Ponovno je izšlo Izvestje slovenskih nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem /6 V sovodenjski knjižnici znanost in pravljične urice za najmlajše S Primorskim dnevnikom in Auroro tudi na Škotsko Primorski Napačna poteza za zaščito Krasa SandorTence Poziv slovenski državi, naj zaščiti Kras pred »razprodajo tujcem«, ki jo postavljalo nekatere kraške civilne iniciative, se zdi neutemeljen. Pravno, ker je Slovenija glede nepremičninskega trga že spremenila svojo ustavo, praktično pa, ker je ta trg v bistvu presegel nepremičninske okvire in dobil širše razsežnosti. Pobudniki poziva zanikajo, da gre za »fo-bijo« proti Italiji in Italijanom. Mi jim verjamemo na besedo, čeprav nas nekateri poudarki v stališčih civilnih iniciativ glede tega ne prepričajo povsem. Hiše na Krasu v Sloveniji nekateri kupujejo oziroma gradijo, ker nekdo prodaja nepremičnine in zazidljiva zemljišča. Isto velja za Kras v Italiji od Nabrežine do Bazovice, kjer se gradi in kupuje ter seveda tudi prodaja. In »prodajalci« so v glavnem Slovenci. Hiše v Sloveniji obnavljajo in kupujejo tudi italijanski državljani slovenske narodnosti in jezika. Jim bomo preprečili, da se preselij o v Sežano, Komen ali Divačo? Obstajajo drugi bolj učinkoviti načini za zaščito Krasa, ki morajo temeljiti na krajinski in ne na »narodnostni« politiki. Kraško območje je velika dobrina, ki je slabo zaščitena v Italiji in v Sloveniji. Pri nas imamo politiko t.i. evropskih zaščitenih območij, ki niso ne tič ne miš, a povzročajo le trenja s Kraševci. Kam je končal Kraški park in kam so končale razvojne vizije nekdanje Kraške gorske skupnosti? V Sloveniji pa se vzdolž nekdanje meje širijo arhitektonsko, krajinsko in kulturno nevzdržna naselja. Te bi morala Ljubljana ustaviti, če že tega nočejo ali ne morejo narediti občine. ITALIJA - Politika Berlusconi napada vsevprek RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi se še naprej pred škandali brani z napadi. Včeraj se je spravil nad t.i. tretji politični pol, ki po njegovem sploh ne obstaja, ne samo da nima politične prihodnosti. Spor med izvršno in sodno oblastjo je medtem odmeval na skoraj vseh prireditvah ob uradnem odprtju sodnega leta. Marsikje so sodniki ugovarjali pooblaščencem pravosodnega ministra Angelina Alfana, ki krčevito brani ministrskega predsednika. Na 2. strani dnevnik NEDELJA, 30. JANUARJA 2011 Št. 25 (20.040) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € EGIPT - Vlada razpuščena, Mubarak ostaja Na ulicah tanki, protesti se nadaljujejo V zadnjih dveh dneh že sto mrtvih - Mubarakova družina na tujem SOVODNJE - Razlastitve zaradi gradnje avtoceste Gorica-Vileš Odškodnine za zemljišča bodo izplačali do poletja SOVODNJE - Do poletja bodo lastniki razlaščenih zemljišč prejeli izplačilo, za katero so se dogovorili z družbo Au-tovie Venete. Kot pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin, so med dogovarjanjem že določili zneske, ki jih bodo posamezni lastniki prejeli. Poleg tega bodo lastniki zemljišč prejeli tudi odškodnino za začasno zasedbo njihovih zemljišč, ki se je začela oktobra leta 2009. »V podjetju Autovie Venete so nam zagotovili, da bodo zneske izplačali do poletja. Če hočemo biti pesimisti, lahko pričakujemo, da se bo postopek tudi v primeru zamud vsekakor zaključil pred koncem letošnjega leta,« dodaja županja Alenka Florenin. Na 9. strani KAIRO - V Egiptu so se tudi včeraj nadaljevali množični protesti proti predsedniku Hosniju Mubaraku. Pro-testnikov niso prestrašili niti tanki na ulicah. Kritični so tudi v tujini. Vlado je Mubarak razpustil, za novega pre-mierja pa imenoval dosedanjega ministra za letalstvo Ahmeda Šafika. Sam Mubarak ostaja na položaju, je pa v tujino poslal svojo družino in prvič v 30 letih svoje vladavine imenoval podpredsednika. Po nekaterih navedbah je bilo samo v zadnjih dveh dneh ubitih sto ljudi, več tisoč pa je ranjenih. Na 2. strani Kras: odmevna stališča civilnih iniciativ Na 3. strani Ploden obračun Skupine 85 Na 5. strani Ob Vipavi čistijo zarasle bregove Na 9. strani Polemika v Gorici: »voucherji« zakoniti, a etično nespodobni Na 9. strani Novogoriški SNG dobil malo dvorano Na 10. strani vsako nedeljo piles s skupino slov i K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ EkstralDelavnice v Trstu Pravilno učenje Nastopanje v javnosti Bonton za mlade Znanje za zaposlitev za dijake 3., 4. in 5. razredov višjih srednjih šol www.slovik.org Železi ina Tere n Nabrežina 124 30% POPUST NA ZIMSKA OBLAČILA 2 Nedelja, 30. januarja 2011 DNEVNE NOVICE / EGIPT - Protesti in zahteve po predsednikovem odstopu se nadaljujejo po vsej državi Mubarak razpustil vlado in imenoval svojega prvega podpredsednika doslej Tanki na ulicah - Od petka po nekaterih podatkih ubitih že sto ljudi, več tisoč pa je ranjenih KAIRO - V Egiptu so se tudi včeraj nadaljevali množični protesti proti predsedniku Hosniju Mubaraku. Protestnikov niso prestrašili niti tanki na ulicah, prav tako pa so ostali razočarani nad Mubarako-vimi obljubami, ki jih je dal v nočnem nagovoru narodu. Kritični so tudi v tujini. Medtem pa iz egiptovske prestolnice že bežijo številni turisti. Mubarak je v noči na soboto prvič po torku, ko so v državi izbruhnili krvavi pro-tivladni protesti, preko televizije nagovoril svoje sodržavljane ter jim obljubil politične in gospodarske reforme, ki bodo med drugim zagotovile neodvisnost sodstva in dale ljudem več svobode. Dejal je, da sicer razume jezo in očitke protestnikov, a hkrati opozoril, da je meja med svobodo in kaosom tanka in da ne bo dovolil destabilizacije Egipta. Ob tem je napovedal tudi razpustitev vlade in napovedal oblikovanje nove. Čez dan je nato prvič v 30 letih svoje vladavine imenoval podpredsednika države. Ta položaj je pripadel vodji obveščevalne službe in tesnemu Mubarakovemu zavezniku Omarju Sulejmanu, ki naj bi ga Mubarak s tem imenovanjem tudi izbral za svojega naslednika na čelu države. Velja za zelo vplivno figuro egiptovske politike in naj bi predvsem užival podporo vojske. A protestniki so včeraj še naprej zahtevali odstop samega Mubaraka ter končanje kronične državne korupcije in brutalnosti varnostnih sil. Na tisoče jih je zato že ponoči kljub policijski uri vztrajalo na ulicah, čez dan pa se jih je nato v Kairu, Aleksandriji, Suezu in drugih mestih znova zbralo več deset tisoč. Ponekod je znova prišlo tudi do spopadov, čeprav naj bi bila vojska danes precej bolj prizanesljiva, kot je bila v petek policija. Ta je sicer danes znova odprla ogenj proti protestnikom, ki so skušali napasti notranje ministrstvo, pri čemer naj bi bilo več ljudi ubitih. Po nekaterih navedbah je bilo samo od petka v Egiptu ubitih že okoli sto ljudi, več tisoč pa je ranjenih. Oblasti so v Kairu, Aleksandriji in Suezu včeraj znova podaljšale policijsko uro, ki se je začela ob 16. uri po lokalnem času, trajala pa bo do 8. ure zjutraj v nedeljo. A tudi to več ne prestraši protestnikov, ki vztrajajo na trgih in ulicah mest, pa čeprav jih je vojska uradno opozorila, da ne bo dopuščala kršitev. Po drugi strani se pojavljajo poročila, da se je vojska - vsaj v Kairu - deloma že pridružila protestnikom. Nad razmerami v Egiptu so vse bolj zaskrbljeni tudi v tujini. Ameriški predsednik Barack Obama je tako Mubaraka v petek pozval, naj sprejme konkretne ukre- pe za širitev pravic prebivalcev in se vzdrži nasilja nad protestniki. Podobno je proti uporabi nasilja včeraj posvaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Zahteve protestnikov je podprl tudi Iran, medtem ko se je savdski kralj Abdu-lah postavil na stran Mubaraka in obsodil tiste, ki se igrajo z varnostjo in stabilnostjo Egipta. Presenetljivo tiho so medtem v Izraelu. Egipt je namreč ob Jordaniji edina država v regiji, ki je sklenila mirovni sporazum z judovsko državo, zato se bojijo morebitnih velikih političnih sprememb. Zaradi nasilnih protestov medtem skuša egiptovsko prestolnico zapustiti na tisoče turistov, pa tudi domačinov, ki so dobesedno preplavili letališče v Kairu. Številne evropske letalske družbe so medtem že odpovedale lete v egiptovsko prestolnico, vse več držav pa svojim državljanom odsvetuje potovanja v Egipt. Po drugi strani pa so slovenske turistične agencije včeraj vztrajale, da so razmere v turističnih središčih ob egiptovskem Rdečem morju varne in včeraj sta proti Šarm el Šejku in Hurgadi poleteli dve slovenski letali. (STA) '-iT ; \ ftiiM ¿i » 'A- ^ ? s M&i* h , Ponekod so se vojaki celo pridružili protestnikom ansa H ^ : r t® J v ^^ ITALIJA - Polemika ob odprtju sodnega leta Berlusconi naprej brez pomislekov Sodniki naveličani dnevnih napadov RIM - Silvio Berlusconi je trdno prepričan, da bosta on in vlada prestala tudi to preizkušnjo. Premier je včeraj znova pozval svoje privržence, naj ne nasedajo milanskim tožilcem, »ki hočejo spreobrniti izid parlamentarnih volitev«. Berlusconi je o t.i. tretjem političnem polu zaničevalno dejal, da to gibanje sodi v preteklost, če je sploh kdaj obstajalo. Da je tretji pol živ in zdrav je nasprotno prepričan Francesco Ru-telli. Po njegovem je Berlusconi na koncu politične kariere, Italija, ki jo zapušča državljanom, pa je zasuta z ruševinami. Rutelli meni, da bi bile predčasne volitve škodljive za državo, najbrž pa je to edina pot za izhod iz sedanje krize, ki je politična in istočasno moralna. V to so prepričani tudi v Demokratski stranki, v kateri se sicer kopičijo vsakovrstne težave. Začenši z Neapljem, kjer hoče tajnik Pier- Silvio Berlusconi ansa luigi Bersani ne samo izničiti primarne volitve, a tudi imenovati novega županskega kandidata. To pa ne bo lahko, saj neapeljska Demokratska stranka dejansko zahteva ponovitev primarnih volitev, ki so - kot znano - potekale v senci goljufij. Zmagoviti kandidat Antonio Cozzolino je še naprej prepričan, da so bile volitve zakonite in demokratične in da mora on spomladi kandidirati za župana. Bersani je moral včeraj tudi ustaviti pobudo poslanca Giuseppeja Fioronija in njegove katoliško usmerjene struje, ki je hotela formalno zahtevati odstop predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Včerajšnje uradno odprtje sodnega leta je na skoraj vseh italijanskih sodiščih potekalo v znamenju sporov in polemik med izvršno in sodno oblastjo. Na nekaterih slavnostnih prireditvah so sodniki glasno kontestirali besede pooblaščencev pravosodnega ministra Angelina Alfana. Vodja turinskega tožilstva Giancarlo Caselli je prepričan, da je Berlusconijeva vlada z napadi na sodstvo prekoračila meje dostojnosti. CELOVEC - Dvojezični krajevni napisi Glavar Dörfler predstavil • < v v • • svoja stalisca za pogajanja CELOVEC - Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler iz vrst koroških svobodnjakov (FPK) je včeraj predstavil svoje smernice za prvi krog pogajanj o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, ki se bo začel v četrtek. Po mnenju Dörflerja ne gre postavljati zahtev v zvezi z dvojezično topografijo glede na delež slovenskega prebivalstva na ravni občin, česar se slovenska manjšina najbolj boji, temveč je treba gledati vsako naselje posebej. Za osnovo naj bi vzeli popis prebivalstva iz leta 2001, o konkretnih deležih oziroma odstotkih, ki naj bi bili pogoj za postavitev dvojezičnih tabel, Dörfler pred samimi pogajanji ni želel govoriti. Če bi na primer veljala desetodstot-na meja na ravni občin, bi to pomenilo, da bi številna naselja, v katerih sicer živi precej več kot deset odstotkov Slovencev, ostala brez dvojezičnih tabel, ker bi se pač nahajala v "napačnih" občinah. "Ne želimo nobenega razlikovanja med občinami in naselji, vsako naselje je enako pomembno," je včeraj povedal Dörfler. Za primer, da bodo različne strani v prihodnjih mesecih res izpogajale rešitev, pa je deželni glavar napovedal, da bo na območju, ki ga to zadeva, razpisal referendum o predlagani rešitvi. Na izjave deželnega glavarja so se že odzvali koroški socialdemokrati (SPO), ki so v prvi vrsti zavrnili izvedbo referenduma o morebitni izpogajani rešitvi. "V demokraciji ne more in ne sme biti politične prakse, da se dovoli večini odločati o pravicah manjšin, ki so zapisane v državni pogodbi," je v izjavi za javnost zapisal vodja koroške SPO Peter Kaiser. V ljudski stranki (OVP) so v odzivu predvsem izpostavili svojo podporo rešitvi, ki bi temeljila na dogovoru med tedanjim avstrijskim kanclerjem Wolf-gangom Schusslom in koroškim deželnim glavarjem Jorgom Haiderjem iz leta 2006 in bi prinesla okoli 141 dvojezičnih tabel. Ponovili so še, da si tako kot ostale stranke želijo rešitve na ravni ustave, ter zavrnili tako morebitno novo preštevanje manjšine kot tudi t.i. odprtostno klavzulo. (STA) PERCOTO - Med dobitniki Javier Marias Noninove nagrade oplemenitili z žganjem VIDEM - V furlanskem kraju Ronchi di Percoto so včeraj podelili letošnje nagrade Nonino. Dobitniki so španski pisatelj Javier Marias, ameriška esejistka in naravo-varstvenica Frances Moore Lappe, italijanski arhitekt Renzo Piano in nemški etolog Irenaus Eibl-Eibes-feldt. Žirija, ki ji je predsedoval Nobelov nagrajenec za književnost iz leta 2001 Vidiadhar Surajprasad Naipaul, je Javierju Mariasu dodelila najprestižnejšo nagrado, mednarodno nagrado Nonino. Slovesnost je potekala na sedežu podjetja Nonino v kraju Ronchi di Percoto, kjer je družina slavnih furlanskih proizvajalcev žganja nagrajence počastila s slavnostnim kosilom s sedemsto gosti. Člani družine Noni-no so že 36. izvedbo nagrade (prvič so jo podelili leta 1975) proslavili s posebnim žganjem, ki so ga destilirali v sami dvorani, kjer je potekalo kosilo. Javier Marias Dan se je sinoči zaključil v vi-demskem gledališču Palamostre, na vrsti je bilo srečanje med V. S. Naipau-lom in tržaškim pisateljem Claudiom Magrisom, prav tako članom žirije. * «I Preiskovalci terorističnega napada na Domodedovu identificirali napadalca MOSKVA - Samomorilski bombni napad na moskovskem mednarodnem letališču Domodedovo, v katerem je v ponedeljek umrlo 35 ljudi, je zakrivil 20-letnik s Severnega Kavkaza, katerega glavna tarča so bili tujci, je včeraj sporočil ruski preiskovalni