Naša društva. Dckliškim zvezam! Dne 24. in 25. januarja se vrši v društveni sobi minoritskega samostana v Ptuju organizatorični in izobraževalni tečaj za deklela. Ta tečaj je pomembcn in važen za vsa dekleta, ki se zanimajo za sprosvelno izobrazbo slovenske ženc. Zalo opozarjamo naši organizirana dckleta, tembolj one, ki še niso organizirane v naši dekliSki organizaciji, da se ga polnoštevilno udckžijc, trr se na novo navdušijo za svojo lepo organizacijo. Pridite! V delu je rcžilev, v organizaciji je moč slovenske žene! — Natančen vsporcd prinese prihodnja štcvilka »Slovenskega Gospodarja«. Bog živi! — Pripravljalni odbor. Kapcla pri Radcncih. Naše Katoliško bralno društvo ima dne 16. januarja t. 1. po večernicah svoj občni zbor. Udelcžite se ga vsi člani, drugi pa, ki žele pristopitl k Bralnemu druStvu, se prijazno vabijo. Slovcnjgradcc. Tukajšnji orlovski odsek priredi v nedeljo, dne 10. t. m., ob 3. (15.) uri popoldne v prostorih g. Ublna v Starem trgu igro >Strah z dolgo roko«, burka v treh dejanjih. Na sporcdu je tudi govor, deklamacija in telovadna ločka. l'o igri je prcsta zafcava. Med edmori in pri prosti zabavi igra starolrški tamburaški zbor. Vse prijalelje smcha in poštenc zabave, vljudno y»bi k obilni udcležbi — odbor. dala »vedeti«, da je cas, naj se Jugoslavija uda, naj si nikar ne išče prijateljstva pri Franciji, ali celo pri Rusiji. Kaj bo naredil novi zunanji minister dr. Perič, še danes ni mogoče reči. Upati pa je, da se bo našla zveza, ki bi zelo odtehtala »prijateljstvo« Italije. Deluje se na čim tesnejšo zvezo Francije, Nemčije, Rusije, ki bi potem male države na Balkanu v^ele v svojo zašoito pred Italijo in zdaj tudi že pred Anglijo. Angleška se je zaradi tega czačela zanimati za Evropo, da bi tu imela svoj vpliv, ker ga je iprecej izgubila in ga še vedno izgublja na vizhodu. Kitajska je dala angleškemu zastopniku pismo, v katerem zahteva, naj tekom 3 dni odredi, kaj zahtevajo. Angleška se je morala udati. S tem pa je Angleška oddala ves svoj vpliv na Kitajskem, kar je zeio zadelo njeno politiko, pa tudi njeno gospodarstvo, posebno trgovino. Enake neprilike ima Angleška tudi v Indiji. Narodi v Aziji, ki so morali v svetorao vojno, so se v njej naučili vise, kar so Evropejci slabega znali. In z>daj se ti večstomiiijonski narodi probujaio. V tem oziru se bodo v najbližji bodocnosti izvršile velikanske izpremembe. Te bodo pokazale,da Evropa ni znala svoje kulture prav uporabljati in da ji znajo narodi Azije prinesti poipolno nničenje. Ako bo Rusija dobra posredovalka rhed Evropo in AzijvO, pa se lahko te razmere izredno ublažijo, Vojska v Srednji Ameriki? Revolucija v Nicaragui, o kateri smo na kratko že poročali, je pote^nila v bojni metež tudi sosednje države. Spor je nastal zaradi revolucijonaniega postopanja Mehike, ki je in še vedno tako kruto preganja katoličane. Mehika je inamrec nastopila zoper velike trgovske družbe, ki imajo v lasti petrolejske vrelce v Mehiki. V teh družbah so po večini državljani severnoameriških Združenih držav. Ker Mehika grozi, da bo tem družbam vzela vse premoženje, bodo Združene države Severne Amerike smatrale to za vojno napoved. Tako se je ^nova pokazalo, da sedanji liberalni vladi v Mehiki ni bilo niti malo za dobrobit ljudstva, ko je kradla cerkveno premoženje. Ker je bilo tega premalo, je začela že pri drugih. One pa, ki so tako vlado podipirali, čakajo hudi časi vojne, ki more Mehiko popolnoma uničiti. Kakor da bi bil dr. Žerjav v Mehiki, tako gre tam vse v propast.