STV "VIHOR-85" '«. : POSEBNA IZDAJA 3/85 SOVRAŽNIKU NIKOLI NE SME ITI GLADKO Vsestransko sovražnikovo delovanje na naše ozemlje, objekte in prebivalstvo je dalo misliti, da bi sovražnik lahko izvajal tudi razne vrste desantov. Zlasti je v tem pogledu ogroženo Krško polje. V ta namen sta dve delovni organizaciji pripravljali po načrtu ovire za oviranje zračnega desanta in sicer iz železa in betona. Še pred pričetkom desanta so te ovire razpostavili na odrejena mesta in tako preprečili spuščanje desanta na varovanih mestih. Sovražnik je moral poiskati druga območja in tako izgubil na času in večji učinkovitosti desanta. TUDI V NAJTEŽJIH RAZMERAH SE JE TREBA ZNAJTI V pripravah na aktivnosti cb vaji "VIHOR-85" so bile aktivnosti usmerjene tudi v zagotavljanje zalednega delovanja. Organizirati je bilo treba tudi delavnice in integrirano preskrbo enot teritorialne obrambe in civilnega prebivalstva. Upravni organi za gospodarstvo in preskrbo so morali načrtovati preskrbo in storitveno dejavnost. Čas priprav je terjal veliko naporov, usklajevanja in strpnosti, da so nastali načrti za delo v neposredni vojni nevarnosti in v vojni. 2 — Treba je bilo organizirati storitvene delavnice in preskrbo s hrano. Tako bo bile organizirane preko delovnih, organizacij delavnice za popravilo čevljev, krpanje perila, prelnice z likalnico in mehanično delavnico. Poleg delavnic pa je ielovala tudi preskrba. Na terenu smo'lahko videli ne šolski lokaciji klanje govedi in pripravo mesa fca potrebe ^not teritorialne obrambe«. Zopet drugje je potekala peka kruha. Zanimivo je bilo videti tudi pod-kovskega kovača, ki je moral podkovati zbosenega konja. Tako lahko računamo, da imamo kljub izumiranju te obrtne dejavnosti še vedno ljudi, ki vihtijo kladivo in znajo opraviti kovaška dela. Zanimivo je bilo gleda-1-! "ovij ar je, ki sta popravljala obutev pripadnikov teritorialne obrambe in zopet šiviljo, ki je krpala srajce, po pralko, ko je -obešala oprano perilo itd. Tako smo lahko doživljali občutke delovanja v vojnih razmerah, ko co resno delovale javke in ni bilo mogoče vstopati brez spremstva odgovornih nosilcev. Še bi lahko opisovali, vendar moramo reči, da je že samo ogled ene od organiziranih delavnic pokazal.« da so bile priprave temeljite, odgovorne in uspešne. Izvajalci pa so pokazali, da je mogoče tudi v najtežjih pogojih zagotavljati delovanje delavnic in oskrbe za potrebe oboroženih sil in tudi civilnega prebivalstva, OB TESNEM SODELOVANJU VSEH SIL IN SBEDSTEV SMO NEPREMAGLJ I V I Dosledno delovanje organov za SLO in DZS je omogočilo temeljite priprave in tudi učinkovito izvajanje zastavljenih nalog, Dosedanje izkušnje kažejo, da je mogoče računati na brezmejne napore pripadnikov vseh enot za nadaljevanje boja za dokončno zmago. Uspešna obramba naših oboroženih sil teritorialne obrambe in varnostnih enot pa je še bolj vspedbudila pripravljenost in vključevanje prebivalstva v vse oblike odpora.. Povezani v vsesplošen in celovit odpor bomo uspeli izgnati agresorja ber zopet z&Li oviti življenje v svo- INTAS' GLAS >>tfnakr5ko SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE VI. številka: 3 datum: 27. 2. 1985 USPEŠNA PROGRAMSKO - VOLILNA SEJA KOMUNISTOV ZK: tovarištvo in osebni zgled! V četrtek, 21. februarja, je imela občinska organizacija Zveze komunistov Slovenije v Krškem- svojo programsko-volilno sejo. Na njej so za novega sekretarja Predsedstva Občinskega komiteja ZKS Krško izvolili dosedanjega direktorja tozd Celuloza in dolgoletnega družbenopolitičnega delavca JOŽETA HABINCA. Razen tega so delegati opravili nadomestne volitve tudi za celo vrsto članov v posameznih komisijah OK ZKS Krško. Delo konference je potekalo — po uvodnem delu — v treh delovnih skupinah, katerih tematika je bila opredeljena na: - družbenoekonomski sistem, — družbenopolitični sistem ter - organiziranost in delovanje Zveze komunistov. Taka oblika dela se je po petumi seji izkazala za zelo uporabno in učinkovito, ker so si delegati v manjših skupinah lažje sprostili in prišli z odkrito besedo na dan in ker so s tem gospodarneje izkoristil čas in energijo. JOŽE HABINC, novi sekretar Predsedstva Občinskega komiteja ZKS Krško: „M me strah, zavedam se pa odgovornosti. Zavedati se moramo, da naša občina drugih možnosti nima, razen da pri svojem delu uporabimo vsi čim več znanja in dobrih razvojnih konceptov ter da k temu dodamo veliko mero pridnosti. Le tako bomo lahko dosegli načrtovano 6,2 -odstotna rast družbenega proizvoda ". EMI L ŠTERN, izvršni sekretar CK ZKS: j „Ni danes naš cilj, da se delegati sestanemo in drug drugega poslušamo, ampak da v delovnem vzdušju izmenjamo izkušnje, si povemo, kaj naši člani mislijo in želijo ter kaj jih teži in iz vsega tega potegnemo nauk — smernice in program dela za naslednje obdobje. Programa I seveda ne kaže sestavljati preveč I drobnjakarsko in vanj vključevati čim širši spekter problemov in ( nalog, povzetih iz razprave. Za širitev in dodajanje nalog je še vedno čas. Program naj vsebuje tiste najbolj bistvene in pereče naloge, ki jih iz besed članstva MORAMO povzeti kot zavezujoče. Vse današnje razprave je treba sprejeti in upoštevati, čeprav jih v organih včasih težko „ prežvečimo". V nasprotnem primeru se bo Zveza komunistov znašla v izolaciji. To je demokratizacija dela v ZK, delo brez direktiv mora biti naš cilj. Zaradi tega tudi dajemo vsa stališča v razpravo in sprejem članstvu, ki naj se počuti kot aktiven udeleženec v kreiranju vsakdanje politike". ...v pogovoru s predsednikom CK ZKJ Allijem Shukrijo ob lanskem obisku v TCP „Djuro Salaj ' (foto črt Čargo) V komisiji za organiziranost in delovanje Zveze komunistov so razpravljala nanizali celo vrsto tem in problemov, mimo katerih članstvo Zveze komunistov ne bi smelo že po človeški plati, kaj šele s stališča dela in osebnosti komunista. Eden od perečih problemov današnjega časa je TOVARIŠTVO, ki ga je čedalje manj. Na člane Partije, zlasti ostarele, bolne, onemogle, se najpogosteje spomnimo šele pri organizaciji njihovega pogreba. Zal se šele takrat zavemo, da 2 Naš glas 3 so to ljudje, ki so s svojimi žulji in s svojo krvjo ustvarjali našo zgodovino. Njihova skromnost v času velikih dejanj jih ni zapustila niti v osamljenosti bolezni, pozabljajo pa jih tovariši - člani njihovih osnovnih organizacij. TOVARIŠTVO je čedalje bolj samo beseda tudi med aktivnimi člani Zveze komuni stov. Presegajo ga osebne ambicije in zasebni cilji. To pa je za člane, še bolj pa za Zvezo komunistov, v celoti zelo slabo. Več razpravljaIcev je ugotovilo, da se na vseh sestankih, ne samo Zveze komunistov, srečujejo vedno isti ljudje, vsa ostala mno? ona aktivnost naše družbe se zaključi s koncem „šihta" ob 14. uri. Zato bo nujno treba razširiti krog aktivnih udeležencev vsakdanjega družbenopolitičnega življenja. Ni nujno, da vsi člani Zveze komunistov postanejo aktivni v njenih organih; na izbiro imajo celo vrsto društev in ostalih organizacij, kjer nekoč cvetoča dejavnost zamira zaradi splošne pasivizacije družbe. Tudi tu bi morali KOMUNISTI priskočiti na pomoč kot aktivisti, trenerji, mentorji, igralci, športniki, lovci, gasilci ... Ni nujno, da se njihova edina dejavnost omeji na tisto, kar morajo za družbo napraviti po liniji civilne zaščite ali narodne obrambe. Kot mentorji in tovariši lahko veliko prispevajo k pritegnitvi p*' Hih in njihovo ustvarjalno žaganje v prostem času. Samo koi enaki z enakimi, preko tovari-ških odnosov in z osebnim zgledom, bomo uspeli povečati dotok mladih tudi v vrste Zveze komunistov. Dovolj velik učinek take aktivnosti članstva pa bi bil že ta, da bi mladi v njihovem prostem času z razumevanjem in strpnim SODELOVANJEM zase in za družbo koristno uporabili svojo energijo. Za mlade nam ne sme biti škoda niti časa niti sredstev, kajti zavedati se je treba, da bodo tudi oni nekoč odrasli in bodo delali tako, kot jih bomo danes vzgojili. VZTRAJATI NA STRATEŠKIH TEMELJIH POLITIČNEGA SISTEMA V komisiji za družbenopolitični sistem je uvodničar SLAVKO KU-NEJ posebej poudaril, da v zadnjem času marsikdo prav temu sistemu poskuša naprtiti krivdo za vse naše težave. Resnica je povsem nasprotna, saj bi lahko rekli, da razreševanje perečih družbenih in gospodarskih problemov ne poteka dovolj hitro prav zato, ker ni skladno z delovanjem našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Kritično ocenjevanje razmer potrjuje mnenje, da v našem vsakdanjem življenju in obnašanju prihaja do vse večjega razkoraka med teorijo in prakso. Tako se zaradi tega oži prostor za odločanje v združenem delu, delegacije v skupščinskem sistemu še vedno nimajo pravega mesta, vse bolj pa opažamo tudi pasivnost velikega števila delegatov. V krajevni samoupravi se krajevne skupnosti poskušajo obnašati, kot da bi bile občine v malem, vse težji pa je tudi njihov materialni položaj. Opozoril je tudi na to, da v skupščinskem sistemu v krški občini še vedno niso zaživeli družbeni sveti in da na splošno v manjši meri uresničujemo temeljna načela naše kadrovske politike, s tem pa ne dajemo možnosti širšemu krogu delovnih ljudi in občanov, da nanje vplivajo. Ob vsem tem sedanjih razmer nikakor ne bi smeli več idealizirati, še posebej ne v okviru Zveze komunistov. Vztrajanje na strateških temeljih političnega sistema socialističnega samoupravljanja je zato naloga tako te družbenopolitične organizacije kot vseh drugih. Iz razprave, ki sicer ni osvetlila vseh nakazanih problemov, naj navr-žemo le nekaj prispevkov: Spoštovanje naše zakonodaje ter družbenih in samoupravnih sporazumov je daleč od tega, kakršno bi moralo biti. Izigravanje marsikje še naprej zagovarjajo in opravičujejo na različne načine. Demokratizacijo družbe še vedno pojmujejo le enostransko, v njenem okviru še naprej iščemo predvsem naše pravice, dolžnosti pa dosti manj ali sploh ne. ' Še vedno nismo zagotovili strokovne pomoči delegacijam, četudi vemo, kdo naj bi jo dajal. Tudi zato razprave v delegatskih skupščinah kažejo nepoznavanje razmer oziroma v njih razpravljajo ponovno tudi o zadevah, ki so že razrešene. Program dela občinske skupščine sprejemajo v začetku leta. Še vedno se dogaja, da pobude baze, ki naj bi enakovredno sodelovala v pripravi tega programa, ni in je zato pravilo, da se v tem programu pojavljajo v pretežni večini normativne zadeve. Posebej bi veljalo razmisliti o vsebini dela in pristojnosti družbe- nopolitičnega zbora. V vsakdanji praksi se uveljavlja nekaka dvojnost. Stališča, ki naj bi se v njegovem, okviru izoblikovala do zadev, ki jih obravnava na svojem zasedanju, sprejemajo poprej že v okviru Predsedstva OK SZDL, ki je prav tako fronto sestavljeno, kot velja to za družbenopolitični zbor. V razpravi o delegatskem sistemu so govorili tudi o novih volitvah. V ospredju so postavili vprašanje odprtih oz. zaprtih volilnih list, pri čemer so bila mnenja deljena. Opozorili so še na potrebo po morebitni spremembi samega volilnega zakona v povezavi z vprašanjem nadomestnih volitev. Ob ugotovitvah, da je veliko delegatov nedelavnih, da se nekateri med njimi v sedanjem mandatnem obdobju niso udeležili niti ene same seje, bi jih seveda bilo potrebno že zdavnaj odpoklican', kar pa bi seveda zahtevalo nadomestne volitve. Praktično je to nedvomno velik problem, saj je to povezano s precejšnjimi stroški. Za poenostavitev problema naj bi to morebiti poverili krajevnim konferencam SZDL. ŽIVKOŠEBEK POZIV BRIGADIRSKIM VETERANOM SVET ZA MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO pri Občinski konferenci ZSMS Krško se je odločil, da organizira propagandno razstavo o tej dejavnosti mladih. Svet za MPD ima že veliko gradiva, vendar le od leta 1977 dalje. Ker pa bi radi prikazali mladinsko prostovoljno delo od osvoboditve naprej, naprošamo vse brigadirje-veterane, naj nam posodijo ali podarijo stvari, ki jih na kakršenkoli način spominjajo na mla-*** dinske delovne akcije. Predvsem pa bi želeli na razstavi prikazati slikovni material ter brigadirska oblačila (zgornji deli »brigadirk«, majice). Prav tako zbiramo brigadirske izkaznice, udarniške značke in ostala priznanja, embleme brigad in akcij ipd. Za podrobne informacije se lahko obrnete na OBČINSKO KONFERENCO ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE KRŠKO, Cesta krških žrtev 14 oz. na telefon (068) 71 297. Naš glas 3 3 Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Krško na podlagi L, S. in 8. člena Pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za občino Krško RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1985 L Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena na področju: — razvoja naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, posebej razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela, — krepitve SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja. 2. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, družbene organizacije in društva ter občani. Zaradi pomembnih obletnic, ki jih slavimo v letu 1985: — 40-letnico osvoboditve in zmage nad fašizmom, — 40-letnica osvoboditve iz koncentracijskih taborišč in vrnitve izgnancev. — 35-letnica začetka samoupravljanja, — 50-letnica z/eta Svobod. — 40-letnica prvih kongresov D PO. lahko podelimo več priznanj, zato daje Žirija pobudo, da v vseh sredinah namenijo pozornost dogodkom, predvsem pa posameznikom in organizacijam, ki so povezani z rastjo naše družbene skupnosti v štiridesetletnem povojnem razvoju in so s svojim delom prispevali h graditvi naše socialistične samoupravne skupnosti. 3.Pi smene predloge z zgoščeno obrazložitvijo je treba predložiti na uskladitev krajevni organizaciji SZDL, od koder je predlagani kandidat oz. organizacija. Žirija bo upoštevala le tako usklajene predloge, ki bodo prispeli najkasneje do 25. marca 1985 na občinsko konferenco SZDL Krško. Predlagatelji naj zato svoje predloge pošljejo pravočasno krajevnim organizacijam SZDL (do 8. marca). Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL Krško Občinska konferenca SZDL Krško SMERNICE ZA VOLITVE 1986 Volilna komisija Občinske konference SZDL Krško je pripravila Smernice za izvajanje akcijskega programa Volilne komisije Predsedstva OK SZDL in koordinacijskih odborov za volitve in kadrovska vprašanja KK SZDL in OO ZSS. Smernice vsebujejo naloge, katerih del bomo zapisali skupaj z roki: do 10. marca: Organizacijska in kadrovska dopolnitev koordinacijskih odborov za volitve pri KK SZDL in pri OOS. do 15. marca: Inštruktaža s predsedniki KO za MLADI SO VOLILI volitve in evidentičarji iz TOZD in KS. do konca marca: Enotna evidenca možnih kandidatov in način evidentiranja. SEJI PREDSEDSTVA OK SZDL Za 22. januar 1985 je bila sklicana seja Predsedstva OK SZDL Krško z dnevnim redom: 1. Reorganizacija komunalne dejavnosti v občini Krško. Na programsko volilni seji Občinske konference ZSMS Krško 26. januarja so opravili volitve za del članov Predsedstva ter delovnih teles vodstva te D PO. Predsedstvo O K ZSMS Krško ima po volitvah takle sestav. Predsednik TONE PETROVIČ, podpredsednica GORDANA ŠEŠKO, sekretar IVAN URBANČ ter člani Janez Nečemer, Edi Štraus, Matjaž Sotler, Janko Harapin, Ivan Navoj, Boža Šolar, Vesna Božičnik, Mateja Jordan, Alojz Kranjc, Tanja Mlakar, Janko Kolar in Milena Toptišek. Za predsednika nadzorne komisije je bil izvoljen Andrej Zupančič, za predsednika komisije za statutarna vprašanja pa Tone Koršič. V programskem delu seje so mladi poslušali poročilo o delu OK ZSMS Krško v minulem obdobju, razpravljali o njem, sprejeli predlog programskih usmeritev in finančni načrt za leto 1985 ter spremembe in dopolnitve Pravil delovanja O K ZSMS Krško. Sprejeli so tudi sklep o ustanovitvi enote Študentskega servisa v Krškem. za priprave na 2. Aktivnosti volitve 1986, 3. Določitev delegata za programsko sejo RK SZDL Slovenije, 4. Obravnava in sprejem predloga sklepov in stališč programske seje Občinske konference SZDL. O PREDLOGU NOVE ORGANIZACIJE KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO Izvršni svet SO Krško je imenoval pripravljalni odbor za reorganizacijo komunalnega gospodarstva v naši občini, potem ko so se odgovorni dejavniki odločili organizirati komunalne dejavnosti na ta način, da vsa izvajalska opravila s področja razširjene in enostavne reprodukcije prenesejo na izvajalsko organizacijo, ki naj opravlja vsa strokovna dela in pomožno administrativna dela za skupščino in druge organe SKIS-a. Ker se v sedanji organizaciji v okviru teh služb opravljajo tudi določeni posli za samoupravno stanovanjsko skupnost, skupnost za ceste in stavbna zemljišča, predlagajo v novi organizaciji opravljanje poslov tudi za 4 Naš glas 3 ta področja z namenom, da čimbolj racionalno izkoristimo obstoječ kadrovski potencial. \ Tako bi bila bodoča komunalna DO organizirana v dve temeljni organizaciji in delovno skupnost, in sicer: — TOZD komunalne storitve, — TOZD gradbene in obrtne storitve, — Delovna skupnost skupnih služb. '- Različni so vzroki, zaradi katerih odhajajo ljudje iskat delo preko naših meja, različno si tudi uredijo življenje tam daleč od rojstnega kraja, vendar pa je vsem skupna navezanost na domovino, tiha želja, da jih domači ne bi pozabili. Tudi želja po povezanosti, druženju je močnejša, zato se delavci združujejo v društva, ki jim pomenijo Za sredo, 27. februarja 1985, je sklicana seja Predsedstva OK SZDL Krško z dnevnim redom: 1. Obravnava gradiva za 27. sejo DPZ OS Krško: — predlog Resolucije o politiki uresničevanja družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško v letu 1985 2. Dogovor o postopkih za evidentiranje možnih kandidatov za kanček domačnosti v tujem svetu. Tudi Slovenci v Niirnbergu so se povezali in ustanovili Športno kulturno društvo »Simon Jenko.« Uredili so si prostore in dejavnost je zaživela. Toda iskali so tesnejše stike z domovino in jih tudi našli. V petek, 24. decembra, so na slavnostni seji Predsedstva Občinske konference SZDL podpisali predsednika in člane Izvršnega sveta SO Krško 3. Kadrovske zadeve — razprava o evidentiranem možnem kandidatu za člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije — evidentiranje možnega kandidata za člana Predsedstva RK SZDL Slovenije 4. Potrditev zaključnega računa OK SZDL Krško za leto 1984. POGLEDATI V TLA' listino o trajnem sodelovanju med krško Občinsko konferenco SZDL in Slovenskim športno kulturnim društvom »Simon Jenko«. To ni začetek sodelovanja, saj le-to traja že nekaj časa, je pa obljuba, da se bo sodelovanje še bolj razvilo in da bodo iskali vedno nove oblike povezovanja, te pa bodo stkale živo vez, ki bo premagala stotine kilometrov, ki jih ločijo od domovine. Obljube delajo dolg, vendar tokrat v izpolnitev obljub ne gre dvomiti, kot tudi ne v obljubo članov društva, ki so zatrdili, da se bodo trudili, da zaradi njih nikomur ne bo treba pogledati v tla. IDA NOVAK PO HLADNIH SAVSKIH VALOVIH... v Prazniki so za nami in ostajajo le spomini, pa še ti kaj hitro zbledijo. Toda spomini, ki jih bodo imeli na vstop v leto 85 člani krškega Kajak kanu kluba bodo ostali. Že drugič so se namreč udeležili tradicionalnega, letos že 14. novoletnega spusta od Podsuseda do Zagreba. Teh 12 kilometrov pa res ni veliko, bo kdo rekel, toda ne pozabite, to je bilo 2. januarja, ko je imela Sava le 2 stopinji, zrak pa še 12 stopinj manj, večini Krčanov pa se je zdelo premrzlo za sprehod. Vsaj po praznih ulicah sodeč! Torej vse čestitke vsem, ki so se udeležili tega zahtevnega preizkusa spretnosti in vzdržljivosti, morda le še posebno čestitko Dušanu Bev-cu, ki je bil med pogumnimi turisti najhitrejši. IDA NOVAK ii NOS GLAS PODPIS LISTINE O TRAJNEM SODELOVANJU . Naš glas 3 5 Delo izvršnega sveta 71. REDNA SEJA Na dnevnem redu so bile točke: 1. Potrditev zapisnika 70. redne seje IS 2. Predlog odloka o odstopu posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1985 3. Dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji za leto 1985 4. Predosnutek prihodkov proračuna občine Krško za leto 1985 5. Predlog rešitve problematike obrtnikov iz drugih republik 6. Poročilo o izvajanju sanacijskih programov v DO Novoles 7. Predlog pokritja stroškov za obnavljanje občinskih stalnih blagovnih rezerv 8. Informacija o problematiki pokrivanja negativnih razlik pri proizvodnji svinjskega mesa 9. Dopolnitev poročila o delu davčne inšpekcije v zvezi z ugotavljanjem izvora premoženja 10. Osnutek makro in mikro sheme samoupravne in tehnološke organiziranosti komunalne dejavnosti v občini Krško 11. Soglasje k imenovanju tržnega inšpektorja 12. Soglasje k predlogu spreme-membe in dopolnitve pravilnika o sistemizaciji del in nalog v sekretariatu za notranje zadeve občine Krško 13. Imenovanje komisije za ogled škode na zgradbi KS Rožno—Pre-sladol zaradi zemeljskega plazu 14. Predlog sklepa o nabavi kontejnerja za smeti 15. Vloga Elektrotehniškega društva Posavja za oprostitev plačila družbenih obveznosti 16. Predlog dogovora o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985 17. 1. Pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Krško: a) Sklep o prenosu sredstev za Obrtno združenje Krško b) Sklep o odstopu sredstev Obrtnemu združenju Krško c) Sklep o odobritvi sredstev za deficitarno dejavnost kmečki turizem 2. Sklep o dodelitvi dimnikarskega okoliša. 72. REDNA SEJA Dnevni red je obsegal točke: 1. Odlaganje lubja v gramoznici v Velikem Podlogu 2. Lokacija za gradnjo stanovanjske hiše Mustar Antona 3. Odmiki od veljavne urbanistične dokumentacije 4. Razgrnitev zazidalnega načrta za gramoznico na levem bregu Save 5. Poročilo o izvajanju sanacijskih programov v DO Novoles 6. Informacija o uskladitvi prihodkov proračuna občine za leto 1985 in predlog za podpis dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin 7. Imenovanje delovne skupine za pripravo prostorskih rešitev ob reorganizaciji strokovnih služb. 73. REDNA SEJA 1. Informacija o stanju na področju družbenih dejavnosti na dan 31. 12. 1984 s predlogi ukrepov 2. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 s predlogi pripomb 3. Predlog dogovora o izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 4. Poročilo komisije za ogled škode na zgradbi KS Rožno—Presla-dol 5. Informacija o problemih in motnjah pri kurjenju v stanovanjskih soseskah Krškega 6. Informacija o poteku aktivnosti v zvezi z reorganizacijo komunalnih dejavnosti 7. Razno 74. REDNA SEJA 1. Potrditev zapisnikov 71. in 72. redne seje IS 2. Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško v letu 1985 3. Zagotavljanje sredstev medobčinskim organom za leto 1984 4. Poročilo o izvajanju davčne politike v letu 1984 5. Osnutek odloka o davkih občanov 6. Osnutek odloka o turistični taksi 7. Predlog odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene m2 stanovanjske hiše, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče, in o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja 8. Predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini Krško 9. Predlog odloka o plačevanju dela stroškov delovanja veterinarsko-higienske službe v občini Krško 10. Predlog odloka o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Račna v delu k. o. Raka, Smednik in Površje 11. Predlog odredbe o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Krško 12. Reorganizacija strokovnih služb za področje urejanja prostora v občini Krško 13. Problematika v zvezi z ureditvijo meje med KS Leskovec in Krško 14. Kadrovske spremembe v odborih in komisijah izvršnega sveta 15. Imenovanje komisije za odpis davčnih obveznosti. 75. REDNA SEJA 1. Potrditev zapisnika 73. redne seje 2. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 s stališči odbora udeleženk 3. Osnutek odloka o davkih občanov v 1. 1985 4. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 5. Osnutek odloka o proračunu občine Krško za leto 1985 6. Predlog sklepa o imenovanju delavca s posebnimi pooblastili 6 Naš glas 3 Nas glas obana krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Povzetki delegatskih gradiv SKLIC SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO 28. FEBRUARJA 1985 Predsedniki zborov Skupščine občine Krško LIDIJA HOČEVAR (Zbor združenega dela), FRANC RAKAR (Zbor krajevnih skupnosti) in ANTON VODIŠEK (Družbenopolitični zbor) so sklicali za ČETRTEK, 28. 1985, OB 16. URI FEBRUARJA 30. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA v sejni dvorani A, 29. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V SEJNI DVORANI B in 27. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA v sejni dvorani C. VSI TRIJE ZBORI bodo Imeli na dnevnem redu točke: — Določitev dnevnega reda zbora — Potrditev zapisnika 3. skupne seje zborov ter zapisnika prejšnje seje zbora — Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega in gos- podarskega razvoja občine Krško v letu 1985 - Poročilo o izvajanju davčne politike v občini Krško — Predlog odloka o načrtu organizacije In razvoja teritorialne obrambe občine Krško — Osnutek samoupravnega sporazuma o sodelovanju In izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju Informacijskih sistemov za podporo odločanja v SR Sloveniji — Volitve In Imenovanja: a) Predlog sklepa o Imenovanju delegata v svet Zgodovinskega arhiva Celje b) Predlog sklepa o imenovanju delegata v Muzejski svet Posavskega muzeja Brežice — Predlogi In vprašanja delegacij oz. delegatov ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bosta Imela na dnevnem redu tudi točke: — Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve občine Krško za leto 1985 — Predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča aH gozda v občini Krško — Predlog odloka o plačevanju dela stroškov delovanja veterinar-sko-higienske službe v občini Krško — Predlog odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene m stanovanjske hiše, ki služI za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče In o določitvi vrednosti elementov za Izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše — Osnutek odloka o proračunu občine Krško za leto 1985 — Osnutek odloka o davkih občanov občine Krško za leto 1985 — Osnutek odloka o turistični taksi ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bo imel na dnevnem redu še točko: — Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Račna v delu k. o. Raka, k. o. Smodnik in k. o. Površje RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Predsednica Zbora združenega dela SO Krško LIDIJA HOČEVAR Je predlagala razširitev dnevnega reda februarske seje tega zbora s točko: — OCENA POSLOVANJA V LETU 1984 IN OSNUTKI PROGRAMOV SAMOUPRA VNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IN SAMOUPRAVNIH SKLADOV V OBČINI KRŠKO ZA LETO 1985. Zbor naj ne bi obravnaval vsakega programa posebej, temveč naj bi zavzel stališče do celotnih programov, ki Jih bodo sprejemale posamezne skupščine SIS In samoupravnih skladov. POVRATNA INFORMACIJA Z DECEMBRSKE SEJE ZBOROV SO KRŠKO NA 3. SKUPNI SEJI SKUPŠČINSKIH ZBOROV 26. 12. 1984 so delegati izvolili za delegata v Zveznem zboru Skupščine SFRJ iz SR Slovenije MILOVANA ZORCA, polkovnika JLA, člana delegacije delovne skupnosti Republiškega štaba teritorialne obrambe SR Slovenije. NA LOČENIH SEJAH SKUPŠČINSKIH ZBOROV 26.12.1984 so delegati, potem ko so določili dnevni red seje in potrdili zapisnik prejšnje seje svojega zbora, razpravljali in sklepali o naslednjih dokumentih: — Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško v letu 1985 — Predlog ugotovitev, stališč in sklepov SO Krško ob obravnavi »Informacije o Nuklearni elektrarni Krško« — Predlog dogovora o uresničitvi nalog splošne ljudske obrambe, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije v obdobju 1985 — 1990 — Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji — Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Krško za leto 1984 — Predlog odloka o financiranju splošnih družbenih potreb v občini Krško v I. trimesečju 1985 — Predlog odloka o povračilu nadomestila osebnega dohodka, potnih in drugih stroškov voljenim in imenovanim funkcionarjem, delegatom občinske skupščine, članom posameznih komisij in drugih skupščinskih teles Naš glas 3 7 — Predlog odloka o plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost — Osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini Krško — Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 — Osnutek odloka o plačevanju dela stroškov delovanja veterinarsko-higienske službe v občini Krško — Osnutek odloka o razglasitvi gomilnega grobišča Sajevce pri Kostanjevici za kulturni spomenik — Predlog sklepa o višini vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča — Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane — Program dela zborov Skupščine občine Krško za leto 1985 V tej številki objavljamo na decembrski seji skupščinskih zborov dopolnjen PROGRAM DELA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO ZA LETO 1985: I. Družbenopolitični sistem A) Teme in akti iz pristojnosti občinske skupščine: 1. DELOVANJE KS V SISTEMU SLO S PREDLOGOM ODLOKA O POOBLASTILIH IN PRISTOJNOSTI KS NA PODROČJU SLO V VOJNIH RAZMERAH PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Delovna skupina občinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo ROK OBRAVNAVE: 1. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 2. POROČILO O IZVAJANJU ODLOKA O ZAKLONIŠČIH IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTIH NA OBMOČJU OBČINE KRŠKO PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinski sekretariat za ljudsko obrambo ROK OBRAVNAVE: II. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor — Volitve in imenovanja: Za novega sekretarja Skupščine občine Krško je bil imenovan ZIVKO šEBEK, diplomirani geograf oz. novinar Radia Ljubljana za posavsko regijo. Za novega sekretarja Občinskega sekretariata za ljudsko obrambo je bil imenovan BRANKO JANC, ki tako postane tudi član Komiteja oz. Sveta za SLO in DS občine Krško. Za nova člana Izvršnega sveta SO Krško so delegati izvolili direktorico Občinske uprave za družbene dohodke ALMIRO BOŽOVIČ ter sekretarja Občinskega sekretariata za ljudsko obrambo BRANKA JANCA. Za sodnico Temeljnega sodišča novo mesto je bila izvoljena PAVLINA CEPIN. 3. POROČILO O PRIPRAVLJENOSTI IN ORGANIZIRANOSTI CZ IN DRUGIH STRUKTUR, KI SE VKLJUČUJEJO V ZAŠČITO IN REŠEVANJE, ZA DELOVANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinski sekretariat za ljudsko obrambo ROK OBRAVNAVE: III. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 4. POROČILO O URESNIČEVANJU NALOG NA PODROČJU SLO IN DSZ V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1981—1985 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinski sekretariat za ljudsko obrambo PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor ROK OBRAVNAVE: IV. trimesečje 5. POROČILO O AKTIVNOSTIH ZA REORGANIZACIJO STROKOVNIH SLUŽB SIS V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVILI: Komisija IS in občinski komite za družbene dejavnosti ROK OBRAVNAVE: II. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Družbeno-politični zbor 6. PROBLEMATIKA SREDNJE ŠOLE KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO S PREDLOGOM SMERNIC ZA NADALJNJI RAZVOJ PREDLAGATELJ: Občinski komite za družbene dejavnosti GRADIVO PRIPRAVI: Odbor za usmerjeno izobraževanje OIS ROK OBRAVNAVE: II. trimesečje PRISTOJEN: Zbor združenega dela ZAINTERESIRAN: Družbeno-politični zbor 7. OBRAVNAVA USMERITEV RAZVOJA OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: Občinski komite za družbene dejavnosti GRADIVO PRIPRAVI: Občinski komite za družbene dejavnosti — delovna skupina ROK OBRAVNAVE: II. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Skupščina zdravstvene skupnosti kot IV. zbor ZAINTERESIRAN: Družbeno-politični zbor 8. POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI KRŠKO V LETU 1984 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 9. POROČILO DRŽAVNIH IN DRUGIH ORGANOV, KI SO DOLŽNI POROČATI OBČINSKI SKUPŠČINI O SVOJEM DELU PREDLAGATELJ: Pravosodni, inšpekcijki in drugi državni organi ROK OBRAVNAVE: II. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor Še povratna Informacija: PROGRAM DELA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO ZA LETO 1985 8 Naš glas 3 10. DOGOVOR O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V SR SLOVENIJI PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ROK OBRAVNAVE: II trimesečje PRISTOJNI. Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 11. DOGOVOR O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ROK OBRAVNAVE: III trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti -Družbeno-politični zbor 12. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Odbor IS za delo OUO ROK OBRAVNAVE IV. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 13. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SESTAVI OBČINSKIH KOMITEJEV KOT KOLEGIJSKIH UPRAVNIH ORGANOV PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Odbor IS za delo OUO ROK OBRAVNAVE. IV. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 14. ODLOK O DOLOČITVI URADNEGA PROSTORA ZA SKLEPANJE ZAKONSKIH ZVEZ V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinski sekretariat za notranje zadeve ROK OBRAVNAVE III. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnorii B)Teme in akti iz pristojnosti skupščine SR Slovenije: 1. ANALIZA REPUBLIŠKIH PREDPISOV Z VIDIKA MOŽNOSTI POENOSTAVITVE POSAMEZNIH ADMINISTRATIVNIH OPRAVIL ROK OBRAVNAVE: I trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 2. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU DRŽAVNE UPRAVE IN O IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE TER O REPUBLIŠKIH UPRAVNIH ORGANIH ROK OBRAVNAVE: IV. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 3. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRIPRAVNIŠTVU, STROKOVNIH IZPITIH IN IZPOPOLNJEVANJU STROKOVNE IZOBRAZBE DELAVCEV V DRŽAVNI UPRAVI IN PRAVOSODJU ROK OBRAVNAVE: III. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 4. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SAMOPRISPEVKU ROK OBRAVNAVE: III. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 5. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODIŠČIH ZDRUŽENEGA DELA ROK OBRAVNAVE. I. trimesečje PRISTOJNI Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 6. POROČILO O URESNIČEVANJU ZAKONA O DRUŽBENEM SISTEMU INFORMIRANJA ROK OBRAVNAVE: II trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor II. Družbeno ekonomski odnosi in razvoj A) Teme in akti iz pristojnosti občinske skupSčine: 1. POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO V OBDOBJU 1981 — 1985 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRAIDVO PRIPRAVI: Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: III. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 2. RESOLUCIJA O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO V LETU 1985 Resolucije je bila že obravnavana v tazi osnutka. PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO Naš glas 3 9 GRADIVO PRIPRAVI: Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 3. RESOLUCIJA O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO V LETU 1986 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: IV. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 4. ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1986 — 1995/ 2000 IN ZA OBDOBJE 1986 — 1990 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinski komite za družbeno planiranje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje 5. DOLGOROČNI DRUŽBENI PLAN OBČINE KRŠKO ZAOBDOBJE 1986 — 1995/2000 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: Smernice I. trimesečje Osnutek II. trimesečje Predlog III. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 6. SREDNJEROČNI PLAN OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1986 — 1990 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: Smernice I. trimesečje Osnutek III. trimesečje Predlog IV. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 7. DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA OBDOBJE 1986 — 1990 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: Osnutek I. trimesečje Predlog III. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 8. POROČILO O REZULTATIH GOSPODARJENJA IN POSLOVANJA OZD IN SIS Z OCENO ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA LETO 1984 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: II. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 9. ANALIZA ODSOTNOSTI Z DELA ZARADI BOLEZNI PREDLAGATELJ: Občinski komite za družbene dejavnosti GRADIVO PRIPRAVI: Strokovna služba SIS ROK OBRAVNAVE: II. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela ZAINTERESIRAN: Družbeno-politični zbor 10. ANALIZA ZAPOSLOVANJA V LETU 1984 IN NAČRT ZAPOSLOVANJA V LETU 1985 PREDLAGATELJ: EObčinska skupnost za zaposlovanje GRADIVO PRIPRAVI: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti ZAINTERESIRAN: Družbeno-politični zbor II. OCENA URESNIČEVANJA SVOBODNE MENJAVE DELA NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinski komite za družbene dejavnosti ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 12. URESNIČEVANJE KMETIJSKE ZEMLJIŠKE POLITIKE V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Kmetijska zemljiška skupnost ROK OBRAVNAVE: II. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 13. PROBLEMATIKA FINANCIRANJA KS V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO PRISTOJEN: Zbor krajevnih skupnosti GRADIVO PRIPRAVI: Delovna skupina ROK OBRAVNAVE: II. trimesečje 10 Naš glas 3 14. DOGOVOR O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE ZA LET11985 IN 1986 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinska uprava za družbene prihodke ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje za leto 1985 IV. trimesečje za leto 1986 PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 15. POROČILO O IZVAJANJU DAVČNE POLITIKE PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinska uprava za družbene prihodke ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNA: Zbor krajevnih skupnosti Zbor združenega dela 16. ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRIPRAVI IN SPREJETJU DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1995 OZIROMA ZA DOLOČENA PODROČJA TUDI DO LETA 2000 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PPRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 17. ODLOK O UGOTOVITVI, KATERI DELI URBANISTIČNEGA NAČRTA SO V NASPROTJU Z DRUŽBENIM PLANOM 1981 — 1985 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: IGMP — Savaprojekt in Občinski komite za družbeno planiranje ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 18. ODLOK O UGOTOVITVI, KATERE SESTAVINE ZAZIDALNIH NAČRTOV IN URBANISTIČNIH REDOV SO V NASPROTJU Z DRUŽBENIM PLANOM 1981 — 1985 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: IGMP — Savaprojekt in Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 19. ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU KARE DALMATINOVA PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: IGMP — Savaprojekt in Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 20. ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA KORIŠČENJE GRAMOZA SPODNJI STARI GRAD PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: IGMP — Savaprojekt in Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 21. ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU STANOVANJSKE SOSESKE POD GORO PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: IGMP — Savaprojekt in Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: I. in II. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 22. ODLOK O VARSTVU PODZEMNE PITNE VODE NA OBMOČJU VARNOSTNIH PASOV ČRPALIŠČA VODOVODA KRŠKO PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE. I. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 23. ODLOK O GRADNJI ZIDANIC IN POČITNIŠKIH HIŠ PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO Krško GRADIVO PRIPRAVI: Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva in Občinski sekretariat za občo upravo in upravnopravne zadeve ROK OBRAVNAVE: II. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 24. ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU INDUSTRIJSKE CONE ŽA-DOVINEK PREDLAGATELJ: IGMP — Savaprojekt in Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 25. ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU BRESTANICA — DORC PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: IGMP — Savaprojekt in Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: II. ali III. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 26. ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU SENOVO PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO Naš glas 3 11 GRADIVO PRIPRAVILI IGMP — Savaprojekt in Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: II. ali III. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 27. ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU POLŠCA PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: IGMP — Savaprojekt in Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: III. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 28. ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: IGMP — Savaprojekt in Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: III. trimesečje Lične živalice iz blaga so izdelale članice obeh DPM v Krškem ter učenke OŠ Dr. M. Rostoharja Krško za novoletna darila dedka Mraza. PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 29. ODLOK O RAVNANJU Z ODPADKI PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: IGMP — Savaprojekt in Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ROK OBRAVNAVE: IV. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 30. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV OBČINE KRŠKO ZA LETI 1985 IN 1986 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinska uprava za družbene prihodke ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje za leto 1985 IV. trimesečje za leto 1986 PRISTOJNA:L Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 31. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE OBČINE KRŠKO ZA LETI 1985 IN 1986 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinska uprava za družbene prihodke ROK OBRAVNAVE: I. trimesčje za leto 1985 IV. trimesečje za leto 1986 PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 32. ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinska uprava za družbene prihodke ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 33. IMENOVANJE KOMISIJE ZA PREGLED ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV ZA LETO 1984 PREDLAGATELJ: Komisijaza volitve, imenovanja in administrativne zadeve PREDLOG PRIPRAVI: Občinska uprava za družbene prihodke PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 34. ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV ZA LETO 1984 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Občinska uprava za družbene prihodke ROK OBRAVNAVE: II. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 35. ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETI 1985 IN 1986 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Strokovna služba za splošno porabo občine Krško ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje za leto 1985 IV. trimesečje za leto 1986 PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 36. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1984 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Strokovna služba za splošno porabo občine Krško ROK OBRAVNAVE: IV. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 37. ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1984 PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO GRADIVO PRIPRAVI: Strokovna služba za splošno porabo občine Krško ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti B) Teme in akti iz pristojnosti skupščine SR Slovenije 1. POROČILO IS SKUPŠČINE SR SLOVENIJE O URESNIČITVI DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 — 1985 Z ANA- 12 Naš glas 3 LIZO IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETIH 1981,1982, 1983, 1984 in 1985 S PRVO OCENO MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1986 ROK OBRAVNAVE: III. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 2. GLOBALNA OCENA URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETIH 1981,1982,1983,1984 IN 1985 TER OCENA MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1986 ROK OBRAVNAVE: IV. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 3. RESOLUCIJA O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986 — 1990 V LETU 1986 ROK OBRAVNAVE: IV. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 4. DRUŽBENI PLAN SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986 — 1990 ROK OBRAVNAVE: lil. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 5. DOLGOROČNI PLAN SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE OD LETA 1986 — 1995 OZIROMA ZA DOLOČENA PODROČJA DO LETA 2000 ROK OBRAVNAVE: II. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 6. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKIH OBČANOV ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 7. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN ROK OBRAVNAVE: I. in III. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 8. ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O SKLADIH SKUPNIH REZERV ROK OBRAVNAVE: III. trimesečje PRISTOJEN: Zbor združenega dela 9. ZAKON O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE, ZA USPOSABLJANJE ZEMLJIŠČ ZA DRUŽBENO ORGANIZIRANO KMETIJSKO PROIZVODNJO IN ZA OBRAMBO PRED TOČO ZA OBDOBJE 1986 — 1990 ROK OBRAVNAVE: II. oz. III. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 10. ZAKON O GOZDOVIH ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 11. POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O VARSTVU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PRED SPREMINJANJEM NAMEMBNOSTI ROK OBRAVNAVE: IV. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 12. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJ. ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 13. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEBNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 14. POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA ROK OBRAVNAVE: IV. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 15. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU ROK OBRAVNAVE: I. trimesečje PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 16. POROČILO O URESNIČEVANJU STALIŠČ IN SKLEPOV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE O RAZVOJU DROBNEGA GOSPODARSTVA ROK OBRAVNAVE: IV. trimesečje PRISTOJNI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbeno-politični zbor 17. ZAKON O ORGANIZACIJI CESTNEGA PREVOZA ROK OBRAVNAVE: IV. trimesečje Za lepo sprejeta novoletna darila na sliki so prispevali: material - Libna, krški tozd Laboda, Jutranjka (že zaloga za prihodnje letol ) in pletilja Luka čičeva; krojenje - Libna (foto: Miranda Bodor) Naš glas 3 13 PRISTOJNA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 18. RESOLUCIJA O DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU IN EKONOMSKI POLITIKI SFRJ V LETU 1986 ROK OBRAVNAVE: IV. trimesečje PRISTOJNI: Zbor krajevnih skupnosti Zbor združenega dela Družbeno-politični zbor Na predlog Obrtnega združenja Krško se prenese v program 1985 nerealizirana točka iz programa 1984: »Poročilo o izvajanju nalog in aktualna problematika drobnega gospodarstva." Gradivo naj pripravijo: Komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, Obrtno združenje Krško in Obrtna zadruga Resa Krško. Delegat KS Leskovec je predlagal dopolnitev programa dela skupščine z naslednjo temo: »Programi in ukrepi za zaščito okolja v letu 1985«. Navedeno gradivo naj pristojne službe uvrstijo na dnevni red skupščine v II. polletju. Tudi povratna informacija: PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGACIJ ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Pred pričetkom seje so dobili delegati pismeno poročilo Izvršnega sveta SO Krško v zvezi z izlivom kurilnega olja na Drnovem 17. novembra 1984. Tov. Stane Baje, delegat Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«, je menil, da v bodoče ne sme biti kršen v poslovniku določen 20-dnevni rok za pošiljanje sejnega gradiva za seje zbora; če dobe sejno gradivo v krajšem roku, je to pri njihovi organizaciji dela na tem področju premalo za temeljito proučitev oziroma obravnavo v delegacijah oziroma v konferenci delegacij. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tov. Anton Kink, delegat KS Senovo, je predlagal, da bi bile v bodoče seje Zbora krajevnih skupnosti sklicane ob 15. uri, ker morajo delegati, ki so dosti oddaljeni od Krškega, dve uri čakati na sejo. Nadalje je menil, da je dnevni red seje preobširen ter da seje potrebno v bodoče temu izogniti. O PREDLOGU OBČINSKE RESOLUCIJE '85: PREDVIDENA JE 6,2-ODSTOTNA RAST DRUŽBENEGA PROIZVODA PREDLOG RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO V LETU 1985 uvodoma navaja, da je potrebno z vsestranskim prizadevanjem v organizacijah združenega dela in v družbenopolitični skupnosti doseči močnejšo izvozno usmerjenost in večjo proizvodnjo, boljšo ekonomičnost v poslovanju in gospodarnejšo rabo družbenih sredstev, da bi zagotovili potrebna sredstva za reprodukcijo gospodarstva in za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb. Pripravljalci dokumenta, katerega predlagatelj je Izvršni svet SO Krško, poudarjajo, da v času javne razprave od temeljnih nosilcev planiranja niso prejeli bistvenih dopolnitev. Pri oblikovanju končne vsebine Resolucije so upoštevali razprave in dopolnitve ob osnutku resolucije na zborih občinske skupščine. Zato so od temeljnih nosilcev pridobili nove podatke In osnovne elemente planov za leto 1985, ki jih vgrajujejo v to resolucijo kot obveznosti za doseganje: 6,2-odstotne rasti družbenega proizvoda, 2,6-odstotne rasti zaposlovanja, 5,1-odstotne rasti fizičnega obsega Industrijske proizvodnje In 20,4 odstotne rasti kmetijske proizvodnje. Pri opredeljevanju možnosti in ciljev materialnega razvoja občine so izhajali iz doseženih rezultatov v letih 1981—1983, ocenjene rasti družbenega proizvoda v letu 1984 in osnovnih elementovtemeljnih nosilcev planiranja za leto 1985. Doseganje višje stopnje rasti nov-oustvarjene vrednosti v letu 1985 je osnova za utrditev gospodarstva občine in za zaustavitev zmanjševanja sredstev za osebne dohodke in sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. Izvršni svet skupščine občine Krško bo tekoče spremljal izvajanje Resolucije in doseganje rasti parametrov planov organizacij združenega dela ter o tem obveščal skupščino občine. V kolikor bo ugotovil, da tekoča gibanja po organizacijah združenega dela ne dosegajo planirane rasti, bo predlagal skupščini občine ustrezne ukrepe. KLJUČNI CILJI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1985 V letu .1985 bomo nadaljevali z uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, odpravljali vzroke neugodnih gospodarskih gibanj ter ustvarjali pogoje za nadaljnjo krepitev ekonomskega in družbenega položaja delavcev, delovnih ljudi in občanov. To bomo dosegli z doslednejšim uveljavljanjem sistema socialističnega samoupravljanja in ekonomskih zakonitosti ter s kakovostnejšo organizacijo dela in večjo odgovornostjo pri uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije. Ključni cilji družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1985 so naslednji: — pridobivanje novih proizvodnih programov, predvsem izvozno prodornih, 14 Naš glas 3 za uresničitev le-teh bo potrebno pospešeno pripravljati vse pogoje z ekonomskega, prostorskega in socialnega vidika, — ustvarjanje večje proizvodnje in novoustvarjene vrednosti, pri čemer bo potrebno obseg in kakovost proizvodnje prilagajati zaostrenim tržnim razmeram, bolje izkoriščati naravne danosti in razpoložljive zmogljivosti, povsod tam, kjer je to ekonomsko in tehnično omogočeno in smotrno, uvajati večizmensko delo, nadalje spodbujati delavce k zmanjševanju porabe surovin, energije in repromateriala ter k izboljšanju organizacije in tehnologije dela, — preveritev proizvodnih programov, ki ne dajejo ustreznega dohodka in dolgoročne socialne varnosti delavcem, v srednjeročnih in dolgoročnih programskih usmeritvah bo potrebno nakazati možnosti za prestrukturiranje delavcev, — pospešeno uvajanje sodobnih tehnologij v proizvodne in upra-vljalske procese, in to ob večjem uveljavljanju domačega znanja in ustvarjalnosti ter večanju družbene inovacijske sposobnosti, .— prilagajanje vseh oblik porabe razpoložljivemu dohodku, pri čemer bomo kljub zmanjšanim materialnim možnostim vlagali več predvsem v tiste raziskovalne in izobraževalne programe, ki bodo neposredno pripomogli k prestrukturiranju gospodarstva, družbenih dejavnosti in uprave, — s produktivnim zaposlovanjem, spodbudnejšo delitvijo osebnih dohodkov, z večjo proizvodnjo in oblikovanjem rezerv ustvarjati pogoje za bolj umirjeno inflacijo in tako tudi s tem možnosti za postopno rast življenjske ravni delavcev, delovnih ljudi in občanov, — priprava in sprejem realnih srednjeročnih in dolgoročnih planov na vseh ravneh samoupravne in družbene organiziranosti. MOŽNOSTI IN CILJI MATERIALNEGA RAZVOJA OSČINE V LETU 1985 Pri oblikovanju ciljev materialnega razvoja občine moramo upoštevati nujnost realnega ocenjevanja razvojnih možnosti v letu 1985 z vidika vzpostavitve ugodnejših materialnih osnov za naslednje srednjeročno obdobje. Z vsestranskim prizadevanjem organizacij združenega dela in družbenopolitične skupnosti v celoti bomo morali ob doseganju večje proizvodnje v letu 1985 doseči, da se bodo proizvodni programi bolj usmerili v izvoz, kar bi bila ena od temeljnih osnov za prodornejši gospodarski razvoj v prihodnje. Zagotoviti bomo morali tudi gospodarnejšo uporabo družbenih sredstev, za kar bo posebna skrb namenjena finančni in denarno posojilni politiki, in izboljšati ekonomičnost poslovanja, pri čemer bodo — poleg ustvarjanja drugih pogojev — organizacije združenega dela še naprej uveljavljale ustreznejši ekonomski položaj z udeležbo na skupnem prihodku. Potrebno bo dosledno izvajati in dopolnjevati sanacijske programe za uspešno izvajanje sanacij. M — Agrokombinatova prašičja farma na Pristavi pri Velikem Podlogu z načrtovano zmogljivostjo 30.000 živali je sprejela prve »prebivalce" tik pred Novim letom. Na sliki vodja tega pomembnega prehrambenega obrata ing. Ivo Bodor (foto Vlado Podgoršek) Organizacije združenega dela, ki izvajajo sanacijske programe oziroma programe za odpravo motenj v poslovanju, morajo tekoče obveščati izvršni svet skupščine občine in druge udeležence v sanaciji o poteku izvajanja sanacijskih programov in problematiki poslovanja. Nujnost, da bi v letu 1985 ustvarili sredstva za finančno konsolidacijo in razvoj in zaustavili padanje družbenega standarda in realnih osebnih dohodkov, terja, da v letu 1985 aktiviramo vse moči in na osnovi višjega obsega proizvodnje, povečanega deleža prodaje na tuje tržišče in večjega deviznega priliva, z izboljšanjem ekonomičnosti poslovanja, produktivnosti dela in sredstev dosežemo bistveno višjo rast družbenega proizvoda. Na osnovi doseženih rezultatov v letu 1984 in predvidevanj gospodarstva za leto 1985 se bo družbeni proizvod povečal realno za 6,2%, kar terja 5,1% povečanje proizvodnje in znižanje deleža materialnih stroškov v celotnem prihodku za najmanj 1% ob 2,6% rasti zaposlovanja. Ob doseganju takih rezultatov bodo dane materialne možnosti za doseganje postopnega usklajevanja osebnih dohodkov z rastjo produktivnosti in postopno odpravljanje zatečenih razlik v osebnih dohodkih negospodarskih dejavnosti. Rast proizvodnje in zaposlovanja v posameznih dejavnostih in organizacijah združenega dela bo odvisna od dosežene rasti produktivnosti, ekonomičnosti in drugih kakovostnih dejavnikov gospodarjenja ter izvoza na konvertibilno področje. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v posamezni organizaciji bo odvisna od rezultatov gospodarjenja in rasti sredstev, namenjenih za akumulacijo. Zato bodo delavci v organizacijah združenega dela načrtovali, ugotavljali ter spodbujali doseganje delovnih in poslovnih rezultatov z uporabo enotnih temeljnih kazalnikov. S takim oblikovanjem in delitvijo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev na osnovi doseženih in v dohodku izkazanih rezultatov bodo delavci uresničevali načelo, da si z doseganjem boljših delovnih in poslovnih rezultatov zagotavljajo tudi hitrejšo rast osebnih dohodkov. Ob slabših delovnih in poslovnih rezultatih v posameznih organizacijah združenega dela bodo osebni dohodki naraščali počasneje. Za skupne in splošne družbene potrebe bomo pripravili programe in predvideli sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb na podlagi možne nominalne rasti posameznih oblik porabe, opredeljene s to resolucijo. Naš glas 3 15 Sredstva za te potrebe bomo v prvih treh mesecih leta 1985 zagotavljali na podlagi prispevnih in davčnih stopenj, veljavnih v letu 1984. Po rezultati. Zato opredeljujemo izhodiščno osnovo za planiranje porabe in delitvena razmerja, to je 3% realno rast družbenega proizvoda. OSNOVNI ELEMENTI PLANA ZA LETO 1985 Organizacija združenega dela Družbeni Fizični Zaposlo- Nosilci proizvod obseg vanje Indeks ind. proizvod Indeks plan 85 Indeks Plan 85/ ocena 84 Plan 85 Real. 84 Ocena 84 1. Tovarna celuloze in papirja 103,2 104,3 101.1 2. Rudnik rjavega premoga Senovo 101,4 103,4 107,7 3. Elektrarna Brestanica 100,0 — 108,0 4. DES—TOZD Elektrodistribucija Krško 100,0 — 100,9 5. Kovinarska Krško 104,0 101,8 102,2 6. SOP Krško 102,8 101,3 101,7 7. IGMP Sava Krško 106,0 110,8 106,0 8. Lisca — TOZD Šivalnica Senovo 102,1 102,0 103,0 9. Labod — TOZD Libna Krško 110,9 107,0 100,0 10. Novoles — TOZD Sigmat Brestanica 102,9 112,9 105,5 11. Metalna — TOZD TGO Senovo 104,8 116,8 102,5 12. Iskra — TOZD IE Kostanjevica 177,9 118,4 101,7 13. Kremen — obrat Ravno 121,8 105,0 100,0 14. 2ito — TOZD Imperial Krško 101,8 104,8 104,3 15. Žito — TOZD Pekarna Krško 110,9 101,5 101,3 Skupaj industrija: 104,5 105,1 102,6 16. M-Agrokombinat Krško 104,4 120,4 107,8 17. Gozdno gospodarstvo — TOZD Kostanjevica 101,3 — 100,0 18. Gozdno gospodarstvo — TOZD Bohor Senovo 101,7 — 100,0 19. Pionir —TOZD Gradbeni sektor 102,7 — 100,0 20. Pionir — TOZD Togrel Drnovo 102,6 — 100,0 21. Transport Krško 131,6 — 105,0 22. Cestno podjetje — TOZD Vzdrževanje Krško 110,9 — 100,0 23. M-Preskrba Krško 100,0 — 100,0 24. M-Hotel Sremič Krško 108,6 — 106,4 25. Novoles—TOZD Lipa Kostanjevica 167,5 — 91,4 26. Novoles — TOZD Bor Krško 310,5 — 126,4 27. Obrtna nabavno prodajna zadruga Resa 101,1 — 133,3 28. POZD Elektromontaža Abram Matko 111,6 — 100,0 29. Kostak Krško 100,0 — 94,8 Skupaj gospodarstvo: 105,6 — 102,6 30. Nuklearna elektrarna Krško 106,7 89,0 w 101,3 Skupaj gospodarstvo (z NE) 106,2 96,1 102,55 obravnavi rezultatov poslovanja v letu 1984 bodo v skupnostih ob upoštevanju novega obračunskega sistema sprejeli usklajene prispevne stopnje in programe za leto 1985. Doseganje predvidene rasti družbenega proizvoda bo odvisno od uspešnega izpolnjevanja planskih nalog temeljnih nosilcev. S to resolucijo se organizacije združenega dela zavezujejo za doseganje osnovnih parametrov, iz katerih rezultirajo materialni okviri občine in so prikazani v tabeli »osnovni elementi plana«. Vse oblike porabe bomo usklajevali med letom z dejansko doseženimi Izhodiščna rast realnega družbenega proizvoda % pomeni še vedno realno upadanje sredstev za osebno, skupno in splošno porabo, šele pri doseganju 4,2 odstotne realne rasti družbenega proizvoda bi ohranili nivo porabe iz leta 1984, doseganje rasti nad 4,2% pa pomeni, da se bo trend obrnil v pozitivno smer in bomo z višjo stopnjo novoustvarjene vrednosti zagotavljali realno rast sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb. V letu 1985 bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev globalno znašala 90% celoletne nominalne rasti dohodka, rast sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti bo v višini 90% celoletne nominalne rasti dohodka, rast sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb (občinski proračun) bo v višini 90% celoletne nominalne rasti dohodka. Realni obseg akumulacije gospodarstva ne bo manjši od doseženega v letu 1984. V letu 1985 bomo predvidoma na novo zaposlili v gospodarstvu 324 delavcev, od tega 220 na novih delovnih mestih in 104 kot nadomestitev zaradi upokojevanja. To številčno predstavlja letni priliv iz zaključnega izobraževanja, kvalifikacijska struktura iskalcev zaposlitve pa ne bo povsem ustrezala zahtevam prostih delovnih mest. Izvoz na konvertibilno področje bomo utrdili po uskladitvi planov v enotah Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Tako usklajeni plani bodo sestavni del te resolucije. Pospešili bomo dokončanje že začetih naložb in aktiviranje novih kapacitet. V organizacijah združenega dela bomo pretehtali nameravane gospodarske naložbe, predvsem z vidika srednjeročne in dolgoročne razvojne politike. Podpirali bomo naložbe v večjo pridelavo hrane in v zagotavljanje ustreznih skladiščnih kapacitet za kmetijske pridelke in blagovne rezerve, izvozno usmerjene programe in programe, ki ustrezajo družbenim kriterijem ter zagotavljajo odpiranje novih delovnih mest. NOSILCI: Organizacije združenega dela, Komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, Izvršni svet skupščine občine Neproizvodne naložbe bodo potekale na področju stanovanisko-ko-munalnih dejavnosti in v omejenem obsegu na področju družbenih dejavnosti. O vseh negospodarskih investicijah bodo predhodno potekale razprave in bodo tako dobile verifikacijo v najširših sredinah in v Občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva NOSILCI: Občinska konferenca SZDL, Izvršni svet skupščine občine Krško, Komite za družbene dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti. NALOGE PRI URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA IN DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE V LETU 1985 Pri uresničevanju družbenega plana v letu 1985 bomo po posameznih 16 Naš glas 3 dejavnostih uresničevali naslednje naloge:... V uredništvu »Našega glasa« menimo, da je zgoščeno, a še vedno dokaj obsežno besedilo, ki vsebuje konkretne naloge pri uresničevanju Resolucije '85, nemogoče predstaviti v zadovoljivo kratkem povzetku, zato si bodo delegati morali podatke, ki so zanje gotovo najbolj zanimivi, žal poiskati v originalnem delegatskem gradivu. Za ta