urad. Napadalca so identificirali, a imena še ne morejo razkriti, ker še iščejo njegove pomočnike, so še dodali. Prav tako niso razkrili, iz katere severnokavkaške republike naj bi prišel. Ruski premier Vladimir Putin je sicer že v sredo nakazal, da naj napadalec ne bi bil povezan z dogajanjem v Čečeniji. V Iranu obesili nizozemsko državljanko TEHERAN - V Iranu so včeraj obesili Nizozemko iranskega porekla Za-hro Bahrami, ki je bila aretirana zaradi sodelovanja v množičnih protivladnih protestih v Iranu leta 2009, kasneje pa obsojena zaradi tihotapljenja kokaina. Kot so sporočili iz urada tožilstva v Teheranu, je bila Bahramijeva usmrče-na zaradi posedovanja in prodaje mamil. Včerajšnje obešenje je zadnje v vrsti tovrstnih usmrtitev ta mesec v Iranu. Samo letos je bilo namreč obešenih že 66 ljud. Po trditvah Irana je Bahramijeva pripadala mednarodni mamilarski združbi in je s pomočjo svojih zvez na Nizozemskem v Iran tihotapila kokain. V hišni preiskavi na njenem domu naj bi odkrili in zasegli mamila, na osnovi česar so jo tudi obsodili. Na usmrtitev pa so se Nizozemci odzvali z uradno prekinitvijo vseh uradnih stikov z Iranom. Kanada obljublja izročitev Ben Alijevega svaka OTTAWA/DUNAJ - Kanadska vlada je sporočila, da dela na aretaciji in izročitvi Belhasena Trabelsija, svaka strmoglavljenega tunizijskega predsednika Zina El Abidina Ben Alija. So pa kanadski organi že preklicali Tra-belsijevo dovoljenje za bivanje in zasegli njegovo tamkajšnje premoženje. Trabelsi, tunizijski poslovnež in milijarder, ter njegova družina naj bi v kanadski Montreal prispeli minuli teden z zasebnim letalom. Kanadski zunanji minister Lawrence Cannon je nato v petek sporočil, da Trabelsi v državi ni dobrodošel, da so že sprejeli ukrepe za zamrznitev njegovega premoženja ter da bodo skušali čim hitreje izpolniti prošnjo tunizijskih oblasti o izročitvi. / ALPE-JADRAN Nedelja, 30. januarja 2011 3 SEŽANA - Pobuda močno odmeva v slovenskih občilih Kraški civilni iniciativi opozarjata »na razprodajo Krasa Italijanom« Poziv Sloveniji, naj ravna kot Danska - Koliko italijanskih državljanov se je preselilo preko bivše meje? SEŽANA - V slovenskih občilih je doživela velik odmev nova pobuda Civilne iniciative Kras in Civilne iniciative za Primorsko, ki glasno opozarjata na »nevarnost razprodaje Krasa tujcem«, beri Italijanom. Problem ni nov in se dejansko pojavlja vse od vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ko je morala Ljubljana na zahtevo Bruslja spremeniti 68. člen ustave in s tem omogočiti nakup nepremičnin vsem državljanom EU. »Odtlej naša država ni storila ničesar za zaščito svojih interesov na tem področju,« pravi Robert Rogič iz Civilne iniciative Kras. In kaj lahko sploh naredi Slovenija? Zastopniki civilnih iniciativ navajajo primer Danske, ki je pred leti pravno zaščitila svoje južno ozemlje pred nakupi nepremičnin s strani Nemcev. Slovenska vlada lahko podobno klavzulo od Bruslja zahteva le do 1. maja, od tod peticija predsedniku Danilu Turku ter lokalnim in državnim dejavnikom, naj Slovenija to naredi oziroma zahteva. V civilnih iniciativah zagotavljajo, da ne gre za nobeno »fobijo« ali »nacionalistični izpad« na račun Italijanov. Edina kraška občinska uprava, ki je učinkovito in pravično omejila zazidavo Krasa, je bila Občina Komen, v Sežani, Divači in Hrpeljah-Kozini pa tega niso naredili s posledicami, ki so vsem pred očmi. Kot primer navajajo naselje Lokev v sežanski občini, ki je bila na popisu leta 2002 s približno 270 nepremičninami povsem slovenska vas, »zdaj pa naj bi bilo 80 nepremičnin v lasti italijanskih državljanov, večinoma Italijanov.« To očitno pomeni, da so nekatere nepremičnine kupili italijanski državljani slo- V sredo srečanje na županstvu v Sežani SEŽANA - Civilna iniciativa Kras in Civilna iniciativa za Primorsko bosta svoje pobude za zaščito kraškega območja predstavili v sredo, 2. februarja, ob 17.30 v veliki sejni dvorani Občine Sežana. Ob tej priložnosti bo tudi okrogla miza, na kateri bodo sodelovali Anton Prosen, Branko Marušič, Boris Pahor, Jože Pirjevec ter Biserka Javoršek s slovenskega pravosodnega ministrstva. V sredo bodo tudi začeli zbirati podpise pod peticijo, ki jo bodo poslali slovenskim in evropskim ustanovam. prej do novice Tudi v Sežani nekateri opozarjajo na nevarnost »razprodaje Krasa« venskega jezika, ki se (in to ne od včeraj) selijo na slovensko stran Krasa. V obeh civilnih iniciativah pravilno ugotavljajo, da če obstaja kupec zemljišča ali nepremičnine, obstaja tudi ti- sti, ki jih prodaja. »Pri nas se mnogi ne zavedajo vrednosti svojih nepremičnin. Ljudje se trudijo na hitro obogateti, tu pa svoj lonček pristavljajo nepremičninske agencije,« je v Primorskih no- www.primorski.eu] ZSKD - 1 7. revija kraških pihalnih godb Danes v Postojni prvi koncert POSTOJNA - Danes se ponovno začenja Revija kraških pihalnih godb. Letos je na vrsti že sedemnajstič. Zamisel za revijo sta dali Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, da bi spodbudili godbe k sodelovanju in kakovostni rasti. V obdobju, v katerem se je revija pričela, je godbeništvo na kraškem območju občutilo krizo zaradi pomanjkanja mladih sil in godbeniških šol, ki bi pospešile kakovostno delovanje. Z revijo se je stanje začelo izboljševati. Godbe so dobile nov zagon in sadove lahko vidimo iz leta v leto. Za sedemnajsto izvedbo so si organizatorji zamislili še novost, ki naj bi prispevala k povečanju kvalitete. Na koncertih bo prisoten strokovnjak za godbeniško področje, ki bo dirigentom in predsednikom povedal svoje mnenje o nastopu, o izbiri programa in njegovi izvedbi. Na tak način naj bi godbe in dirigenti spoznali, kako izboljšati svojo koncertno izvedbo. Tudi letos sta organizatorja pripravila dva koncerta. Prvi bo v Kulturnem domu v Postojni že danes drugi pa v Gledališču Verdi v Miljah v nedeljo, 13.februarja. Oba koncerta se bosta pričela ob 17.uri. Prva bo v Postojni nastopila domača Postojnska godba 1808 s slovensko, angleško in špansko skladbo. Godba deluje že od leta 1808 in ne nastopa le v domovini, temveč tudi drugod po vicah ugotavljal Božo Novak (CI za Primorsko). Po njegovem bi morali najprej obnoviti obstoječe hiše in šele nato pozidati obstoječe površine. Za to pa je potreben zakon. Iz podatkov, ki jih je objavil časnik Delo (vir slovensko finančno ministrstvo) izhaja, da so od 1.5. 2004 do lanskega avgusta v Sloveniji največ nepremičnin (1198) kupili državljani Velike Britanije, katerim sledijo Italijani z 980 nepremičninami. Sledijo Avstrijci (377), Nemci (297), Irci (97), Francozi (85), Nizozemci (73) in Švedi (46). Državljani drugih držav so kupili skupno 313 nepremičnin v Sloveniji. V kraških civilnih iniciativah trdijo, da so to posli, za katere se plačuje davek na nepremičnine, nikjer pa niso zabeleženi podatki o pravnih poslih, ki so obdavčeni z davkom na dodatno vrednost (DDV). Zato bodo od pristojnih organov zahtevali vzpostavitev takšnih evidenc, iz katerih bo razvidno, kdo je kupec oziroma lastnik nepremičnin. Ipadi uradno v prodaji tudi v Sloveniji LJUBLJANA - Od petka so tudi v Sloveniji uradno naprodaj po vsem svetu priljubljeni ta-blični računalniki ipad ameriškega računalniškega proizvajalca Apple. Kot so sporočili iz ljubljanskega podjetja Power-com sistemi, avtoriziranega Ap-plovega distributerja v Sloveniji, so ipadi naprodaj v ljubljanski trgovini Istyle, mariborski trgovini Ispot ter na prodajnih mestih trgovskih verig s tehničnim blagom Big Bang in Harvey Norman po vsej Sloveniji. Ipadi uporabnikom poleg brskanja po spletu, upravljanja e-po-šte in urejanja fotografij omogočajo tudi predvajanje videa, poslušanje glasbe, igranje iger in še veliko več. Z lani predstavljenimi Applovi-mi ipadi se je začel razcvet ta-bličnih računalnikov, tržne niše med pametnimi mobilniki in mini prenosnimi računalniki. Apple je od lanskega aprila, ko je začel prodajo, do septembra prodal več kot osem milijonov ipadov. V letu 2011 naj bi po nekaterih napovedih prodaja ipadov dosegla 37,2 milijona kosov, medtem ko naj bi bilo na celotnem trgu prodanih 55 milijonov tabličnih računalnikov. Evropi. Prejela je zlato plaketo v 1.te-žavnostni stopnji na tekmovanju ZSG in uspešno izpeljala koncert ob praznovanju 200.obletnice godbeništva na Postojnskem. Vodi jo dirigent Primož Pe-terlin. Drugo bo na vrsti Godbeno društvo Nabrežina, ki deluje že od leta 1897. Trenutno šteje približno 45 članov in njegov repertoar obsega narodne pesmi, jazz, operne arije in moderne popevke. Vodi ga Sergio Gratton, nastopala pa bo tudi solopevka, članica istega društva Sara Jablanšček. Zadnja na vrsti pa bo Kraška pihalna godba Sežana, ki ji dirigira Ivo Bašič. Čeprav je zelo »mlada« godba (ustanovljena je bila leta 1992) in je večina članov mladih, je zelo perspektivna. Veliko gostuje doma in v tujini, se udeležuje raznih tekmovanj po Evropi, kjer dosega najvišja mesta v prvi težavnostni stopnji. Drugi koncert revije bo 13. februarja v Miljah. Svoje programe bodo predstavili Pihalni orkester Breg iz Doline, Pihalni orkester Kras iz Doberdoba ter Pihalni orkester Divača. KOMEN - Danes Svečanost ob 67. obletnici bitke v Dolcah KOMEN - Občinski odbor združenja borcev za vrednote NOB Komen prireja že tradicionalni koncert borbenih pesmi z vsega sveta, ki bo danes s pričetkom ob 15.uri v kulturnem domu v Komnu. Na proslavi se bodo spomnili tudi 67-letnice bitke v Dolcah leta 1944. Slavnostni govornik bo podpredsednik ZZB Slovenije Slavko Grčar. V kulturnem programu bo sodeloval ženski pevski zbor Kombinat z dirigentko Matejo Mavri. Program bo vodila Nina Luin. Prireditev je posvečane obletnici (letos je že 67.) znanega partizanskega napada na nemško kolono pri Dolcah 2. februarja 1944, ko so borci Južno-primorskega odreda popolnoma uničili 80-člansko sovražno kolono, ki je bila namenjena za okrepitev posadke v Ri-hemberku. Okupator pa se je s povračilnimi ukrepi znesel nad prebivalstvom, ko je požgal okoliške vasi (Komen, Rihemberk, Tomačevico in Mali Dol), celotno prebivalstvo pa odpeljal v internacijo v Nemčijo. (O.K.) ŽIVLJENJSKI JUBILEJ John Earle devetdesetletnik Kadar mi prijatelj in kolega John Earle reče, da tu pa tam pozabi na kakšno ime, me začne resnično skrbeti. Pa ne zanj, temveč sem v skrbeh zase. Kajti, če bi imel samo del »slonov-skega« spomina in mentalne prožnosti, kakršo ima John, ki ravno na današnji dan dosega cilj devetdesetih, bi bil še kako zadovoljen. John je verjetno edini naročnik Primorskega dnevnika angleškega ma-ternega jezika. Slovenščino bere z lahkoto in se v njej tudi tekoče pogovarja, tako kot v številnih drugih jezikih. V njem je po manirah, govorici in življenjskem stilu prepoznati nezmotljiv profil angleškega gentlemana, čeprav je v rodni Angliji, kjer je bil rojen v južni pokrajini Dorset, dejansko preživel le mladost. Potem je pretežni del svojega življenja kot časnikar služboval na različnih koncih sveta. Še najdlje, zadnjih petindvajset let, je John pravzaprav v Trstu, od koder je bila doma njegova, sedaj že pokojna soproga Annamaria. Johh Earle je bil neposredna priča mnogih velikih dogodkov dvajsetega stoletja. Kot mlad fant se je ob napadu Nemčije na Veliko Britanijo javil kot prostovoljec v slavno angleško enoto The Rifle Brigade, s katero se je kot častnik udeležil bitke pri El Alameinu, kjer se je začel propad Rommlove ekspedicije v severni Afriki. V tej bitki je bil John tudi ranjen, po okrevanju v Kairu pa se je vključil v enote obveščevalne službe SOE (Special Operations Executive), ki je bila ustanovljena za pomoč in povezavo z osvobodilnimi gibanji v okupirani Evropi. John se je s činom kapetana s padalom spustil med srbske in črnogorske partizane, kjer je bil kot predstavnik britanske vojske oficir za zvezo in organizacijo zavezniške pomoči partizanskim enotam. Johnovo vojno izkušnjo lahko preberemo v knjigi From Nile to Danube, ki j izšla pri založbi Mladika. Po koncu vojne je bil John za nekaj časa dodeljen poveljstvu zavezniške vojaške uprave, ki je imela sedež v De-vinu in to je bilo njegovo prvo srečanje s Trstom. Naš jubilant pa je kmalu zatem zapustil vojsko, dokončal študije v Cambridgeu in postal časnikar agencije Reuters, za katero je kot dopisnik služboval več let v Beogradu, na- to pa še v Londonu in Bonnu. V teku svoje poklicne poti se je srečal s številnimi državniki, bil je tudi priča ključnim zgodovinskim dogodkom kot je obisk Hruščova v Beogradu leta 1955, ko se je sovjetski voditelj opravičil Titu za kominformovsko gonjo proti Jugoslaviji. Po Reutersu je bil John diplomatski dopisnik v Londonu, nakar je dolgo let pisal za londonski Times iz Rima, kjer je bil tudi predsednik združenja tujih dopisnikov v Italiji. Johnov povratek v Trst je sovpadal z upokojitvijo, ne pa tudi s prenehanjem dejavnosti. Vrsto jet je še pisal za energetsko prilogo Finacial timesa, kot ugledna osebnost pa se je dejavno vključil v življenje naših krajev. Med drugim se je lotil preučevanja usode slovenskih padalcev, ki so jih Britanci iz-vežbali v Afriki in jih poslali med partizane v Slovenijo, a tam je mnoge od njih dočakal tragičen konec. John ima največ zaslug za to, da so bili padalci rehabilitirani in odlikovani, dobili pa so tudi več obeležij, med temi spominsko ploščo v Škrbini, kjer vsako leto 11. novembra poteka spominska svečanost. John je usodo primorskih padalcev opisal v svoji knjigi Cena domoljubja, ki je izšla tudi v italijanščini in angleščini. John Earle, naš današnji jubilant, še vedno neumorno piše in ustvarja. Kdorkoli ga pozna, ve, da so njegove misli, kljub letom, ki so se nabrala, jasne kot beli dan, njegov pogled na svet pa dosleden in pošten, obogaten z izjemno poklicno in življenjsko izkušnjo. Dolgoletno prijateljstvo, ki me veže z njim, imam za privilegij, veliko dragocenost in čast obenem. Še na mnoga leta, dragi John! Dušan Udovič / ŠPORT Nedelja, 30. januarja 2011 232 JBMÜBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu SODNA PALAČA - Slovesno odprtje sodnega leta Recept za izboljšanje pravosodja je omejitev možnosti za