Miftir--m; ' ? ,• ■>* *w. •- s»6aga»a tf ■sslsata ses*aiK «&r©tst -h uin se»0w •?§na pouiMMi StfivllM K 1*50. TRGOVSKI LIST Zmmm m mmomm, wSW»m.. Urtft«<|tve hi npcwrn*itvo }t r IJuMjaal, 9rmliSte fttev. Ufi. - »o**« « «« *r*6*Jo. - Ste*« Jana _ T «.9S3. - Številk* tele*OJ»a 5M. Naročnina *a ozemlje SHS s IMna K 180, za pol leta K 95* »a ftrtrt feta K 5», mesečno KM, •* mtieiM K W-TeC. — Mate In toH »e ▼ Vfnbljaml. LETO it. LJUBLJANA, dn« 25. maja 1931. STEV. 49. industrijcl, obrtniki, trgovci-grosistl! Udeležite se t polnem Števila kot razstavljalci ljubljanskega velikega vzorčnega semnja od 13. do 24. avgustu 1.1. Vsa pojasnila, sejmski redi in prijavnice se dobe brezplačno pri uradu »Ljubljanskega velikega sem-nla< J Ljubljani, Turjaški trg št. 6/II. Rok za prijave kot razstavljalec v Sloveniji je do 81. maja t. 1. Monopol soli. Škoro leto dni se že bije boj za •notno ureditev monopolne uprave ** celo kraljevino. Največje težkoče dela pri tem okolnost, da so monopo-bivše kraljevine Srbije zastavljeni j® srbske državne dolgove, medtem ko monopoli v svobodnih pokraji-°ah v svobodni drž. upravi. Samoumevno pa je, da je taka meja in razlika Pri prostem prometu v notranjosti države trajno nevzdržna in da bo treba glede monopolov dobiti enotno upravo za celo kraljevino in spremeniti določbe glede jamstva za državne dol-fov?\ Seveda se bomo z vsemi silami orili proti temu, da bi se srbski monopolni režim rajširil na celo kraljevino. V upravi prometa s soljo razločujemo predvsem sledeče sisteme: 1. Monopol na produkcijo, ua ve-ln maloprodajo, kakor obstoja na primer v Italiji. 2. Monopol na produkcijo in vele-fim|V1U°’ medtem ko se prodaja na s: . no Prepušča poklicni trgovini. Ta ? le bil vpeljan v Avstroogrski. i ■ onoP°l fla uvoz in na veleprodajo. Ta način je obstojal v bivši Kraljevini Srbiji, ki nima lastnih solaren in je navezalft na uvoz. 4. Monopol na prodajo, medtem ko je produkcija v privatnih rokah in morajo privatna podjetja ves produkt oddati državni monopolni upravi; take vrste monopol je imela Kitajska. 5. Davek na sol. Tak fabrikatni davek na sol je obstojal v Franciji, Holandski in Nemčiji. »o rP’ ^,ar*na na sol je bila upeljana a Danskem, Norveškem, v Rusiji, na • panskem in Portugalskem. SIol)?.4?n Promet v vsakem « Japonskim.’’ W' 03 Švedskem Situacija solnega monopola se je bila z ujedmjenjem z novimi poLi imami za Srbijo v toliko izpremenila da obstojajo v Kreki v Bosni solarne’ katere bi lahko pri primerni eksploataciji in napravi krile potrebo cele kraljevih Dalje obstoja v Dalmaciji ln n« nam pripadlih otokoh nekoliko manjših morskih salin, katere bi se ®alo s primeroma malimi stroški adap-.rati za večjo produkcijo. Za komer-fUelno eksploatacijo teh salin bi bilo eba seveda zgraditi nekatera nova Prometna sredstva, predvsem normal-notirno zvezo s salinami v Kreki, ker Promet preko Broda za sol ni prikladen. . Vsi ti momenti so bili povod, da ™°rala nova monopolna uprava 2Pričo naše pasivne trgovske bilan-misliti na to, da se omeji uvoz soli kminimum in da se začne speče za-ade soli v državi v polni meri izko- riščati. Slovenija, ki ima letno porabo do 1500 vagonov soli vseh vrst, je seveda daleč od Kreke in ima z Bosno, kakor tudi z Dalmacijo skrajno neugodne prometne zveze. Radi tega je trgovstvo v Sloveniji samoumevno zastopalo ves čas boja proti solnemu monopolu veleprodaje stališče, da je obskrba Slovenije s soljo zajamčena le tedaj, ako ostane uvoz še nadalje v rokah privatne trgovine proti plača-nju monopolne takse. Zveza gremijev je v tem zmislu podala obširne spomenice naši delegaciji, ki je tudi z ozirom na specijelne razmere v Slo-niji bila, kakor nam je znano, naklonjena temu, da se pridrži sedanje stanje tudi vnaprej. Kakor poročajo časopisi, pa je monopolna uprava z veliko večino sklenila, vpeljati za celo