american in spirit foreign in language only AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 32 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 8TH, 3937 LETO XL — VOL. XL. ner J0it' 7" feb™arja. Gover-MUr i Ve MichiKa». Frank j)0 "?hy> ni miroval niti v nede-, • a naredi premirje v štraj-ppri General Motors. z Jo°rldne Je fc'ovoril dve uri iskal 1 Lewisom- nakar je ob-«erai n? ViŠ^ih rav»ateljev Ge-jjjj . "°tors korporacije, med » tudi podpredsednika Anudsena. fere°SedaJ so se vršile štiri kon-U t?Ce -in Za danes dopoldne ob ferei '.! ^ naPovedana peta kon-,ed nea: Tcliko je znano, da do-; •! niti ena niti druga stran-' m niti za las odnehala. Včeri ■ rila S° Se v Detr°itu razši-tors £°r°čila' da bo General Mo-8 sjj rP°^acija zahtevala, da se t0vn° 1Zzene sedeče štrajkarje iz fcj* V Plintu- i" če se to ne da zastopniki General Mo poroČila socialistov in na-C1onalistov iz fronte ftt^Isbon,'Portugalska, 6. febru- Sevliie rebelna P°staJa v stižn, P°r°ča, da je nationality, . urrnada zopet začela z zasede važno špan-n^^nm Malaga. Nacio-zo.pet zajeli španski sq-Pclnje'tni Parnik/ki' je bil na-cel0noU z živili in na potu v Bar-sti (j0L krovu so nationality D 5 Vrednosti za 7 milijoni^ e.Set°v. Iz Algeciras prista-dij odplulo troje bojnih lade, nacionalistične vla-Halag; POt usmer-iena proti ravaj '' katero pristanišče namenili y.° llaci°nalisti na vsak na-' Usesti'. .Madrid - • Clalisif- se Pa Poroca iz so- virov, da so bili na- froj,,.:5 ustavljeni na vseh IJalag '' Zlasti pa na fronti pred ski Lojalisti so na madrid- laCi0l.°1|.Li uničili en zrakoplov Sa stov> ki je bil nemške- Na fronti pred Ma- ledeno mrzlo in skozi n dneve neprestano na-sneg. aretiran, ko je poro- 12-letno dekle ja. Tiiri°wn, N. Y-, 6. februar-fant st.|6 bil aretiran 19-letni je poro-., y Backus, potem ko ^anta s 1 12 let staro dekletce V °btožili posilstva otro Vegovi ®e je Backus izjavil so toW kot starši dekleta d«4evaj V p?r°ko, toda to ni za-^ lie bi drŽavneSa pravdnika, Ija. zapornega pove- vSetJl izmn" je bil aretiran pred- r''l dekletZr°ka' ker Je Pregovo-da se zlagalo v 18 H do"Uradu' češ> da stara i^ , je v resnici "mlada lzPolnila komaj 12 let. ^kordno poslovanje , New Yn i znana u ! a Se Poroča, da ^nce^Jropolitan Life In 5o8lovno iT Zaključila lansko UsPeh0m p 0 z nenavadnim 8° bili član; ri 0men.ieni družbi n leta aVarovani ob kon-l'UŽba ima""1 ^21'310.975,734. čl nUad 28'°°0>000 pla-anov. Premoženje T ?260.000 nna °m leta dišalo a?°V ^Z N/d St0 mili" v f.Sv°jimt, Je družba izpla-H j^vani, članom tors sploh ne pridejo več k posvetovanjem in da bodo zaprli vse svoje tovarne. Tcda teh poročil za enkrat ni bilo mcgče potrditi. Na tozadevno vprašanje je governer Murphy odgovoril časnikarskim poročevalcem: "Akot>i bilo na tem kaj resnice, tedaj bi jaz gotovo kaj vedel o tem." Nr.. drugi strani se pa tudi poroča, da se bo John Lewis s svojimi pomočniki takoj umaknil od nadaljnih konferenc, ako bo šerif v Flintu danes zjutraj skušal iztirati sedeče štrajkarje iz tovaren. Predsednik Roosevelt je zadnje dneve uspel v svojem prizadevanju, da se konference nadaljujejo, in brez dvoma je, da bo predsednik zopet rabil svojo oblast, da pride končno do uspešnih pogajanj. Ves svet je pripravljen kupovati blago v Ameriki Washington, 6. februarja. Kot poroča trgovinski oddelek ameriške vlade je pripravljen skoro ves svet, da začne z obilnim nakupovanjem raznega blaga v Zedinjenih državah. In kar je še bolj pomembno je to, da ima svet denar in bo plačal v gotovini. Amerika danes naprodaj a skoro vse potrebščine za vsak narod na svetu. Evropa in ostali svet narcčuje v Ameriki hrano za pse in Diesel motorje, praške za le-potičenje ženskega obraza in mogočne truke, železnico in mazilo za bujno rast las, steklenice in najbolj raznolične stroje. Amerika ima danes blago na razpolago, dočim ima ostali svet dovolj denarja za nakupovanje. Turčija je na primer naročila stroje za izdelovanje konjskih podkev, in ob istem času zahteva dinamit, glicerin, zdravilna zelišča itd. Iz afriškega Maroka na-rcčujejo milo, prezervirano zelenjavo, kavo, šunke in slanino. Trgovci v Londonu zahtevajo to-niko za lase, britve, škarje, orodje za stroje. Kuba kupuje cenene ženske čevlje, lončevino, p iskre in lonce. Neprestano prihajajo nova naročila v Ameriko in obeta se bogata industrijska sezona. Plinske cene V času, ko se mestna zbornica trudi, da se znižajo cene naravnemu plinu, katerega 1 oddaja Ctevelcnd-čanom The East Ohio Gas Co., in ko je bilo vse pripravljeno, da se sprejme nova postava glede cen plina, se je pa oglasil predsednik plinske družbe in izjavil, da je kompanija upravičena do višjih cen. Sedaj plačujejo Clevelandčani 58 centov za 1000 kubičnih čevljev plina, a kompanija zahteva v bodočnosti 65 centov za isto količino, dočim mestna zbornica zahteva, da cena ne sme biti višja Jcot 52 centov za 1000 kubičnih čevljev. Councilman Reed, ki je načelnik utiHtetnega odseka mestne zbornice, je izjavil, da če se kompanija ne poda, bo dobil d,nego . kempanijo, ki bo pri volji oddajati plin za nižjo četno. Dunaj, 6. februarja. Avstrija je danes osišče, okoli katerega1 se vrti tako laška kot nemška politika. Italija kot Nemčija bi radi izvajali kontrolo nad avstrijsko republiko. Dasi je pred nedavnim obiskal nemški zaupnik kanclerja Hitlerja, minister Goering, Mussolinija v Rimu in je med Italijo in Nemčijo prišlo do nekakega "iskrenega sporazuma," pa Mussolini še vedno ne zaupa Hitlerju. Mussolini je včeraj izjavil napram poročevalcem ameriških časopisov, da je Italija pripravljena vsak čas iti v borbo za neodvisnost Avstrije, dočim so v diplomatskih krogih mislili, da je zadeva Avstrije med Italijo in Nemčijo rešena stvar. Italija je skrbno na straži, da Nemčija ne dobi prevelikega vpliva v Avstriji, a Nemčija na drugi strani opazuje najmanjši politični dogodek v Avstriji. Mussolini je izjavil, da Italija ne bo nikdar trpela, da izgubi Avstrija svojo samostojnost, dočim Hitler komaj pričakuje prilike, da bi vtelesil Avstrijo v nemško državo. -o- Nevarnost je minula Louisville, 6. februarja. Vodovje rek Mississippi in Ohio ter njih dotokov, se je skoro popolnoma umaknila v normalne struge. Vsaka nevarnost nadaljne poplave je sedaj; pretekla. Tem več pa ima dela Rdeči križ in pomožno moštvo, da preseljuje ljudi zopet v njih nekdanja stanovanja, mesta in vasi. še danes mora Rdeči križ skrbeti za 1750,000 ljudi, ki so izgubili vse j svoje premoženje radi poplave. 6000 mož zveznega vojaštva se še vedno nahaja v krajih, ki so bil poplavljeni. Njim pomaga do 10,000 mož narodne garde in kakih 100,000 WPA delavcev. -o-- Boljševiki aretirali nadaljnih 75 zarotnikov Moskva, 6. februarja. — Tekem zadnjih dveh dni je bilo v Rusiji aretiranih nadaljnih 75 oseb, katere so obtožili zarote proti obstoječi sovjetski vladi. Večinoma so to pristaši Trotz-kya. Vsi pridejo v najkrajšem ča-u pred sodišče in bodo skoro gotovo obsojeni v smrt. -o- Shod štrajkarjev Sinoči se je v glasbeni dvorani mestnega avditorija vršil velik shod štrajkarjev pri Fisher Bo-j dy tovarni. Navzočih je bilo nad j 3,000 ljudi. Glavni govornik je: bil Homer Martin, predsedniki unije avtomobilskih delavcev.' Martin je povedal navzočim, da dočim General Motors korporaci-ja pretaka krokodilove solze raeli sedečih štrajkarjev v Flintu, pa se ob istem času oborožujš do zob, da naskoči štrajkarje. Martin je povedal, da "sedeči štraj-karji" nikakor niso glavna točka v tem sporu, pač pa je glavna tečka vprašanje, ali imajo delav-j ci pravico, da se organizirajo kakor sami želijo. Tekom shoda se je vršila tudi kolekta v dvorani. Nabrali so $475.00, dočim je mnogo unij obljubilo, da bodo tedensko prispevale $1,350.00 za Fisher Body štrajkarje. -o- Bivšemu angleškemu kralju manjka denar -o- Rebeii poročajo o veliki zmaqi V Alalbami bodo prepovedali "sedeče štrajke" Montgomery, Ala., 6. februarja. V državni zbornici države Alabame je bil vložen