del Resolucije '85 je pohvalno to, da so za uresničevanje posameznih nalog zadolženi nosilci tudi navedeni črno na belem. SPREMLJAJOČI DOKUMENTI K RESOLUCIJI 85: Naloge in ukrepe na posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja občine bodo dopolnili še naslednji dokumenti: 1. Plani organizacij združenega dela za leto 1985 2. Usklajeni plani organizacij združenega dela v Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino 3. Program sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Krško 4. Načrt uresničevanja politike zaposlovanja v 1985. letu in program prekvalifikacije nezaposlenih občanov 5. Načrti samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje po uskladitvi in sprejemu v skupščini 6. Dogovor o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve raz porejanje dohodka in čistega dohodka v letu 1985 7. Dogovor o usklajevanju politike splošne porabe v občinah 8. Dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji 9. Odlok o proračunu občine Krško 10. Odlok o davkih občanov Od ^poslovnega izida" v TCP „Djuro Salaj' visna uresničitev občinske Resolucije '85 Krško bo v zelo veliki meri od-(foto Črt Čargo) IZBOLJŠATI ŠIBKE STRANI! POROČILO O IZVAJANJU DAVČNE POLITIKE V OBČINI KRŠKO, ki ga je pripravila Uprava za družbene prihodke SO Krško, predlagatelj pa je Izvršni svet SO Krško, govori o vplivu davčne politike na razvoj posameznih dejavnosti ter o delovanju davčnega sistema in izvajanju davčne politike v občini Krško, navaja predloge za izpopolnitev davčne politike ter pobude za morebitno spremembo in dopolnitev davčne zakonodaje, obravnava problematiko drobnega gospodarstva v povezavi z davčno politiko ter predlaga zaključke vzvezi z vsemi sestavinami poročila. Pomanjkljivosti na posameznih ob- ravnavanih področjih so v določeni meri razvidne iz »predloga zaključkov« zato ta del poročila navajamo. Sesta-vljalec oz. predlagatelj dokumenta predlagata: 1. glede na predvideno spremembo davčne zakonodaje aktivno vključevanje vseh zainteresiranih pri pripravi sprememb odloka o davkih občanov, 2. povečevanje aktivnosti pri ugotavljanju in kontroli dohodkov, 3. dosledno izvajanje kazenskih sankcij z namenom zagotavljanja večje davčne discipline, 4. pospeševanje razvoja kmetijske dejavnosti, predvsem družbeno organizirane, z ustrezno davčno politiko, 5. pospeševanje nadaljnega razvoja storitvenih dejavnosti, predvsem tistih, ki so deficitarne in potrebne za občane, 6. z davčno politiko pospeševati izvoz na konvertibilno področje, 7. pravilno voditi kadrovsko politiko z namenom izpopolnitve nezasedenih delovnih mest s strokovnimi kadri, 8. več pozornosti posvetiti tehnični opremljenosti, 9. povečati povezovanje z obrtnim združenjem in obrtno zadrugo, z namenom reševanja problematike zasebnega obrtništva in ugotavljanja nepravilnosti med zadrugo in zasebnimi obrtniki, 10. aktivno se vključiti v obravnavo primerov ugotavljanja izvora premoženja, 11. rešiti vprašanje stimulativnega dela nagrajevanja izterjave in inšpekcije. PA ŠE TO: Na podlagi sklepa seje IS SO Krško z dne 6. 12. 1984 je bilo poročilo poslano v predhodno razpravo SDK, UNZ, Ml, Sodniku za prekrške, obema Komitejema in Obrtnemu združenju Krško z namenom, da le-ti poročilo proučijo in dajo nanj svoje pripombe in predloge za bolj učinkovito izvajanje davčne politike v občini. Odgovor na poročilo so poslali: Ml, Obrtno združenje in Komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva. Medobčinski inšpektorat na poročilo ni imel pripomb, pripombe Obrtnega združenja se glede na določila Odloka o davkih občanov ne morejo upoštevati, Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva pa predlog zaključkov podpira v celoti, posebej pa poudarja potrebo, da se Uprava za družbene prihodke ustrezno kadrovsko okrepi s strokovnimi delavci in vzpostavi ustreznejšo organizacijo dela. 400 NAMESTO DOSEDANJIH 250? PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE vsebuje naslednje novosti: — Upoštevana je bila delegatska pobuda, naj bi bila neobdavčena količina vina na člana gospodinjstva 400 litrov (prej 250), kar pomeni uskladitev s posavsko in dolenjsko regijo. — Po novem se posebni občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami plačuje po naslednjih stopnjah: Naš glas 3 17 1. od naravnega vina, vinsko-sad-nih pijač in penečega vina — 6%, 2. od piva — 30%, 3. od naravnega žganja — 40%, 4. od drugih alkoholnih pijač — 40%. Osnova za obračunavanje prometnega davka je prodajna cena, od katere se obračuna davek po davčnih stopnjah v višini 30% od stopnje, predpisane v tej tarifni številki (A-Proizvodi, tarifna številka 2!). Od jabolčnika in medicinskih vin posebnega občinskega prometnega davka ni treba plačati, če so pijače pridobljene z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi. ZAŠČITA DOBRIH ZEMLJIŠČ PREDLOG ODLOKA O ODŠKODNINI ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ALI GOZDA V OBČINI KRŠKO je ena^kot je bil osnutek dokumenta, zato naj samo še enkrat navedemo, kolikšno odškodnino v dinarjih predvideva za kvadratni meter, če se namembnost spremeni: — za kmetijska obdelovalna zemljišča VII. in VIII. katastrskega razreda ter kmetijska neobdelovalna in gozdna zemljišča V. do VIII. k. r. — 40 din, dalje analogno: — VI. in VII. k. r. oz. III. in IV. k. r. — 60 din, — IV. k. r. oz. I.inll.k. r. — 120din, — za kmetijska obdelovalna zemljišča III. k. r. — 320 din, analogno: — II. k. r. — 360 din, — I. k. r. — 400 din. SOFINANCIRANJE SKRBI ZA ZDRAVO OKOLJE PREDLOG ODLOKA O PLAČEVANJU DELA STROŠKOV DELOVANJA VETERINARSKO-HIGIENSKE SLUŽBE V OBČINI KRŠKO je ostal enak osnutku dokumenta, ker nanj hi bilo pripomb. Naj navedemo najvažnejše iz dokumenta: Za pokritje stroškov, ki nastanejo pri odstranjevanju živalskih trupel in ostankov živalskega izvora, oz. za sofinanciranje veterinarsko-higienske službe bodo posestniki živali plačevali: za goveda in konje 50 din, za teleta in žrebeta 25 din, za prašiče nad 50 kg 10 din, za pujske pod 50 kg 5 din, za ustreljeno in prodano parkljasto divjad 30 din ter za pse 100 din. Obveznosti bodo posestniki živali poravnavali pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali, pri prvem vsakoletnem cepljenju psov proti steklini oz. ob registraciji psov ter lovske družine pri prodaji divjadi. POVEČANJE ODŠKODNIN ZA ZEMLJIŠČČA ODLOK O DOLOČITVI ODSTOTKA OD POVPREČNE GRADBENE CENE KVADRATNEGA METRA STANOVANJSKE HIŠE, KI SLUŽI ZA DOLOČITEV KORISTI ZA RAZLAŠČENO STAVBNO ZEMLJIŠČE, IN O DOLOČITVI VREDNOSTI ELEMENTOV ZA IZRAČUN VALORIZIRANE VREDNOSTI STANOVANJSKE HIŠE OZIROMA STANOVANJA V OBČINI KRŠKO naj bi delegati — ker gre le za valorizacijo vrednosti v njem - sprejeli po enofaznem postopku. Dokument vsebuje določbe: — Poprečna gradbena cena kvadratnega metra stanovanjske površine v letu 1984 znaša 33.248,22 din. — Odstotek od poprečne gradbene cene za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v letu 1985 znaša: a) za območje urbanističnega načrta mesta Krško 0,7%, b) za druga območja v občini Krško 0,6%. — Stroški za komunalno urejanje zemljišča znašajo 15% od poprečne gradbene cene, in sicer: a) za individualno komunalno potrošnjo 40% (1995,00 din/m?), b) za kolektivno komunalno potrošnjo 60% (2992,00 din/m*). OPOZORILO DELEGATOM PREDLOG ODLOKA O NAČRTU ORGANIZACIJE IN RAZVOJA TERITORIALNE OBRAMBE OBČINE KRŠKO bo podan — pač glede na vsebino — na sami seji zbora! ZA BOLJŠE ODLOČANJE OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SODELOVANJU IN IZVAJANJU SKUPNIH NALOG PRI NAČRTOVANJU, VZPOSTAVLJANJU IN DELOVANJU INFORMACIJSKIH SISTEMOV ZA PODPORO ODLOČANJU V SR SLOVENIJI je objavljen v Poročevalcu Skupščine SR Slovenije št. 4 z dne 29. 1. 1985. Podpisnik tega sporazuma naj bi bila tudi Skupščina občine Krško. Objavljamo POVZETEK dokumenta iz Poročevalca: 2e ob razpravi o zakonu o družbenem sistemu informiranja v letu 1983 je Komisija za informiranje Skupščine SR Slovenije predlagala, da bi določen del nalog, ki izvirajo iz zveznega zakona o temeljih družbenega sistema informiranja in o informacijskem sistemu federacije, ter določene naloge, ki jih je opredelil republiški zakon ter hkrati obravnavan in podprt program aktivnosti za njegovo izvajanje, uresničevali na osnovi skupno dogovorjenih akcij. Komisija je dala pobudo, da se z ustreznim dogovorom organov, organizacij in skupnosti v republiki postavijo temelji za skupno in usklajeno načrtovanje, vzpostavljanje in delovanje informacijskih sistemov za podporo odločanju. Samoupravni sporazum o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju v SR Sloveniji tako natančneje določa nekatere skupne naloge udeležencev pri načrtovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju (na osnovi skupnega projekta), glavne temelje informacijskih sistemov za podporo odločanju (baze podatkov infrmacijskih služb skupnega pomena za republiko, drugih informacijskih služb in baze podatkov informacijskih služb udeležencev sporazuma),glavne cilje takšnega skupnega in usklajenega delovanja (bolj kakovostno obveščanje in odločanje v celoti obvladovanja družbenoekonomske reprodukcije, povečano kakovost strokovno-političnega dela ter racionalizacijo 18 Naš glas 3 administrativno-strokovnega dela), temeljne skupne osnove razvoja ter način uresničevanja tako dogovorjenih nalog in načel. Udeleženci se s sporazumom tudi zavezujejo, da bodo na osnovi sprejetih kriterijev združevali sredstva za izdelavo osnovnega projekta kot tudi za pripravo in realizacijo drugih skupno dogovorjenih nalog iz osnovnega projekta. TREBA BO USKLADITI POTREBE Z MOŽNOSTMI OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1985 predvideva, da bodo skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašali 331.504.000 dinarjev, razporeditev prihodkov pa: OSNUTEK ODLOKA O DAVKIH OBČANOV je pripravila Uprava za družbene prihodke SO Krško, predlagatelj pa je Izvršni svet SO Krško. Iz obrazložitve dokumenta smo razbrali naslednje novosti: 4. člen: Stopnja davka dohodka od gozda bo 29% (prej 30%). 6. člen: Katastrska občina Mali Kamen bo uvrščena iz 11. v 111. (manj obdavčeno) obdavčitveno skupino. V katastrski občini Reštanj bosta izjemoma dve obdavčitveni skupini. 7. člen: Stopnja davka od katastrskega dohodka vil. obdavčitveni skupini bo 9% (prej 8,5%). v III. pa 6% (prej 5,6%). 9. člen: Spremenjen bo način obdavčevanja kmetijstva po dejanskem dohodku: namesto progresivnih — proporcionalne stopnje. Zavezanci davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, bodo davek plačevali po stopnji 30%, ostali pa po stopnji 40%. 10. člen: Zavezanci, ki jim je dohodek iz kmetijstva edini vir preživljanja, bodo oproščeni davka iz dohodka kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 dinarjev na družinskega člana (prejšnji znesek: 9.600 dinarjev na gospodinjstvo). 11. člen: Zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja — za splošne družbene potrebe, navedene v posebnem delu proraču-na,364.036.000 dinarjev, — za tekočo proračunsko rezervo pa 9.200.000 dinarjev. Ker je predvidena razporeditev prihodkov večja od prihodkov, bo potreben usklajevalni postopek, je navedeno v obrazložitvi dokumenta. Zahtevke porabnikov bo potrebno uskladiti z možnostmi, ki jih dovoljuje predvidena 6,2-odstotna gospodarska rast po občinski resoluciji. V obrazložitvi jezanimivtudi naslednji podatek: Splošna poraba je v letu 1980 predstavljala 3,1% doseženega dohodka (brez NEK!), nato pa je nenehno padala: 1981 — 2,9%, 1982 — 2,3%, 1983 — 2,3%, 1984 — 2,1% (ocena), 1985 — 2,1% (plan). v organizaciji združenih kmetov oz. v OZD ali proizvodni skupnosti kmetov združujejo svoje delo tako, da je njihovo zemljišče vključeno v kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, bo priznana olajšava v višini 50% od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. 12. člen: Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup OZD, organizaciji združenih kmetov, kmetijskii zemljiški skupnosti ali združenju kmetov zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, bo znižan davek, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče: za zakup — na 1 do 3 let — 30%, — nad 3 do 5 let — 50%, — nad 5 do 7 let — 70%, — nad 7 let — 100%. 13. člen: Pri odmeri davka od dohodka kmetijskih zemljišč bodo priznane olajšave za zemljišča: — na vodnih rezervatih, kjer je z ukrepom pristojnega organa izkoriščanje omenjeno — v višini 80%, — kjer so možnosti izkoriščanja zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšane — v višini 80%, — na katerih se z investicijami zavezanca izvaja melioracija, vendar največ za 5 let — v višini 100%, — na katerih se izvajata arondacija in komasacija, vendar največ do 3 let — v višini 50%. (Opomba: Zaradi časovne stiske nismo preverjali, če so vse določbe novosti, v obrazložitvi pa le-to ni natanko navedeno — zato objavljamo kar vsebino celotnega člena. Podobno je še pri nekaterih členih!) 14. člen: Začasno bodo oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč: — ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — 10 let, — na katerih se zasadijo vinogradi nad 15 a — 4 leta, — na katerih se zasadijo novi sadovnjaki z nizkodebelnim drevjem nad 20 a — 4 leta. Oprostitev bo priznana tudi posameznemu lastniku v primerih skupnega vlaganja, ne glede na površino. 15. člen: V tem členu so navedene olajšave za zavezance, ki se usmerjajo v kmečki turizem. 17. člen: Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo ter sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine, bo pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih inaddajo tržne viške goveda, prašičev, žita, krompirja, sadja, mleka, zelenjave in grozdja na osnovi pogodbe, znižan davek od 10% do 70%, seveda v odvisnosti od višine katastrskega dohodka in količine oddanih tržnih viškov. (Tabele si bo treba ogledati v originalnem delegatskem gradivu!) Davčna olajšava bo priznana tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oz. delovni praksi — 15% od izplačanih nagrad. 21. člen: Davek od ostanka čistega dohodka iz gospodarske dejavnosti, obdavčene po dejanskem dohodku, se plačuje po stopnji 34%. Če je gospodarska dejavnost zavezancev postranski poklic, znaša stopnja 39%. Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z gospodarsko dejavnostjo, pa bodo obdavčeni s 44%. 22. in 23. člen: V teh členih so nekoliko dopolnjeni kriteriji za določitev pavšalne obdavčitve in olajšave v zvezi s tem. 24. člen: Občinska skupščina bo določila merila, po katerih bodo lahko gostinci in prodaja na drobno v odročnih in višinskih krajih obdavčeni v pavšalnem letnem znesku. Naselja bodo v odloku navedena. Pavšalisti bodo lahko tudi zasebni taksisti. 25. člen: Seznam deficitarnih dejavnosti drobnega gospodarstva bo še razširjen (tesnenje oken, lončarstvo,oken, lončarstvo, ročno kopanje jarkov), zanje pa so predvidene določene davčne olajšave. PRECEJ NOVOSTI V NOVEM DAVČNEM ODLOKU Naš glas 3 19 • 26. člen: Zavezancem, ki oddajajo tržne viške električne energije v elektroenergetski sistem, bo priznana davčna olajšava 30% od odmerjenega davka glede na delež prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti. 33. člen: Davek po odbitku od poklicnih dejavnosti ne bodo plačevali kulturni in telesnokulturni animatorji v društvih, če skupni dohodki v posameznem koledarskem letu ne presegajo 30% povprečnega OD gospodarstva SRS v minulem letu. 34. člen: Podobno kot pri gospodarski dejavnosti bodo tudi pri poklicni dejavnosti višje davčne stopnje za zavezance, ki poklic opravljajo postransko oz. občasno. 