «;C • 9^©, brat in stric .J? v Št. Vidu. — Žalujoči: len a *M arija. 0lc[g Marija, Francka. Ivanka. Jože. sestra lena, bratje Blaž Anton Janko in ®° sorodstvo. — Vižmnrje, 29. aprila 1950. j Fo dolgi bolezni nam je umrl moj 8tari °0°. strlo, brat KLANČAR, dimnikarski mojster. /“LJ» dragega pokojnika bo v ponedeljek 1- .7J1 ob 15.30 iz žal mrliško vežice sv. J®'(°*vsJi' pokopališče. — Žalujoča žena. einovi 1 p> Mirko, Rudi. Stane, snahi Pavla. P®P ostalo sorodstvo — Ljubljana Trst. f čevo. 29. aprila 1950. ZAHVALE . Ob smrti ljubljene matere se iz v6^®S? zahvaljujemo v prvi vrsti direktorju Jj»' niško gimnazijo in kolegom profesorje0*' pelje III.b razredu gimnazije za veto0" pozornost zaradi udeležbe pori pogrebu tojof klonjeno cvetje in končno vsem. ki *® koli počastili spomin nepozabne pok®!0; Duša Marn. hčerka in ostalo so-rodst Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki ob smrti našo drage žene in mato® -v«jf STINE MASELJ kakor koli izritoUiJU®3] sočutje. Zahvaljujemo so vsem darteTjajr® ovetja in vencev in vsem, ki ste spremili na njeni poslednji poti. Pr°L,lt