predlog, ki bo prepovedal takozvane sedeče štrajke v državi. Ako se tak štrajk pripeti, tedaj bo morala unija', katere delavci štraj-kajo, plačati vso škodo tovarni, ki nastane od takega štrajka. Wiliam Mitch, ki je predsednik Alabama Federation of Labor, je izjavil, da je nasproten "sedečim štrajkom," toda se boji, da bodo kompanije izkoriščale tako postavo v škodo delavcem. --o- Zadnja čast Članstvo društva Mir št. 142 SNPJ je prošeno, da pride in izkaže zadnje čast umrlemu sobra-tu Martinu Podgorelcu. Njegovo| truplo se nahaja v Svetkovem, pogrebnem zavodu, članstvo naj pride nocoj večer. Pokojni je bil vzgleden član društva in soustanovitelj. Kdor le more naj se v torek udeleži tudi pogreba. — Predsednik. Novomašnik Clevelandski škof Most Rev. Joseph Schrembs je naznanil, da bo v soboto 20. februarja posvetil 28 deakonov za mašnike. Svečanost bo izvršena v St. John's katedrali. Med novomašniki je tudi en Slovenec, kot smo že poročali, Rev. Frank Martin Baraga, ki prihaja iz župnije sv. Vida in ki bo imel pri sv. Vidu 21 februarja svojo prvo sv. mašo. Enezsfeld, Avstrija, 6. februarja. — Iz dobro poučenih krogov se poroča, da primanjkuje vojvodi Windsor, bivšemu angleškemu kralju, gotov denar. Obenem se poroča, da je vojvoda brzojavil v London, da nemudoma rešijo vprašanje glede njegove rente. V kratkem obišče vojvodo njegova sestra Ma-i ry, ki bo skušala rešiti finanč-| no vprašanje svojega brata. Poroča se, da ima vojvoda Windsor vsak dan najmanj $60.00 stroškov. Vojvoda ni zapravljiv, pač pa celo skop v gotovih ozi-rih, toda v resnici iriu primanjkuje denarja, dasi mu je sedanji kralj, njegov brat obljubil letno $50,000 za preživljanje. --o—-- Monarhistično gibanje v Avstriji se širi Dunaj, 6. februarja. — Zadnje mesece se je monarhistična kampanja po vsej Avstriji ja-ko razširila. Skoro vse časopisje trdi, da je vprašanje avstrijske monarhije popolnoma avstrijska zadeva v katero se ne more nobena druga država vtikati. Avstrijski kancler Schu-schnigg, ki je danes pravi vladar Avstrije, ima radi naraščajoče monarhistične kampanje vedno težje stališče. -o-- Dim prinaša denar Zakladniški oddelek ameriške vlade poroča, da je dobil lansko leto $469,520,565.46 davka od cigaret. Sprememba sv. maše Za pokojno Mariano Safran; se bo brala sv. maša v torek 9. februarja ob 7. zjutraj in ne ob 6:30 kot prvotno sporočano. Dražja moka Drugič tekom enega tedna se je podražila moka. Skupno zvišanje znaša 25 centov pri barel-nu. Moka se draži, ker Evropa v nenavadno visokih koiličinah nakupuje žito v Amer'iki. * Trotzky bo govoril po telefonu iz Mehike 14. februarja. Poslušala ga bo izbrana skupina v New Yorku. Gibraltar, 7. februarja. Uporniški general Gonzales de Liano poroča, da so njegove čete danes zasedle važno špansko pristanišč Malaga. Dve koloni naciona-listinih čet sta zasedli mesto, dočim bo tudi vsa pokrajina tekom enega dneva zasedena. Ob istem času prihajajo iz Cadiza vesti, glasom katerih so trije laški par-niki izkrcali večje število laških vojakov, ki gredo na pomoč re-belcm. Neka laška bojna ladja je nadzorovala izkrcevanje. Nadalje se poroča, da so španski nacionalisti okupirali mesto Tcrremclimo in da je padlo tudi mesto Fiengirola. Padec mesta Malage je najbolj važna pridobitev za španske rebele,,ker bodo sedaj lahko vzdrževali kontrolo na jugu. Socialistična vlada v Madridu sedaj ne bo mogla več dobivati potrebščin iz tega vira. Tudi iz severnih bojišč se poroča o uspehih nacionalistinih čet. -o—- Številni protesti radi porok mladoletnih otrok Washington, 6. f e b r u a r j a. Predsednik Roosevelt je izjavil včeraj napram časnikarjem, ki so se zbrali v Beli hiši za tedenske pomenke, da mu je najbolj pri srcu reforma v delavskih postavah. Zedinjene države ne sinejo biti neprestano ogrožane od raznih štrajkov, ki povzročajo propast prometa in trgovine. Kongres mora narediti postave glede delovnih ur, glede plač in glede splošnih ugodnih razmer, ki naj prevladujejo v delavnicah. Roosevelt je namignil časnikarjem, da bo odločno zahteval od kongresa, da začne resno razpravljati o delavskem položaju. Predvsem pa bo zahteval, da kongres končno odobri postavo glede prepovedi dela otrok. NRA je bil prvi korak predsednika, da ustvari boljši položaj za ameriškega delavca. Najvišja sodni ja je zavrgla to postavo. Posledice tega se vidijo v številnih štrajkih, ki nadleguje- Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po raznih naselbinah Nashville, Tenn., 6. februarja. Governer Browning v državi Tennessee je dobil zadnje čase tisoče protestov od strani občinstva, ker dovoljujejo državne postave poroko mladoletnih otrok. "Vi ste odgovorni za poroko 9-letnega otroka," je pisal neki pastor iz države Ohio governer-ju. "Kot načelnik države Tennessee imate pravico razveljaviti zakon in gledati v bodočnosti, da se kaj enakega ne pripeti več." Ljudje večinoma zahtevajo, da se 9 let staro "ženo" odvzame možu in se jo pošlje v poboljševalni zavod za otroke. Neka ženska iz Washington, D. C., piše: "Mi pošiljamo misijonarje v Afriko. Ali ne bi bilo koristno, da bi jih pošiljali v državo Tennessee, da ustvarijo boljšo moralo med ljudmi?" -o—- Velik rop Preiteklo soboto so trije za^ krinkani roparji vdrli v urade Metropolitan Life Insurance družbe na Superior Ave., in 105. cesti. Ustrahovali so 11 uslužbencev in odnesli nekaj nad $600 v gotovini. * V mestu Sandtown, Okla., je neka Mrs. Moore z 39. letom* postala že 17krat mati. Pokojni Podgorelec Kot je bilo v soboto poročano je preminul po daljši mučni bolezni dobro poznani rojak Martin Podgorelec v starosti 67 let. Pokojni je stanoval na 690 E. 159th St. Rojen je bil v vasi Hum pri Ormožu na štajerskem. V Ameriko je prišel leta 1906. Bil je član in ustanovitelj društva Mir št. 142 SNPJ, Slovenske Zadružne Zveze in delničar Slov. Doma na Holmes Ave. Obenem je bil tudi član društva Kras št. 8 SDZ, društva Maccabees št, 5, ter delničar Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. in delničar S. N. Doma na St. Clair Ave. Tu zapušča žalujočega sina Franka z družino, v stari domovini pa dva brata, Ivana in . Jakoba. Njegova žena je preminula 5. januarja, 1937. Pogreb ranjkega se vrši v torek zjutraj ob 8:15 iz August F. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vne-bovzete, potem pa na Sv. Pavla pokopališče. Bodi r a n j k e m u marljivemu delavcu na društvenem polju ohranjen časten spomin pri vseh. Njegovim sorodnikom izrekamo globoko sožalje! Preteklo nedeljo je umrl v La Salle, Illinois, Josip Stukel, coustanovnik in prvi predsednik Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Umrl je v starosti 71 let. Ranjki je bil rojen v Petrovi vasi, fara Črnomelj. V Ameriko je dospel leta 1882, ko je bil star komaj 17 let. Nekaj časa je bil v Iowi, pozneje v Chi-cagu, a končno se je naselil v Jolietu, kjer je dolga leta vodil gostilniško obrt. Pred leti mu je umrla soproga, nakar'se je ponovno poročil in se preselil v La Salle. Pokojni zapušča soprogo, sina Rev. Jos. Stukla v So. Chicagu, sestro Mrs. Ano Grahek in brata Jakoba na Chisholmu, Minn. Stukel je umrl med sv. mašo v slovenski cerkvi v La Sallu. V Pittsbrughu, Pa., je umrl rojak Jos. Adlešič, star 53 let in rojen v žuničih v Beli Krajini. V Ameriki je bival 34 let. Zapušča tu ženo in 6 otrok. V Gowandi, N. Y. je umrl rojak Rafael Sladic, star 54 let. Doma je bil iz Sevnice pri Mirni na Dolenjskem. Zapušča ženo, dva sinova in hčer. V Johnstcwnu, Pa., je umrl rojak John Lavše, star 65 let, rojen v Mokronogu na Dolenjskem. V Ameriki je živel 35 let. V Willardu, Wis., je preminula Mary Petkovšek, rojena Gr-movšek, doma iz Ajdovca na Dolenjskem. Nahajala se je v Ameriki 38 let. Za srčno hibo je umrl Anton Urbas, star 70 let in rojen v ževšah pri Rakeku. V Ameriki je živel 38 let. Zapušča štiri otroke in sestro Mary Jamnik v Imperial, Pa. Naselbina v Milwaukee dobi zanaprej stalno jugoslovansko radio uro. Program se bo oddajal potom postaje "WEMP (1310 kle) vsako nedeljo od 8:30 do 9:00 ure dopoldne. Rojaki se zelo zanimajo za ta program. 