35. člen: Najnižji pavšalni davek od poklicnih dejavnosti ne bo smel biti nižji od 2% povprečnega čistega OD gospodarstva SRS v minulem letu. 38. in 39. člen: Poglavje davka od dohodka iz avtorskih pravic bo razširjeno na področje patentov in tehničnih izboljšav. 40. člen: Osebi, na katero so prenesene avtorske pravice, bo plačevala davek od tega po za 50% povečani siceršnji stopnji. 42. člen: Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic bodo zavezanci plačevali po stopnjah: do 50.000 — 15%, do 100.000 — 24%. do 150.000 — 33% do 200.000 — 42%, do 250.000 — 51%, do 300.000 — 60%, nad 300.000 — 70%. 46. člen: Plačevanje davka od premoženja bo razširjeno na plovila. 48. člen: Vrednost stavbe se bo ugotavljala v skladu z ustreznim republiškim pravilnikom. 53. in 54. člen: Stavbe, poslovni prostori in prostori za počitek ter rekreacijo bodo obdavčeni progresivno, plovila pa pavšalno glede na dolžino objekta. (Davčne stopnje si bo treba ogledati v originalnem delegatskem gradivu. Navajamo le tiste, ki bodo vzbudile največjo pozornost:) Davčne osnove za plačevanje davka od prostorov, ki so namenjeni za počitek in rekreacijo: do 1.000.000 — 0,20% do 3.000.000 — 0,50%, do 6.000.000 — 0,80%, do 10.000.000 — 1,10%, nad 10.000.000 — 1,50%. Obdavčitev plovnih objektov: Plovila nad 8 in do 9 m dolžine bodo obdavčena z 20.000 din letno ter po 8.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine. Za vsako leto starosti se znesek zniža za 5%. Plovila, stara nad 15 let, bodo davka oproščena. TURISTIČNA TAKSA V LETU 1986 OSNUTEK ODLOKA O TURISTIČNI TAKSI je pripravila Uprava za družbene prihodke, predlagatelj dokumenta pa je Izvršni svet SO Krško. Osebe, ki začasno bivajo na območju naše občine, so dolžne v gotovini plačevati turistično takso za nočitve v hotelih, gostiščih, zasebnih sobah in campingih. Domači gostje bodo plačevali 40dinarjev, tujci pa80 dinarjev. Turistična taksa je prihodek občinskega proračuna, sicer pa gredo ta sredstva — kot piše v osnutku odloka o proračunu — Občinski turistični zvezi (90%) in Turistični zvezi Slovenije (10%). Lastniki nočitvenih zmogljivosti morajo turistično takso nakazati na ustrezni tekoči račun do 5. v mesecu za minuli mesec. V odloku bo tudi navedeno, kdo vse je oproščen plačevanja turistične takse, ter sankcije za tiste, ki ne bodo (ali pa jo bodo prepozno) odvedli turistične takse. RAZSTRESENA ZEMLJIŠČA BODO ZDRUŽENA ODLOČBA O UVEDBI KOMASACIJSKEGA POSTOPKA NA KOMASACIJSKEM OBMOČJU RAČNA V DELU KATASTRSKIH OBČIN RAKA, SMEDNIK IN POVRŠJE natančno navaja območje, kjer bo izvedeno združevanje raztresenih zemljišč, da bo potem obdelava lažja in gospodarnejša (pretežno gre za zemljišča na reguliranem območju ob potoku Račna) ter našteva vse komasacijske udeležence. Po sprejetju odločbe bo na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njih parceliranje, prav tako pa tudi gradnja in spreminjanje kultur vse do zaključka komasacijskega postopka. Idejna osnova ureditve komasacijskega območja bo razgrnjena mesec dni na sedežu KU Raka v roku, ki ga bo določila komisija v sestavi: predsednik ANTON PODGORŠEK, SO Krško ter člani: GABRIEL METELKO, SO Krško, JANEZ PAVLIN, SO Krško, RAFKO KRANJC, Kmetijska zemljiška skupnost Krško, IVAN ORLIC, M—Agrokombinat Krško, TOK KTS. IVAN DIMC, Gmajna 5, Raka. Komasacijski udeleženci, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, naj bi dali pripombe na idejno zasnovo v času njene razgrnitve. Izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju in dolžnosti strank v zvezi z deli se bodo urejale v okviru melioracijske skupnosti. Kjer bo za zemljišče več interesentov, bo imel prednost: — uporabnik, ki je imel na spornem območju pred komasacijo v posesti večji del zemljišča, — uporabnik, ki ima večjo tržno proizvodnjo, — uporabnik, ki ima bližje svoj dom, — uporabniki, ki živijo v sosednjih naseljih izven komasacijskega območja, imajo prednost na robu komasacijskega območja, ki je bližje njihovemu domu. Vsakemu komasacijskemu udeležencu bo vročena odločba, katere izrek bo vseboval le tisti del, ki se nanaša na posameznega komasacijskega udeleženca. Pouk o pravnem sredstvu: Zoper odločbo ne bo možna pritožba, dopusten pa bo upravni spor, ki se sproži z vložitvijo tožbe pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v tridesetih dneh po prejemu odločbe. Tožbo bo moč vložiti pisno ali ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije ali pri kateremkoli drugem temeljnem sodišču. VOLITVE IN IMENOVANJA a) Za delegata v Svet zgodovinskega arhiva Celje naj bi zbori imenovali sekretarja SO Krško Živka Šebka. b) Za delegata v Muzejski svet Posavskega muzeja Brežice naj bi zbori prav tako imenovali Živka šebka. NAKNADNA RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA: c) Za namestnico javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva Novo mesto bo predvidoma imenovana diplomirana pravnica Tatjana Ahlin. d) Za delegata družbene skupnosti v Svet šole Oš »Jožeta Gorjupa« Kostanjevica na Krki bo predvidoma imenovan Peter Luštek član delegacije Krajevne skupnosti Kostanjevica za delegiranje v Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Krško. 20 Naš glas 3 SIBIRSKA ZIMA OŽIVELA PROIZVODNJO V ELEKTRARNI BRESTANICA O intervencijski vlogi Elektrarne Brestanica v elektroenergetskem sistemu je bilo popisanega že dosti papirja in mnogo povedanega na raznih forumih. V očeh nekaterih je pa ta kolektiv padel v slabo luč, saj so naše delo merili po tem, ker se iz naših dimnikov bolj poredko kadi, pri tem pa jasno ne vidijo dela in dejavnosti, ki se odvija znotraj elekt-rarniške ograje. Kako zna delati naš kolektiv, so se lahko prepričali takoj po novem letu tudi tisti, ki vloge elektrarne ne poznajo dovolj dobro, ko je nastala »sibirska zima« in ko so v elektroenergetskem sistemu izdahnili dušo nekateri veliki proizvodn i objekti, pri tem je pa še potrošnja narasla v primerjavi z lanskim obdobjem za 21%. Da je elektrogospodarstvo prebrodilo to izredno težko stanje, je pripomogla tudi »intervencija« Elektrarne Brestanica, ki je do 15. januarja 1985 proizvedla preko 14 milijonov kWh, kar je preko 200% lanske proizvodnje, ko je bila hidrologija izredno dobra in tudi defektov ni bilo pretirano veliko v ostalih proizvodnih objektih. Da ne bo izzvenelo to kot samohvala, naj omenim, da tudi pri nas ni šlo v tej »sibirski zimi« vse gladko. Veliki problemi so nastopali zaradi zmrzovanja posameznih komponent, bile so težave z gorivom, ki je bilo zaradi nizkih temperatur pod-hlajeno vse do plinskih turbin itd. itd. Pa kaj bi tarnali, poželi smo kup pohval s strani odgovornih delavcev in služb Elektrogospodarstva, kar nam je v zadoščenje, ne glede na to, da še danes ne vemo, kako bomo izplačali najnižjim kategorijam delavcev OD v letu 1985 v višini, kot jo predvideva odlok IS. Pri tem so si pa tudi ti delavci maksimalno prizadevali, koje bilo potrebno obratovati z elektrarno v normalnih pogojih. Naš glas 3 21 Da so osebni dohodki nizki, kaže tudi dejstvo, da Elektrarna Brestanica na razpis za prosta dela in naloge ne dobi več izvajalcev, ker so OD prenizki v primerjavi s podobnimi deli in nalogami v drugih delovnih organizacijah. Stalen problem, s katerim se srečujemo v elektrarni, so tudi obratna sredstva, katerih permanentno primanjkuje za nabavo goriva (primarni bencin in ekstra lahko olje). Pomagamo si tako, da najamemo kredit pri interni banki z visokimi obrestmi, katere pa nato delno krijemo s stranskimi dejavnostmi. Vodili smo že veliko akcij v elektrogospodarstvu, da bi trajno pridobili obratna sredstva, vendar zaradi težav, ki jih ima elektrogospodarstvo, do teh sredstev ne pridemo in bodo nastale resne težave, kako »interventirati« v slučaju potrebe po električni energiji, če bodo rezervoarji prazni. Pri tem pa naj še poudarim, da je gorivo (primarni bencin) v bistvu odpad rafinerij, mi pa plačujemo zanj tudi del davkov, ne glede na to, da gre samo za predelavo ene vrste energije v drugo. Se bi lahko naštevali probleme, ki se nizajo v naši DO, vendar tarnanje nam ne bo dalo nič. Prizadevati si moramo, da ohranimo elektrarno v visoki obratovalni pripravljenosti in da gremo v akcijo takrat, ko nastala situacija to zahteva, saj je to tudi vloga, ki jo imamo v elektroenergetskem sistemu. A. G. Občinska zdravstvena skupnost Krško 15. SEJA SKUPŠČINE Za ponedeljek, 25. februarja 1985, ob 14. uri je sklicana 15. redna seja obeh zborov skupščine Občinske zdravstvene skupnosti (v sejni sobi B SO Krško) z naslednjim dnevnim redom: 1. Ugotovitev sklepčnosti, pregled realizacije in potrditev zapisnika 14. redne seje skupščine ter odgovori na delegatska vprašanja 2. Sprejem poročila o delu Koordinacijskega odbora OZS Krško v obdobju med obema skupščinama 3. Pregled poslovanja Občinske zdravstvene skupnosti Krško za leto 1984 4. Sprejem sklepa o potrditvi zaključnega računa OZS Krško za leto 1984 5. Sprejem delovnega načrta OZS Krško za leto 1985 6. Sprejem osnutka finančnega plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za leto 1985 7. Obravnavanje in sklepanje o dokumentih o reorganizaciji strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v občini Krško 8. Vprašanja in predlogi delegatov Občinska sindikalna organizacija LETNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZSS 29. januarja popoldne je bila v Krškem letna seja Občinskega sveta ZSS. Na dnevnem redu je bilo: 1. Otvoritev in pozdrav 2. Izvolitev organov letne seje 3. Poročilo o delu občinske organizacije v enoletnem obdobju 4. Obravnava in ocena letnih sestankov osnovnih organizacij ZS in konferenc OOZS 5. Sprejem programa dela Občinskega sveta ZS za leto 1985 6. Sprejem sklepa o začasnem financiranju OS ZS 7. Kadrovska sprememba v OS ZS 8. Razno Občinski svet ZSS Krško POSVET S PREDSEDNIKI OO... 31. januarja je bil v Krškem posvet s predsedniki osnovnih organizacij Zveze sindikatov in predsedniki konferenc OO ZSS naše občine. Na dnevnem redu so imeli: 1.' Akcija »Zaključni računi — 1984« 2. Reorganizacija strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti 3. Razpis za Prvomajsko listino ZSJ 4. Akcija »Knjige v knjižnice« — pomoč Valvazorjevi knjižnici in čitalnici Krško 5. Zasnova kadrovskih pripravna kongres ZS in volitve 1986 6. Kadrovanje slušateljev za sindikalno šolo v Radovljici 7. Ostale sprotne zadeve NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1250 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! 22 Naš glas 3 Dan JLA se je za učence krike Srednje šole zaključil z ogledom poučne razstave orožja in dokumentov iz lokalne zgodovine NOB; razstavo je pripravil OSTO Po »Obveščevalcu«, glasilu TCP »Djuro Salaj Krško IZREDNO STANJE ZARADI HUDEGA MRAZA TOREK, 8. JANUARJA 1985: Ker se val hudega mraza nadaljuje, je bilo z včerajšnjim dnem v naši tovarni uvedeno izredno stanje, ki bo trajalo do preklica. Že včeraj smo poročali o težavah v proizvodnji, ki nastajajo zaradi izjemno nizkih temperatur. Kljub povečani delovni aktivnosti in veliki zavzetosti delavcev, ki se borijo z navedenimi težavami, le-te. niso nič manjše. Vzrok za to je hud mraz, ki se celo stopnjuje. Tako je bila v minuli noči najnižja temperatUra kar -23° C, to je pa za 2 stopinji hladneje, kot je bilo predhodno noč. V tozdu Celuloza so sinoči ob 22. uri uspeli zagnati lužni kotel, vendar je stanje še naprej kritično, kajti posledice nizkih temperatur se kopičijo. Osnovna naloga je na vsak način zagotoviti sedanje obratovanje, za zagotovitev tega pa je bilo uvedeno izredno stanje in s tem mobilizacija potrebnega števila delavcev in vseh potrebnih sredstev. Med najbolj kritične točke trenutno sodijo ohranitev delovanja lužnega kotla z absorbcijo in uparil-nico, zagotavljanje razbijanja ledu na akceleratorjih v pripravi tehnološke vode in preprečevanje zmrzovanja odtočnih kanalov. V le-teh se namreč že zgoščajo odpadne tekočine in grozijo, da bodo onemogočile pretok v kanalih. Kot smo že omenili, si številni delavci v teh obratih, in tisti, ki so zadolženi za odpravljanje teh težav s pomočjo poklicne gasilske enote, prizadevajo ohraniti sedanji nivo proizvodnje in obratovanje tovarne. Tako so včeraj v nekaterih obratih delali tudi po 16 ur, nekateri celd po 10 ur zunaj, izpostavljeni najhujšemu mrazu. Petek, 11. 1. 1985: IZREDNE RAZMERE ŠE TRAJAJO Ker se hud mraz nadaljuje, s tem pa tudi problemi v naši proizvodnji, izredno stanje še traja, delovni napori vseh, ki si prizadevajo za ureditev razmer, pa se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Tako so včeraj zvečer ob 20. uri v tozdu Celuloza po dolgotrajnih naporih uspeli zagnati lužni kotel. To jim je uspelo kljub nizkim temperaturam, kljub stalnemu zmrzovanju instalacij in merilnih naprav ter navzlic težavam v pripravi lesa in pri transportu sekanice. V tozdu Energija so končno uspeli razrešiti težave pri črpanju vode. Kljub temu so se le-te minulo noč ponovile, vendar so jih po zaslugi stalnega nadzora in dodatnih naporov uspeli odstraniti. Razmere so boljše, kot so bile, oziroma bolje rečeno, imajo jih pod nadzorom. V tozdu Papir so danes delali — v času zaključka redakcije — vsi papirni stroji, pare je bilo dovolj, celulozo, ki jo rabijo za proizvodnjo papirja, pa zaradi nizkih temperatur skladiščijo kar v papirnici. Včeraj so namreč imeli velike težave, ko so morali zmrznjeno celulozo odtajevati, preden so jo uporabili za proizvodnjo. Dodajmo še, da trenutno papirni stroj 2 proizvaja papir za izvoz. Izredno stanje v naši tovarni, ki je bilo razglašeno zaradi posledic izjemno hudega mraza, še traja — že ves teden. Številni člani kolektiva, ki so ves čas zelo zavzeti z odpravljanjem posledic, si še nadalje prizadevajo za čimprejšnjo ureditev stanja. Napori, ki jih vlagajo v to, so zelo veliki — zato gre vsem pohvala za vložen trud, hkrati pa je to izredno učinkovit zgled za vse. i Naš glas 3 23 POSAVSKI ROKOMETASI IGRALI ZIMSKO LIGO KONČNI REZULTATI ZIMSKE ROKOMETNE LIGE POSAVJA: K SLIKI SPODAJ: Lovska sreča se je nasmehnila Sart-diju Berdnaršku blizu ,/reskar-jevega pruha" Člani KRŠKO : DOL 18:15 ( 9: 8) DOBOVA : BREŽICE 32:20 (15: 8) BREŽICE : MOKRONOG 10: 0 KRŠKO : BREŽICE 38:16 (20: 4) KRŠKO : MOKRONOG 10: 0 KRMELJ : DOBOVA 22:21 (22:10) DOL:MOKRONOG 10: 0 KRMELJ : SEVNICA 10: 0 B. B. Končni vrstni red: BREŽICE : SEVNICA ¦ 10: 0 B. B. 1. SEVNICA 2. KRŠKO 5 5 5 4 0 0 0 1 10 8 138: 85 131: 58 Končni vrstni red: 3. DOBOVA 5 3 0 2 6 106: 96 1. KRŠKO 5 5 0 0 10 192:106 4. DOL 5 2 0 3 4 87: 82 2. KRMELJ 5 4 0 1 8 110:121 5. BREŽICE 5 I 0 4 2 64:100 3. DOBOVA 5 2 0 3 4 135:122 6. MOKRONOG 5 0 0 5 0 40: 95 4. SEVNICA 5 2 0 3 4 102: 93 Pionirji 5. BREZ. 5 2 0 3 4 101:128 KONČNI VRSTNI RED: 6. MOKR. 5 0 0 5 0 110:186 1. KRŠKO 2. USNJAR 5 5 5 3 0 1 0 1 10 7 194: 62 106: 84 M ladinci 3. LESKOVEC 5 3 0 2 6 84:105 KRŠKO : BREŽICE 19:12 ( 8: 6) 4. SEVNICA 5 2 1 2 5 101: 97 SEVNICA : DOL 28:20 (12:10) 5. DOBOVA 5 I 0 4 2 34: 82 SEVNICA : BREŽICE 31:14 (16: 5) 6. KRMELJ 5 0 0 5 0 84:173 XXIV. delavske športne igre v občini Krško PREOSTALI SPOMLADANSKI SPORED Streljanje Kraj tekmovanja: TVD Partizan Lcskovcc Datum tekmovanja: 5. marec 1985 ob 16. uri Organizator: TVD Partizan Le-skovec (Arh Jože) Delegat: Moravae Milan Odbojka Datum tekmovanja: 21. marec 1985 ob 16" — moški 22. marec 1985 ob 16h — ženske Kraj tekmovanja: Osnovna šola Krško Organizator: Nuklearna elektrarna Krško (Kukovičič Marjan) Delegat: Istenič Predi Namizni tenis Datum tekmovanja: 17. april 1985 ob 16. uri Kraj tekmovanja: Dom XIV. divizije Senovo Organizator: TVD Partizan Senovo (Kosalec Božo) Delegat: Kosalec Božo Mali nogomet Datum tekmovanja: 6. in 7. junij 1985 ob 16. uri Kraj tekmovanja: Osnovna šola Leskovec Organizator: SOP Krško (Arh Jože) Delegat: Cerle Jože V čast dneva JLA je bilo 22. 12. 