državo monopol produkcije in veletrgovine, s tem samoumevno torej tudi monopol uvoza, medtem ko se drobna prodaja prepusti prosti trgovini in sicer po možnosti po enakih cenah na vseh postajah državnih železnic. Iz tega sklepa je razvidno, da je naše zastopništvo v monopolni upravi propadlo proti pretežni večini. Kakor smo informirani, so naši zastopniki bili stavili glede reorganizacije monopola soli sledeče predloge: 1. Unifikacija režima soli. 2. Dokler je promet neurejen in se valutarne razmere tako zelo menjujejo, se odstopa od komercializacije monopola soli. 3. Država producira sol doma v lastni režiji in pobira pri prostem uvozu razen'monopolne takse še nekako diferenčno licenčno pristojbino v zaščito domače produkcije proti inozemski konkurenci. 4. V svrho zagotovitve redne ob-skrbe prebivalstva s soljo naj se skliče anketa trgovskih zbornic, kjer bi se razpravljalo o načinu prodaje. Ti predlogi so na prvi pogled simpatični in bi se bilo ž njimi naše trgovstvo gotovo precej sprijaznilo, toda predlogi, kakor vidimo, niso našli vpoštevanja. (Halje prihodnji®). A\\ jemeeji naše finančno pravo in Ji-pravno postopanje na modernih načeflh? (Nadaljevanji ) Ako se razpolaga na te načine z bilančnim dobičkom, tedaj vpliva družba s tem obenem tudi na višino davčne odmere. Zgoraj navedene postavke mora namreč, ako niso pretirane, davčna oblast pripoznati, to je izločiti iz od-merne podlage. Dotični zneski so torej davka prosti. °StaIOi> še vprašanje, katere one 2 nap ravno glavnico t * 55 napravno glavnico do fv. 'Jona kron plačujejo nižjo davščine J s 1 Na to vprašanje ni možno kar tako odgovoriti. V sledečem bomo poskušali dati kar najbolj pregledno in jasno pojasnilo. Občna pridobnina je sama na sebi nekoliko nižja kakor pa posebna pridobnina. A ozirati se moramo tudi na to, da obdačbena podlaga v obeh slučajih m enaka. Pri gospodarsko šibkejih združbah se odmerjajo davki in doklade od prometa, pri združbah z napravno glavnico nad en milijon kron pa od bilančnega dobička, h kateremu je prišteti še gotove obdačljive izdatke (n. pr. izdatke za realne davke, za posebno pridobnino, za investicije in nove nabave itd., v kolikor obremenjujejo račun zgube in dobička). Nasprotno je pa odbiti od bilančnega dobička na drugi strani gotove neob-dačljive prejemke, donose in vporabe dobička. Ako je podjetje donosno, tedaj bi bila občna pridobnina vzlic temu nekaj nižja od posebne pridobni-ne. Položaj se pa takoj spremeni, ako je podjetje pasivno, oziroma ako izkazuje zgubo. V tem slučaju se odmerjajo pri združbah z omejeno zavezo, ki imajo k večjemu en milijonsko napravno glavnico davki od prometa, ki bode pri sedanji devalvaciji valute zmerej visok. Po drugem poglavju obdačljive združbe pa plačujejo v slučaju zgube redoma posebno pridobnino v minimalnem znesku t. j. po 1 tisočinko (en pro mille) od napravne glavnice. V slučaju zgnbe so torej dražbo z višjo napravno glavnico dokaj na boljem. Vzemimo le en slučaj. V Ljubljani imamo dvoje družb z omejeno zavezo. Prva združba ima le en milijonsko napravno glavnico, druga pa 2 milijona take glavnice. Prometa je v obeh slučajih 50 milijonov kron in sicer skozi dvoje let. Dobiček je znašal prvo leto za vsako združbo 500.000 K, drugo leto pa ima vsaka družba 200 tisoč kron zgube. Radi jednostavno-sti vzamemo, da je bilančni dobiček obenem tudi obdačbena podlaga, v kolikor je davke odmerjati na podlagi dobička. Nadalje kalkuliramo, da ob-dačuje davčna oblast v Ljubljani podjetja, ki so zavezana občni pridobnini z 1 tisočinko od prometa. (Pri tem opomnimo, da smo vzeli 1 tisočinko od prometa le kot primero, odstotek je lahko višji ali pa nižji, ker je odvisen od raznih faktorjev, katerih ta ne moremo naštevati, ker bi bilo to preobširno.) Odmera davkov za podjetje, zavezano občni pridobnini bi bilo sledeče: _ Promet 50 milijonov kron, 1 tisočinka od tega znaša 50.000 kron. Davčni postavek bi znašal torej 49.800 kron. Odbiti je reparticijski odbitek po 22 odstotkov 10.956 K. Občna pridobnina bi znašala torej 38.844 kron. Ker znaša davek nad 2000 K, spada podjetje pod I. razred davčnih družb. Odmeri se radi tega še 170 odstotni enotni državni pribitek, ki znaša 66.034 K 80 v. Konečno plača podjetje še avtonomne doklade, ki znašajo 125 odstotkov, torej 48.555 K. Vsa davčna bremena bi znašala torej zn eno leto 153.433 K 80 v. Radi jedno-stavnosti domnevamo, da se način ob-dačbe tudi za drugo leto ni izpreme-nil. Davčno breme bi bilo torej tudi za drugo leto 153.433 K 80 v. Za podjetje z nad en milijonsko napravno glavnico bi se pa odmerilo tako-le: Dobiček 500.000 K, obdačbena podlaga 500.000 K. 8 odstotna posebna pridobnina bi znašala 40.000 K. • 90 odstotni enotni državni pribitek 36.000 K. 80 odstotni rentabilitetni pribitek 32.000 K. 125 odstotne avtonomne doklade pa 50.000 K. Vsa dav- čna bremena znašajo za prvo leto torej 158.000 K. Veliko nižje je pa davčno breme za drugo leto. Recimo, da znaša zguba drugega leta (kakor pri prvi družbi 1) 200.000 K, in da ta zguba tvori obenem tudi obdačbeno podlago. Posebna pridobnina za drugo lato bi znašala po navedenem en pro mille napravne glavnice, t. j. 1 tisočinko od zneska 2 milijona kron. Posebna pridobnina znaša torej 2000 K, 90 odstotni enotni državni pribitek 1800 K, rentabilitetni pribitek, ker j* podjetje za to leto pasivno — K. Avtonomne doklade znašajo recimo, kakor za predidoče leto 125 odstotkov, torej 2500 K. Celo davčno breme znaša skupno za drugo leto le 6300 K. Očividno je, da je tu neka nedoslednost, katero bo na vsak način V bodočih zakonih treba odpraviti. Gospodarsko šibkeje podjetjo vendar ne gre močneje obdačiti, kakor pa ono podjetje, ki ima višjo glavnico, posebno, ako imata obe podjetji enako zgubo. Radi tega je naš predlog, da *e združbe, zavezane občni pridobnini, ne obdačuje pri pasivnih bilancah od prometa, ampak od bilančnega donosa. Vpoštevati moramo, da se položaj gospodarsko šibkejih podjetij poslabšuje še radi sledečega. Ako ima podjetje prenizko napravno glavnico, tedaj pri sedanjih razmerah s to glavnico ne more izhajati. Vzeti mora torej večje kapitalije na posodo. ZaU? plačuje 10 od 15 odstotne dolžne obresti. V kolikor pridobe taka podjetja na davkih, toliko in še več pa zgube na dolžnih obrestih. S tega stališča je po našem mnenju bolje ustanoviti družbo z omejeno zavezo z napravno glavnico nad en milijon kron. Izvoz in uvoz. Izvozno in uvozne pristojbine za strngarske izdelke. Ob izvozu strugar-skih izdelkov vseh vrst (les, kovina, rogovje) se pobira pol odstotna pristojbina od fakturirane cene. Ob izvozu strugarskih surovin (rogovje) se pobira 2 odstotna pristojbina fakturirane cene; ob izvozu ostalih strugarskih surovin 1 odstotek fakturirane cene. Ob uvozu izgotovljenih strugarskih predmetov vseh vrst je plačati 2 odstotka fakturirane cene in ob uvozu surovin pol odstotno pristojbino. Izvoz iz Zjedinjenih držav je padel na polovico. Hoovver je v svojem govoru o izvozu Zjedinjenih držav izjavil, da jo izvoz v zadnjih šestih mesecih padel na polovico. ficrodno šosgoteKe atte. Trgovina. Produkcijski in uvozni monopol soli naj se razširi na vso državo. 