60 menihov pred socialističnim sodnikom Madrid, 6. februarja. — V pondeljek se začne obravnava proti 60 avstrijskim menihom, katere so socialisti aretirali v Escorialu takoj po izbruhu civilne vojne. Sodil jih bo en sam sodnik. Obdolženi so "veleizda-je." V zaporih so se nahajali cd julija meseca. — Vseh političnih jetnikov v Madridu je danes 2500. Včeraj je dospel v Madrid španski ministrski predsednik Caballero, ki si je ogledal fronto, pozneje pa mestne ruševine. Izjavil je, da bo vlada po končani vojni zgradila boljši in lepši Madrid. -!— O-- Kulturni vrt Za Jugoslovanski kulturni vrt so prispevali: Valentin Šebenik $3.00, Miss Mary Smrekar $2.00, Mr. Frank Toporiš $1.00, Mrs, Frančiška Košir za cvetlice pri Baraga spomeniku $1.00. Vsen: darovalcem iskrena zahvala ir želimo mnogo nadaljnih darovalcev. — Tajnik. Odpeljani deček je bil zadavljen in vržen na cesto Lombard, 111., 6. feruarja. — Na prerijski zemlji v bližini tega mesta so našli ljudje truplo 5 let starega dečka Roger Loo-misa, ki je bil odpeljan staršem. Deček je bil zadavljen. | Kot se je izjavil koroner, je dečka sinoči odpeljal neki neznanec v avtomobilu. Spotoma je moral zločinec zadaviti oifcroka z njegovo lastno ovratnico, nakar je truplo vrgel iz avtomobila. Ker oče dečka ni bogat in tudi nima nobenih sovražnikov, je zločin izvršil najbrž kak de-generiranec. -o-- Povišanje policistov Direktor-javne varnosti Ness je imenoval dva nova policijska kapitana, tri poročnike in 5 sar-žentov. Predno jim js izročil i neve urade, jih je opomnil, da ' imajo vedno v mislih, d.i so p<>-1 licisti služabniki ljudstva;, kate-I remu morajo ob vsaki prilik: pomagati. jo deželo in v manjšem prometu, j Roosevelt je mnenja, da je v Ameriki dovolj dela za vse, ki hočejo delati. Toda delo mora biti tako razpredeljeno, da ne bodo milijoni delali po 10 ali več ur na dan, a drugi stradali doma. Naloga kongresa mora biti ugotoviti in določiti gotove delovne ure, n. pr. po 6 ali 7 ur na dan, obenem pa določiti minimalne plače za delavce, ki so visoke dovolj, da ne bo treba nikomur stradati. Predsednik je izjavil, da ima danes več opravila, skrbi in odgovornosti radi delavskega položaja, ki prevladuje v deželi, kot ga je sploh kdaj prej imel. Naravno je, da v očigled tega ne ' more posvečati dovolj pozorno-I sti vsem vladnim poslom, ki so brezštevilni. Dolžnost kongresa Lie torej, da naredi postave, ki bodo korenito pomagale, da se delavski položaj spremeni tako, da delavci ne bodo več povod neprestanih pritožb. Predsednik Roosevelt je zasnoval mnogo načrtov za delavske postave, delavcem se pod Roosevellom obeta boljša bodočimi Mussolini kljub obljubair ne zaupa Nemčiji Governer Murphy ne pusti, da se mirovna Pogajanja raibijejo. Danes dopoldne se začne peta konferenca v Detroitu "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio 6117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8,00 per year. Single copies, 3 cents. ............................ BESEDA IZ NARODA c —•—•—•-• * •-• • • •—* ~~•*■ • • • • • • • • ' * * " To in ono JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.__ No. 32, Mom, Feb. 8, ,1937. Našim prijateljem in nasprotnikom Beseda skeb pomeni človeka, delavca, uslužbenca ali uradnika, ki dela, kadar je delavska stavka, ki dela pod ceno, kakor jo predpisujejo delavske unije, skeb je človek, ki od-žre delo svojemu bližnjemu, ker za par dolarjev nižje mezde obljubi gospodarju, da se bo žrtvoval za njega. Skeb je človek, katerega vsak organiziran delavec zaničuje, ker krade kruh svojemu bližnjemu v trenutku, ko se delavec bori za boljši kos kruha. Taki skeb i so morali biti pri Jontezovi "Enakopravnosti" pred par leti, ko je tiskarska unija vzela unijski znak temu "delavskemu podjetju," ker tiskovna družba "The Jugoslav-American Publishing Co." ni hotela vposliti za 'razpošiljanje glasila SSPZ unijskih delavcev. Torej res pravo "delavsko podjetje," ki se brani unijskih delavcev, da jim ni treba plačevati unijskih plač, ampak da se skeba z neunijskimi ljudmi. Več mesecev je trajalo, predno se je tiskarska unija usmilila uslužbencev "E," da so zopet dobili unijski znak, potem ko so pristali na zahtevo unije. Kako stoje danes z unijo, in kakšne plače dobivajo pri "E" ne vemo, toda v nekaj tednih nam bo mogoče povedati o tej zadevi precej zanimivih stvari. In da pridemo nafzaj na originalni predmet: Ameriška Domovina" je skebala kot trdi Jontez, tekom štrajka pri New York Central železnici v letu 1922! To je puranova pečenka naših nasprotnikov. Par slovenskih socialistov povdarja'to potvorjeno laž že zadnjih 14 let! Resnica je, da "Ameriška Domovina" nikdar ni vabila skebov na delo, in to nam pričajo naši tisočeri naročniki! Resnica pa je, da je največji prijatelj "Enakopravnosti," Mr. James Rotter, tekom železniške stavke pri N. Y. C. železnici ves čas štrajka delal kot skeb, in se kot skeb še danes drži "Enakopravnosti" in hujska proti našemu unijskemu podjetju. Stoteri rojaki v Collinwoodu so rfam priča za to! In če tozadevno vprašate še Mr. Vehovca, councilmana iz $2 varde bo znal tudi on povedati besedo tozadevno. Kdo je bil torej skeb v stavki pri N. Y. C. železnici? Mi, ki smo priobčili vladni oglas-poziv delavcem, da se vrnejo na delo, da ne izgubijo svojih senioritetnih pravic, ali pa bnako-pravnost," katere zastopniki, prijatelji in agitatorji so za cas stavke pri N Y. C. železnice delali kot skebi! ! ! Seveda, jontez kot tujezemec in greenhorn, o tem ničesar ne ve' Toda kot urednik bi moral vedeti, kaj tiska, predno pride stvar v javnost. Molčali smo dolgo na nezaslišane psovke in sramotenja od strani tujezemca Jonteza, toda v bodoče bomo našli druga pota, da se Jontezu okrne lažnjivi jezik, in da bo znal, da svoboda časopisja ne obstoji v lažeh in obrekovanjih in psovanjih, v katerih je Jontez, komunist, dobil odliko s sto procenti! Da, pri N. Y. Central železnici je bila pred 15. leti stavka uslužbencev, in mi smo štrajkarje ves čas lojalno podpirali z besedo, dejanjem in darovi. To vedo naši stoteri Slovenci v Collinwoodu. iNe ve pa tega komunist Jontez, ker ga enostavno tedaj v Clevelandu ni bilo. Ko nam je vlada Zedinjenih držav, pod katere kontrolo so se tedaj še nahajale železnice v Ameriki, poslala poziv, da priobčimo v našem listu, da se delavci vrnejo na delo, smo dotični poziv drage volje priobčili, kajti poziv vlade Zedinjenih držav smo vedno radi tiskali kot ameriški državljani. In če Jontez, ki ni ameriški državljan, očita nam, da tiskanje poziva vlade Zedinjenih držav je skebsko delo, tedaj Jontez pač priznava, da je navaden greenhorn, ki m še prisegel na ustavo Zedinjenih držav, ki ni prisegel pri BOGU, da bo spoštoval ameriške postave, kot to določa ustava Zedinjenih držav,* ker on ne veruje sploh ne v ustavo Zedinjenih držav, niti v Boga, pač pa je zamaknjen v sovjetsko peklo v Moskvi! Ko je "Ameriška Domovina" priobčila leta 1922 poziv vladne direkcije ameriških železnic da se delavci vrnejo na delo je storila s tem dobrodelno delo za stotine naših delavcev. Kdor se tedaj ni vrnil na delo je zgubil senioritetne pravice, in kdor ve, kaj to pomeni, ta nam bo častital, da smo se pobrigali za blagor naših danes ostarelih ljudi. "Skebarijo" pri N. Y. Central železnici z vso dobro voljo vračamo "Enakopravnosti," ki je neprestano na komunističen način hujskala delavce, dočim je "Ameriška Domovina" v štiridesetih letih svojega obstanka, kot pošteno unij-sko podjetje, znala, kaj jp prava'ameriška unijska organizacija za blagostanje in napredek naših delavcev. Novice za novo leto ne kažejo nič dobrega, vsaj za nekatere ne. Takoj ob začetku leta .je nastal v avtni industriji velik štra.jk. človeku se jskoro N-t^ njati ne bi moglo, da dela toliko tisoče v ta nevarna vozila, ki pobijejo toliko ljudi vsako leto. Seveda je pa avto tudi koristen in kdor ga enkrat