priziv V dvorani tržaškega porotnega sodišča je bilo včeraj tradicionalno odprtje sodnega leta. Slovesnosti so sočasno potekale na sedežih vseh italijanskih prizivnih sodišč. Predsednik tržaškega prizivnega sodišča Mario Trampus je spregovoril tako o trenutnem stanju sodstva v Furlaniji-Julijski krajini kot o možnih ukrepih za izboljšanje italijanskega pravosodnega sistema, ki je po splošni oceni neučinkovit, saj ga zaznamujejo predolgi postopki. Svoje poglede in podatke je predsednik Trampus že opisal med petkovim srečanjem z novinarji, o čemer smo že poročali. Tržaško prizivno sodišče je po produktivnosti posameznih sodnikov v samem vsedržav-nem vrhu, na goriškem sodišču se položaj po večletni hudi krizi končno izboljšuje, in sicer s pomočjo novih mladih sil in sodnikov, ki občasno priskočijo na pomoč iz sosednjih pokrajin. Trampus je mnenja, da zakonski osnutek o t. i. »kratkem procesu« ni primeren, sam pa predlaga, da bi zakonodajalci močno omejili pravico do drugostopenjskega prizi-va. »Ko bi opustili drugostopenjsko sojenje, bi bilo upravljanje pravosodja enostavnejše,« je izjavil. V Nemčiji se z določenimi izjemami to že dogaja, v Italiji pa bi lahko prizivno sodišče obravnavalo samo prvostopenjske razsodbe, do katerih je prišlo po skrajšanem postopku ter težje obsodbe, npr. nad štirimi leti zapora, pa še nekatere izjeme. Predlog je nastal na nedavnem strokovnem posvetu in predlagatelji so ugotovili, da bi se število postopkov na prizivnih sodiščih zmanjšalo za 60 odstotkov. Predstavnika višjega sodnega sveta in pravosodnega ministrstva sta pohvalila delo tržaških sodnikov, uradnikov in odvetnikov ter poudarila, da je pravosodni sistem v Trstu zgleden. Glavni državni tožilec Angelo Curto je izpostavil dobro sodelovanje s krajevnimi upravami in z Deželo FJK, ki je sodišču ponudila pomoč s svojim osebjem in s tehnološko opremo. Upravni direktor sodišča Renato Romano je ob dobrih rezultatih poudaril, da je število zaposlenih okrnjeno ter da je upravno osebje slabo razporejeno po italijanskih sodiščih, saj je uradnikov na jugu Italije več kot dovolj. Predsednik tržaške odvetniške zbornice Roberto Gambel Be-nussi je med drugim obžaloval, da stanovske organizacije, kot so združenja bank, in-dustrialcev, trgovcev in potrošnikov, redno napadajo odvetniški poklic, pri čemer imajo ključno vlogo predsodki. (af) FLI: Stran rdeče zvezde s spomenikov Stranka Futuro e liberta, ki jo na lokalni ravni vodi Roberto Menia, zahteva odstranitev rdečih zvez s partizanskih spomenikov. Občinski svetnik Antonio Lippolis pravi, da nima sicer nič proti spomenikom, motijo ga le rdeče zvezde, »ki so simbol komunizma in Titove okupacije Trsta.« Nasprotniki železarne pri tržaškem prefektu Škedenjska železarna ter skrb za zdravje in okolje sta bili temi pogovora med tržaškim prefektom Alessandrom Giacchettijem in gosto delegacijo Škedenjcev oziroma aktivistov krožka Ercole Miani, ki se že več let zavzema za zaprtje železarne. Gostje so prefektu predstavili poročilo o proizvodnih dejavnostih škedenjske tovarne in povezanih temah. Izpostavili so problem onesnaženja zraka in zdravstvenih posledic škodljivih izpustov. Giacc-hettija so zaprosili, naj osebno poseže in opozori pristojne ustanove. Slovesno odprtje sodnega leta v Trstu kroma Antonione ostaja favorit za kandidaturo Stranka Ljudstva svobode ne bo objavila notranje ankete o tržaškem županskem kandidatu. To zagotavlja deželni koordinator Isidoro Gottardo, neuradno pa kaže, da so anketiranci izbrali Roberta Antonioneja. Bandelli: Pozornost I I • «v« • slovenski manjšini Kandidat za župana Trsta Franco Bandelli je na skupščini gibanja L'al-tra Trieste obljubil, da bo v primeru izvolitve med drugim namenil posebno pozornost slovenski manjšini. Bandelli, ki uživa tudi podporo skrajne desnice, je bil spet zelo polemičen do tržaške desne sredine. Poplava v Burlu V noči na soboto je voda poplavila radiološki oddelek bolnišnice Burlo Garofolo. Uslužbenci so na pomoč poklicali ob 4. uri, posegli so gasilci, ki so se zadržali nekaj ur. Kaže, da se je nekdo odločil za neslano šalo, saj je pod prho zamašil luknjo in preprečil odtok vode. Radiološka oprema se k sreči ni poškodovala, včeraj so bili vsi oddelki odprti. Zaprtje izpostav Občina Trst obvešča, da bodo v sredo popoldne občinske izpostave na Proseku 159 (Zahodni Kras), v Ul. Pai-siello 5/4 (Valmaura-Naselje sv. Sergija) in Ul. Locchi 23/b (Sv. Vid-Sta-ro mesto) zaprte za javnost zaradi iz-popolnjevalnega tečaja za uslužbence. Tečaj tehnike upravljanja didaktike Socialno podjetje Ad formandum prireja tečaj tehnike upravljanja didaktike, ki diplomirancem nudi znanja in orodja, spretnosti in tehnike, primerne za upravljanje razreda ter vodenje dijakov in študentov. Tečaj je namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije-Julij-ske krajine, traja 70 ur, udeleženci pa bodo prejeli potrdilo o obiskovanju. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad, informacije in vpisovanje na sedežu podjetja Ad for-mandum v Ul. Ginnastica 72 v Trstu, telefon 040-566360, naslov elektronske pošte ts@adformandum.eu, spletna stran www.adformandum.eu. POLITIKA - Prireditev v spomin na predstavnika KD Marsikdo upravičeno pogreša pokojnega Sergia Colonija Sergio Coloni je bil nedvomno izraz povojnega političnega mišljenja, sodeč po razvoju dogajanj na današnji politični sceni pa ga upravičeno marsikdo pogreša. »Pokojni zastopnik Krščanske demokracije je vedno dosledno stal za svojimi nazori in političnimi pogledi. Primer je Osimski dogovor. Coloni ga je zagovarjal, ker je bil prepričan, da je potreben. Zaradi Osi-ma je KD izgubila volilno in politično premoč na Tržaškem,« je na srečanju v spomin na Colonija dejal zgodovinar Raoul Pupo. Poslanec Demokratske stranke Pierluigi Castagnetti (tudi sam je bil svojčas demokristjan) je opozoril, da so morali nekoč politiki pred kandidaturo v državni ali deželni parlament čez »rešeto« strankarskega in upravnega življenja. Njihova politična pot se je navadno začela v rajonskih in občinskih svetih, danes pa poslance in senatorje z vrha v glavnem »imenujejo« stranke, je dejal Castagnetti. Za to ni kriva samo »sleparska« volilna zakonodaja, kriv je politični sistem, ki se je uveljavil na državnem in lokalnem merilu. Pokojnega Sergia Colonija se je spomnilo veliko ljudi kroma DAN SPOMINA - Predstavili publikacijo Chicchi di riso Dramatični dogodki v Rižarni prvič v knjigi za otroke osnovnih šol in vrtcev V okviru svečanosti ob dnevu spomina so v četrtek v bivši ribarnici predstavili publikacijo »Chicchi di riso«. Prvič je dramatično poglavje Rižarne zapisano na straneh knjige, ki je namenjena otrokom osnovnih šol in vrtcev. Ideja se je pojavila že pred desetimi leti, ko je pesnik Roberto Dedenaro slišal glasbeno kompozicijo, ki jo je Pavle Merku napisal za otroški pevski zbor in violončelo ob priliki koncerta »... e ricordare« v Genovi leta 2003. Dedenaro se je nato odločil, da bo Merkujevi glasbeni spremljavi priredil pesem za otroke. Tako je nastalo besedilo »Chicchi di riso«, v katerem se pesnik igra z dvojnimi pomeni: zvezdica predstavlja tako Davidovo zvezdo, riževa zrna pa Rižarno in otroško življenje v njej. Lani se je projektu pridružila ilustratorka Patrizia Borghi, ki je De-denarovim besedam in Merkujevi glasbi dodala slikarsko podobo. Pri uprizoritvi se umetnica poslužuje predvsem barv in simbolov. Modra barva, ki prepaja vse slike, predstavlja tako zvok violončela. Iz spojitve glasbene, slikarske in besedne umetnosti je nastala knjiga »Chicchi di riso« z namenom, da bi tudi najmlajše na primeren način seznanili z grozotami holokavsta. Publikacijo, ki jo je izdala založba Leonardo, je predstavil univerzitetni profesor Livio Sossi, nato pa sta besedo prevzela pesnik Dedenaro in ilustratorka Borghijeva. Srečanje se je zaključilo z glasbenim utrinkom, ko je otroški pevski zbor Piccolo coro Natissa iz Ogleja ob spremljavi violončela zapel del De-denarove pesmi po notah Merkujeve skladbe. Andreja Farneti S četrtkove predstavitve publikacije Chicchi di riso kroma / ŠPORT Nedelja, 30. januarja 2011 233 SKUPINA 85 - Na občnem zboru podali obračun številnih aktivnosti in pobud Po petindvajsetih letih delovanja Skupina 85 trdnega zdravja Nekaj grenkobe le ob spoznanju, da je Skupina bolj poznana drugod kot v Trstu Skupina 85 je četrt stoletja svojega obstoja in plodne dejavnosti za kulturno zbliževanje različnih etničnih in jezikovnih stvarnosti Trsta prekoračila pri dobrem zdravju. Uspešnost dvojezične organizacije potrjujejo številne odmevne pobude na raznih področjih, od družabnega do založniškega, katerih osnovni namen je uveljaviti idejo o sodelovanju in sožitju jezikov in kultur ter o premoščanju dejanskih in miselnih meja. To spoznanje rahlo greni le dejstvo, da je bila odmevnost opravljenega dela in uspehov doslej bolj slišna zunaj Trsta kot v mestu samem, kjer je kljub mnogim znakom preseganja starih razprtij še vedno precej neobčutljivosti, če že ne nenaklonjenosti za medkulturno sodelovanje. Tako bi lahko sintetizirali vsebino občnega zbora Skupine 85, ki je potekal v Gregorčičevi dvorani v Trstu v petek, 21. januarja. Tolmačila jo je, kot običajno, predsednica Patrizia Vascotto v svojem uvodnem poročilu ter tudi v nadaljevanju še kar dobro obiskane skupščine. Vascottova je najprej omenila nekatere pobude, ki so potekale v jubilejnem letu 2010. Bilo jih je kar nekaj. Med njimi velja omeniti enajsto izdajo Foruma Tomizza (Status quo vadis?), Tomizzeve poti po mestu z objavo in predstavitvami knjige ter videov o teh poteh, pohod preko nekdanjih kmetijskih mej, okroglo mizo o manjšinah v Evropi, izlet po poteh živali istrskega izročila, srečanje ob dnevu kulturne različnosti Kako nas vidijo drugi, srečanje o psihiatriji ob meji, predstavitve raznih knjig in še bi lahko naštevali. Predsednica je nato poudarila, da narašča zanimanje za pobude Skupine 85 v raznih kulturnih krogih Slovenije in Hrvaške ter tudi drugod, tako da bodo na primer Tomizzeve poti odšle "na turnejo" ne le v slovensko in hrvaško Istro, temveč tudi v Ljubljano, Zagreb in Celovec ter celo v Egipt, potem ko je nedavno deželno zasedanje o Aleksan-drinkah (o katerem bo v tem letu na pobudo Skupine 85 izšla knjiga) utrlo pot stikov z deželo faraonov. Prikaz opravljenega dela je dopolnila predstavitev vsakoletnega Biltena, ki je za leto 2010 še posebno bogat Tudi za leto 2011 se obeta pestra in bogata dejavnost z raznimi srečanji, okroglimi mizami, publikacijami, predstavitvami, ogledi, ekskurzijami, potovanji in izleti. Del pozornosti naj bi v tem letu posvetili tudi 150-letnici ze-dinjenja Italije, seveda z vidika razno- Predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto (desno) in dosedanja blagajničarka Anica Oberdan kroma like tržaške opazovalnice. Predsednica je med drugim izrazila željo, da bi kulturno oplajanje ob spoznavanju etničnih, kulturnih in jezikovnih različnosti, ki označujejo toliko opevano (a ne dovolj ovrednoteno) kozmopolitstvo Trsta, še poglobili s spoznavanjem manj poznanih ali manj upoštevanih skupnosti, kot je na primer romunska z vsemi svojimi varuškami, ali romska, ki jo še vedno bremenijo hudi predsodki. Kar zadeva izletniško dejavnost, so bili izrečeni predlogi za ogled zanimivosti kraja San Daniele del Friuli in Val Pusterie ter za ponovitev izleta po poteh istrskih zgodovinskih živali. Prav tako bo Skupina 85 sodelovala pri oktobrskem čezmejnem pohodu od Bovca do Devina, za katerega sta se med nedavnim srečanjem v Rimu zavzela predsednika Türk in Napolitano in ki ga je na petkovem občnem zboru predstavil glavni pobudnik Marino Vocci. Petkov občni zbor je bil tudi priložnost za vstop novih članov v organizacijo, za pregled (še kar sprejemljivih) računov (podala ga je blagajni-čarka Anica Oberdan) in za zamenjavo dveh članov vodstva Skupine. Iz osebnih in družinskih razlogov sta namreč zapustili odbor dolgoletni podpredsednica Stella Raman in blagaj-ničarka Anica Oberdan. Njuni mesti bosta prevzela Fulvio Senardi in Boris Kuret. (du.ka.) VZPI - ANPI - Jutri v dvorani Tessitori Zgodovinarji na temo Naša begunstva - I nostri esodi Naša begunstva - I nostri esodi je naslov srečanja, ki ga pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI - ANPI prireja jutri ob 16. uri, v dvorani Tessitori na Oberdankovem trgu 5. Srečanje bo skušalo na kar se da izčrpen način osvetliti pojave množičnih selitev Italijanov in Slovencev s Primorske v XX. stoletju. Okoli te teme ni bilo v Trstu nikoli enotnega pogleda, ker so dramatični zgodovinski dogodki izoblikovali v zavesti ljudi različna tolmačenja, nikoli dovolj prečiščena navlake nestrpnosti, predsodkov in narodnostnega sovraštva. Tudi danes se mesto še ni povsem otreslo te navlake, čeprav sta čas in vse bolj trezen, pošten in preudaren pristop zgodovinarjev znatno prečistila poglede. Žal se ne da istega trditi o pristopu nekaterih politikov, ki iz osebne ali strankarske oportunosti še vedno vztrajajo pri verzijah, ki vzbujajo nepotrebne napetosti in zavirajo dialog, kot med drugim priča že samo dejstvo, da italijanska stran še vedno ni uradno potegnila iz predala skupne verzije slovenskih in itali- janskih zgodovinarjev o preteklosti naših krajev ter jo primerno ovrednotila. Bliža se dan spomina in spet se bomo soočali po eni strani s poštenimi nameni objektivnega prikazovanja preteklosti v funkciji gradnje strpnejše in tvornej-še prihodnosti, po drugi strani pa, žal, še vedno z dobro znanimi nameni kaljenja odnosov s skrotovičenimi »resnicami« in stališči, ki se ne znajo ali nočejo otresti starih sovraštev. V delček te tržaške preteklosti bo skušalo ob tej priložnosti posvetiti Združenje partizanov z omenjenim srečanjem, na katerem bodo spregovorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Srečanje bo razdeljeno v dva dela. Prvi del bo posvečen »begunstvom« v prejšnjem stoletju do leta 1945, to je do osvoboditve in konca druge svetovne vojne. O tem bodo govorili zgodovinarji Franco Cecotti, Aleksej Kalc in Piero Purini. Drugi del pa bo