21. t. m. jo bilo na seji monopolske uprave z večino glasov sklenjeno, da se stavi ministru zn finance predlog glede razširjenja produkcijskega in uvoznega monopola soli na vso državo. Velika razprodaja soli se prepusti privatnim podjetjem, a vršiti jo more subsidijarno tudi država. Cene soli so v celi državi enake. Trgovina z lanom. Uvoz otrtega in surovega lanu ter preje je v Čehoslova-ški prost. Tudi je prost izvoz preje iz uvoženega lanu. Izvoz preje iz domačega lanu se dovoli šele tedaj, če se je preja ponudila komisiji za lan v nakup in je komisija naznanila, da na prejo ne reflektira. Konferenca v Lisaboni. Ministrski »vet je odredil, da zastopa na interpar-lamentarni trgovsko-gospodarski konferenci, ki se vrši 26. t, m. v Lisaboni, našo državo naš poslanec v Madridu, g. dr. Tresič-Pavičič. Industrija. Važno ža razstavljale® na »Ljubljanskem velikem semnju". Vse stranke, katere nameravajo postaviti na prostoru »Ljubljanskega velikega semnja« lastne paviljone, se prosijo, da se naj 'takoj zglasijo pri gospodu arhitektu Costaperaria pri Ofcfatnein ravnateljstvu južne železnice, II. nadstropje v belgijski vojašnici, kateri jim bo dai vse potrebne podatke. »Jela« delniška družba, industrija papirja Zagreb. Pod ; vodstvom »Prve hrvatske štedjonice« je osnovana v Zagrebu navedena delniška družba 9 temeljno glavnico 48 milijonov kron, ki je razdeljena na 120.000 delnic po 400 K. Družba se bo bavila z izdelovanjem In prodajo papirja. Sehichtova tvornica v Borovu. Tvrdka Schicht d. d. namerava zgraditi tvor-nico mila v Borovu pri Vukovarju. Preddela se že vrše. INDUSTRIJSKA POROČILA: it Nemčije: Industrije maščobe ia olja. V zvezi • tem, da se je petrolejsko gospodarstvo osvobodilo, so petrolejske import-ne družbe trgovske cene na debelo za petrolej zopet za več kot 1 marko pri litru znižale. Industrija usnja. Na dražbi severo-nemške družbe za ukoriščanje kož se je pokazalo višanje cen za kože velike živali za 15 do 20 odstotkov, za posebnosti še celo do 50 odstotkov; konjske kože so se dvignile za 10 do 15 odstotkov. Kovinska in strojna industrija. Cene za kotle se nižajo, enako za žico, /a lesne vijake; za valjano železo so cene za 40 mark in pločevino za 100 mark pri dvojnem stotu padle. Za valjane in prešane svinčene fabrtkate so cene določene na 640 mark za 100 kg. Pribitki k cenam za podkovne žeblje so se za 10 odstotkov brutto znižale. Montanska in plavžarska industrija. Vsled pocenitve surovega železa sploh, se je sedaj tudi cena za surovo železo iz Matildnih livarn znižala za 50 mark. Industrija za živila. Uvoz svežega in pomladanskega krompirja je dovoljen. Pivovarnam je dovoljeno, da od 1. junija dalje izvarijo do največ 23 odstotkov polnega piva one množine, ki jo v času oktober-september 1920-21 doma razpečajo. Cene se na novo določijo. Tekstilna industrija. V predilnem okraju Saksonske so predilnice, tkalnice barvalnice znižale cene posebno za ševijot-blago. Zveza tovarnarjev za blago za kravate je sklenila, da carino za blago, ki pride iz nezasedenega v zasedeno ozemlje, za sedaj sami nosijo. Denarsivo. Likvidacija deželne banke za Kranjsko. Deželna vlada za Slovenijo je sklenila na seji dne 29. aprila 1921 to-le: 1. Kranjska deželna banka v Ljubljani se likvidira. 2. Ustanovi naj se hipotekarna banka, ki naj prevzame vsa aktiva in pasiva Kranjske deželne banke. H. Ustanovitev hipotekarne banke se poveri odboru petih članov. 4. Poroštvena zaveza bivše vojvodine Kranjske na-pram upnikom Kranjske deželne banke vsled likvidacije te banke uikakor ni tangirana. 5. »Imovina bivše vojvodine Kranjske« dobi toliko delnic, kolikor bi znašal čisti presežek imovine deželne hanke. 6. »Imovina bivše vojvodine Kranjske« mora biti zastopana v upravnem svetu hipotekarne banke z najmanj dvema članoma in enim revizorjem. 7. Prepustitev delnic, označenih pod točko 5. drugemu činitelju se sme izvesti samo, ako se bivša vojvodina Kranjska istočasno razreši poroštvene zaveze glede Kranjske deželne banke s tem, da prevzame jamstvo za obveze Kranjske deželne banke drug enakovreden čini-telj. Uredbo o izpremembah in dopol nitvah v zakonu o Narodni banki z dne 26. januarja t. 1. prinaša Uradni list št. 55 z dne 21. maja t. 1. Državna razredna loterija. Čitajte današnji oglas »Mednarod. banke d. d.