ima, ne more biti več brez njega. Borba za vsakdanji kruh je tukaj na mestu. Mnogo ljudi je že tako zaverovanih v ta dolar, da nimajo nikdar dovolj. Seve, če si iščejo tukaj nebesa, se bodo prej ugonobili kot jih pa našli v dolarju. Jontez seje plevel in se trka na prša, češ, da ni Boga. Koliko siromakov je s tem potolažil, češ, saj ga res ni. Ampak Bog še vedpo obstoja, samo norec more reči, da ni Boga. To so besede sv. pisma. Kakor danes ljudje žive, ali ni čudno, da se Bog ne razjezi in pošlje vsakovrstne šibe božje: brezposelnost, bolezen, povodnji. Najhujša šiba božja so pa ti naši odpadniki, ti so res šiba za narod, ki ne zna več ločiti dobrega od slabega. Katoličani ,mesto da bi stopili v katoliške vrste za katoliški tisk, pa še vedno podpirate tisto umazanost, ki vas strupi. Ali boste vi mogli dati svojim otrokom to kar so dali vam, vaši starši, lep krščanski zgled, dobro katoliško vzgojo in naj-jlepšo doto: sin moj, hčerka moja; Boga in Marije nikoli ne pozabi. Ogiblji se slabe druščine in slabega berila nikar ne beri in ne naročaj. Dajmo tem izprijenim študentom enkrat za vselej jasno razumeti, da prog s to nesramno ■ onjo proti vfsemu, k&t je še svetega in dobrega ter posnema,jmo nauk sv. kat. Cerkve. V katoliško hišo le samo katoliške ;asepise. V to nam pomagaj Bog. Jennie I. Pa meni dajte premog! Kakor sem čitala v Ameriški Domovini z dne 3. februarja, da vam hočejo vrniti štrajkarji premog, ki ste jim ga darovali. če so tako prevzetni postali in se branijo vašega daru, bi ga jaz prav rada s hvaležnim srcem .vzela, ker sem v veliki potrebi. Moj mož je namreč tudi prizadet v tem štrajku, in če so drugi siti, jaz. in moja družina pa nismo. Ostajam s spoštovanjem Mrs. Louis Koljat. Kako si krajšamo čas na straži smili, ker mu bodo naprednjaki zmešali glavo. Saj je že ves zelen same zavisti. Vas pozdravljajo zavedni slovenski stavkar-ji, katerih je mnogo vaših dobrih prijateljev. Poročevalec. -—o-- Novice iz Loraina Še malo popra Cleveland, O. — Bom pa še jaz nekaj dodal k Pečjakovem dopisu o Jontezu. Zadnjič mi je moj kolega nekaj pravil v tovarni, kaj si je zopet tisto govedo pri "E" izmislilo, namreč, da smo začeli hoditi katoliki v njegov rdeči tabor. Seveda, menda ja, to se zna, samo tega se bojim, da bi ta tabor ne bil premajhen, da bi ne bilo treba dobiti nekaj Ribničanov, da bi ga razrinili. To delo bi dobro opravil kak tak, ki tudi trdi, da je iz opice izšel. Saj ta malenkost Jontez res spada med govedo, drugače bi ne bodel na vse strani, en čas v Chicago, pa zopet tukaj v Cleveland. Udriha po Rimu, po papežu, povsod je dosti njegovega žela. Vsakega pika s svojim možganskim deliri-jem. O njem bi se lahko reklo, da iti pri pravi pameti, drugače bi ne zlival cele goli.de gnojnice na vse, kar ni rdeče. Jaz bi mu svetoval, naj še list tiska z rdečo tinto, da se bo že od daleč poznala vsebina. Zadnjič je tisto urednice nekaj omenjalo, da je prevzvišen, da bi odgovarjal A. D. Ha, ha, ha. ali je tak človek malenkosten, ki je več let živel na žuljih svojih pastorkov, pa še dobro popival zraven-. Ko jim je bilo končno le preveč, so ga vrgli iz njih stanovanja. Jaz nimam "E", in je tudi ne maram. Zvi^h pa od drugih, kaj vse se tam piše. Pa se še nekaj kunštje zaradi štrajka in maže po tisti cunji. Jaz bi ga rad vprašal, kako more le eno besedo zapisat za delavca, ko ni še nikdar nobene tovarne videl od znotraj, torej prav nič ne ve, kaj so delavske težnje. Prav nič Vam nismo nevošljivi tega pajaca, slavna gospoda pri "E." Saj ga imate samo zato, da mesto vas zmerja in vse nase vzame. Ja, ,ja, za zmerjanje je pa ustvarjen, čeprav je šele pogledal v Ameriko, pa misli, da lahko pika kar hoče. Naj zadostuje za danes, se pa še drugič kaj oglasim. Jacob Pcuš. --o-- Iz delniške in direktorske seje Zadruge Ker je običaj, da se informira vse delničarje potom listov o izidu volitev, se jih tem potom obvešča, da so na letni delniški seji bili Izvoljeni za dobo dveh let naslednji direktorji: Frank Dacar, Frank Oberstar, Jack Zakovšek, Mrs. Mary Iža-nec, Anton Baraga, Matt Kaste-lic in Frank Rayer, ter da prvi namestnik .je L. Race, drugi pa Mravlja. Na izredni seji direktorija se je pa konstituiralo odbore kot sledi: Malt Kastelic, preds., Anton Jankovich, podpreds., Joseph A. Siskovich, tajnik - knjigovodja, Anton Nachtigal, blagajnik. V nadzornem odboru so Andrej Zupane, Anton Jankovich in Andy Gorjanc, prvi je preds. odbora. V gospodarski odbor so bili izvoljeni Zupane, Anton Baraga in Frank Raver, prvi je predsednik. Nadalje je sklep, da se seje direktorija vršijo vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:80 v u-radu zadruge. Ostali direktorji so: Mrs. Frances Novak, Jack Zakovšek, Frank Oberstar, L. Jžaaec, Mrs. Mary Ižanec, Anton Malo vas ich in. Frank Dacar. J.oseph A. Siskovich, tajnik..' Tukaj so se zadnji mesec poročili: mladenka Jennie Kumše je podala roko Josephu Brove in mu obljubila, da mu bo prav zvesto stala na strani in to v lepem ali pa slabem vremenu in da mu bo dobra gospodinja in kuharica in to brez vsake plače seveda; Mladenka Frances Logar in Frank Varouse sta tudi rekla '•ja" in si obljubila medsebojno prijateljstvo do groba. Enako sta nastopila skupno pot zakonskega življenja Mrs. Mary Baraga in Andy Skapin. Vsem tem našim novoporo-čencem želimo kar največ sreče in zadovoljnosti v zakonu. Mrs. Mike Virant je težko zbolela za gripo in Mrs. Frank Kus si je pa že pred nekaj tedni zlomila nogo v členku. Obema rojakinjama želimo skorajšnjega dobrega okrevanja. Mrs. Josephine Eisenhardt. -o-- Poročilo iz Girarda Ve, predrage žene in dekleta, pristopajte rade v naše društvo, saj nam SDZ nudi tako dobre ugodnosti, da ne bi bilo prav, če ne bi bile vse žene in dekleta, pa tudi vsi moški člani SDZ. želja moja je in želja vseh članic našega društva, da kadar bo 25 letnica, da ne bo žene ne dekleta v fari sv. Lovrenca, ki bi ne bila tudi članica našega društva. Koliko lepih podpor smo deležne v času nesreče, ker smo kot članice pravočasno pristopile. Tudi ko vas zadene sreča, da pride nov član v vašo hišo na stanovanje, vam SDZ priskoči na pomoč in plača lepo nagrado. Torej sklenimo, da bomo ob vsaki priliki priporočali našim rojakom in rojakinjam pristop v priljubljeno Slovensko dobrodelno zvezo. Najlepše pozdrave vsem skupaj. Theresa Lekan, predsednica. -»r—o- Prireditev Materinskega kluba ne grocerijo, kot je bilo poi'oca* no, Cergol in Ogrinc 20 funtov klobas in ne samo zelje, J°hn Asseg 10 funtov klobas in lie samo zelje. (Nabiralec F. Marash): Tomšič in Louis Markočič po vsak, Valentin Simon $1, (»abl" ralec Enakopravnost) Louis Sevanja $1, Louis Kocjan 50c, K Seme $5, James Dvorak $L Zalar $3 in tiskarji pri Eiiako-pravnoti $10. (Nabiralec A-Ivor dan): po $1 so darovali A"' ton Zidar, Ignac Godec, neimenovani iz 81st St. Joseph Mil-lei;, Louis Ferfolia in Rudolph Filipovič, Frank Perko, F. Novak; po 50c: H. T. Vineyard' Joseph Lekan, Frank Juh, p E. 80th St., Martin Lindič, MilZdaj že vemo, kam gredo. Jaka, ti se pa lahko kesaš, ker te ni bilo tam. Zamudil si nekaj, česar ti ne privoščim. Mogoče si preveč hud na kokoši, pa nisi dobil povabila. Ali si se pa nas Girad-čanov ustrašil, posebno Katty ima piko nate. No, se pa drugikrat vidimo. Pozdravljeni! John Anžiček. -o--- Bravo! Dobro se nam godi. Kar luštno je biti na straži. Ponosni smo, ker smo ustavili obrat tako mogočnemu trustu, kateri je mislil, da je nepremag ljiv. Poldrugi tisoč delavcev s< držali doma (odslovljene), druge so pa nečloveško priganjali. Jaz sem prepričan, da bomo zmagali, seve ,ako ne bi imeli nekaj nepremišljenih zgagarjev, ki si domišljujejo, da so socialisti. Ti vedno govoričijo o veri, "farjih" in hvalijo "E," Prosve-to in Proletarca, kot strgani doh-tarji. Naj pa kdo pohvali Ameriško Domovino in druge slovenske liste, pa je prec rabuka. Amerikanci se nič ne vtiče,j o v verske reči, ta slovenska trobila pa vedno čvekajo o nazadnjakih in