obravnaval razdobje po letu 1945. Govorili bodo Jure Gom-bač, Raoul Pupo in Sandi Volk. Srečanje bo koordinirala zgodovinarka Marta Verginella. (du.ka.) TRŽAŠKA KNJIGARNA Predstavitev dveh del D. Jelinčiča • g ■• • v v» • v italijanščini V četrtek ob 18. uri bo v Tržaški knjigarni predstavitev dveh romanov Dušana Jelinčiča, ki sta pravkar izšla v italijanskem jeziku. Gre za prevod alpinističnega romana Kam gre veter, ko ne piha z naslovom Dove va il vento, quan-do non soffia, ki ga je z veščo roko prelila v italijanščino Alenka Možina, in roman Bela dama De-vinska, ki ga je avtor napisal v italijanščini z naslovom La Dama Bianca di Duino ter ga nato sam prevedel v materni jezik. Oba romana sta izšla pri italijanskih vsedržavnih založbah. V knjigi Dove va il vento, quando non soffia, ki je izšla pri torinski založbi Vivalda, ki se izrecno posveča alpinistični in popotniški literaturi, Jelinčič v romanizirani obliki opisuje deželno odpravo na osemtisočak Gašerbrum 2 iz leta 2003, med katero je odlična trbi-ška naveza Luca Vuerich, Roman Benet in Nives Meroi osvojila tri osemtisočake v dvajsetih dneh, kar predstavlja svojevrsten rekord. Prav Nives Meroi je napisala uvodno besedo k najnovejši Jelinčičevi knjigi, ki obravnava alpinistično tematiko le kot pretvezo za opis raznoterih vidikov naše ožje in širše stvarnosti ter predvsem človeka in njegove reakcije v njemu nenaklonjenem okolju. Knjiga torej nadaljuje tradicijo Jelinčičevih gorniških tekstov, saj se pridružuje romanom Zvezdnate noči, Biseri pod snegom, Umor pod K2 in Budovo oko. Roman La Dama Bianca di Duino pa je izšel pri ugledni založbi Diabasis iz Reggio Emilie. Literarni kritiki so roman imenovali za hvalospev tržaške obale, slovenskih ribičev in njihovega boja za osebno in narodnostno preživetje, ne nazadnje pa tudi za zgodovinski in ljubezenski roman. Legenda o Beli dami, ženi nasilnega graščaka iz Devina, vazala oglejskih patriarhov, je ena najbolj znanih na vsem območju severnega Jadrana, tokrat pa je prvič opisana v romaneskni obliki. Obe zadnji Jelinčičevi deli bo predstavila literarna kritičar-ka in urednica prof. Rita Siligato, večer pa prireja Tržaška knjigarna v sodelovanju z Gruppo 85 -Skupino 85. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV - Jutri Samo Pahor o »skupščini živega domoljubja« Pred stopetdesetimi leti je tržaški dopisnik »Novic« z besedami »skupščina živega domoljubja« označil dogodek, ki se je pripetil 29.januarja 1861. Šlo je za ustanovitev »Slovanske čitalnice«, na katero naša skupnost - kljub pomembnosti - skoraj povsem pozablja. Tudi ob njeni stopetdesetle-tnici! To ustanovo štejejo za prvo čitalnico na Slovenskem. Ustanovitev je potekala v hotelu »Locan-da grande«, ki je stal sredi današnjega trga Zedinjenja Italije Ustanovitvi »Slovanske čitalnice« v Trstu so sledile ustanovitve čitalnic v mestih, trgih in vaseh. Do izida liberalnejšega zakona o društvih (15. novembra 1867) je bilo ustanovljenih okoli trideset čitalnic, po izidu tega zakona pa je število čitalnic močno naraslo. Brez dvoma je pod vplivom Slovanske čitalnice nastalo leta 1868 v tržaški občini kar šest čitalnic (Rojan, Barkovlje, Sveti Ivan, Op-čine, Rocol in Kolonja). Nastanek teh čitalnic je sprožil odločen napad italijanskih šovinistov, ki so uspeli zatreti skoraj vse te čitalnice, napad pa je povzročil krizo tudi v Slovanski čitalnici Vsekakor pa je imelo delovanje Slovanske čitalnice vpliv na kulturni, gospodarski in politični razvoj tržaških Slovencev. Sicer so oblasti že leta 1869 onemogočile ustanovitev delavskega in telovadnega društva, kar je povzročilo zamudo desetih let na področju delavstva in zamudo trinajstih let na področju telovadbe. O »Slovanski čitalnici« bo jutri v Društvu slovenskih izobražencev govoril Samo Pahor. Ob tej priložnosti bodo v Peterlinovi dvorani razstavljene kopije društvenih pravil in drugi dokumenti, ki jih priskrbel predavatelj. Začetek ob 20.30. SV. IVAN - Kupci redno obiskovali stanovanjsko poslopje V hišnem priporu razpečeval hašiš, policija ga je preselila v koronejski zapor V petek zvečer so policisti tržaškega mobilnega oddelka zaradi utemeljenega suma razpečevanja mamil aretirali in odvedli v zapor 45-letnega italijanskega državljana M. S., doma iz Trsta. Tržačan je bil po obsodbi zaradi tatvine in posedovanja noža v hišnem priporu pri Sv. Ivanu, v bližini Vrdelske ceste. Domačini so pri Sv. Ivanu pred dnevi sporočili krajevnemu policistu, da se v stanovanjsko poslopje redno odpravljajo najrazličnejši ljudje, kar je bilo po njihovi oceni sumljivo. Policist si je ogledal poslopje in informacijo obrnil kolegom kriminalistom, ki so opravili hišno preiskavo. V stanovanju so našli 60 gramov hašiša, ob prihodu policije pa so bile v dnevni sobi navzoče še štiri osebe, domnevno raz-pečevalčeve stranke. V stanovanju so policisti poleg hašiša našli in zasegli tudi precizno tehtnico in nožek, s katerima naj bi M. S. pripravljal posamezne odmerke. Odvedli so ga na pridržanje v koronejski zapor, kjer ga je čakal razgovor z javnim tožilcem. Rocolski policisti snemali tatvino Priletni domačin je 14. januarja obiskal rocolsko policijsko postajo in sporočil, da denar, ki ga hrani za domačimi stenami, že nekaj časa skrivnostno »izhlapeva«. Opazil je, da mu je neznana roka že nekajkrat izmaknila različne vsote denarja, ki jih je sam skrival v vazi v dnevni sobi. Njego- ve trditve je potrdila tudi gospodinjska pomočnica. Moški stanuje s sinom, ki je zaradi hude nevrološke bolezni invalid. Vsako soboto je po sina prihajala oseba, ki ga je peljala v dnevni center za invalide. Za rocolske policiste je postal sobotni obiskovalec prvi osumljenec, v stanovanje pa so se odločili namestiti skrite videokamere. Ta teden so si tudi zabeležili serijske številke bankovcev, ki jih je priletni občan po dogovoru s policisti zopet skril v isto vazo. Moški je včeraj zjutraj kot običajno vstopil v stanovanje, v katerem je bil samo mladi invalid. Le-tega je v dnevni sobi obril, med posegom pa je drugo roko stegnil v vazo, pograbil bankovce in jih spravil v žep. Vse to so posnele vi-deokamere. Storilec je nato odšel, policisti pa so ga v bližini ustavili in pregledali. V denarnici 44-letnika G. D. U. sta bila bankovca po sto evrov z zabeleženimi serijskimi številkami. Pri priči so ga aretirali. Iščejo ga Francozi Pri Fernetičih so tržaški mejni policisti v petek zjutraj aretirali 33-letnega moškega. Najprej so ustavili avtomobil, ki je privozil iz Slovenije. Po podrobnejši kontroli osebnega dokumenta so s pomočjo podatkovne baze italijanskih policijskih sil ugotovili, da je voznika, romunskega državljana, leta 2007 doletel mednarodni nalog za prijetje, ki so ga zaradi raznih tatvin izdale francoske oblasti. 6 Nedelja, 30. januarja 2011 TRST / ŠOLSTVO - Nova izdaja zgodovinske in dragocene publikacije Izvestje srednjih šol je ponovno med bralci Uredila sta ga prof. Zvonko Legiša in prof. Robert Petaros, obsega pa šolska leta 2006/07,2007/08 in 2008/09 Bralci - še zlasti šolski delavci, dijaki in njihove družine - imajo ponovno na voljo nov izvod Izvestja srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, ki zaobjema podatke o treh šolskih letih: 2006/07, 2007/08 in 2008/09. Izid publikacije, ki so jo izdala ravnateljstva slovenskih nižjih in višjih srednjih šol, založila pa založba Mladika, so omogočili poleg že omenjene založbe Mladika še Zadružna kraška banka, Slovenska prosvetna matica, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizaciji in Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Začetki Izvestja segajo v prva leta po drugi svetovni vojni, saj se prvo nanaša na šolsko leto 1947/48. V naslednjih letih je izhajal vsako leto z izjemo dvoletja 19731974, ko se je tisk zelo podražil in bi Izvestje težko izhajalo brez podpore. Prej se je namreč samostojno financiralo, od takrat pa publikacije podpirajo slovenski denarni zavodi v Italiji, čeprav urednika opozarjata, da višina podpor ne presega višine stroškov. Dalj časa je publikacijo urejal prof. Martin Jevnikar, ki je v sedemdesetih letih to prepustil prof. Robertu Petarosu, ki je publikacijo urejal do šolskega leta 1993/94, ko se je izhajanje prekinilo za deset let. Luč sveta je zgodovinska publikacija zagledala ponovno leta 2006, ko se je Petarosu pridružil prof. Zvonko Legiša: skupaj sta si zavihala rokave ter zbrala in uredila gradivo in podatke za kar deset šolskih let, od leta 1994/95 do 2003/04. Naslednje leto je Izvestje izšlo s podatki o šolskih letih 2004/05 in 2005/06, na novo izdajo pa je bilo zaradi nekaterih težav potrebno čakati nekoliko dlje, tako da tokratno Izvestje zaobjema tri šolska leta in ne dveh, kot sta si urednika prvotno zamislila. Kot piše v uvodni besedi, so v Izvestju objavljeni vsi seznami, poročila in statistični podatki ter zapisi, ki so jih prispevale posamezne šole. Urednika sta si pri tem razdelila delo: prof. Legiša je prispevke zbral ter jih oblikovno poenotil in predelal, prof. Petaros pa je vse gradivo pregnetel, da bi imelo kar se da enotno jezikovno obliko, čeprav, kot piše v uvodni besedi in kot tudi sam pove, se marsikaterega izraza ali stavka ni lotil, da ne bi česa smiselno ponaredil, spremenil ali jezikovno in vsebinsko potvoril. Za pridobitev potrebnega gradiva sta se urednika obrnila na posamezne šole, delo, pravi prof. Legiša, se je začelo pred dvema letoma, prve podatke sta prejela že leta 2007. Večkrat je bilo treba telefonirati in prositi, potem je bilo potrebno prejeto gradivo urediti in poenotiti, kar tudi ni bilo lahko, saj, kot opozarja Legiša, že seznami sami pridejo oblikovno napisani na najrazličnejše načine in v različnih programih. Nekaj težav je prineslo tudi urejanje šolske kronike, saj sta urednika prejela o delovanju ene šole več poročil, ki jih je bilo potem treba sestaviti. V nekaterih primerih so bila poročila tudi predolga ter so se v nekaterih delih ponavljala po sistemu »kopiraj in prilepi«. Urednika sta se tudi držala tradicije, da poleg seznamov dijakov, učnega in neu-čnega osebja ter poročil o delovanju šol objavita tudi nekatere druge prispevke: tokrat sta se odločila za prispevek prof. Vere Ca-harija o 40-letnici izhajanja glasila Nižje srednje šole Iga Grudna iz Nabrežine Jadro in za poročilo vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino prof. Tomaža Simčiča, ki ga je slednji prebral na odprti seji Deželne komisije za slovenske šole 9. decembra 2009 v Narodnem domu v Trstu. Urednikoma se je zdelo tudi primerno, da objavita tudi poseg prof. Ivana Peterlina na posvetu o slovenski šoli, ki so ga mladi priredili lani v Prosvetnem domu na Opčinah in kjer je kritično spregovoril o pesimizmu in dajanju šole v nič, ki ga opaža prav pri ljudeh, ki so obiskovali slovenske šole v Italiji: »Izšli so iz naših zanič razredov in vse je bilo tako slabo, da so se kaj kmalu prebili do doktoratov na univerzi in so danes vele strokovnjaki, taki, da lahko govorijo o naši šoli kot o zanič šoli!« Letošnja izdaja je tudi bolj pregledna, saj ima vsaka stran v zgornjem delu podatek, za ka- tero šolo in šolsko leto gre. Poleg najrazličnejših poročil in podatkov v publikaciji najdemo tudi več fotografij in slik, od katerih ena, ki je delo dijakinje Liceja Antona Martina Slomška Mateje Milkovic, krasi naslovno platnico. Publikacijo je tiskala tiskarna Graphart. Urednika sta prevzela to nalogo iz osebne iniciative: ali mislita, da bi moralo to delo biti bolj organizirano in bi ga morala prevzeti ekipa ljudi? »To ne bi škodilo,« pravi Legiša, »stvar pa je, da ko enkrat pride do tima, bi moralo to verjetno biti plačano, medtem ko mi tega ne delava, to je vse brezplačno. Saj, ta kamen bi šel mimo, ker je to velika skrb in precejšnje, navsezadnje tudi odgovorno delo.« Pri tem Petaros dodaja, da bi s tem naložili staršem večje stroške in bi Izvestje stalo ogromno: »Oba skupaj delava iz čuta, ker je to zelo pomembna publikacija in jaz bi dejal, da je poleg tega pomembna in dragocena publikacija, ker je to neizpodbiten dokaz obstoja in življenjskosti naših šol od vsega začetka.