« Zagreb, Nikoličeva ulica 7 in si naročite pravočasno zaželjeuo številko, dokler niso razprodane. Dohodki državne trošarine. Po višini dohodkov trošarine zavzemata Hr-vatska in Slavonija prvo mesto, za njima se vrste Vojvodina, Slovenija, Srbija a Crnogoro, Bosna, Hercegovina in Dalmacija. V mes. aprilu proračunskega 1.1920-21 so znašali dohodki trošarin?: v Hrvatski in Slavoniji 9,472.820.81 din., v Vojvodini 3,568.341 din., v Sloveniji 3,075.328.87 din., v Srbiji s Crnogoro 2,441.367.32 din., v Bosni in Hercegovini 672.685.73 din., v Dalmaciji 8,405.646 din. 84 p. (Dalmacija sicer ne izkazuje v mesecu aprilu 1. 1920-21 najmanjšega zneska, vendar je od 1. 1919 pa do konca aprila t. 1. prinesla najmanj trošarin-skih dohodkov.) Preosnovnnje Anglo-avstrijske banke. Dunajska anglo-avstrijska banka se bo preosnovala v dva zavoda in sicer: v Angleško banko s sedežem v Londonu ter podružnicami v Avstriji in v samostojno Angleško-češko banko v Pragi, kateri bodo podrejene V9e filijale v Ce-boslovaški. Čerina. Ležarina v železniških ia eariaskih skladiščih je zopet povišana. Ležariua za blago v železniških skladiščih se poviša za en dinar pri 100 kg, ležarina v carinskih skladiščih pa za pol dinarja pri 100 kg. Promet. Železničarska stavka ▼ Primorju je Uončttnu. Obratno ravnateljstvo Juine železnice objavlja, da se je 21. t. m. končala železničarska stavka v Julijski Benečiji. Od nedelje naprej vozijo vsi l L Prvo irabanle 15. in 16. luiiia 1.1. S premij! Mitra UM Absolutna sigurnost in držanvo Jamstvo. V teku od 5 mesecev izžrebalo se bode mi .1« bra* vsakega odbitka v gotovem denarju. Z eno srečko se more dobiti 4 miline Kron. 2 mlllonn 400.000. 1 miljon 600.000, 3Z0.000, Z80.000 240.000, 200.000. 160.000 . 120.000. 80.000 Itd. Priporočano Mie. te neprodane sretke ni Izbiro: 1 88 787 | f 93.221 1 94.652 | 1 O I jo [f | 4 214 | 8.006 J [j2.96* | | 14.467 | | 15.469 | 1 18 567 J [ 34.718 | | 24.677 | 36.462 | [ 29.805 | 1 f 38.759 1 1 44.836 | | 49.522 1 | 52.955 | Ceno srečk zn vsako izbiro: Celo srečko Polovica srečke Bioarjfiv 48’— Dinarjev 24'— ali Kron 192’— ali Im 96'— Četrtina srečke Osmina srečke Dinarje* 12 — ali Kron 48 — Dinarjev fi'— ali Kron 24 — i Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju • Hitra in točna postrežba. Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije. (Oddelek razredne loterije) Zagreb, Gajeva ulica 0.' Telefon 11-19 in 23 98. bavo, mora podjetnik jamčiti tako, da se mu pridrži do končne pravilne dobave 10 odstotkov od vsakega položenega računa. Fakture se poravnajo vselej najkasneje 14 dni potem, ko je bilo pohištvo pravilno prevzeto. Nabava mesa. O nabavi mesa v mesecih juliju, avgustu in septembru t. i. za potrebe Dravske divizijske oblasti se bodo sklepale direktne pogodbe, in sicer: za ljubljansko garnizijo pri intea-danturi Dravske divizijske oblasti dne ‘27. maja; za mariborsko garnizijo pri komandi mesta Maribora dne 28. maja; za celjsko garnizijo pri komandi polkovne okrožne komande v Celju dne 80. mpja; za Ptuj in Slovensko Bistrico pri mestni komandi dne 31. maja — vselej ob enajstih. Potrebščina mesa znaša za Ljubljano dnevno 1000 do 1500 kg, za Maribor 800 do 1000 kg, za Celje BOO do 800 kg, za Ptuj 200 do 300 kg in za Slovensko Bistrico 50 do 100 kg. Pogoji se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami pri označenih komandah. Potrebno kavcijo polagajo na dan pogodbe v roke komisije, in sicer naši državljani 10 odstotkov, tuji podaniki pa 20 odstotkov od dogovorjene cene ali v gotovini ali v bančnem garantnem pismu, ki pa mora biti potrjeno po finančnem oblastvu. Vinska dražba. Vlastelinstvo Opeka Josipa grofe Bombellesa na Vinici, Hr-vatsko, bo prodajalo dne 4. in 5. junija 11*21 dražbenim potom 1000 hektolitrov vina iz lastnih vinogradov letnika 1917 in 1920 sledečih vrst: šipon, beli burgundec, rulandec, traminec, renska