naprrednjakih. Taki čvekači bodo delavski položaj poslabšali, boste videli, ker tu nam .je treba izobraženih delavcev, ne pa take večne nergače. Vam, g. urednik, se pa zahvalimo za premog. Le kar prezrite one izzivače v "E," saj ne vedo kaj pišejo. Mr. Jontez še. nam. Društvo Kraljica Miru se zahvaljuje Lep večer je bil dne 24. januarja, ko je to društvo praznovalo 15 letnico obstanka in priredilo šaloigro Cigani. Vsi igralci so mojstrsko dovršili svoje vloge. Le ž ura pravi, da take vloge ne mara več, da bi moral molčati. Pa le potolaži se Lojze, saj pravijo, da kdor molči, se devetim odgovori. V imenu društva se vam najlepše zahvaljujem. Še posebno hvalo Ani Keglovič, ki je preskrbela tako dobre igralce. Slišala sem že od mnogih, da bi to igro radi še enkrat videli, tako se jim je dopadla. Pa tudi dosti ljudi je še v fari in okolici, kateri radi slabega vremena niso mogli priti. Torej splošna želja je, da se igro obnovi, narod vam bo hvaležen. Hvala Fathru Slapšaku, ki so jih tako izvrstno naučili in za vodstvo vsega programa. Hvala govornikom, kot Mr. Jacob Resniku, ki nam je tako lepo razložil, kako se je društvo Kraljica Miru ustanovilo in kako je dobilo tako lepo ime. Hvala Mr. Jos. Ponikvarju, gl. predsedniku SDZ ter Mr. John Gorniku, gl. tajniku za krasne in spodbudne govore. Seve, vso hvalo preč. g. kanoniku Rt. Rev. J. Omanu za vse usluge, katere ste nam izkazovali ves čas obstanka našega društva. Upamo, da nam še nadalje ostanete naklonjeni. Najlepša hvala pa občinstvu, ki se je v tako velikem številu udeležilo naše proslave. Hitro se nam približuje konec predpusta. V par dneh nastopi čas, ko se preneha z vsakimi veselicami in zabavami. Zato bo pa Materinski klub šole sv. Vida priredil na pustni torek 9. februarja card party in ples. To bo zadnji ples, potem pa nastopimo 40 dnevni odmor. Kakor druga leta, vam bomo skušale tudi letos postreči, kar nam bo najbolj mogoče. Ne bo vam žal, ako se udeležite, ker bo dovolj zabave za vsakega. Kdor pa ne zna igrati kart, se bo pa s kako drugo zanimivo igro zabaval. Torej se sploh ne morete izgovarjati, da ne bi prišli. Pri vsaki mizi se bodo dajala darila. Godba bo pod vodstvom mojstra Srnovršni-ka. Vse to boste dobili za borih 30c in poleg tega bo tudi lunch. Mesto da bi šli drugam, pridite k nam. • Zanimati se morate za napredek svoje fare. Kot opazujem pri drugih prireditvah, je večinoma vedno ista skupina navzoča. Tem se pridružite tudi vi in zagotavljam vam, da bodo prireditve vse drugačne. Danes zvečer vprizori proti-tuberkulozna liga jako zanimiv program. Program bo trajal približno eno uro in pol. Bo petje, godba in govori, ki pa bodo kratki, pa zelo zanimivi. Govoril bo en zdravnik in en zobozdravnik iz naselbine. Po programu bo pa ples. Vstopnina je prosta. Pokažite, da se zanimate za tako poučno stvar. Vse to se vrši pod pokroviteljstvom Materinskega kluba šole sv. Vida. Na svidenje v pondeljek in torek. Alice Meglieh, --o-- Kaj pravite! j ..—»..............»—»—• * > ........»—•—«—»——■—•——>— Tone Anžlovar se je nekaj pametnega zmislil. Tisto lutrsko cerkev na Addison Rd. in Varian Ave. bi rad spremenil v igrišče za otroke. Naš councilman g. Novak je obljubil vso svojo pomoč. 'Fina ideja! »I: * Ali se še spominjate, kako smo dobili kopališče v 23. vardo? Par tisoč naših otrok je šlo demonstrirat pred mestno hišo in mestna zbornica je takoj obljubila kopališče. Za igrišče se lahko nelcaj takega ponovi, če ne bo šlo drugače. Darovi za stavkarje (Nabiralec Victor Wood). — "32 W. Republican Club" $2.75, Frank Grill 50c, Mrs. Rose Frank Martin in sinovi $5, Gor-she Cafe, 982 E. 207th $3, Fr. Arko $3, Tom Krašovec $3, Fr. Požar $1, Mary Struna 50c, Fr Matičič, okrepčilo in klobase, Frank Petrovič mleko, Bliss Rd Coal Co., premog, Fred Jazbei suho meso, Mrs. Marko Kras konzervirano sadje, John Mrvai krompir, Anton Glažar 12 kozarcev tomatoes in klobase, Frank Kavšek krompir, Lawrence Pet-kovšek klobase, Mr. in Mrs. Jack Rotar $2. (Mrs. Mary Kovačič, nabiralka): $1, Agnes Laurich $1, neimenovaana $1.50, Mary Kapla $1, Mary Zandai $1, Mary Lusnik $1, Theresa Narobe 50c, Ella Prme 25c, Mary Česen 25c, Štefan čuk $2. — (Nabiralec A. Zigman): Paulina Kapel $1, John Rant $1, dr Stragglers št. 614 SNPJ ponovno ,$5. . Pomota v zadnjem poročilu Blaž Godec je daroval meso ii Al Smith se prav dolit0 ■ počuti na oddihu v Pdf< | Beach, Florida, kjer je $ najbrže popolnoma pozabi; da je bil Roosevelt izvolj kljub Smithovi burni k('nv 1 f panji proti njemu. -o-- Cvetlice Egipčanska kraljica KleoP* j tra je dala posuti po tleh rane, kjer so se vršili oJ banketi,* 18 palcev na det* cvetlic, in tudi njene žiin" e'1' 1 M ii«c I . • Vfi I so bile natlačene ž njimi- \ | banketih rimskega cesarja rona pa. so se noge gostov ^ | rale do gležnjev v cvetje, k1 | bilo posuto po tleh, in vsi g'05 je so bili okrašeni s cvetJe. V srednjem veku so bile jolice redna "rihta" pri y1^ | ketih. Sesekljane so jib_ J6';, | s solato in čebulo, ali pa so j le kuhane na juhi. te verjamete al' pa "e ----—-—^ Neki ženi so ubili mož"■ tepežu. Sosed ji prihiti .; vedat žalostno novico ženo ravno, ko obira prašičeve noge. Ko ji ^ v I pove,, da so ji moža ub1 ^ | r< salunu, žena ne reče nič, v | jkar naprej obira kost.. b ^ | [du .se čudno zdi, da, si ž®113^ t ^le; stori iz tega in ji t0 ^ | ,omeni. Ženska si obriše » I pa pravi : cpi I "Počakaj, da enkrat ob« yj, / te prašičeve noge, pa del, kaj se pravi tulit." A Berač ustavi na ce-ti leP ^ lečeno gospo in jo prosi z*1 .c0l milodar. Gospa seže v t°J_.j$ da beraču desetico in mu I)J no.reče: "Nate, tukaj imate clef V pa ga spijte en kozarec ) je zdravje." _ ot(jl,) Berač ogleduje desetico, pa reče: „ 1>° "Gospa, kaj mislite f dovolj en kozarec, tak0 slabi se mi vidite." KRIŽEM PO JUTROVEM Po n«raik«m Ur trni V a K. M»y« d lili KOLEDAR mam društvenih liiiill PRIREDITEV [jJULlD ' FEBRUAR 17.—-Andrica, kazanje slik iz stare domovine v avditoriju S. N. Doma. 20.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi večerjo v S. D. Domu na Waterloo Rd. 27.—International Workers Order, koncert v avditoriju S. N. Doma. 28.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida. marg 7.—Louis Belle, koncert v avditoriju S. N. Doma. 14.—Mlajši Baragov zbor, mladinski koncert, v dvorani šole sv. Vida. 21,—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma. 28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma. april 3.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma- 4.—Podružnica št. 10 SZZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo venskega Doma »a Ave. 4. — Ko n, c e r t mladinskega zbora škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. 4.—Društvo sv. Kristine št. 219 praznuje 10-letnico v šolski dvorani sv. Kristine. 10.—Društvo Marije Magdalene, plesna veselica \ spodnji dvorani S. N, Doma. 11.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida. 11.—Samostojni pevski zbor Zarja, spomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma. 17.—Društvo Srca Marije (staro) praznuje 40-letnico svojega obstanka z banketom v spodnji dvorani S. N, Doma. 17 ._Jugoslovanski kulturni vrt, okrožje Euclid, priredi zabavo v dvorani sv, Kristine. 18,—Pevski zbor Cvet priredi pomladanski koncert z igro v Slov. del. dvorani na Prince Ave. 18.—Radnička organizacija, predstava v avditoriju S. N. Doma. 24. — International Auto Workers' Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma. 25.—Društvo Spartans, pro- slava 10-letnice v avditoriju S. N. Doma. 25.—Pomladanski koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. maj 1.—častna straža SDZ, ples, v avditoriju S. N. Doma. 8.—Pevski zbor Slavčki, spevoigra "Desetnik in Sirotica," v avditoriju S. N. Doma. 9.—Podružnica št. 41 SŽZ, proslava Materinskega dne in sedme obletnice obstanka. 9.r—Materinska proslava mladinskega zbora škrjančki v Slovenskem društvenem domu "v Euclidu. 