« Ivan Žerjal Novo Izvestje nam prinaša podatke o delovanju slovenskih nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem v obdobju treh šolskih let SLOVENSKI SPORED RAI - Po TV dnevniku Lynx magazin s štirimi zanimivimi prispevki Danes (takoj po slovenskem TV dnevniku RAI, ob 20.50) bo spet na sporedu mesečnik Lynx magazin, ki je rezultat tesnega sodelovanja med dvema televizijskima hišama: RAI in TV Slovenija in specifično štirimi programskimi enotami: slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Capodi-stria. Tokrat so pripravili štiri prispevke, ki ponovno poudarjajo tesne vezi v našem čezmejnem prostoru. V zadnjem letu se je kar nekaj območij v naši okolici soočilo s poplavami. O nevarnosti vode smo sicer že slišali tudi v preteklosti, zdi pa se, da se bomo morali v bodoče pogosteje soočati z vsemi težavami, ki jih prinašajo ponoreli vodotoki. Ali pa je morda ponorel človek, ki nekritično upravlja z naravnimi elementi ? O tem se je v prispevku spraševala Luana Grilanc. Loris Braico se je v svojem prispevku posvetil čezmejnemu projektu Lingua-Jezik, pri katerem sta soudeleženi italijanska manjšina v Sloveniji in slovenska v Italiji. O projektu že marsikaj napisanega in PREŠERNO SKUPAJ V petek v Bazovici Umor na plaži S premiero detektivke Umor na plaži se v petek pričenja že tradicionalna prireditev Prešerno skupaj, to je večdnevno praznovanje dneva slovenske kulture. Na njem sodelujejo društva vzhodnega Krasa, ki so včlanjena v Zvezo slovenskih kulturnih društev. Osrednja proslava bo v nedeljo, 13. februarja, v openskem Prosvetnem domu, vsako sodelujoče društvo pa bo poskrbelo za dodaten kulturni dogodek. Prvi bodo tokrat na sporedu člani Slovenskega kulturnega društva Lipa iz Bazovice, ki so ponovno obudili delovanje svoje dramske skupine. S pomočjo igralca in režiserja Adrijana Rustje bodo v petek ob 20.30 v dvorani Gospodarske zadruge uprizorili krimi-nalko Umor na plaži. Tekst je pred skoraj petindvajsetimi leti napisal novinar in pisatelj Bogdan Novak, za režijo pa je poskrbel Adrijan Rustja, ki je pred leti že pripravil radijsko priredbo detektivke. Snov Umora na plaži je izmišljena, obravnava pa nenavaden umor dekleta, ki si poleg redne zaposlitve v banki, slajša počitnice v prijetni družbi strank, ki nimajo finančnih problemov. Zapleti pridejo na dan, ko jih začne obravnavati policijski inšpektor Milan Kolar ... povedanega, v poglobitvi pa bo zanimivo prisluhniti nosilcem projekta in ciljem, ki si jih dolgoročno zastavlja ambiciozno zasnovan program. O plinskem terminalu v Trstu je bilo izrečenih veliko besed, nekatere v prid, druge absolutno proti. Piero Pieri se je ob strokovnem srečanju na temo zamislil nad izvedbo in posledicami takega posega v občutljivo naravno okolje. Pomisleke in sintezo so mu narekovali izsledki oziroma mnenja različnih strokovnjakov, ki zavzemajo pač različna - tudi nasprotujoča si - stališča. Italija, Slovenija in Hrvaška so nekatere svoje biologe združile v projekt, pri katerem bodo preučevali živa bitja- prebivalce morskih globin. V programu imajo raziskovanje morskega dna od Tržaškega zaliva pa mimo celotne istrske obale. V kolikšni meri se ta nevidni svet spreminja in z njim njegovi prebivalci ? Na vprašanje bo v svojem prispevku skušal odgovoriti Dean Jelačin. Lynx Magazin bodo ponovili v četrtek ob isti uri. SLOVENSKI KLUB V torek kraški pesniški večer Na prvi februarski dan, ob vstopu v mesec, ki je tradicionalno posvečen slovenski kulturi, bodo književnost in ustvarjalnost počastili tudi v Slovenskem klubu. V torek ob 20.30 bodo namreč v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) gostili nekatere kraške in tržaške ustvarjalce. Osrednji gostje bodo pesniki Josip Osti, Magdalena Svetina Terčon in David Terčon. Osti je uveljavljen sarajevski pesnik, prozaist in prevajalec, ki že več let živi v Tomaju. Njegov opus, ustvarjen v jeziku spominov, kot sam imenuje svojo bosanščino hrvaškega izvora, in zadnja leta v slovenščini, obsega nad dvajset pesniških zbirk, prozna dela, eseje in druge publikacije. Magdalena Svetina Terčon in David Terčon prav tako živita na Krasu. Prva se ukvarja s poučevanjem, drugi z organizacijo kulturnih dogodkov, tudi sama pa sta že objavila nekaj samostojnih pesniških zbirk. Kramljanje s kraškimi pesniki bo vodil njihov tržaški kolega Marko Kravos, popestril pa ga bo nastop kantavtorice Lare Puntar in kitarista Daria Vivianija. Razstava o gradiščih V petek bodo v dvorani Kulturnega doma v Nabrežini odprli razstavo Krožna pot po naših gradiščih, ki jo je pripravila prof. Branka Sulčič, predstavila pa jo bo prof. Lidija Rupel. Razstava obsega petnajst panojev za petnajst postojank, ki se po Marche-settijevem zemljevidu lahko razvrstijo v krožno pot z začetkom pri »Sežanskih vratih«, kakor je poimenovana ožina med Taborom in Planino. Tam se je že v pradavnih časih prehajalo iz Po-donavja v Furlanijo in Istro. Znanstveni imaginarij Danes bo znanstveni center Znanstvenega imaginarija v Grljanu odprt od 10. do 20. ure, ob igrah, eksperimentih in odkrivanju naravnih pojavov pa si bo mogoče ogledati tudi razstavo Charles Darwin: evolucija neke ideje in odkrivati skrivnosti nebesnega svoda z obiskom planetarija. Ob 16. uri bo za otroke od 4. do 11. leta na voljo ekološka delavnica Ecolab, kjer bodo otroci lahko od doma prinesli odra-bljene predmete in jih zamenjali. Priporoča se predhodna prijava. Razstava o Cavourju in Trstu V muzeju na gradu sv. Justa bo danes ob 11. uri voden ogled razstave Cavour & Trieste. Percorsi, politica e commerci nel Risorgimento. Udeleženci bodo vstopnico plačali po znižani ceni 3,50 evra. Drugače je razstava odprta do 5. junija s sledečim urnikom: do marca od 9. do 17. ure, od aprila do junija pa od 9. do 19. ure. V muzeju Schmidl o Visnovizu V gledališkem muzeju Carlo Schmidl v palači Gopčevič v Ul. Rossini 4 bo jutri ob 17.30 že deseto ponedeljkovo srečanje v okviru sezone 2010/2011, ko bo v dvorani Bobi Bazlen predavanje-kon-cert Massima Faventa o tržaškem skladatelju Eugeniu Visnovizu (19061931). Ob tej priložnosti bo nastopila instrumentalna skupina Lumen Har-monicum, poleg tega bodo predstavili tudi donacijo Bruna Gastija, ki je muzeju Schmidl poklonil nekatere dokumente in predmete, ki se nanašajo na Visnovizevo delovanje. Tečaja v centru Veritas Jutri bo v centru Veritas v Ul. Monte Cengio 2/1 ob 18.30 predstavitev dveh tečajev. Glasnik tržaškega Islamskega kulturnega centra Ahmad Ujcich bo vodil tečaj na temo Sufizem: srce islama, ljubljanski rabin Ariel Haddad pa tečaj o Prvi Mojzesovi knjigi oz. Genezi (Bereshit). Tečaja bosta potekala v Ul. Monte Cengio 2/1, vpisnina pa je brezplačna. Za informacije so na voljo telefonska številka 040-569205, številka faksa 040-5705639, naslov elektronske pošte centroveritas@gesuiti.it in spletna stran www.centroveritas.it. SV. ANDREJ - Počasi se selijo v Tržič Kolona turških tovornjakov Po novem postopku za vkrcanje jo je zagodla še burja - Mestni redarji vseskozi urejajo promet Dolga kolona turških tovornjakov je včeraj od jutra do večera ovirala promet od postaje pri Sv. Andreju do tržaške hitre ceste. Mestni redarji so omogočali prehod ostalim vozilom. V zadnjih tednih se je na Trajanovem nabrežju nabralo okrog 300 turških tovornjakov, po uvedbi novih pravil, ki voznikom brez dokumenta za vkrcanje ne dopuščajo vstopa v pristanišče. V teh dneh so se nakopičili še drugi priklopniki, ki se na trajekte niso mogli vkrcati zaradi močne burje. Del tovornjakov so v nočnih urah spremili do starega pristanišča, drugi se selijo v Tržič. kroma / ŠPORT Nedelja, 30. januarja 2011 7 BEmS^B SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonma Slovensko stalno gledališče Trst - nova produkcija - v veliki dvorani SSG Vlaho Stulli Kažin aii (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer prevod Danijel Malalan Robatost, surovost in sentimentalnost v tragikomediji dubrovniškega avtoija s prizori iz vsakdanjega ljudskega življenja v sredozemskem okolju. Ponovitev: danes - nedelja, 30. januaqa ob 16.00-red C Predstava je opremljena ~ minadnapisi Nakup vstopnic v predprodaji pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 _Info: www.teaterssg.it_ Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste Včeraj dan es di Lekarne Nedelja, 30. januarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergia - Ul. Cu-riel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica -Grudnova ulica 27. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Srni'Anna Impresa Trasporti Funefai Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu SKD Barkovlje Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja — DANES, 30. JANUARJA— »Don slovenske kulture« S petjem in recitacijami nastopa -ženska pevska skupina Dekleta s Škofij, dirigent Marjetka Popovski Priložnostna misel Peter Verč — ZAČETEK OB 17. URI— Vabljeni! Danes, NEDELJA, 30. januarja 2011 MARTINA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08 -Dolžina dneva 9.39 - Luna vzide ob 4.54 in zatone ob 14.40 Jutri, PONEDELJEK, 31. januarja 2011 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,4 stopinje C, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, veter 40 km na uro vzhodnik, severo-vzhod-nik, burja s sunki do 83 km na uro, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje C. OKLICI: Carlo Cottone in Ivanka Percan, Daniele Amoroso in Jennifer Romani Zer-jal, Stefano Bravin in Francesca Deperis, Sauro Bartolucci in Silvia Dominissini, Gennaro Larice in Giulia Adamo, Fabio Bizzotto in Claudia Morabito, Mauro Bol-drini in Inna Vyshniakova, Daniele Du-bani in Cinzia Coppa, Gianfranco Zippo in Cristina Della Picca. U Kino Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Cu-riel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). Od ponedeljka, 31. januarja, do sobote, 5. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costalun-ga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Qualunquemente«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La donna che canta - Incendies«. CINECITY - 10.50, 13.10, 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Parto col folle«; 10.45, 15.00, 17.25, 19.50, 22.10 »The green Hornet - 3D«; 17.00, 20.00, 22.10 »Il discorso del re«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.25, 18.25, 20.20, 22.15 »Qualunquemente«; 10.50, 13.00, 15.15, 17.35, 20.00, 22.10 »Immaturi«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.20 »Animals United«; 22.00 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; 18.10, 20.05 »Vi presento i nostri«; 10.45, 12.30, 13.15, 15.10 »L'orso Yoghi«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.25, 18.25, 20.20, 22.15 »Che bella giornata«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »He-reafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Vento di primavera«. KOPER - KOLOSEJ - 14.30, 16.30, 18.30 »Zlatolaska 3D«; 14.20, 16.40, 19.00, 21.20 »Življenje, kot ga poznaš«; 15.00, 17.30 »Tron: Zapuščina«; 20.30 »Zeleni sršen 3D«; 20.00 »Američan«. SKD TABOR IvivS vJ danes, 30. januarja 2011, ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opčinah gledališka predstava _B.Brecht_ Malomeščanska svatba v izvedbi članov SDD Jaka Stoka s Proseka in Kontovela Režija Gregor Gec Nezamudlte! KOPER - PLANET TUŠ 11.55, 14.05, 16.15 »Gremo mi po svoje«; 11.05, 13.05, 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 11.20, 13.40, 16.05, 18.30, 20.50 »Turist«; 21.05 »Mr. Joint«; 20.10, 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 18.25 »Zeleni sršen«; 20.30 »Spusti me k sebi«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 18.00, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 11.50, 14.00, 16.10, 18.20 »Zlatolaska«; 13.00, 16.20, 18.40, 21.00 »Dilema«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.20 »Rapunzel«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Im-maturi«; Dvorana 2: 11.00, 14.20 »Ani-mals United«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 11.00, 14.20, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The green hornet 3D«; Dvorana 4: 11.00, 14.20 »L'orso Yoghi«; 15.50, 17.25, 19.00, 20.35, 22.15 »Parto col folle«. SUPER - 16.30 »Animals United«; 18.005, 21.45 »Vallanzasca«; 16.30 »Animals United«; 20.00 »Vi presento i nostri«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.45, 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Qualunquemente«; Dvorana 2: 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »The green hornet 3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Immatu-ri«; Dvorana 4: 15.45, 17.45, 20.20, 22.20 »Parto col folle«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Che bella giornata«; 15.15, 22.15 »Val-lanzasca - Gli angeli del male«. H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo danes, 30. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti (Strada di Guardiella) št. 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo dan odprtih vrat danes, 30. januarja, od 9.30 do 12.00 na sedežu v Ul. Weiss 15. Toplo vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI sporoča, da bo potekalo vpisovanje otrok v 1. letnik osnovnih šol in v 1. letnik vrtcev za šolsko leto 2011/2012 na tajništvu v Nabrežini (tel. 040-200136) od 31. januarja do vključno 12. februarja, od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.30, ob sobotah od 8.30 do 12.30. NSŠ IGO GRUDEN prireja v ponedeljek, 31. januarja, ob 18. uri na sedežu šole, predstavitev vzgojne ponudbe za š.l. 2011/2012. V kolikor bo govor tudi o tedenskem urniku za bodoče š.l. so toplo vabljeni na srečanje starši učencev bodočih prvega, drugega in tretjega razreda. OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPANČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 - Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo od 31. januarja do 4. februarja od 9.00 do 12.00. UČITELJI OŠ JOSIPA JURČIČA IZ DEVINA vabijo starše bodočih prvošolcev na informativno srečanje, ki bo v šolskih prostorih v ponedeljek, 31. januarja, ob 17. uri. SREDNJA ŠOLA I. CANKAR sporoča, da bo dan odprtih vrat, v torek, 1. februarja, od 8.45 do 10.45 v šolskih prostorih v Ul. Frausin, 12. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi starše na obisk vrtca Reber De Marchi 8 -Belvedere Guido De Santi 1, v četrtek, 3. februarja, od 9.30 do 11.30 ob priliki dneva odprtih vrat. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Samsa« -Domjo ob 17.30. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. M Izleti SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mla-dinski@spdt.org in na tel.: 339-5000317. S Poslovni oglasi PRODAM DVONADSTROPNO HIŠO z vrtom v Devinu, tik pred portičem, s pogledom na morje. 333-6857422 NUDIM VARSTVO starejšim osebam v Trstu z okolico. Tel. 00386-41320850 SLORI IŠČE sodelavca za raziskovanje na področju spremljanja in preučevanja čezmejnih družbenih, ekonomskih in kulturnih procesov ter dinamik. Za informacije www.slori.org GOSTILNA BITA je spet odprta. Rezervacije 040-2209058 3489234060 H Mali oglasi 37-LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št.: 335-5387249. HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim na Opčinah ali na Proseku-Kon-tovelu. Tel. št. 040-213385. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. PRODAJAMO hišo na Furlanski cesti, 83 kv.m., z vrtom 120 kv.m., krasna lega s pogledom na morje, brez dostopa z avtom. Tel.: 040-44633 (v večernih urah). PRODAM kopačico 7,5 ks. Tel. št.: 040231984 (od 13. do 14. ure). PRODAM leseno otroško posteljico MIB s predalom in žimnico 60x130 cm ter stolček za avto Chicco Key 1, od 9 do 18 kg, oba v odličnem stanju. Tel. 040946702 (v večernih urah). PRODAM SILOS 60 kvintalov, primeren za pellet ali krmo. Tel. št.: 335-6322701. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO -telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040231592. PRODAM VINOGRAD z oljčnim nasadom v Boljuncu. Tel. št.348-5913171. SPOSOBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot negovalka starejše gospe s 15-dnevno izmeno. Tel. št.: 040-4528403 (v večernih urah). ZANESLJIVA GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočili išče delo kot hišna pomočnica ali pri varstvu starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. 3G.1.2GG7 3G.1.2G11 Štefanija Purič En poljub, mama. Tvoja Edi in Marta t Zapustila nas je naša draga Anica Malalan vd. Vazzi V Žalostno vest sporočajo sin Ladi s Sonjo, hči Lorena s Paolom, vnukinje Alenka, Tjaša in Elisa z družinami in ostalo sorodstvo. Pogreb bo v sredo, 2. februarja ob 12.30 iz ulice Costalunga v cerkev Sv. Jerneja na Opčinah. Pokop žare bo v ožjem družinskem krogu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, 30. januarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav pranoni Melissa, Samo in Gabriele Sočustvujeta z družino Mario in Slava Žalovanju se pridružuje Ondina s Ferrucciom Z družino sočustvuje svakinja Lidia s Francom in družino Žalovanju prijatelja Ladija in družine se pridružujejo Robi, Geni, Claudio, Nevia, Giuseppe, Fabia, Drago, Paula, Boris, Silvana, Willy, Nevia, Valter Zapustil nas je Silvio Bandi (Boris) Žalostno vest sporoča sin Fabio z Alido in Eleno. Iskrena zahvala naj gre osebju Občinskega doma za ostarele iz Milj. Pogreb z žaro bo v petek, 4. februarja ob 11. uri na pokopališču v Boljuncu. Boljunec, 30. januarja 2011 Pogrebno podjetje Zimolo Zadnji pozdrav nonotu Borisu Elena, Vanja in mala Eva 31.1.1996 31.1.2G11 Josip (Pepi) Cibic Z ljubeznijo se ga spominjajo SVOJCI Trebče, 31. januarja 2011 8 Nedelja, 30. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / Košarkarska sekcija AŠD Polet Borisu Vitezu vse najboljše za 50. rojstni dan. Neutrudni in požrtvovalni Dini, ki jubilej slavi, na mnoga leta naj s kora doni! Šentjakobski cerkveni pevski zbor Vesna Kranjec je dne 21/01/2011 diplomirala z odliko na Univerzi fotografije v Opavi, Češka. Ob uspehu ji čestitata oče in mati. H Čestitke □ Obvestila Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Ul.Donizetti 3, -na večer- ob 150. obletnici ustanovitve prve slovenske čitalnice -Slovanske čitalnice v Ifrtu Govoril bo prof. Samo Pahor Začetek ob 20.30 Vsedržavno združenje partizanov Italije-Trst Vas vabi na srečanje na temo Naša begunstva Množične selitve Italijanov in Slovencev s Primorske v m. stoletju — Sodelujejo zgodovinarji —^ Do leta 1945 Franco Cecotti, Aleksej Kale, Piero Purini Po letu 1945 JureGombač, RaoulPupo, SandiVolk koordinatorka Marta Verginella v ponedeljek, 31. januarja 2011 ob 16. uri v dvorani Tessitori, Trg Oberdan, 5 28.01.1961 28.01.2011 Srečanje z ABRAHAMOM Franko, naj sonce sreče in veselja sije, dokler ti življenje bije, še posebno na ta dan, ko praznuješ tvoj prelepi rojstni dan!!! Z ljubeznijo mama Danes praznuje MARIJA MILIČ iz Samatorce 90. rojstni dan. Še mnogo zdravih in srečnih let ji želijo sinova Žarko in Ivo ter hčerka Miranda z družinami. Naša DINA je pred dnevi praznovala življenjski jubilej. Vse najboljše in še veliko glasbe ji želimo vsi Slamovi in Zobčevi. Draga DINA! Bog te živi še mnogo let! Robert, Tamara in Marko, Ma-nica in Mitja, Urška, Andraž, Mojca, Tjaša, Veronika, Boštjan in Anja. Tri krat hip hip hura, naš nono LI-VIO okrogli rojstni dan ima. Da bi še dolgo vesel in zdrav z »ape« pohajat nas peljal, mu želijo Mateja, Neža in Nejc. Draga VESNA! Iskreno ti čestitamo za uspešno opravljeno diplomo in ti želimo blestečo fotografsko kariero. Družini Zergol in Kranjec. Šolo ANJA je začela, vse sošolce povabila, danes sedmi rojstni dan slavi, radi jo imamo vsi! Leto se hitro zavrti in jutri v Rep-nu JULIJA 21 let slavi. Predvsem obilo zdravja in sreče ji želimo domači vsi. 1533 SLOVENSKI |S§KLUB vabi v torek, 1. februarja, na KRAŠKI PESNIŠKI VEČER Udeležili se ga bodo pesniki Magdalena Svetina Terčon, David Terčon in Josip Osti Večer bo vodil Marko Kravos, popestrila ga bosta kantavtorica Lara Puntar in kitarist Dario Viviani Gregorčičeva dvorana, Ul. sv. Frančiška 20, ob 20.30 Združenje prostovoljcev^ V^f/ HOSPICE ADRIA-ONLUS vljudno vabi na predavanje »Zdravniška etika« v sredo, 2. februarja, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14 Predaval bo ^ dr. Živko Lupine ^ Rad pišeš? Si kreativna? Delavnica kreativnega pisanja Slovenskega kluba te pričakuje v ponedeljek, 31 .januarja, ob 14. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20-nad NŠK) PRI SKD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, se nadaljuje vadba joge. Vse potrebne informacije na tel. št. 3281839881 (Vittorina). KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v Piemont - Langhe, sabavdske rezidence in Turin, od 15. do 19. septembra 2011. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 3316445079. TEČAJ V BAZENU ZA NAJMLAJŠE ŠC Melanie Klein obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaje v bazenu, za otroke od 12. do 36. meseca. Tečaji se odvijajo ob sobotah popoldne na Opči-nah. Info in prijave na: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. KRUT nudi, kot običajno, individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, s posebno ugodnimi pogoji v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da se ob ponedeljkih nadaljuje individualna refleksno-conska masaža stopal. Informacije in predhodne najave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 30. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. OBČINSKI ODBOR ZDRUŽENJA BORCEV za vrednote NOB Komen vabi danes, 30. januarja, ob 15. uri v Kulturni dom v Komen na tradicionalno srečanje posvečeno spominu na dogodke v Dol- cah leta 1944. Govornik podpredsednik ZZB Slovenije Slavko Grčar in nastop ŽPZ Kombinat. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba vsak torek, z začetkom ob 18. in ob 19. uri ter ob petkih ob 19.30. Vabljeni novinci. Možen je predhoden ogled ali preizkus vadbe. Tel. 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih v mesecu januarju odvija ob torkih, sredah in petkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene. ANPI-VZPI Trst - V ponedeljek, 31. januarja, ob 16. uri bo v dvorani Tessi-tori, Trg Oberdan, 5. srečanje na temo: Naša begunstva. Zgodovinarji F. Ce-cotti, A. Kalc, in P. Purini bodo govorili o množičnih selitvah do leta 1945, J. Gombač, R. Pupo in S. Volk pa o tistih po letu 1945. Koordinatorka bo Marta Verginella. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 31. januarja, na večer ob 150. obletnici ustanovitve Slovanske čitalnice v Trstu, ki velja za prvo slovensko čitalnico sploh. Govoril bo prof. Samo Pahor v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse veseljake, da se ji pridružijo na povorkah na Opčinah in v Sovodnjah. Prijave in vse informacije dobite v društvenih prostorih SKD Vigred v ponedeljek, 31. januarja, v sredo, 2. februarja in v četrtek, 3. februarja, od 20.30 do 22. ure. RAD PIŠEŠ? Si kreativna? Bi rad izlil na papir svoja čustva in misli? Zate je Slovenski klub pripravil delavnico kreativnega pisanja. Kje? V Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20 nad NŠK). Kdaj? V ponedeljek, 31. januarja, ob 14. uri. Pridi, ne bo ti žal!!! SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 1. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na ogled filma »Odgrobadogroba« režiserja Jana Cvitkoviča. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bodo v torek, 1. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redne pevske vaje. VZPI - sekcija Prosek-Kontovel vabi svoje člane na občni zbor v torek, 1. februarja, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel. KOORDINACIJA LEVE SREDINE DEVIN -NABREŽINA vabi občane na javno srečanje v sredo, 2. februarja, ob 18.30 v Grudnovi hiši (Kamnarski) v Nabrežini na temo Občinski davek za nepremičnine. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in slovenske filateliste na redni občni zbor, ki bo v sredo, 2. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. TEČAJ LEPE GOVORICE za najmlajše v organizaciji radijskega odra bo stekel v mesecu februarju. Informativni sestanek bo v sredo, 2. februarja, ob 17.30 na Ul. Donizetti 3 - 1. nadstropje (število gojencev je omejeno). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Zdravniška etika« v sredo, 2. februarja, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14. Predaval bo dr. Živko Lupinc. AŠD MLADINA - Smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili tekme Mi-škotovega pokala veljaven za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 5. februarja, na Cerknem (Slo), da se prijavijo najkasneje do četrtka, 3. februarja, do 12. ure odgovornim odseka ali na Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. februarja, ob 20. uri Vesele melodije v izvedbi openskih ansamblov ter nastop ča-rodejke Nade. V soboto, 26. februarja, ob 20. uri večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). PREŠERNO SKUPAJ 2011 ob dnevu slovenske kulture. Dramska skupina SKD Lipa vabi v petek, 4. februarja, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na premiero detektivke Bogdana Novaka Umor na plaži pod mentorstvom Adrijana Rustje in asistentke Jasmin Kovic. Vabljeni! IH Osmice 040-213518, 348-7730389 (Ennio) ali na 040-220718, 338-6376575 (Sonia). ODBOR NO TAV iz Trsta in s Krasa prireja v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku javno srečanje o posledicah gradnje hitre železnice (TAV) za prebivalstvo Konto-vela, Proseka in Furlanske ceste. Mogoče bo podpisati pripombe k preliminarnemu načrtu. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca prireja v četrtek, 3. februarja, z začetkom ob 20.30 srečanje z numerolo-ginjo Darjo Bohinc, ki nam bo razkrila ta skrivnostni svet s predavanjem »Kako s pomočjo številk napovedujemo prihodnost«. Vabljeni. KRD DOM BRIŠČKI obvešča, da se v društvenih prostorih tudi letos nadaljuje učinkovita vadba za dobro počutje. Toplo vabljeni novi člani. Vaje pod vodstvom Mateje Šajna potekajo ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30 ter ob četrtkih ob 19. in 20. uri. Informacije na tel.: 040-327327 ali 340-4835610 (Anica) in 00386-40303578 (Mateja). 0 Prireditve KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na božični koncert, ki bo danes, 30. januarja, ob 16. uri v domači župnijski cerkvi. Nastopil bo MePZ Fran Venturini od Domja, dirigent Cin-zia Sancin. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja danes, 30. januarja, »Dan slovenske kulture«. S petjem in recitacijami nastopa ženska pevska skupina Dekleta s Škofij, dirigent Marjetka Po-povski. Priložnostna misel Peter Verč. Začetek ob 17. uri. Vabljeni! SKD TABOR vabi danes, 30. januarja, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine, na gledališko predstavo B. Brecht - Malomeščanska svatba v izvedbi članov SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela. Režija Gregor Geč. Ne zamudite! ZSKD IN JAVNI SKLAD RS za kulturne dejavnosti prirejata 17. revijo kraških pihalnih godb: Postojna, Kulturni dom danes, 30. januarja ob 17. uri. Nastopajo Postojnska godba 1808, Godbeno društvo Nabrežina in Kraška pihalna godba Sežana; Milje, gledališče Verdi v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri, nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Kras in Pihalni orkester Divača. Vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi k spominski maši za skladatelja Ubalda Vrabca in častnega predsednika ZCPZ Zorka Hareja, ki bo danes, 30. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku. SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 1. februarja, »Kraški pesniški večer«, ki ga bodo izoblikovali pesniki Magdalena Svetina Terčon, Josip Osti in David Terčon ob glasbeni spremljavi kan-tavtorice Lare Puntar in kitarista Daria Vivianija. Večer bo vodil Marko Kravos, potekal pa bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pričet-kom ob 20.30. Vabljeni! DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v mesecu februarju na naslednje prireditve: v petek, 4. februarja, ob 20. uri: Prava hrana za dobro počutje. Govorila bo izvedenka Marija Merljak. V soboto, 12. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmi-co. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481419956. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 338-3515876. OSMICO STA ODPRLI Sidonija in Mavrica v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 3401461778. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Še-mec. Tel. 040-200613. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija 29. januarja 2011 Bari 87 46 57 90 17 Cagliari 85 37 86 55 67 Firence 10 6 58 1 14 Genova 3 48 15 6 17 Milan 19 28 82 31 78 Neapelj 1 25 51 79 14 Palermo 28 70 24 42 6 Rim 21 33 88 83 61 Turin 43 74 60 44 41 Benetke 86 41 9 67 29 Nazionale 53 8 65 17 79 Super Enalotto Št. 13 11 35 58 64 68 72 jolly 26 Nagradni sklad 3.944.070,02 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 10.832.204,97 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 53.782,78 € 1.545 dobitnikov s 4 točkami 382,91 € 62.764 dobitnikov s 3 točkami 18,85 € Superstar 31 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 38.291,00 € 288 dobitnikov s 3 točkami 1.885,00 € 4.516 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 31.189 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 67.934 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Družba Autovie Venete dosegla dogovor z lastniki Do poletja izplačilo za razlaščena zemljišča Pravkar gradijo protihrupne pregrade - Konec marca se bodo lotili predora Gradbišče avtoceste v Sovodnjah foto d.r. Do poletja bodo lastniki razlaščenih zemljišč prejeli izplačilo, za katero so se dogovorili z družbo Autovie Venete. »Med lanskim letom so predstavniki podjetja Auto-vie Venete dosegli dogovor z vsemi lastniki razlaščenih zemljišč iz sovodenjske občine; nekateri so podpisali dogovor junija, drugi pa jeseni,« pravi županja Alenka Florenin in pojasnjuje, da so v dogovorih že določeni zneski, ki jih bodo posamezni lastniki prejeli. Postopek predvideva še razkosanje zemljiške posesti, nakar bodo lastniki pri notarju podpisali upravni akt, čemur bo sledilo izplačilo. Lastniki zemljišč bodo prejeli tudi odškodnino za začasno zasedbo njihovih zemljišč, ki se je začela oktobra leta 2009. »V podjetju Autovie Venete so nam zagotovili, da bodo zneske izplačali do poletja. Če hočemo biti pesimisti, lahko pričakujemo, da se bo postopek vsekakor zaključil pred koncem letošnjega leta,« dodaja Floreninova. Ob trasi nove avtoceste Gorica-Vileš sredi Sovodenj že nekaj dni poteka gradnja protihrupnih pregrad. Gradijo jih iz zemlje, ob zaključku del bodo posejane s travo, na njihov vrh pa bodo posadili grme, ki naj bi še dodatno omilili hrup. Gradbinci so bili na delu tudi včeraj, saj gradbišče miruje edino ob nedeljah. Gradbeni stroji in tovornjaki so precej moteči za stanovalce Ulice 24. maja in Vilfanove ulice. »Da ne bi povzročali dodatnih nevšečnosti, smo odložili začetek obnove javne razsvetljave v Ulici 24. maja,« pravi županja in napoveduje, da se bo konec marca oz. v začetku aprila začela gradnja drugega predora, zaradi katerega bodo zaprli pokrajinsko cesto sredi vasi in uredili obvoz. Sovodenjski podžupan Slavko Tomsič se je v petek na goriški pokrajini udeležil zasedanja Pakta za razvoj, na katerem je nagovoril deželnega odbornika Riccarda Ric-cardija. Ta je izrazil pripravljenost na dogovarjanje o prispevku za prekvalifikacijo središča Sovodenj. (dr) SOVODNJE - Javno srečanje o odškodninah zaradi poplav Ob Vipavi čistijo bregove, na občini zbirajo dokumentacijo V dvorani Zadružne banke v Sovodnjah bo v sredo, 2. februarja, ob 19. uri informativno srečanje glede prošenj za odškodnine po poplavah, ki so lani prizadele sovodenjsko občino. Prireditelj srečanja je občinska uprava, na njem pa bodo pojasnili postopek za vložitev prošenj za prispevke za odpravo škode, ki so jo prizadele poplave. Dokumentacijo bodo lastniki poplavljenih hiš in proizvodnih dejavnosti morali vložiti v občinskem tehničnem uradu. V uradnem listu dežele je bil 26. januarja objavljen dekret, ki določa postopek za vložitev prošenj. »Oškodovani lastniki imajo zdaj 45 dni časa, da nam izročijo svojo dokumentacijo. V glavnem gre za fakture v primeru, da so bili obnovitvena dela že opravljena, in za predračune za prenovitvene posege, ki se niso še začeli,« razlaga so-vodenjska županja Alenka Florenin. Kot znano je med lanskim letom Vipava poplavila štiri hiše v Gabrjah in ravno tako štiri v Rupi, dalje je voda zalila gabrsko gostilno, hlev v Gabrjah in proizvodni obrat na Malnišču. »V glavnem so nam že vsi lastniki poškodovanih poslopij izročili dokazno gradivo, na srečanje pa lahko pridejo vsi, ki so utrpeli kako škodo, doslej pa je niso prijavili,« razlaga županja. V teh dneh je po drugi strani v polnem teku čiščenje zaraslih bregov Vipave. Delavci podjetja Edilalpi iz kraja Arta Terme so s čiščenjem pričeli ob sotočju s Sočo, zdaj pa se premikajo gorvodno in so že prišli do Dolnjih Ga-brij. Na bregovih so podrli veliko zelo starih in velikih dreves. V glavnem je šlo za akacije in topole, ki so ob reki imele izredno dobre pogoje za rast. Delavci so drevesa pustili na razpolago lastnikom zemljišč, da jih odpeljejo. Na bregu so tako že več dni kupi drevja in hlodov, nekateri izmed njih imajo tudi preko pol metra premera, iz česar izhaja, da gre za drevesa, ki imajo kakih štirideset let. Čiščenje bregov se bo v prihodnjih dneh še nadaljevalo. Poseg se je začel konec novembra, skupno pa naj bi trajal tri mesece, pri čemer je treba pojasniti, da je bilo decembra zaradi slabega vremena čiščenje več dni onemogočeno. (dr) Hlodi čakajo, da jih lastniki zemljišč odpeljejo (desno); očiščeni levi breg pri Sovodnjah (spodaj) foto d. r. GRADIŠČE - Požar v centru CIE Sežgali blazine, med gosti terorist Priseljenci, ki so nastanjeni v centru CIE v Gradišču, so v noči na soboto zanetili požar. Za protest se je odločilo dvajset gostov priseljencev, ki jih čaka izgon iz države. Ognjeni zublji so zajeli nekaj blazin in opreme, tako da se iz centra za priseljence dvignil gost dim. Priseljence, ki jih je ogrožal ogenj, so predstavniki sil javnega reda premestili v varen predel centra, gasilci pa so poskrbeli za pogasitev požara. Dogodek so včeraj ostro obsodili predstavniki policijskega sindikata COISP, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi pogostih nemirov v centru CIE. »Novo leto se je začelo v znamenju starih težav. Tokrat se k sreči ni nihče poškodoval, gmotna škoda pa je vsekakor precejšnja,« poudarja deželni tajnik sindikata COISP Maurizio Iannarelli. Med gosti centra CIE se je znašel tudi 35-letni domnevni čečenski terorist Ruslan Umarov, ki so ga pred dnevi aretirali na železniški postaji v Mestrah; bil je namenjen v Francijo. Umarov je zaprosil za politični azil, zato so ga po aretaciji peljali v center CIE, čeprav so navadno prosilci azila nastanjeni v sosednjem centru CARA. Umarova sestra je marca lani izvedla samomorilski atentat v Moskvi in povzročila 39 žrtev; brat Dokku je vodja čečenskih teroristov. Ruslan je doslej zanikal katerikoli vpletenosti v teroristične skupine. / ŠPORT Nedelja, 30. januarja 2011 9 APrimorski ~ dnevnik GORICA - Opozicija »Voucherji«, zakonito, a etično nedostojno Cela opozicija obsoja ravnanje goriške občinske uprave v zvezi z »vouc-herji«. Za svetnike levosredinskih strank je občinski odbor z županom Ettorejem Romolijem na čelu ravnal pravno neoporečno, ker je pri pripravi potrebnega upravnega sklepa spoštoval vsa zakonska določila, po drugi strani pa je razpis za dodelitev »voucherjev« iz etičnega vidika pod vsako kritiko. Skupaj z levosredinskimi svetniki je včeraj na tiskovni konferenci ostro kritiziral početje občinske uprave tudi Franco Zotti, ki v občinskem svetu predstavlja Severno ligo. »Vem, da bo moja prisotnost z opozicijo sprožila polemiko; kritikom bi odgovoril, da hočem pošteno opravljati vlogo občinskega svetnika, ki mora upravitelje opozarjati na to, kar enostavno ne gre. Romoli mi je dopoldne telefoniral in mi napovedal, da bo vso dokumentacijo izročil sodišču. Zupan ima seveda vso pravico, da to stori, vsekakor pa ostaja odprto vprašanje, zakaj je imel sin občinskega funkcionarja, ki mesečno zasluži 8.500, možnost, da se prijavi na natečaj za dodelitev "voucherjev', ki so vredni vsak po 200 evrov,« poudarja Zotti, ki je prepričan, da v tem sistemu nekaj ne gre. »Očitno tudi v Gorici dopuščamo, da se bogatijo prijatelji prijateljev,« je kritično zaključil Zotti. Ostre besede na račun uprave je izrekla tudi občinska svetnica Italije vrednot Donatella Gironcoli. »Ta primer je le vrh ledene gore; očitno je tudi goriška občina v primežu "lobbyja', ki javne natečaje pripravlja "ad personam'. S tem se ne smemo sprijazniti,« je poudarila Gironcolijeva, po drugi strani pa je načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Federico Portelli ponovil, da je občinski odbor dal funkcionarjem navodila za pripravo sklepa in natečaja za dodelitev »voucherjev«. »Zupan in njegovi odborniki so odločili, da bo sklep takoj postal pravnomočen. Tako so ga podpisali na dan petka, v ponedeljek pa so štirje otroci občinskih uslužbencev in hčerka funkcionarke že vložili prošnje,« je pojasnil Portelli in opozoril, da Romoli in njegovi odborniki v sklep niso vključili niti enega kriterija, ki bi zagotovil, da bo šel denar od »voucherjev« v prave roke. »Zmagovalce natečaja bi morali določiti na podlagi prijave dohodkov ISEE, tako bi denar prejel res, kdor ga dejansko potrebuje,« je poudaril Portelli, Zot-ti pa je k temu pristavil, da je bilo na razpolago skupno deset »voucherjev« in torej so jih kar polovico prejeli otroci občinskih uslužbencev. »V vseh sklepih za razdelitev prispevkov je treba pojasniti, kdo lahko vloži prošnje. Tega pa občinska uprava ni naredila,« je poudaril občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič. Po njegovih besedah je nesprejemljivo tudi obnašanje občinskih uslužbencev, ki so se okoristili, ker v sklepu ni bilo kriterijev, ki bi jim to preprečili. Predstavniki opozicije se včeraj skupaj z radikalci obsodili tudi ravnanje občine glede štirih občinskih referendumov. »Na občino smo vložili uradno zahtevo po čim prejšnji določitvi datuma referendumov, ki jih je treba izpeljati v letošnjem letu. Poleg tega smo pozvali odbor garantov, naj brez oklevanj pregledajo podpise, ki smo jih vložili skupaj z referendumski prošnjami,« je v imenu pobudnikov referendumov poudarila Marzia Pauluzzi in napovedala prijavo, če bo prišlo do novih namernih zamud. »Eden izmed treh članov odbora garantov ta teden na dopustu več ali manj nalašč, da bi se izognil preverjanju podpisov, s sklicem občinskega sveta za določitev datuma referenduma pa ravno tako več ali manj nalašč zamuja predsednik občinskega sveta Rinaldo Roldo,« je razložila Marzia Paoluzzi. (dr) 1 0 Nedelja, 30. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - V gledališču skoraj tri milijone vredna investicija Mala dvorana pridobitev za celoten kulturni prostor V kratkem uporabno dovoljenje - Veliki oder dobil novo ozvočenje MICHELSTAEDTER Sesutje filozofije izničenja V dvorani Fundacije Goriške hranilnice je v četrtek Inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja (ICM) priredil predstavitev dveh knjig, ki ju je napisal Sergio Campailla. Obe publikaciji obravnavata dogajanja okrog Carla Michelstaedterja, preminulega leta 1910 v starosti triindvajsetih let. Mislec sodi tako rekoč v goriško mitologijo, zlasti med večinskim prebivalstvom, kot velja za Klementa Juga za Slovence. Med njima lahko povlečemo marsikatero vzporednico, a dogaja se, da poznamo manjšinci oba, večinci pa enega. Z avtorjem se je pogovarjal televizijski novinar Mario Rizzarelli, in sicer o zbirki pisem »Epistolario« (Adelphi) ter o romanu-eseju »Il segreto di Nadia B.« (Marsilio). Campailla je z verbalnim veletokom razkrival okrog tridesetim občanom srednje in visoke starosti zanimive poglede in običajno ne dovolj podčrtane dinamike, ki so na goriškega samomorilskega filozofa vplivale veliko bolj od miselnih razglabljanj. Zaradi svojih študentskih zanimanj si tffi Jožko Čuk in NOVA DVORANA PAVSlČ-ZAVADLAV BUMBACA je pisatelj (v Gorici, Firencah, Rusiji, ZDA in na Dunaju) pridobil zaupanje Carlove družine in je zato imel vpogled v njeno skrinjo z najrazličnejšimi listinami. Iz njih, ohranjenih pisem, pogovorov in časopisov se je dokopal do novih spoznanj, ki precej zasenčijo filozofsko avro v primerjavi s konkretnimi človeškimi razmerji in dogajanji. Slednja pravijo, da je mladi študent, pesnik, risar in pianist bil dobesedno obkrožen s samomorilci in z njihovimi usodami. Avtor se je še najbolj osredotočil na lik lepe ruske revolucionarke, iz-gnanke v Firencah, s katero je Carlo Michelstaedter gojil nekaj več kot znanstvo in ji je ob tretjem poskusu uspel samomor, potem ko mu je napisala dve pismi. V drugem mu je razkrila posilstvo, ki ga je doživela kot 12-letna deklica. Iz časopisov je dodatno zvedel podrobnosti o njenem sovjetskem re-volucionarstvu, prvi ponesrečeni poroki in o drugem razočaranem razmerju z goljufivim italijanskim aristo-kratom. V tem pismu ga je vabila k oza-veščanju samega sebe, iz česar je nato nastalo njegovo odmevno razmišljanje »sulla persuasione di noi stessi«. Ime ji je bilo Nadja Ajmovič - Baraden. V Gorici je Michelstaedter bil navezan na Jolando De Blasi. Priimek z vsiljenim dodatkom »De« me napeljuje na sklepanja, ki so na obmejnem območju zelo pogostna. Avtor je namreč na začetku poudaril, kako sta mladi samomorilec in z njim Gorica pravzaprav na stičišču svetov, ki gredo od Peter-burga do New Yorka (tam se je samo-moril Carlov brat). Gotovo se Michel-staedter tega ni zavedal, saj za razliko od romanskega in germanskega sveta ni čutiti v njem ničesar slovanskega in to v brk večjezikovni Gorici. Zgolj zaradi kronike naj zapišem, da knjigi na predstavitvi nista bili prikazani, kaj šele naprodaj. Aldo Rupel »Nova dvorana je pomembna pridobitev za celoten kulturni prostor. Gre za investicijo, ki bo imela dolgoročni vpliv na celotno regijo,« je o mali dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) v Novi Gorici povedal direktor ustanove Jožko Čuk. Mala dvorana s 120 sedeži, ki so jo začeli graditi takoj po lanskih prvomajskih praznikih, stala pa je malo manj kot 2,9 milijonov evrov, je tehnični pregled v minulih dneh prestala praktično brez pripomb, v novogoriškem gledališču pa pričakujejo, da bo že v prvih dneh prihajajočega tedna dobila tudi uporabno dovoljenje. »Vesel sem, da nam je uspelo kljub investiciji peljati tudi ves program, ki smo ga obljubljali, saj sprožitev takšne investicije običajno blokira oziroma skrči izvedbo programa,« je po-udarul Čuk in izrazil prepričanje, da je hitra in uspešna izvedba investicije rezultat tvornega sodelovanja med slovenskim ministrstvom za kulturo, no-vogoriško mestno občino in upravno enoto. Napovedal je tudi prvo premiero na novem odru, ki bo na sporedu že v kratkem, natančneje 18. februarja. Kot prva predstava, odigrana v novi pridobitvi novogoriškega gledališča, se bo v zgodovino zapisala drama »Grenki sadeži pravice« Milana Jesiha v postavitvi režiserja mlajše generacije Andreja Jusa. »Z veseljem lahko povem, da nam je uspelo nabaviti tudi novo ozvoženje za veliki oder. Pri dramskih uprizoritvah je namreč prihajalo do hreščanja in nekontroliranih zvokov zaradi opreme iz leta 1994,« je še povedal direktor novogo-riškega gledališča in investicijo bistveno manjše vrednosti od izgradnje male dvorane oziroma v rangu 40 tisoč evrov upravičil s pojasnilom, da je bil v tem času na področju mikrofonov, zvočnikov, ojačevalcev in druge opreme narejen velikanski korak naprej, tako da po novem med gledališkimi uprizoritvami in drugimi dogodki v veliki dvorani ne bo več prihajalo do neljubih šumov, piskov in drugih motečih zvokov. (nn) V Podgori ni več igral in klopi Pred bivšo šolo Regina Margherita v Podgori ni več igral in klopi, zato je rajonski predsednik Walter Bandelj pozval občino, naj čim prej poskrbi za njihovo nadomestitev. Predstava o