gia-šovina, portugizec in skadarka. Dne 4. junija ob 10. z ju trg j bo licitacija v vla-stelinskem vinogradu Litmerk, pol ure hoda od železniške postaje Ormož na Štajerskem, in dne 5. junija ob 10. uri zjutraj pa v vlastelinskih pivnicah v Ze-lendvoru pri Vinici na Hrvatskem, ž<* lezniška postaja Varaždin. Vozovi \/. Varaždina v Zelendvor bodo na razpolago. Kupec mora položiti za kupljeno vino na dražbi polovico vsote takoj, ostanek pa pri prevzetju vin«, katero «e mora izvršiti tekom treh tednov po licitaciji. Za kupljeno vino ima poslati kupec svojo posodo ter pri prevzemanju vina biti navzoč ali sam ali njegov namestnik. Zakaj s« bojkotirajo državne licitacije. V »Službenih Novinah« često čita-mo: »Kor se je prve ofertne licitacije udeležilo premalo interesentov, se bo vršila za nabavo sledečih predmetov dne druga ofcrtna licitacija.« Na prvi pogled kaže tak uvod državnih nabavnih razglasov malo zanimanje naših podjetnikov za velikega odjemalca državo, nekak bojkot. Ta bojkot pa ni neopravičen, ker leže vsled nerednega poslovanja uradov vložene kavcije kar po telo leto in še dalje časa po uradih pve-dno ji.i trgovci dobe nazaj. Ce pomislimo, da so v ahlevane kavcije visoke, sr ne moremo čuditi, da se interesent' pri najboljši volji ne morejo udeležiti večih natečajev, !.e. bi nazadnje ležal velik del jjremoženja v kavcijah, s kateri i: ne morejo razpolagati po svoji volji. Zadnji -'as je, «’.a se nedostatki, ki ovirajo u>;d-jetno*t naših trgovcev in industrialcev na umeten način pri državnih nabavah odpravijo. Izpremembe protoko-lacij v trgovskem registru. Kranjska deželna banka — Kraini-sche Laitdesbank s sedežem v Ljubljani, nastopna izprememba: Izbrisala se je kolektivna prokura ravnatelja Gjura Rašice v Ljubljani. Gorjanc & Komp., Recknagels Naeh-tolger, s sedežem v Ljubljani, nastopna izpiememba: Izbrisala se je zaznamba nedoletnosti družbenice Ene Gotzove. »Sava«, lesna trgovska in industrijska družba z o. z. v Ljubljani, nastopna izpiememba. povišala se je osnovna glavnica in odobrilo se je vstop novih družbenikov. Ljudska hranilnica in posojilnica ▼ Zagorju ob Savi, registrirana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izpremem-ha: izbrisal se je Maks Gross, vpisal pa se je Janez Hrastelj, posestnik na Selu štev. 4. Rosnian & Tgchurn, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: manufaktur-na trgov., nastopna izprememba: Vsto- pila sta Anton Kadivc, trgovski potnik v Ljubljani in Josip Kavčič, trgovski so-trudnik v Ljubljani; zato javna trgovska družba izza dne 1. januarja 1921. Brauorei - Aktiengescllschait Union Delniška družba pivovarne Union, s sedežem v Ljubljani, nastopna izprememba: besedilo firme odslej: Delniška družba pivovarne Union, nemško: Brau-erei-Aktiengesellschaft Union, izvršila se je izprememba pravil. »Indusc, delniška družba za industrijo usnja in usnjatih izdelkov v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani, nastopna izprememba: S prokuro je poverjen .los. Moro v Ljubljani. Razno. Stanovanjska naredba je podpisana. Preteklo soboto je podpisal regent novo stanovanjsko naredbo za prečanske kraje, o kateri se je prošti teden vršila velika ai^et?. V eni prihodnjih številk hodemo o tej naredbi natančneje poročali. Pristavljamo le, da daje nova stanovanjska naredba hišnim posestnikom pravico, da najemnino znatno zvišajo. Proti tej točki so stanovanjski najemniki na shodu v Mestnem domu v soboto zvečer protestirali ter zahtevali, da se sprejme tudi pri nas sličen zakon, kakor ga je sprejela čehoslovaška republika. Izprememba krajevnih imen Jan- žev vrh in Orlica. Krajevna občina Jan-žev vrh (politični okraj slovenjgraški, sodni okraj marenberški), se imenuje odslej: »Janževski vrh-Orlica«. Davčna občina Orlica v tej krajevni občini pa se nazivlje odslej pravilno: »Orlica«. Priklopitev