1984 pod pokroviteljstvom sveta za SLO in OS pri Lovskem domu na Triki gori tekmovanje v streljanju na glinaste golobe (trap). Najbolj so se odrezali: Fuks, Rožac, Kramar, Ferlin, Koritnik in Jože Žabkar 24 Naš glas 3 Izpolnjena velika želja večine otrok in odraslih Zdolanov: DEDEK MRAZ V KULTURNEM DOMU BENA ZUPANČIČA Zdolani si še dlje časa prizadevajo, da bi dokončno obnovili prostore nekdanjega osnovnošolskega poslopja, v katerem bodo poleg enote Vzgojnovarsrvenega zavoda Krško našli svoje prostore vsi, ki skrbe, da družbeno in družabno življenje v tej krajevni skupnosti ne bi zamrlo. Vse kaže, da bodo večletni napori kmalu obrodili dokončen plod in da bo KULTURNI DOM BENA ZUPANČIČA, imenovan po rojaku družbenopolitičnem delavcu in pisatelju, kmalu pričakal svečano otvoritev v pražnji obleki. Letos se je izpolnila ena izmed želja zdolskih in okoliških otrok ter odraslih, da bi jih dedek Mraz prišel obiskat čim bliže. O veselem dogodku pa najbolj učinkovito govori spodnja slikovna panorama. i % i # ,»{i 1 ' l 11 v 1985 & . .'*" V* t * .^^J * : J 1 ' 1 Š^^ 'm ™ mmm ' V J inkA' *> », !* V Naš glas 3 25 OB KULTURNEM PRAZNIKU »Bodimo ponosni na našo kulturo, ne dovolimo aktualizacije verza velikega poeta Franceta Prešerna: ,Slep je, kdor se s petjem ukvarja...'. In ker je bilo eno izmed pomembnih dejanj naše ljudske oblasti, da je že pred štiridesetimi leti, še pred osvoboditvijo, proglasila 8. februar za slovenski kulturni praznik, je to še toliko bolj naša obveza. Naša praznična ali druga besedovanja o kulturi spreminjamo v dejanja — nam in njej — v skupni prid!« — ŽIVKO SEBEK na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika naše občine v DKD »Edvarda Kardelja« v Krškem 8. februarja 1985. DOBITNIKI LETOŠNJIH VIH PLAKET SREBRNIH PRESERNO- KOLEKTIV VALVASORJEVE KNJIŽNICE IN ČITALNICE KRŠKO ob 20-letnici obstoja te kulturne ustanove. TONE JAVORIČ iz Brestanice, ki se je vključil v kulturno življenje Brestanice že ob ustanovitvi tamkajšnjega mešanega pevskega zbora leta 1945, v katerem sodeluje še danes. Posebno aktiven in uspešen je bil v času obnove kulturnega doma in kinodvorane v Brestanici. Od 1950 do 1953 je bil predsednik obnovitvenega odbora. Več mandatnih obdobij je bil predsednik DKD Svobode. Videli smo ga v mnogih odrskih delih, tako dramskih kot spevoigrah. Nepozabne like je odigral v dramskih delih Rokovnjači, Tam na gorah, Jakec se ženi. Mlinarjev Janez in drugih, ki so jih Bres-taničani igrali doma in na mnogih gostovanjih. Vseskozi je bil osebnost, kije vzpodbudno delovala na članstvo DKD Svoboda Brestanica, da so dosegali v povojnem obdobju tako lepe rezultate. SILVESTRA JESENŠEK s Senovega, sodeluje pri delu na področju kulture vse od ustanovitve kulturnega društva na Senovem (1945) in je še danes njegova aktivna članica. Sodelovala je v več sekcijah društva-v dramski sekciji je bila zanesljiva šepetalka; zaradi vestnosti, zanesljivosti in natančnosti ji je bila že pred 30 leti zaupana blagajniška funkcija, ki jo zvesto opravlja še danes. Za požrtvovalno delovanje pri društvu je 1981 prejela bronasto Prešernovo plaketo. Letos bo dopolnila 40 let delovanja v društvu. Naj ji bo srebrna Prešernova plaketa skromna oddolžitev in vzpodbuda za nadaljnje delo — mladim amaterjem pa dobitnica za zgled pri opravljanju ljubiteljskega poslanstva. ANTON ŽVEGLIČ s Senovega, se je vključil v delo pri godbi na pihala pred 37 leti kot učenec in nato kot aktivni godbenik, odbornik in kasneje tudi predsednik godbene sekcije ter član izvršnega odbora kulturnega društva. Eno leto je bil tudi kapelnik godbe, in to v najtežjem času, ko je godbo pestila finančna in kadrovska kriza. Po njegovi zaslugi je godba delovala neprekinjeno in tudi dosegla iz dneva v dan boljše rezultate in strokovni napredek ter se kadrovsko krepila. 1983 je prejel bronasto Prešernovo plaketo. Priznanja, podeljena pihalnemu orkestru ter vsestranska moralna pomoč krajevnih dejavnikov so mu dali še več volje do nadaljnjega ljubiteljskega dela. Mlajšim godbenikom, ki gredo po njegovih stopinjah, bo podeljeno priznanje dokaz, da je amatersko delo v naši družbi upoštevano in cenjeno. Bronaste Prešernove plakete so letos prejeli: FRANC Ban, član Pihalnega orkestra Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«. RUDI DIMC, član Pihalnega orkestra Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško od ustanovitve (1957). Prof. JANEZ PLESTE-NJAK za kulturno vzgojo mladega rodu ter svoje režijske dosežke in plodno sodelovanje pri organizaciji kulturnih prireditev. HENRIK URŠIČ, član Mešanega pevskega zbora »Viktor Parma« DKD »Svoboda« Krško, eden najbolj cenjenih pevcev in igralcev krške ljubiteljske kulture. VLADIMIR STOVIČEK-PRVI ČASTNI KRAJAN BOŠTANJA Ob slovenskem kulturnem prazniku je v Boštanju razstavljal svoje umetniške stvaritve akademski kipar VLADIMIR STOVIČEK. Svojemu rojstnemu kraju je podaril zbirko svojih del, Boštanjčani pa so mu podelili listino o imenovanju za prvega častnega krajana svojega kraja. Wang Huiguin med recitacijo kitajskega prevoda Prešernove "Vrba" OGLEJTE SI OPERETO V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja Krško bo v četrtek, 7. marca 1985, gostovalo zagrebško gledališče „Komedija" z opereto hrvatskega skladatelja Ivana Zajca GOSPOJE I HUSARI ( Gospe in huzarji). Predstava zelo številnega ansambla se bo pričela ob 19.30. Predstavo bo v počastitev svoje 10—letnice omogočila Nuklearna elektrarna Krško. 26 Naš glas 3 i 1X ¦Mra .-fcift-K M rTJS i5&» 5l.bTA^tW«S«Sž&! -'HMTttflfAf&ftfS- Kitajski prevod Prešernovega soneta »O, Vrba...«, zapisan s kitajskimi pismenkami. Na osrednji proslavi kulturnega praznika v Krškem je pesem recitirala »ljubljanska« gostja, kitajska slikarka rVang Huiquin, ostale prevode znamenite Prešernove stvaritve pa so nabito polni dvorani DKD »Edvarda Kardelja« predstavili člani Literarnega kluba »Bena Zupančiča« Krško. 25. junija 1966 je bila v Galeriji Krško, za katero skrbi Valvasorjeva knjižnica in čitalnica Krško, prva razstava, in sicer plaket ter plastik akademskega kiparja Via dimi-rja Štovička iz Leskovca. Od leve: tedanja upravnica knjižnice Marjanca Uršič, mojster Štoviček, tedanji predsednik knjižničnega sveta Slavko Smerdel in pisatelj Jaro Štoviček (joto Krahulec Krško). DVE DESETLETJI VALVASORJEVE ČITALNICE V KRŠKEM KNJIŽNICE IN ZAČETKI Valvasorjevo knjižnico in čitalnico Krško je ustanovila Skupščina občine Videm—Krško 9. aprila 1964, z namenom, da opravlja »zlasti tele naloge: 1. zbira, strokovno obdeluje in hrani knjižnično gradivo, 2. omogoča posojanje knjig in druga knjižnična gradiva občanom, delovnim in drugim organizacijam, 3. pomaga bralcem pri razvijanju njihove splošne in strokovne izobrazbe, skrbi za kulturni dvig in razvedrilo občanov, 4. opravlja druge naloge na podlagi zakona in drugih predpisov«. Istega dne je občinska skupščina Valvasorjevo knjižnico določila za občinsko matično knjižnico, ki za območje občine Krško »poleg svojih rednih nalog, opravlja še naslednje: 1. vodi registracijo knjižnic in evidenco njihovega knjižnega gradiva, 2. skrbi za organizacijo in pospeševanje knjižničarske službe in stroke na področju občine, 3. pomaga pri strokovnem delu knjižničarskega osebja in skrbi za njegovo vzgojo in strokovno izpopolnjevanje, 4. posreduje izposojanje knjižničnega gradiva«. Knjižnica je bila imenovana za »samostojen zavod«, ki ga financira Občinska skupščina Videm—Krško, dodeljeni so ji bili prostori bivše Narodne banke na Cesti krških žrtev 12. Za vršilca dolžnosti direktorja je bila imenovana Marija Ana Uršič, arheologinja. Za bralce je bila knjižnica svečano odprta na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja 1965. V prvem letu poslovanja je imela knjižnica 3000 knjig, večina je bila poprej last Ljudske knjižnice DPD Svoboda Krško (pb. 2000), nekaj pa Pionirske knjižnice DPM Krško. Naročenih je bilo 7 časnikov in časopisov. Knjižnica je imela izposoje val-ni prostor za odrasle in mladino (skupaj) ter čitalnico s IS sedeži. Naš glas 3 27 7. decembra je bila v Valvasorjevi knjižnici in čitalnici predstavitev pesniške antologije Janeza Menarta »Pesmi dolenjske dežele«. Zadaj od leve: stoji prof. Janez Plestenjak, sledijo pesniki Ivan Škofljanec, Andrej Barterlj (recitator), Ivan Perhaj, Severin Šali, Silvo Mavsar, Marjanca Colarič—Kočevar, Ivan Zoran, Jože Dular in Milan Markelj. Poleg upravnice Uršičeve je knjižno izposojo trikrat tedensko popoldne opravljala še honorarna knjižničarka Kristina Lazorko, redno zaposlena s polovičnim delovnim časom je bila še čistilka Marija Virant, ki je knjižnici ostala zvesta vseh 20 let, računovodska opravila pa je honorarno vodila Anica Troha. PRVIH DESET LET 25. junija 1966 je bila Valvasorjevi knjižnici priključena Galerija Krško, razstavni prostor v baročni cerkvi Sv. Duha iz 1777, delo arhitekta Jo-hanna Fuchsa, kjer naj bi bile občasne likovne razstave. Doslej je bilo v galeriji 90 razstav, ob otvoritvah pa pripravimo tudi krajši kulturni program. Med slovenskimi likovnimi razstavišči je Galerija Krško zavzela svoje mesto, veliko vlogo pa ima tudi v kulturnem življenju mesta in občine. Finančno galerija 15 let ni bila ločena od knjižnice, vse izdatke je krila iz sredstev namenjenih knjižnici. V oktobru 1965 je Marjanca Uršičcva inventarizirala 58 arheoloških predmetov z Velikega Kamna, ki jih je od kopala v letu 1962. Predmeti so bili vsa leta na ogled v čitalnici. Pa se podrobneje ustavimo še pri delu knjižnice v prvem desetletju: Za nabavo knjižničnega gradiva, ki je seveda temelj in nadgradnja vsake knjižnice, so bila finančna sredstva vsa leta skopo odmerjena. Ob svoji K), obletnici je imela knjižnica šele 7.200 knjig ali komaj 0,27 knjige na prebivalca občine. Zaradi nizkega dotoka novosti, saj je bilo v desetih letih na novo pridobljenih le 4.200 enot. je bila tudi izposoja skromna. V letu 1975 je bilo izposojenih na dom 10.163 knjig. Kar celih osem let je ostala kadrovska zasedba nespremenjena, kljub temu, da seje delo širilo. Knjižnica je pripravljala literarne večere, srečanja mladih literatov naših osnovnih šol. organizirala je potujočo knjižnico s postajami v Koprivnici, na Raki, Velikem Trnu, v Velikem Podlogu. Za opravljanje matične službe žal niso bili izpolnjeni prepotrebni pogoji, kadrovski, saj ena sama strokovna moč — ob redni izposoji, pripravi razstav, vsem upravno-administra-tivem delu in še strokovni obdelavi knjižnega gradiva — tega zares ni zmogla. Leta 1971 je bila z družbenim dogovorom ustanovljena Kulturna skupnost Krško, ki je poslej financirala tudi knjižničarsko in galerijsko dejavnost. 31. maja 1972 je odšla na drugo delovno mesto upravnica Uršičeva, za v. d. ugravnice pa je bila imenovana Vida Cešnjevar—Fritz. V letu 1973 je bila dodatno redno zaposlena še ena knjižničarka. DRUGIH DESET LET Mesto Krško seje vedno bolj razvijalo na levem savskem bregu, matična knjižnica pa je v starem delu, zato se je že kmalu pokazalo, da bo treba ljudem prenesti knjigo v novo sredino. Za 500-letnico mesta je bila predvidena graditev kulturnega doma, kjer naj bi knjižnica dobila sodobne in po normativih zgrajene prostore. Žal je bila zaradi pomanjkanja denarja zgrajena le I. faza, dograditev 2. faze — prostorov knjižnice — pa je izpadla oz. je prenesena v obdobje po letu 2000. Prostor za izposojevališče smo iskali skoraj deset let, saj knjižnica ni imela nikakršnih sredstev za razširitev dejavnosti. Izposojevališče je bilo končno odprto 15. 6. 1983, kar so v celoti omogočile delovne organizacije v občini in Krajevna skupnost Krško: od prostora, opreme, do sredstev za nakup knjig. Na enak način je bilo 30. maja 1982 odprto izposojevališče v Le-skovcu, ki »gostuje« v knjižnici Osnovne šole heroja Milke Kerin. V obeh izposojevališčih vodijo izposojo gradiva delavke matične knjižnice. V sklopu potujoče knjižnice je knjižno gradivo matične ustanove še: v Dolenji vasi, v Domu upokojencev Krško, pri Počitniški skupnosti Krško na Lošinju in Ljubelju — izposoja je volonterska. Tudi kadrovsko se je knjižnica nekoliko okrepila, a žal ne dovolj: 1976. smo čistilko, ki je to delo opravljala s polovičnim delovnim časom, polno zaposlili, s tem da opravlja še dela knjižničnega manipulanta, 1979 smo na novo zaposlili delavko, ki opravlja dela in naloge računovodje-administratorja in je v veliki meri razbremenila knjižničarke, saj med drugim tipka tudi vse katalogne listke. Strokovno delo seje okrepilo 1980. leta, ko smo dobili še eno višjo knjižničarko. 1981. je naloge upravnice prevzela Ljudmila Šribar, ki je do tedaj opravljala dela višje knjižničarke. Povečano število strokovnih delavcev je omogočilo tudi sprotno strokovno obdelavo knjižnih novosti, izdelani pa so bili tudi vsi katalogi za nazaj, saj je dolga leta imela knjižnica le abecedni imenski katalog za bralce. Več kot 1000 novosti v letu smo prvič uspeli pridobiti šele leta 1973 in 1974, potem pa spet šele 1977 in vnaprej vsa leta, razen 1982. Bistven premik je pomenil odkup knjig za knjižnice, ki ga je 1977. leta začela Kulturna skupnost Slovenije. Žal v letu 1982 knjižnica za nakup novosti ni dobila niti dinarja, kar je pomenilo ustavitev nabave vseh novitet za celih 11 mesecev in izgubo precejšnjega števila bralcev. 28 Naš glas 3 Malčki s tovarišico pri pravljični uri »Mož in jabolko« v Valvasorjevi knjižnici in čitalnici V tem obdobju smo precej okrepili matično službo, saj smo poleg redne spremljave dela knjižnic in zbiranja podatkov v celoti strokovno uredili društveni knjižnici v Brestanici in na Senovem, urejamo še knjižnico v Kostanjevici, aktivno smo sodelovali s knjižnicami osnovnih in srednje šole, z delčkom knjižnih novosti zalagamo krajevne knjižnice in poskušamo pomagati volonterjem pri njihovem delu. Vsa leta išče knjižnica tudi druge stike z občani, pripravljamo literarne večere, pravljične ure za najmlajše, manjše knjižne razstave, ure knjižnične vzgoje, kjer uvajamo mlade bralce v samostojno iskanje gradiva, ki ga potrebujejo, literarne kvize, ob kulturnih dnevih učencem osnovnih šol omogočimo, da se brezplačno včlanijo v knjižnico, s knjižnimi novostmi redno tedensko seznanjamo poslušalce Radia Brežice itd. Naj omenim še dvoje nalog, ki jih Valvasorjeva knjižnica med drugim tudi skuša opravljati: zbiranje domoznanskega gradiva za našo občino in ohranitev Kapucinske knjižnice iz 1640. leta, ki smo jo 1981. prevzeli v upravljanje. STANJE DANES Po dvajsetih letih dela je matična knjižnica še vedno na Cesti krških žrtev , na 140 m2, in jo pesti strahovita prostorska stiska. Skladišča nima, letos bomo ukinili tudi čitalnico in jo namenili za izposojevalni prostor za mladino. Temeljna knjižna zaloga znaša 22.000 enot ali 0,79 knjige na prebivalca občine. V letu 1984 je pridobila 3088 knjižnih novosti, na dom pa je bilo izposojenih 40.000 knjig. Knjižnico obiskuje 3050 članov, kar pomeni, daje skoraj vsak deveti občan tudi član knjižnice. PROBLEMI IN NAČRTI Zaradi neustreznega prostora, premajhnega števila knjižne zaloge in nezadostne strokovne kadrovske zasedbe Strokovni svet za knjižničarstvo SR Slovenije v tem letu Valvasorjeve knjižnice in čitalnice ne bo imenoval za matično knjižnico za občino Krško. Borimo pa se za pogojno imenovanje, kar pomeni, da bomo do leta 1990 morali izpolniti zahtevane kriterije za občino Krško: 1100 m2 prostora (kar bi dosegli s preselitvijo v Kapucinski samostan, ki ga je seveda treba prej preurediti za namene knjižnice, in z odpiranjem novih izposojevališč v občini), 5,5 strokovnih delavcev (na novo zaposliti še dva višja knjižničarja), 56.000 knjig temeljne knjižne zaloge, to je — doseči normativ 2 knjigi na prebivalca občine (vsako