9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole sv. Vida. 9.:—Mihaljevič radio koncert, v avditoriju S. N. Doma. 9.—Pomladanski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80 cesti. 16.:— C1 e ve1a n ds k a federacija SNPJ, prireditev za delegacijo konvencije SNPJ v avditoriju S. N. Doma. 4 29,—Desetletnica obstanka Holmes skupnih društev fare sv. Vida. Praznovanje na prostorih stare cerkve, Norwood in Glass. junij 6.—Piknik društva sv.. Vida št, 25 KSKJ na Pintaievi farmi. 6.—Piknik pevskega društva Zvon na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 13.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu. 13.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 13.—Društvo sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik v Maple Gardens. 13.—Društvo Oollinwoodske Slovenke, št. 22 SDZ ima piknik. 20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv,. Vida. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima piknik na Stuškovi farmi. 27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. julij 11,—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi. 25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku. avgust 8.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjcvi farmi. 15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letnice obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, C. 29.—Podružnica št. 32 SŽZ praznuje 8. obletnico. september 4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma. 11.—Društvo sv. Janeza Krstil, k a št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. oktober 2.—Društvo sv, Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Donia. 9.—23d Ward. Democratic Club, ples v avditoriju S. N, Doma. 17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. I). 23.—Društvo Clairvvood št. 40 SDZ, ples v avditoriju. S. N. Doma. 24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Carniola Hive, št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma. 31..—-Dramatično d r u š t v o Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. november 13.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju fe. N. Doma. 14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega «bora črički v S. N. Domu na 80. cesti. 14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma. 20.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna 'veselica v avditoriju S. N. D. 21.—Pevsko društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D. 27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 1938 januar 30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-letnico obstanka v S. N. Domu. --o-- Pridobivajte člane za S. D Zvezo ■simtt&i^^ ^bureausy '■»■■niiuS M HAKE THE BIG ONE SMALLER., ANO THE SMALL ONE BIGGER. y JNM g^EM'lil ^FllsSt^lf ste'jfs Delavci v vladni kovnici denarja v Phdmlelphiji, pripravljajo zlato za prevoz v novo zakladnico Zed. držav, v Fort Knox, Texas. Na sliki vidite."samo" za eno milijardo zlata v kosih. Delavci so pod stalnim nadzorstvom v tenci strojnih pušk, da ne bo kake "pomote" "V Waldorf-Astoria hotelu v Neto Yorku, so ameriški bogataši, ki nimajo drugega dpla pod božjim soncem, spremenili veliko sobo v farmo. Vsi so bili oblečeni v overall?-. "Party" je napravila Eisa Maxwell svojim prijateljem. Na podsta vku so imeli tudi kip krave, katera je dajala mesto mleka šampanjce. DNEVNE VESTI ci, odkar je bil izvoljen papežem. Sicer zdravniki trdijo, cla je položaj papeža normalen, toda v vatikanskih krogih pravijo, da papež ne bo nikdar več popolnoma okreval. MALI OGLASI Poljska ne more prehra-niti prebivalstva Varšava, 6. februarja. Poljska vlada je poslala na urad Lige narodov zanimivo 'Sporočilo, v katerem naznanja, da se poljsko prebivalstvo prehitro množi in da kmalu ne bo prostora za vse Poljake v poljski republiki, poljska je danes poznana kot dežela, kjer je letno največ-porodov. Tekom lanskega leta se je rodilo, na. Poljskem 1.4 otrok, na vsakih 1,000 prebivalcev, dočim ' bilo razmerje v Italiji 10 na| ugodnosti. Vpraša se na 1007 L. Delo išče slovensko dekle, sposobno za .vsa hišna opravila: Kdor ima kaj primernega je prošen, da pusti svoj naslov v uradu tega lista. (32) Stanovanje se odda, štiri sobe, spodaj. Vse 63rd St. (Febr. 5. 8. 10.) Dvorane v najem Jako čedne dvorane dobite v najem po nizki ceni. Dvorano so pripravne za raznovrstne seje, male partije in za vse enake prilike. Oglasite se za podrobnosti pri Tiebers 5501 St. Clair Ave. (Feb.5.8.12.) 3e 1.000, v Nemčiji 7 na 1,000, na Češkem 3 na 1,000 in v Franciji pa .je prišel en sam porod na l ,000 prebivalcev. Ako se enako število rojstev na Poljskem nadaljuje bo štela Poljska, v letu 1942 mul 42,000,000 prebivalcev. Danes šteje Poljska 34,000,000 ljudi. odstotkov poljskega prebivalstva živi na kmetijah,, in na, vsakih 250 akrov pride 82 oseb za preživljanje. _-o-— Tudi turška republika se močno oberožuje Istanbul, 6, februarja, Iz An-gore, glavnega mesta turške republike, se poroča, da bo znašal no so vabljeni vsi znanci proračun za turško armado in mornarico v prihodnjem fiskalnem letu $25,000,000 več kot pre teklo leto. Turčija bo naročila v tekočem letu največ novih težkih topov za obrambo svoje meje. Kot se poroča je Turčija v Nemčiji naročila 3,000 strojnih pušk najnovejšega tipa. .—»——o—-—i—■ PRIJAZNO VABILO na zabavni večer, katerega priredita na PUSTNI TOREK 9. februarja. Prav prijaz- Papež zopet čuti silne bo * | v» lecine Rim, 6. februarja. — Danes zjutraj je čutil papež Pij zopet .silne bolečine v nogah. Bolečine so se pojavile ravno ob 15 letni- ki pri j atelji. Dve lepi nagradi bosta podeljeni po S3 in $2. Postregli vam bomo z najboljšim prigrizkom, z jako dobrim pivom, domačim vinom in izvrstnim žganjem. Seveda bo tudi igrala godba za vse goste. Se priporočata za obilen oli) iS JACK in ANTONIJA SUSEL 1301 E. 54th St. bi imel v majhnem in neznatnem Burgasu? Sumil peni, da je šel v Odrin na obisk k svo- __ jim somišljenikom. In za nas ni bilo varno, da bi se pokazali na ulicah. Tujci smo bili, jz opazili bi nas in zasumili ne- ' varnost. Ko se je stemnilo, smo šli v ^ sobo, v kateri se je nastanil ^ Isla. Hulam, tako smo skle- A " nili, naj bi s svojim sumi ji- ' vim gostom večerjal v selam- ^ luku in tam bi naj ga iznena-dila Isla in Očko, ki sta ga po- ' znala, mi drugi pa bi zasedli 'sta izhod, da bi nam. ne ušel. Dve dolgi uri smo čakali in končno je zatopotal na dvori- av' šču konj. Četrt ure pozneje nam je javil sluga, da je sedel ml Hulam s svojim gostom k ve- so1 čer j i. Previdno smo se bližali se- ski lamluku, , Glavna vrata smo zaklenili in vratarju je bilo zapoveda- 0 no, da nocoj nikogar ne snu 01 pustiti v mesto. Neslišno smo zasedli balkon in se postavili za stebre. Selamluk je bil ze- J^1 lo razsvetljen, čisto razločno Dc smo videli Hulama in njego- « vega gosta in vsako besedo njunega pogovora smo dobro ob: čuli. v.ei Hulam je le čul, da smo Av prišli bliže. Vedel je seveda, kaj se godi za njegovim hrb- ^ toni. Zasukal je pogovor na dr našo zadevo. Govorila sta o Stambulu. s k "Si že bil kedaj v Stambulu?" je vprašal svojega gosta "Že večkrat." - ^ S "Poznaš mesto?" "D-i " sti "Poznaš četrt, ki jo imenu-jeo Baharive kjoj ?" "Cul sem o njej. Ali ne le- ^ ži na gornjem koncu Zlatega roga?" , "Tlu " Ud" v - v9„ je "Pa čemu vprašuješ! ^ "No, tam se je te dni nekaj ^ čisto posebnega zgodilo. Zvedelo se je namreč, da se tam v' v neki hiši zbirajo zločinci naj- bi hujše vrste." -"Ni mogoče!" "Da. In posrečilo se je ob-lastim, da so celo družbo pri- A peli, same morilce in roparje." "Alah!" se je pobožni mož P prestrašil. "Ampak povej, ka- 1J ko so zvedeli zanje?" ? "Nekdo jih je opazoval. In V slišal je, da so smeli vstopiti 1« v hišo samo tisti, ki so povedali neko geslo. "Geslo?" je hlastnil pre- ■ strašeni gost. "Da." "Pa kako geslo?" "Vsak je moral povedati besedo "en-Nasr." "Neverjetno!" Iz te besede ni. donelo ogorčenje nad zločinci, ampak le strah človeka, ki ima slabo vest in ki sluti nevarnost. Prav nič nisem dvomil, da je res tisti, ki ga iščemo. Povrh mi je še šepnil Očko, ki je stal trdo poleg mene: "On je! Cisto dobro se ga spominjam!" Hulam je nadaljeval: "Zvedeli so torej za geslo in vdrli v hišo." I Pripovedoval je dogodek in Igost ga je z napetim zanima-1 j njem poslušal. S tresočim se .1 glasom je vprašal: .1 "In usto so res ustrelili?" 