občine Žirov k Logatcu. Minister pravde je postavil oni del politične občine Zirov v Sloveniji, ki je po rapallski pogodbi ostal kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, pod sodstvo okrajnega sodišča v Logatcu. Zakup lova občine Polhovgradec. Pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani se bo dne 2. junija t. I. ob deseti uri v sobi št. 3 na javni dražbi oddajal v zakup lov občine polhograjske za petletno dobo, to je od dne 1. julija 1921 do dne 30. junija 1926. Dražbeni pogoji se lahko vsak dan ob uradnih urah vpogledajo na glavarstvu. Bulgarske finance pod kontrolo. Mednarodna reparacijska komisija se je začela intenzivno baviti z vprašanjem finančnih razmer v Bulgariji. Komisija je postavila vse bulgarsko gospodarstvo kakor tudi finance pod nadzorstvo ter si pridržuje glede teh vprašanj najpopolnejšo svobodo. Tržna povoUic. Živina: Sejem v Mariboru. Na svinjski sejem 20. t. m. v Mariboru so pripeljali 188 glav. Cene so bile sledeče: plemenske svinje kg žive teže 28 do 30 K, pol pitane 30 do 32 K, mladi prašiči šest do deset tednov stari komad 240 do 480 K, jesenski prešiči komad 550 do 950 K. Kupčija je bila zelo živahna. Največ je bilo mladih prašičev. Poljski pridelki: Vukovar: Dovozi pšenice so izvan-redno slabi. Cena pšenici je med 1010 do 1030 K. Koruze je na trgu dovolj in nolira 400 do 410 K. Kupcev je malo. Cene bodo najbrže popustile. Ovsa je malo. Ker so za inozemstvo naše cene previsoke, je popraševanje popolnoma prenehalo. Italija dobiva oves poceni iz Amerike ter ga plačuje v Trstu po 75 do 80 lir. Moko kupujejo le tuzemski kupci, ker so naše cene za izvoz previsoke. Sombor: Nemčija in Avstrija kupu-jeti koruzo in nudite franko vlač. brod Wien 500 K. Do kupčije pa ni prišlo, ker se naši trgovci nočejo sprijazniti s svetovnimi cenami. Pšenico kupuje tu-zemni konzum, vendar se je dovozi le mnlo. Cena pšenici je 980 do 990 K. Ovsa je na trgu malo; plačuje se po 400 do 420 kron. dolar 119.50 do 120 50, a\str. krone 22 do 23, rublji 53 do 56, napoleondori 412 do 415, marke 215 do 225, leji 216 do 222, ital. lire 675 do 680. Blagovni borza: koruza 480, oves 555, vse franko Zagreb. denar blago Ljubljanska kredit, banka . 895 905 Trgovsko-obrtna banka . 350 360 Jadranska banka .... 1965 1985 Slov. eskomptna banka 555 — Ljubij. stroj. tov. in liv. S00 Beograd, valute: dolar 30.25 do 30.50, franki 265 do 268, lire 166 do 168, leji 56 do 56.50, levi 40 do 40.50, marke 53 25 do 53.50, češke krone 46 do 47, avstr, krone 5.60 do 5.80, napoleondori 102 do 103. Devize: London 124.50 do 125.50, Pari* 271 do 273, Ženeva 560 do 575, Pragr. 45.75 do 47, Dunsj 5.70 do 5.75, Berlm 52 75 do 53, Milan 171 do 173. Efekti: Narodna banka SHS. 2830 do 2850. Ivan Jelačin Ljubljana. Veletrgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom. Točna in solidna postrežba. Gonilni leni za transmisije v vsaki širini od 20 do 300 m/m na zalogi pri Ivan Kravos, Harlbor Aleksandrova cesta 13. Glfrferijo, drobnarEjo, papir In pletarskl Izdelki na debelo Baloh In Rosina MARIBOR, Grajski tr« it. 3. VABILO. Trgovci in obrtniki okraja Ormož vsi brez razlike, se vabijo na OBRTNI DAN ki se vrSi dne 25. junija 1921 -v Ormožu. Vspored bo pravočasno objavljen. Borza. 23. maja. Zagreb, devize: Berlin 207 do 211, Rini 690 do 692, London 492 do 500, Newyork 121 50 do 122.50, Praga 187 50 do 188. Budimpešta 55 do 60, Dunaj 22 25 do 22.50, Pariz 1100 do 1120, Švica 2200 — 2250. Valute: izdeluje 140, 48—4 Toorno lesenih žeblje Ivan Seunli ml. Tacen pod Šmarno goro pri Ljubljani. ,MERKUR‘ veletrgovina z manu-: fakturo na debelo : Maribor. • • • Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufaktumega blaga po dnevni konkurenčni ceni. 4 TROOVSKI LIST :: :: 33 33 mm 33 *■ is oa)!i!!!Ii! aetaii pisalni stroj 22 ** ss aM •ttl i! nM 4M h« ■ ■ mm 11 ? 