leto nabaviti 6.000 novih knjig). Na prvi pogled je načrt, da bomo v teh težkih časih to tudi uresničili, videti drzen, vendar smo delavci knjižnice prepričani, da v ljudeh naše občine obstaja želja, da ohranimo to, kar že imamo, saj je knjiga največja dobrina slehernega človeka in v času, ki od vsakogar zahteva kar največ, tudi nenadomestljiva potreba. LJUDMILA ŠR1BAR PRIZNANJA OB 20-LETNICI Valvasorjeva knjižnica in čitalnica je ob svoji 20-letnici izročila priznanja vsem tistim bralcem, ki so si redno izposojali knjižnično gradivo vseh dvajset let: 1. VERIGOBEC2. DUŠANU ROGIČU, 3. SLAVICI ANŽI-ČEK, 4. ANTONU AVSCU, 5. IVANKI PRIBOŠIČ, 6. SLAVI BEVK, 7. EM1CI KRIŽMAN, 8. LJUDEVITU ZDOVCU, 9. MI-JI TOMAŽIN, 10. PAVLI ŠVAB, 11. MARIJI BAN, 12. IRENI KASTELIC—DVOR-ŠEK, 13. GABRIJELU GATNI-KU, 14. ANICI BRINOVEC, 15. FRANCU MRAKU, 16. CILKI CEROVŠEK, 17. BERNARDI KOSTEVC, 18. MARIJU GE-RŠAKU, 19. ERNU IVAČIČU, 20. ALBINI KOSTEN. PRIZNANJA SO PREJELI TUDI : zaslužni za razvoj knjižnice in stroke: MARJANCA URŠIČ, prva upravnica, KRISTINA LA- ZORKO, knjižničarka, PAVLICA MOŠKON, knjižničarka, MARIJA VIRANT, za 20-letno službovanje v knjižnici, VIDA ČEŠNJEVAR—FRITZ, upravnica knjižnice v letih 1973—1981. predsedniki Sveta knjižnice: SLAVKO SMERDEL, RUDI DRUŠKOVIČ, ŽIVKO ŠEBEK. Za večletno ustvarjalno sodelovanje pri delu in razvoju knjižnice: REZI P1RC, SILVO GORENC, ANTON JENŽUR, JANEZ PLE-STENJAK4 METOD SONC, SLAVKO SRIBAR ter GLASBENA ŠOLA KRŠKO, KRAJEVNA SKUPNOST KRŠKO, KULTURNA SKUPNOST KRŠKO, POČITNIŠKA SKUPNOST KRŠKO, TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO. za sodelovanje na strokovnem področju: KNJIŽNICA OSNOVNE ŠOLE JURIJA DALMATINA KRŠKO, LITERARNI KLUB BENA ZUPANČIČA KRŠKO. Vsa priznanja je izdelal ing. arh. Valentin Scagnetti, krški rojak. Bodoči sedež Valvasorjeve knjižnice in čitalnice Kapucinski samostan? Naš glas 3 29 PRIZNANJI LK "BENA ZUPANČIČA " KRŠKO Ob peti obletnici obstoja je LITERARNI KLUB »BENA ZUPANČIČA« KRŠKO podelil prvič dvoje klubovih priznanj. Prejeli sta ju: ASTA MALAVAŠIČ za dolgoletno literarno ustvarjalnost, še posebno za nove in sveže verze, ki so prav v zadnjem letu bili deležni opaznih potrditev; omenimo poleg številnih revialnih in radijskih objav le uvrstitev v antologiji del Slovenskih rudarskih pesmi; o njeni — za mnoge mlajše /iterate — zgledni »POLFINALE« 13. SREČANJA PESNIKOV IN PISATELJEV TUDI V KRŠKEM Zveza kulturnih organizacij Slovenije in občine Krško ter Literarni klub »Bena Zupančiča« Krško so 26. januarja v Krškem organizirali do/enj-sko-posavsko območno srečanje, s katerega se je dvojica najuspešnejih literarnih ustvarjalcev-začelnikov uvrstila na 13. tovrstno srečanje v slo venjegoriškem Gradišču. Žirija (pisatelj in literarni kritik prof. Tine Soško, pesnika Vida Češnjevar — Fritz in Ivan Zoran) je na podlagi poslanega literarnega gradiva izbrala za srečanje v Krškem naslednje mlade pisce: Danie/a Brkiča, Janjo Ignjatič. Ivanko Ivkovič in Mileno Medic iz Novega mesta. Marijo Kalčič — Mirtič. Bojana Kopina. Gorana Rovana in Matjaža Mirta iz produktivnosti pričajo tudi mnogi priložnostni teksti in sodelovanje z glasbeniki; predlog za priznanje — za Astino sodelovanje v bogatem kulturnem življenju na Senovem —je dala tudi tamkajšnja Svoboda; JOŽICA VOGRINC zasluži priznanje za široko mentorsko kulturno delo v domačem kraju — Dolenji vasi; naš predlog pa podkrepljuje dejstvo, daje ena najbolj aktivnih in gorečih članic kluba od vsega začetka, saj poleg pisanja najrazličnejših literarnih zvrsti, ki so doživele mnoge predstavitve, skrbi za nove ideje in predloge ter nam, amaterskim kulturnikom, daje obilo vzpodbud. Krškega, Srečka Budiča iz Brežic, Iva Umeka s Senovega in Draga Pirmana iz A rtič. Udeleženci so si ogledali kulturne zanimivosti v Krškem ter Nuklearno elektrarno, se povečini aktivno udeležili »maratonskega« razpravljanja o literarnem ustvarjanju ter prisostvovali predstavitvi svojih literarnih stvaritev v dvoranici Delavskega kulturnega doma »Edvarda Kardelja« Krško, za kar je poskrbel krški literarni klub. kije ob tej priložnosti izdal 4. snopiče svojih LITERARNIH LISTOV. V njih je predstavil stvaritve udeležencev srečanja in svojih članov. Okrogle mize o besednem stva-rite/jstvu se je v mentorski vlogi — poleg članov žirijtTineta Soška in Ivana Zorana — udeležil tudi slovenski pisatelj Peter Božič. Naj izdamo še morda najpomembnejše: Na republiškem srečanju v Gradišču bosta sodelovali Krčanki Marija Kalčič — Mirtič in Bojana Kopina. Prejeli smo UPRA VUANJE IN FINANCIRANJE DOMA »XIV. DIVIZIJE« NA SENOVEM SKUPŠČINAM SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE KRŠKO — za kulturo, — vzgojo in izobraževanje, — telesno kulturo, KOMITEJU ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI SO KRŠKO Dom XIV. divizije Senovo je bil dokončan novembra 1979 in takrat tudi predan svojemu namenu. Skupščina krajevne skupnosti Senovo je za začasnega upravlja/ca Doma imenovala posebno komisijo, ki naj bi to funkcijo opravljala do časa, ko bo vse pripravljeno, da Dom prevzame v upravljanje Osnovna šola XIV. divizije Senovo. Kljub poizkusom, da se uredijo vsa statusna vprašanja v zvezi z Domom in da ga prevzame v upravljanje ali OS Senovo ali kaka druga institucija na občinski ravni, je Dom še vedno pod okriljem začasnega upravljaIca. Ker še ni razrešeno vprašanje statusa Doma, je temu primeren tudi dotok finančnih sredstev za njegove najnujnejše vzdrževalne stroške. Doslej sta ta sredstva prispevali občinski SIS za kulturo in telesno kulturo, vendar so le-ta dejansko zadostovala le za najnujnejše (el. tok, voda, drobna popravila in honorar za hišnika). Da so se dejavnosti v Domu kolikor toliko normalno odvijale, se moramo zahvaliti posameznim entuziastom iz društev SVOBODA in PARTIZAN ter Sveta krajevne skupnosti Senovo. Dom je tako. kljub težavam, s katerimi smo se srečevali, opravljal funkcijo, zaradi katere je bil tudi zgrajen. Danes, po petih letih, pa se na objektu že poznajo posledice časa, odnosno nezmožnosti normalnega vzdrževanja. Zato smo se na sestanku komisije za začasno upravljanje Doma s predstavniki skupščine in sveta K S ter organizacij združenega dela z območja Senovega dogovorili, da se mora statusno vprašanje Doma čimprej urediti, da Dom, tako kot je bilo tudi v začetku predvideno, prevzame v stalno upravljanje OŠ Senovo, njej pa morajo za to biti zagotovljena ustrezna finančna sredstva, ki bodo zadošča/a za normalno Posnetek z novoletnega srečanja rejnic v krškem Centru za socialno delo 30 Naš glas 3 odvijanje dejavnost' v Domu ter njegovo vzdrževanje. Zavedamo se, da teh sredstev ne bo tako lahko zagotoviti in da bi jih občinske SIS za kulturo, vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo v sedanjih gospodarskih razmerah težko zmogle same, zato smo pričeli tudi z akcijo za združevanje sredstev v OZD z območja krajevne skupnosti Senovo. Seveda kljub temu pričakujemo enakopravnejši odnos pri razporejanju družbenih sredstev za delovanje kulturnih domov v občini, kot je bilo to doslej. V utemeljitev tega zahtevka naj navedemo, daje Dom XIV. divizije nadpovprečno zaseden z dejavnostmi. Športna dvorana je skozi celo šolsko leto vsakodnevno od 7. do 13. ure zasedena s šolskim programom, poleg tega pa še štirikrat tedensko od 15. do 18. ure z dejavnostjo šolskega športnega društva. V preostalem popoldanskem in večernem času se v njej odvija vadbena oz. rekreativna dejavnost v okviru TVD Partizan (Senovo, Brestanica in Krško). Tako je bila športna dvorana v omenjenem času v letu 1984 zasedena povprečno 1990-NOV RUDNIK PRI GLOBOKEM RUDARSKE RAZISKAVE - Že leta 1981 so delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane pričeli iskati nove zaloge lignita okrog Globokega. Večina od 24 vrtin je potrdila pričakovanja: v globini 250 - 350 m so naleteli po štiri ure dnevno s povprečno 35 udeleženci, odnosno preko 8.000 v celem letu (od januarja do maja in od septembra do konca leta). V kulturni dvorani pa se je v letu 1984, poleg 99 kinopredstav, zvrstilo še 40 drugih prireditev s skupaj cca 20.000 obiskovalci. Menimo, da te številke zaslužijo pozornost ob poudarku, da so, predvsem v kulturnem delu, še določene rezerve, ki bi jih, z ustrezno materialno podprto programsko politiko, lahko do konca izkoristili. Delavci Osnovne šole XIV. divizije Senovo bodo o prevzemu Doma v upravljanje odločali, ko se bodo do razreševanja tega problema, prvenstveno z vidika financiranja, opredelile skupščine navedenih samoupravnih interesnih skupnosti, zato pričakujemo od njih resen pristop k obravnavi te pobude. Predsednik skupščine KS Senovo Jože Radej Predsednik komisije za uprav/j. doma XIV. divizije Vili Jurečič na 2 - 4 m debele plasti premoga, skupne doslej ugotovljene zaloge pa ocenjujejo na 10 milijonov ton. To pa bi že kazalo izkoriščati. Na leto bi lahko izkopali okrog 500.000 ton za potrebe široke potrošnje pa tudi za krško Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj. Medtem so se v bližini Artič že začele rudarske raziskave, ki jih financira REK Edvard Kardelj iz Trbovelj, SENTJERNEJSKI KULTURNIKI GOSTOVALI NA RAKI 9. februarja 1985 zvečer so v počastitev slovenskega kulturnega praznika gostovali na Raki oktet, mešani pevski zbor in godba iz Šentjerneja. Prijeten večer petja in glasbe je navdušil ljubitelje domačih melodij, ki so se kljub sila nevšečnemu vremenu (poledica!) potrudili v šolsko telovadnico v tolikšnem številu, da še za odrasle ni bilo dovolj sedežev. Gostovanje Šentjernejčanov je organizirala Osnovna šola Raka z delno finančno pomočjo Krajevne skupnosti Raka. Sentjernejski pevci in godbeniki niso za nastop hoteli niti ficka, zato pa so jih gostitelji skromno pogostili. Tudi na tem družabnem srečanju so se razlegle prijetne melodije, a žal je neprijetna gostja — poledica opravila svoje in večer skrajšala. Račani so Šentjerne-jčane ob koncu povabili, naj bi spet kmalu prišli. opravlja pa ljubljanski Geološki zavod. V prvem od dveh načrtovanih vpadnikov so že prišli 40 m globoko, do konca leta pa bodo ugotovili geološke razmere, uporabo mehanizacije in ekonomičnost izkoriščanja. Če bodo rezultati ugodni, bomo do leta 1990 v Sloveniji odprli nov rudnik ( Tekst: Vlado Podgoršek v Dolenjskem listu, foto: Vlado Podgoršek posebej za Naš glas). Naš glas 3 31 DOBITNIKI LETOŠNJIH BLOUDKOVIH ZNAČK 28. januarja so v Krškem podelili Bloudkove značke, najvišja občinska priznanja telesnokul-turnim delavcem in športnikom, ki so neke vrste nagrada za dolgoletno dejavnost oz. izjemne dosežke na telesnokulturnem področju. Dobitnikom je ob podelitvi v svečani dvoranici SO Krško spregovoril Živko Sebek in med drugim povedal: »Lahko smo zadovoljni, da se je v minulem letu v našo športno družino vključilo še nekaj novih društev. Lahko smo zadovoljni, da so nekatera društva razširila športno rekreacijsko dejavnost, tako po zvrsteh kot po številu udeležencev. Po nekajletnih prizadevanjih nam je uspelo zastaviti dokaj trden sistem občinskih športno rekreacijskih tekmovalnih lig. Nekateri posamezniki in ekipe so še vedno v republiškem vrhu. Se vedno se najboljšim uspe prebiti v vrste republiških ali celo državnih reprezentanc...« Hkrati je ZTKO Krško podelila tudi svoja priznanja športnikom. Bloudkove značke je podelil predsednik Skupščine Telesno-kulturne skupnosti Krško Anton Šulc. „ ZLATE BLOUDKOVE ZNAČKE so prejeli: PLANINSKO DRUŠTVO »BO-HOR« SENOVO ob 30-letnici svoje dejavnosti, ROKOMETNI KLUB KRŠKO, ki je lani slavil enak jubilej, VID BUDNA s Senovega, za dolgoletno uspešno delo ter zasluge za razvoj telesnokulturnih dejavnosti v okviru KS Senovo in občine Krško, SREBRNO BLOUDKOVO ZNAČKO je prejel: STANE ŽIGANTE iz Krškega, za neumorno delo v TVD Partizan Krško, Plavalnem klubu Ce-lulozar Krško ter AMD Krško. BRONASTE BLOUDKOVE ZNAČKE so prejeli: LOJZE STIH iz Krškega ter DRAGO AB-RAM in LJUBOMIR BOŽOVIČ iz Krškega. NAŠA PRVA »TURISTIČNA KMETIJA": GRUBIČEVA DOMAČIJA NA DOBRAVI PRI PODBOČJU 32 Naš glas 3 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SRS V NE KRŠKO 16. januarja 1985 je Nuklearno elektrarno Krško obiskal predsednik Izvršnega sveta skupščine SRS tovariš Dušan Sinigoj s sodelavci. Poleg vodstva in nekaterih strokovnjakov iz elektrarne so se pogovorov udeležili tudi direktorja Elektrogospodarstva Slovenije in Savskih elektrarn Milan K rajnik in Jure Brguljan ter predsednik skupščine občine Krško Branko Pire. V zvezi s pokrivanjem deviznih obveznosti za potrebe NE Krško so ugotovili, da jih bo potrebno reševati v okviru garantiranih obveznosti v SR Sloveniji in Hrvatski ter zagotoviti čimveč možnosti za lastno proizvodnjo goriva in izvoza energije. Beseda je tekla tudi o nekaterih vprašanjih vključevanja NE Krško v skupni prihodek EGS in ZEOH (Zajednica elektroprivrednih organizacija Hrvatske), o oblikovanju solidarnostnega sistema v tem okviru, o varnosti obratovanja NE ter o problematiki odlaganja nizko in srednje aktivnih odpadkov. Po razgovoru si je predsednik s spremstvom ogledal elektrarno, ki je tačas obratovala z močjo 650 MVV (620 na pragu). NE KRŠKO 6,2% NAD PLANOM V hladnih dneh, ko se je poraba električne energije pri nas izredno TUDI V KRŠKI OBČINI KMEČKI TURIZEM Kmečki turizem kot dopolnilna dejavnost ima v naši republiki sicer že dolgoletno tradicijo, saj so se z njim marsikje ukvarjali že v času pred drugo svetovno vojno. Prav v zadnjih letih so ga razvili predvsem na območju Gorenjske in Koroške, v Posavju ga so žal še vedno v dokajšnji zamudi. Ze nekaj let poznamo prvo tako kmetijo v brežiški občini, te dni pa so namenu izročili še drugo, hkrati prvo v krški občini. Za to dejavnost, kot dopolnilno, sta se odločila zakonca Vinko in Zofija Grubič z Dobrave 8 pri Podbočju. Že kakih 10 let sta razmišljala o tej novosti, po dokončni odločitvi zanjo pa sta načrt izvedla v dveh letih, s pomočjo TOK M—Agrokombinata Krško in Izvršnega sveta SO Krško. Na njuni domačiji je zaenkrat na voljo v dveh sobah 6 postelj, v še ne dokončanem prizidku pa bosta postopno uredila še tri sobe. Sama lokacija prve turistične kmetije v krški občini je va- bljiva zaradi bližnje soseščine vinorodnega Bočja, pa morda še bolj zaradi le kakih 200 m oddaljene reke Krke. Prav zato bi jo morda v prvi vrsti priporočali tistim, ki si želijo čolnarjenja in ribarjenja pa tudi kopanja. Zofija Grubič, ki bo v prvi vrsti nosilka te nove dejavnosti, priporoča gostom tudi domačo hrano. Čeprav bo dejavnost celoletna, pa pravi, da bi bili gostje še posebej dobrodošli pozimi, ko je sicer na kmetiji manj drugega dela. S 7 hektarji zemlje sodi njihovo gospodarstvo med manjše kmetijske v krški občini. Usmerjeno je v živinorejo in vinogradništvo, a za nadaljnje povečanje pridelave hrane nima pogojev, gospodar Vinko pravi, da so pred leti najemali še nekaj površin, a za to danes ni več možnosti, zato bodo ostali pri tistem, kar lahko iztisnejo iz lastne zemlje. Tudi to je bil eden izmed poglavitnih razlogov, da so se odločili ukvarjati se še s kmečkim turizmom. P. S.: Uradna otvoritev je bila 15.2. ,985- ŽIVKO ŠEBEK povečala, obratovanje nekaterih elektrarn je bilo moteno in proizvodnja zmanjšana, je naš jedrski prvenec odločilno prispeval pomemben delež k še vedno zadovoljivi elektroenergetski situaciji. V januarju NE Krško nadaljuje z uspešnim obratovanjem, ki je v preteklem letu zagotovilo porabnikom v Sloveniji in Hrvatski preko 4,2 milijarde kWh električne energije, kar pomeni 6,2 odstotni presežek plana (246 983 MWh) za leto 1984- S. MAVSAR Ob desetletnici NEK so bila številnim zaslužnim vodilnim in drugim delavcem našega nuklearnega prvenca izročena številna visoka državna odlikovanja.