1 "Usto? Kdo je to? Kdo se tako imenuje?" "Pobožnemu" možu se je zareklo. Prepozno je opazil, da se je izdal. V zadregi je jecljal: "Ne, ne, da'- Tistega poglavarja mislim, ki si ga lbra-hima mamurja imenoval." Tedaj je vendar tudi never-ini Hulam uvidel, da se nismo I zmotili v njegovem gostu. Pa ni pokazal, da ga. je spoznal. [Mirno je dogovoril: ->. mi ->e pravil, da ste mi pri- bl1 "a pomoč, nevarnost da mi Preti. Povej, kaka nevarnost mi i grozi!" J "Ali ti Isla še ni nič povedal?" "Ne še. Ni bilo časa. Mudilo e je, da vas pozdravim." reJ Pa mi povej, ali ne .nuje v tvoji hiši neki tujec?" m„ že nekaj časa stanuje Koireni' Pobožen mož je, iz v oh 6 ^ doma- Pa danes ga ni Jdr'"u, odjezdil je v Hadži IzKomje je _? Hm —! In ka-je ime?" ,,r Abd el-Mirhatta. Obiskal je Ali i slavneSa svetnika Abd el-J rhatte, da izpolni obljubo. Za-te ^enuje služabnik Mirhat- ''Zakaj kanuje pri tebi?" otv m sem ga povabil. Rad bi g. °nl velik bazar v Brussi, pa ' °drinu bla8-a nakupil." Ali še kak drug tujec stanuje PH tebi?" "Ne." hHh?'1 Se Vrne Abd el_Mir" "Nocoj." r°rej bo nocoj naš ujetnik." ^supnil je. JH(.Aliah kerir« —! Zakaj —? H^^tje pobožen mož po Alla-^ Zakaj ga bodete pri- "t' hui''S?1" slePar in vse ka-i O? tudi' Njegova pobo-,kl.h Je le krinka, pod katero 0pa,VVO-i pravi sleparski obraz, lik a i.Je' si pobožen služab-btž, hov> Pa si je nadel po-in j 0 kriliko, da bi se ti prikupil mene »d°segel svo-^e huclobne na~ iam1Udobjle namene —? Ne ver" merie?' bi imel hudobne na" vsaj še ni nič K-storil." r°dnik dr%rim- In še tvojim so-tistj i°m povrh! O" Je namreč Isle " ^ u^rabil Zenico, ženo '.p'am se je prestrašil. mu ,"!Poveduj mu, Isla!"' sem In • starih mu -'e pripovedoval. Pa je ci' eustitl.iivi, pošteni mož, ki tli hf,S p0 Sebi sodil, niti tedaj spcejef ver^ti» cla je zločinca šlo / Pod streho. Kar ni mu ^ret da znal kdo tako ga, k"0, Vai'ati- In še varati nje-Vek. 1 jf- vendar izkušen člo- "P« : 6 si na.i lm"° in ^lij e ž njim!" je rekel. "Vj- "pJr°'ste' cla se motite!" Ž nam "e bo lreba Očk^ govoriti," se je'oglasil m0. je, da ga vidi- 'n tUclVajti dobro ga poznam "Me' Isla ga Pozna." Hn0'il& ne drugo ne bp po-sem dejal jaz. "Pre-da je tisti tvoj po-°st Prav gotovo Barud l'°tov0v., . sldepaš to tako za "Ker • dvomil Hulam. Ifehatt^1 ^ lladel ime Abd el" %nov 't Tilko 86 dal ^Hdu Uldi Ibrahim v Ca-Slutim, da si je naj- 8kad.. 1 Hamd el-Amazat v "Am, iHdel ist0 ime-" %-n,, k m°J gost utegne le že Utrnf1 Abd el-Mirhatta!" je 4go°Varjal Hulam. da veri'VSekakor mo^oče. To-^o do 110 Pa "i- Pa počakaj-Več sXecera- ga vidimo." 511 tuerZaenkrat ni dal° re_ kuti ne ukreniti. Poča- Dobm morali- kopel vsak svojo sobo,| ^at0 ' novo snažno obleko.1, ki 81 P°cili in šli k ver! Vem» UJ* bUa gospodarjema in bogat primerno obil" noči in ubi-mesto razgov°i'i in šahom. Val sem ri kazul° iti, svet.o-Bar f, raijŠi ostanimo do-V Wl? el-Amazatova pot ^ -tovo . , ivak 13OSO 1 nt) i Roman ameriškega Jugoslovena (Dalje prihodnjič.) PODPIRAJTE SLOVENS^ TRGOVCE! I AUGUST HOLLAND® 1 6419 St. Clair Ave. ( v Slovenskem Narodnem PRODAJA parobrorine listke & vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro vino točno, po dnevnih cena-11' OPRAVLJA notarske posle. Koliander ima v zalogi t jugoslovanske znamke Slika kaže poplavo v mestu Cincinnati, Ohio, ko so reševalci v čolnu odpeljali družino iz hiše, ki je bila vsa obdana z vodo. Takih slučajev se je odigravalo na tisoče v zadnji poplavi v sedmih državah, Incliuni, Kentuclcyju, Illinois, Pennsylvaniji, West Virginiji, Ohio in Missouri. LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. __HEndcrson 2978___. Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. HEnderson 3113 DOBER PREMOG IN TOČN* POSTREŽBA Se priporočamo P J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS razprodaja pri dcbro poznani CHICAGO BARGAIN ST0& 6101 Glass Avenue Velik lot najfinejših zastorov, ostanki zastorov, ki "smo jih kup'" j Star Mfg. Co. Prodajali se bo'*0 POLOVIČNI CENI. Tudi otreški E.Z. IZVj.% volneni ion Suits (vse mere), vredni 89C> razprodaji po 25c. . srf' Razprodaja traja samo v tare*, do in četrtek, 9 , 10. in 11. febr«'1 Pridite zgodaj in izberite. , v REJENI PREŠIČI NAB* NOST IZ DEŽELE iaženii Vseh velikosti, živi ali osni-gledani od vlade. Meso v kosih' ke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Koljeno vsak pondeljek in dopeljemo na dom vsak torek " tek. Dobite tudi izvrstno govejo in teletino po cenah na debelo- H. F. HEINZ Vine St., Willoughby, Ohio Tel. Wickliffe 110-J-2___ George W. Norris, senator iz Nebraske, je bil odlikovan z medaljo od zveze ameriških farmerjev, ker se vedno tako vneto bori za pravice in boljše ugodnosti farmerjev. Najnovejša slika predsednika Roosevelta, ko je nastopil svoj drugi termin predsedstva Zed. držav. Roosevelt ima na sebi karakterističen izraz trdne volje in neizprosne odločnosti. —Margaret Bourke-White Photo Na 29. maja letos se ponovno odpre Ve lika jezerska razstava v Clevelandu. Na sliki vidite oddelek "Streets of the World."' Polly je postala zopet dobre volje, zakaj strmenje ravnatelje-vo je bilo nad vse komično. Dvajset let je že zahajal Franzelt v hišo, saj sta bila s svetnikom najboljša prijatelja. Nika-kih tajnosti nista imela med seboj in poklic jima je bil trajna vez. Tudi o Jackovem nočnem posetu in o njegovi romantični nalogi ni svetnik ničesar zamolčal prijatelju. Saj mu je lahko popolnoma zaupal in vedel, da Franzelt molči ko grob. Uradnih zadev niti svoji ženi ni pravil. Franzelt. je bil torej popolnoma poučen o Jackovi usodi, in po prihodu Pollynem so jo v zaključeni družbi večkrat rešetali med smehom in občudovanjem, a tudi s tiho bojaznijo, da bi se Jacku na begu pred Doddom končno ponesrečilo. Nemec Franzelt ni mogel trpeti Amerikancev in zato je Dod-du prav cd srca privoščil, da bi se korenito nasmolil. "Nemški duh daleko nadkri-ljuje amerikansko silo!" je modroval. "lil tudi zdaj se pokaže, da nikakor ni kos Nemcu." Ko je svetnik zmajal z glavo in hotel ugovarjati, je ravnatelj hitro dostavil: "No, da, pa recimo: nemška kultura! Jack je Avstrijec —." "Ne. Slovenec je po očetu in Hrvat po materi! Torej poosebljena jugoslovenska kri, prijatelj !" ga je dražil svetnik. "Jugoslovenska kri, da ... a nemška kultura, kakor sem dejal!" je vztrajal Franzelt. "Vraga, nemška kultura!" je ugovarjal smeje. "Ni je maral . . „ otepal se je je . . pobegnil je pred njo! Nemški patentirani kulturnosci so klicali nanj ognja in žvepla ter vse kazni nebes in pekla!" "Saj je res . . . življenje, borba za obstanek, razni poklici so ga izomikali in izobrazili . . ." je priznaval Franzelt. "Da, da, ampak podlaga . . . prosim, podlaga je vendarle bila in je naša, nemška!" Zaradi podlage se svetnik ni hotel pričkati in r je rad prepuščal prijatelju Nemcu veselo zavest, da ima končno vkljub vsemu "nemška podlaga" veliko zaslugo tudi v tem primeru, ko po- vali Jack sovražnega amerikan-:kega Angleža moralično v prah in blato ... Zdaj pa je domači prijatelj buljil v zlatolasko pred seboj in v srcu mu je vstajala bojazen, če ni tale srčkana ženska — Ame-rikanci imajo prepleto lepe ženske, kar je res, je res, vrag jim zagodel! — iz same ljubezni in skrbi zdajle vendarle že čisto — tenk-tenk. . . "Ušel? Meni? Iz naše jetni-šnice? —■ Lepo vas prosim, milosti va, kaj li govorite? Da hi bil Jack potegnil celo mene — Nemca?" je vprašal vznemirjen in prisluškoval, ne prihaja li že prijatelj svetnik. "Vse vas je potegnil!" je povedala zdaj Polly. "A zdaj je že čez hribe in doline v novi pojavi." Tedaj je pozvonilo zopet. Marta je pritekla iz kuhinje, Franzelt in Polly sta planila iz sobe n na hodnik je stopil svetnik v jetniški obleki. Marta je padla malone v omedlevico, Franzelt je bruhnil v homeričen smeh. Polly pa je strička objela in vzkliknila: "Nikar se preveč ne jezi!" "Saj bi mi tudi čisto nič ne pomagalo, če bi od jeze počil!" je odvrnil svetnik im podajal kuha-ici paznike / plašč in klobuk. "Ha-ha-ha! Krasni ste v tej iniformi!" "Kajpada! — No, le naglejta ;e me! He-he-he! ■ Deželnega svetnika v jetniški monduri se :ie vidi v. ak dan . . . Na, Marta, e pojdite lepo v kuhinjo in prav nič se ne razburjajte! Kmalu bo predpust, zato malo šale ne škoduje niti v naši hiši. Lačen sem . . . večerjat poj demo takoj. 