33 QQ MO 33 »« E. SKABERNE Ljubljano, Mestni trs 10 ■n 33 Veletrgovini! z manufakturo in pleteninami razmnoževalni nparat, razmnožuje strojno In ročno pisavo potom nelzraiiljltfe steklene plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20-20 The Rex Co Ljubljana Gradiite 10. Moderno vrejeno popnollnlco oseh pisalnih strojeo. Priporoča SVOJO VELIKO ZALOGO ŽENSKIH, MOŠKIH IH OTROČJIH H0GAV1C. ■ H ■ M ■ ■ ■ B ■ ■ K bližajoči se sezlji različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v črni, rujavi In beli barvi. Pismena naročila se odpošiljajo z obratno poSto. %333333 Sladkor k i kocke v zabojih po 50 kgy kristal v vrečah po 100 kg na vagone kakor tudi v manjših mnoiinah iz skladllta v Maribora po najnlijih dnevnih cenah P * Dražbo Maver Maribor. Nedič, Rakove i Zanki, Tovorno liemlčnili m rudninskih barv ter lobov. prej: A. Zanki sinovi. Centrala: Ljubljana. D. z O. Z. Brzojavi.: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Hoolsad. Telefon: 64. Ha tfebslo: „ Kava. čaj, kal«, sardine, olje. Mi iokinjski in taapisM-ski sit. salami, Mika in slanina, ljutomersko stekleno vino letnik 1917. X m x i Slatina. T. MENCINGER Ljubljana, Resljeva cesta 3. Fr. Brumat Ljubljana Mestni trg št. 25, i. na — tr. Manufakturo in tkanine. I ! ! Konkurenci.e cene. 11! 118 52-16 English vamisbes: AngleSkl laki COPAL VARNISH. Kopalo v lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Pini kopalov lak za znotraj. SUPERF1NE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfin. FINE COPAL CAR-RIAGEB0DY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak. PALE FLATTING VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak. EXTERI0R COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Najfinejši zračril rap. lak PALE S1CCATIVE FLU1D Slkatlf, svetel. DARK SICCATIVE FLUID. Sikatif, temen. SPRF. WELLRIGHT VARNISH. Lak za kočljske stalke, najfinejši. XXXXXXXX XXXXXXXX Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. »MERAKL". Llnoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajini lak. „MERAKL“. Brunoline. English varnishes: Angleikl laki c JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoidje, japan. FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom. ISOLATING BLACK VARNISH. Izoliral lak. LIQUID DRIERS PALE Terebina svetla. L1QUID DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH VVHITE Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH VVHITE. Emajl beli, izredno fini. Zvonarska ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montanau Import. Eksport. Prodajamo In kupujemo ne debelo: Vr.e vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. L HBRHHI tlajceneie in dobro kupite bencin petrolej strojno olje tooot-mnst karbollnej koiomaz * Dravogradski ii- oeniimioeralneaaolja MARIBOR. Prva jugoslovanska tovarna tehtnic 5 E dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna naročila. Cene zmerne, postrežba točna. sledna kava, kavine konserve s sladkorjem, kavine konserve brez sladkorja in marmelado nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini Delniška družba »TRIGLAV" tovorno hranil v Šmarci pri Kamniku. Knpuje tudi tozadevne surovine. v TONE MALGAJ stavbeni, pohištveni pleska in ličar 52- IJUBLJAHA, Kolodvorska ulica 6 Zajamčeno predvojno blago za portale in prodajalne. Tel. št. 261 in 413.- Brzojavni naslov: „Barika“, Ljubljana, j j DGlnlJkii SlliVniCU 50,000.000 K. Rezervni zukladi 45,000.000 K. ZLju-Toljsur^sl^a. kreditna banfea LJUBLJANA, Stritarjeva uiica 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posže. Podružnice: Split, Celovec, list, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Borovlje, Pluj, Brežice. Prodaja srečke razredne loterije. Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. - Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.