3amo preoblečem se!" In pomežiknil je Polly in Franzeltu ter odhitel za njima v sobo. Ondi so se najprej vsi od srca nasmejali. Nato si je polo-;il svetnik prst na usta in poše-oetc.l: "Pozor! Marta ne sme ivedeti ničesar!" In stekel je v spalnico, kjer se je urno preoblekel in preobul. Marta je prinesla za gospoda svetnika in za gospo Polly večer-'o, pred Franzelta pa je ukazal gospodar postaviti steklenico vina. Marta je strmela, vlekla na usesa, ioaa gospoaa je le mteia jesti, govorila o snegu in mrazu, o slabih cestah in nezadostni javni razsvetljavi, se čudno nasmihala, a izdala ni ničesar, kaj naj vse to pomeni. Marta je morala odnesti zopet posodo in namizno orodje z mize, prinesti še vina in čaše. Nato sta si gospoda prižgala smetki, Polly pa je potegnila preko duri še debel za-stor, češ da ne bo vleklo, ker nocoj je že prav občuten mraz. Marta je njorala izginiti v kuhi\ njo, ne da, bi kaj zvedela ... še par krat se je priplazila k durim in vlekla na uho, prislonjeno h ključavnici, toda razločila je je-dva toliko, da v sobi govore in se smejejo. Besna je postala Marta in prisegla je, da pove vse Doddu, kadar se vrne, zakaj prepričana je bila, da ima pri vsem tem svojo roko — "ta lepa opica Amerikanka . . ." Svetnik v sobi pa je pripovedoval svoj doživljaj: dobro uro je moral zvezan ležati pod kocem nepremično. Šele nato je prišel paznik k lini v durih ječe. In takrat ga je poklical svetnik. Paznik mu je osvobodil roke in noge. Hotel je kričati, alarmirati straže, toda svetnik mu je ukazal, naj molči in naj gre klicat ravnatelja Franzelta. Paznik se je vrnil z vestjo, da je ravnatelj pravkar odšel k njemu. Svetnik si je torej izposodil pri pazniku star plašč in klobuk ter se v njegovem spremstvu pritipal do doma. "In zdaj uradujte, gospod prijatej!" je dejal svetnik. — "Evo vam moj telefon! Telefonirajte na državno pravd-ništvo in na policijo. Ušel je na tak način Emil Popper, ki pa je bil Amerikanec Jack Bell ki nam ni nič mar in ga lovi za dobro plačo Amerikanec Dodd! Ali kakor hočete! Jaz «f napišem tudi prošnjo za upokojitev." "Ali zakaj neki?" je rekla Polly. "Zato, ker postanem kmalu sam Amerikanec in sem itak že staro železo," je odvrnil gospod svetnik. Smeje je odšel Franzelt k telefonu. Ko se je vrnil, je dejal:' — "Celo na državnem pravdni-štvu se krohotajo! Ampak ali veste, kdo je prav za prav kriv vse te naše blamaže? — Goethe j evi verzi." In povedal je ginljivo storijo o pretresljivem učinku verzov na svojo sočutno dušo. Sedaj se je krohotal svetnik ravnatelju, da so mu tekle solze po licih. "To je tič!" je rekel. "Misti-ficirati vas — ganiti, pretresti vas, starega Cerbera, zato je treba pač resnične umetnosti." "Dvajset let sem že ravnatelj jetnišnice — s sijajnimi talenti sem imel že opraviti, a kaj takega še ne!" se je jezil ravnatelj in se obenem smeial "Vi prijatelj ste torej vsega krivi, le vi, ne pa Goetheje-vi verzi," se je šalil svetnik. "Eh, oba se starava, oba spadava med $:taro šaro." "Dovoli, striček, da branim gospoda ravnatelja," se je sedaj oglasila Polly, ki se je med pripovedovanjem starih gospodov tako izborno zabavala, da ko je minila vsa žalost in so ji izginile vse skrbi, se je zopet razveselila. "Kriv nisi ti, niti gospod Franzelt, niti ne Goethe; vsega je kriva le nemška ječa — kriv je le nemški jetniški sistem." "Kako to? Zakaj?" sta te- rln i vrtvnšflln OTiannrln nlipiiptn "Nikdar bi Jack ne bil ušel; prav rad bi bil tukaj ostal," je nadaljevala Polly, "toda te nemške ječe so tako dolgočasne in tako duhomorne, da mora inteligenten človek v njih zblazneti in poginiti." "Polly, odkod veš ti to?" je strmel svetnik. "Tu pri meni je bil, sam mi je povedal," je odgovorila Polly. Gospoda sta poskočila. "Tu — pri tebi je bil? Kolo-salno!" "Da, in on je poslal Marto po vas, gospod ravnatelj, da sva ostala lepo sama; nato se je ves preoblekel in se z mano najprisrčneje poslovil." Čudenja ni bilo konca. Sedaj je imela Polly glavno besedo. Stric je stal med njenim pripovedovanjem pred omaro z obleko in javkal: "O moj kožuh! Moja najboljša zimska obleka. Moj lepi kastorec! O, tudi moja denarnica z vso vsebino je šla ž njim! Polly, ali veš, da sem zdaj brez nov-čiea?!" "Denarja imam zato jaz dovolj," je dejala Polly, "in stric Oliver mi ga pošlje te dni zO-pet, nič. ne skrbi, vse ti poravnam in poplačam! Še lepši kožuh dobiš, še boljšo zimsko obleko si kupiš." Še pozno v noč so se pogovarjali in končno so sklenili, da pošljeta svetnik in ravnatelj naslednjega dne drž. pravdni-štvu skupno še pismen-o poročilo o pobegu Jacka Bella false Emila Poppra ter da hkrati oba prosita za uvedbo disciplinarne preiskave. K sreči je šele naslednjega jutra dospela Doddova brzojavka iz New Yorka in policijsko ravnateljstvo jo je odposlalo nemudoma državnemu pravdništvu. To pa jo je položilo k aktu, ki se je kar vidno debelil. Zaslišani so bili po vrsti ravnatelj Franzelt, sodni svetnik, jetniški paznik, vratar, izvo-šček, Marta Zippel in končno tudi Polly. Zapisniki so se pa množili, o Jacku ni bilo niti sledu več. Nekega popoldne pa se je no-lasil v vili tudi še učiteli Voss iz bližnje vasi. Prines® je Jackovo listnico, ki j° ^ našel v ulnjaku v spodnji j panju na desni strani, k° f j šel gledat svoje prezimuj°<;c j čebelice. V listnici je bilo ';C j par sto dolarjev, šest stotak<>v j v nemških markah, Polly110 pisemce ter nekaj sila finih žag in pilic. Polly Je bila sama doma 1 j Marto, ki je ropotala po kuhj-; nji. Svetnik je sedel v g°stl' | ni z ravnateljem pri pivu. "Ali ste komu povedali o tej | • listnici?" je vprašala Polly «cl'| : tel j a ter jo skrila brž v oma>'3i » pod perilo. ; "Nikomur, milostiva! ■ ravnost z doma prihajam "vi . vam," je odgovoril Voss. j ste njegova žena; zato' s6"1 - presodil, da imate edino vi P'-a' • vico do teh reči." i "Prisrčna vam hvala, ^ 1 i Voss." je rekla mlada žena. " - "Molčite še nadalje! Na Nei»| škem ni bil nihče oškocl l naše chikaške afere pa n'l{<>1 - mur nič mari. Ni res?" i v Želodčno zdravilo iskreno priporočano^ Chicago, III. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadark°^ K trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in Prip1°,J,'* M| čam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna P? Jpa! Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. ju , A&m, vajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih doka_ I da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, P jLjtU I slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podo" fc^H težkočam. i _ — — -Pišite po brezplačni vzorec— — -—rfi. gfej ■ 1 Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St. Chicago* , I Send me a free semple. ^ ^ Pri vseh 1 Name ......-................-.:.................. .............................• "I drugistih | Address .....................................-.......................... Sadjerejci v južni Kaliforniji so preganjali strupeno slano one dni na ta način, da so vzdržavali ognje v sadovnjakih. Na sliki se vidi, kako nalivajo sirovo olje v tanke, da ga razpeljejo po farmah, nakar so ga zažgali. Ti ognji, ki so goreli noč in dan, so rešili sadovnjake kakim 20,000 farmerjem in je slana napravila radi tega le neznatno škodo.