kurirki V Kulturnem domu v Gorici bo jutri ob 10.30 v okviru pobud ob dnevu spomina na holokavst predstava »E' bello vivere liberi«, ki je posvečena zgodbi partizanske kurirke Ondine Peteani. Jutri prvi kongres SEL V pokrajinski sejni dvorani na Kor-zu Italia v Gorici bo jutri med 17. in 20. uro prvi kongres goriškega krožka političnega gibanja Nichija Vendole SEL. Na trgu proti vzpenjači Predstavnika Levice in svobode Li-vio Bianchini in Marjan Sosol bosta danes ob 11. uri na goriškem Travniku manifestirala proti gradnji vzpenjače na grad. Na shod vabita somišljenike. Olimpijski praznik Na sedežu fundacije Carigo v Gorici bo v torek, 1. februarja, ob 18. uri Olimpijski praznik, ki ga CONI prireja z društvi Atleti Azzurri d'Italia in Panathlon. Glamour še danes V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici bo še danes na ogled razstava fotografij Artura Gherga z naslovom »Glamour au-tarchico«. Ob 16. uri bo brezplačen voden ogled. GORICA - Aleš Berger s skupino Prihodnost Prevajalec v gosteh Dokler bodo živele nacionalne književnosti, bodo dobri prevajalci dragoceno blago Skupina Prihodnost se je v sredo v galeriji Ars srečala z literatom, profesorjem francoske književnosti in novinarjem Alešem Bergerjem. Med pogovorom, ki ga je vodila Ivana Paljk, so mladi spoznali večkrat nagrajenega prevajalca, po zaslugi katerega smo Slovenci dobili prevode Preverta, Garda Lorce in Becketta. Berger je predstavil delo prevajalca. To je večinoma samotna dejavnost, ki pa daje veliko zadoščenje ob izidu prevoda, še posebej takrat, ko gre za v slovenščino še neprevedene avtorje. Ob prevajanju zahtevnejših del oz. zelo okarakteriziranih pesnikov je tudi materinščina preizkušena, kajti potrebno je, da se najdeta pravi slog in način izražanja; jezik se ob tem »brusi« in na novo lesketa. Ob vprašanju, če je danes še prostor za mlade, ki bi želeli ubrati prevajalsko pot, je Berger povedal, da se je tudi zaradi potreb Evropskega parlamenta močno povečalo povpraševanje po tolmačenju, ki pa z literaturo nima nič skupnega. Dokler bodo živele nacionalne književnosti, bodo dobri prevajalci dragoceno blago, je poudaril in o slovenski literaturi namignil, da doživlja krizo kapitalizma in pogoltnost posameznikov ali delov družbe. Aleš Berger z Ivano Paljk GORICA - Jutri pravljica v Feiglovi knjižnici Mišji želji po poljubu sledi hrepenenje po prijatelju Ko je na zadnji otroški urici v knjižnici Damirja Feigla v Gorici Teja Pahor začela pripovedovati pravljico, je v mladinski sobi nastala neobičajna tišina. Otroci so ves čas dogajanja kot pribiti sedeli na blazinah, strmeli v pravljičarko ter nemo in zvedavo spremljali njene besede in kretnje. Zgodba »Ljubezen je v zraku« je prevzela tudi najmlajšega poslušalca. Pripoveduje namreč o zaljubljenem mišku Malu, ki si kot vsi zaljubljenci zaželi poljuba. Da bi se povzpel do svoje izvoljenke, naloži enega na drugo naprstnik, škatlico vžigalic, lubenico, svečo, budilko, kolaček, nazadnje se pogumno stegne navzgor, tik pred ciljem pa štrbunkne na tla. Šele takrat njegova ljubezen, žirafa Longolina, izve zanj, se skloni in ga nežno poljubi. »Nihče ni premajhen za ljubezen,« je pravljico sklenila Teja in otrokom ponudila sladek kolač. Nežni in hkrati smešni ljubezenski pravljici bo sledila zgodba o hrepenenju po prijateljstvu. »Kako ujeti zvezdni utrinek« je naslov jutrišnje pravljice, ki jo bo pripovedovala Katerina Citter in se bo kot obi- Teja Pahor z miškom Malom ča)n0 začela ob 17■ult ŠTEVERJAN - F.B. Sedej Gledališko obarvan februar Najprej Harvey, nato pa še dve gostujoči predstavi Dramska družina F.B. Sedej iz Števerjana napoveduje pester februar. V dvorani Sedejevega doma bo v soboto, 5. februarja, ob 20.30 ponovila komedijo Harvey pisateljice Mary Chase v režiji Franka Zerjala. Zaradi bolezni v igralskem ansamblu in posledične odložitve premiere na soboto, 22. januarja, je namreč odpadla že tradicionalna ponovitev za števerjansko publiko. Le-ta si bo v okviru niza Večerov amaterskih gledališč v mesecu februarju - poleg domače produkcije - lahko ogledala še predstavi dveh gostujočih skupin. Dne 18. februarja ob 20.30 bo na odrskih deskah nastopila skupina Kulturnega društva Planika iz Sel na Koroškem, ki se bo predstavila z igro »Obisk Martina Dovjaka« v režiji Francija Končana. Ze 27. februarja ob 18. uri pa bo v Sedejevem domu prvič v gosteh skupina Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka s Proseka z Brechtovo »Malomeščansko svatbo«; ob spremljavi harmonike bodo mladi igralci v režiji Gregorja Geča postregli s klasično komedijo iz evropske zakladnice. Števerjanska Dramska družina se nadeja, da bo odziv občinstva dober, s prostim vstopom na predstave pa želi približati gledališko umetnost zlasti mlajšim generacijam. Niz Večerov amaterskih gledališč v Števerjanu je samo začetek projekta Dramske družine F.B. Sedej, ki bo v pomladnem času, na veliko željo mladih, priredila tudi tečaj gledališke govorice in giba. 12 Nedelja, 30. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / SOVODNJE - Pravljične urice in znanstvene delavnice Knjižnica je postala kemijski laboratorij Med otroki iz vrtca in osnovne šole širijo bralno kulturo Občinsko knjižnico v Sovodnjah vseskozi obiskujejo otroci in šolska mladina. Zato da jim še bolj približajo knjige in da utrdijo navado obiskovanja knjižničnih prostorov, so v zimskem času organizirali vrsto pobud. V sodelovanju s Študijskim centrom Melanie Klein in z društvom Editoriale scien-za so pripravili tri pravljična srečanja in znan- stveno delavnico, kar jim je omogočil prispevek Fundacije Goriške hranilnice, osrednje podporne ustanove, ki posebno pozornost izkazuje ravno vzgojnim dejavnostim. Prvi dve pravljični srečanji sta bili namenjeni vrtcema iz Sovodenj in Rupe-Pe-či. Otroke je v pravljični svet zvabila Martina Šolc, ki se kot predstavnica centra Me- Malčki vrtca iz Rupe-Peči in prvega razreda sovodenjske osnovne šole na sredinem srečanju s pravljičarko v občinski knjižnici (levo), kjer so v petek otroci 4. in 5. razreda osnovne šole prisluhnili angleški pravljici (spodaj) BUMBACA lanie Klein ukvarja z bralnimi delavnicami in si posebej prizadeva za širjenje bralne kulture med najmlajšimi. Isti cilj si postavljajo tudi v sovodenjski knjižnici, saj se dobro zavedajo, da prek knjig imajo otroci dostop do lepe slovenske besede. Da bi prispevali k širjenju bralne kulture, sodelujejo tudi pri državnem projektu »Nati per leggere - Rojeni za branje«. Pravljičarka Martina Šolc je za otroke, ki so se zbrali v sovodenjski knjižnici, priredila pravljico o metuljčku Matičku in njegovih prijateljicah žuželkah iz zbirke knjižic, ki so nastale pod peresom angleškega pisatelja Antoona Kringsa. Pravljice ni enostavno prebrala, temveč je pripoved oblikovala s spreminjanjem glasu in z mimiko rok, tako da je pritegnila pozornost otrok. Otrokom je priletel na roko pisan metuljček, ki je vsakega posebej vprašal, kako mu je ime, malčki pa so mu samozavestno odgovarjali. Ročno lutko so odnesli s seboj v vrtec in domov, tako da so lahko še poleteli na krilih domišljije na pravljični travnik metuljčka Matička. Novoletna pravljica je bila praznično obarvana. Pravljičarka Martina Šolc in ani-matorka centra Melanie Klein sta se otrokom predstavili kot palčica Elin, dolgoletna božičkova pomočnica, in kot smešni jelen-ček Rudi, ki slovi po svojem rdečem nosku. Rudi je zaupal otrokom svojo neverjetno dogodivščino: zaradi hude nevihte in goste megle jeleni, ki vodijo božičkove sani, niso videli poti pred sabo, zato se je moral božiček vrniti domov. Na severnem tečaju so bili zaskrbljeni, kako bodo sedaj oddali otrokom darila. Božiček se je spomnil na Rudija in na njegov rdeči nosek, ki sveti kot lučka. Postavil ga je na čelo jelenov, tako da so z njegovo pomočjo dosegli otroke po vsem svetu in jih obdarili. Po pravljičnem potovanju na sever so otroci izdelali »zimski kolaž«. Martina Šolc se je med otroke vrtca iz Rupe-Peči in prvega razreda sovodenjske osnovne šole vrnila v sredo, ko je kakim tridesetim zvedavim poslušalcem prebrala nekaj basni in jih nato poučila, kako basen nastane. Tik pred koncem novoletnih počitnic je bila na vrsti znanstvena delavnica na temo Lavoisiera in kemije, ki jo je priredila ustanova Editoriale scienza. Še bolj kot pripoved o Antoineu Lavoisieru so otroke prevzeli poskusi, saj se je knjižnica spremenila v kemijski laboratorij; ob koncu je vsak otrok prejel diplomo v kemiji. Na jezikovno vzgojo pa je bila uglašena pravljica, ki jo je za šolarje 4. in 5. razreda osnovne šole Peter Butkovič Domen iz Sovo-denj v petek pripravilo društvo FantasticaMente iz Vileša. Animatorka jih je nagovorila v angleškem jeziku. GORICA - Zgodba Erice Bisesi Znanstvenica in pianistka na »begu« v tujini Naključje je naneslo, da sem v goriški kavarni pred kratkim srečal Erico Bise-si, znano goriško pianistko. Spoznal sem jo pred leti na koncertu, ki smo jo zanjo priredili v Kulturnem domu. Kasneje sem jo še nekajkrat bežno videl, nisem pa več slišal ali bral, da bi kje v bližini koncertirala. Po ponovnem snidenju in običajnih »Kako si in kod hodiš?« sva skupaj spila kavo in se zadržala na klepetu. Na vprašanje, kam je izginila zadnja leta, mi je začela razlagati, da mala Gorica, pa tudi dežela FJK, zelo malo nudita umetniku, ki se - kot v njenem primeru - posveča glasbi skorajda poklicno. Med prijetnim pogovorom sem izvedel, da je Erica Bisesi tudi znanstvenica, saj je pred leti na Tržaški univerzi z uspehom zaključila študij astrofizike, v Vidmu pa je diplomirala iz raziskovalnih dejavnosti na področju matematike in fizike. Najprej me je seveda zanimalo kaj več izvedeti o njeni glasbeni karieri. Povedala mi je, da se klavirja uči od petega leta starosti. Po študiju v Gorici je iz klavirja diplomirala na konservatoriju Giuseppe Tar-tini v Trstu, natose je v glasbo poglobila s pomočjo priznanih glasbenikov v Milanu, Firencah, Rimu, v Švici in Avstriji, pa tudi v Zagrebu in Dubrovniku. Kar redno kon-certira v Italiji in v tujini, v svoj program pa uvršča najpomembnejše skladbe iz klasičnih, romantičnih in sodobnih glasbenih tokov. Povedala mi je tudi, da so se povsod, kjer je koncertirala, mediji zelo laskavo izrekali o njenih nastopih. Zaupala mi je tudi, da najraje nastopa sama in le izjemoma stopi na koncertni oder z drugimi glasbeniki. S kančkom grenkobe pa mi je namignila, da do zdaj še ni nikoli nastopila v Sloveniji, a si to zelo želi. Klepet se je nato preusmeril na drugo plat njene poklicne poti, ki je v mnogo-čem povezana z glasbenih svetom, ki mu je povsem predana. Ta pot jo je peljala daleč stran od Gorice in je zelo podobna poti, ki jo uberejo številni mladi izobraženci, saj jim rodno mesto in Furlanija-Julijska krajina nasploh ne moreta nuditi možnosti izpopolnjevanja in uveljavljanja njihove strokovne izobrazbe. Gre torej še za en primer bega možganov, bega, ki je Erico Bisesi peljal na Švedsko in v Avstrijo. Na vprašanje, zakaj je »zbežala«, je Erica brez premišljevanja odgovorila, da so v tujini raziskovalci precej bolj upoštevani in tudi plače so temu primerne. Dodala je še, da se v Italiji bolj gleda na obliko in zunanji videz kot na vsebino. Pa tudi birokracija je v Italiji bolj »razvita« kot drugod, je še povedala Erica. Najin pogovor ob kavi se je še bolj podrobno usmeril na njene sedanje delovne izkušnje. Hitela mi je razlagati, da so njene didaktične in razisko- VRH - Načrti in ambicije Bodeče neže Prvi dosežek bo zgoščenka Ob ustanovitvi leta 2007 le osem pevk, danes jih je že dvajset - Pripravljajo se na udeležbo na mednarodnem festivalu in tekmovanju Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela bo v novem letu nadaljevala na poti, ki jo je začrtala in uspešno ubrala že v lanskem letu. Dekleta pod vodstvom zborovodkinje Mateje Černic imajo v programu kar nekaj kratkoročnih in ambicioznih ciljev. Prvi pomembnejši dosežek bo zgoščenka. Gre za prvo CD ploščo dekliške skupine, v kateri bo povzeto delo zadnjih treh let. V CD-ju bo namreč izbor skladb, ki jih je Bodeča neža izvajala pod taktirko zdajšnje zborovodkinje. Projekt nakazuje tudi rast skupine, ki je leta 2007 štela le osem pevk, danes pa jih ima že dvajset. Plošča nakazuje obenem kakovostno rast skupine: ob studijskih posnetkih bodo na zgoščenki tudi posnetki s koncertov in tekmovanj, ki so se jih dekleta udeležila v zadnjem obdobju. Poudarek bo na raznolikosti programa, saj vsebuje CD slovenske ljudske na-peve ter sakralne in posvetne zborovske pesmi, poleg tega pa še stvaritve mladih zamejskih skladateljev. Ob tem se Bo- Dekleta Bodeče neže FOTOA.C. deča neža pripravlja tudi na nove koncertne izzive. V marcu bodo dekleta sodelovala na reviji Koroška poje, v Škofji loki pa bodo sooblikovala koncert s priznanim ženskim zborom Grudnove Šmikle. Pomlad bo posebej intenzivna, saj se dekleta pripravljajo za gostovanje na prestižnem zborovskem festivalu, ki bo sredi meseca maja na Nizozemskem. Sezono bodo v poletnem času verjetno sklenila z udeležbo na mednarodnem zborovskem tekmovanju v tujini. Tako zastavljen program nadgrajuje dosedanje delovanje Bodeče neže, ki je posejano z uspešnimi nastopi in priznanji. V lanski sezoni (2009-2010) so vrhovska dekleta sodelovala na kar treh tekmovanjih. Po dveh zlatih plaketah v dveh različnih kategorijah na regijskem tekmovanju primorskih pevskih zborov so lanskega maja na mednarodnem mladinskem tekmovanju v Neerpeltu zmagala v kategoriji dekliških zborov do 25. leta starosti na višji ravni, bila so uvrščena v najvišjo kakovostno kategorijo »summa cum laude« in z oceno 99/100 osvojila absolutno drugo mesto na tekmovanju med 112 zbori. Med lanskimi podvigi izstopa tudi izvedba znamenite Sta-bat mater Giovannija Pergolesija v sodelovanju z orkestrom Alpe Adria. (ač) Erica Bisesi valne dejavnosti namenjene znanosti v glasbi. Ker je tudi docentka akustičnih in psi-hoakustičnih ved, so jo najprej kot zunanjega gosta sprejeli na KTH (Kraljevi glasbeni institut) v Stockholmu, kjer je sodelovala pri poskusih glede zaznav in izraznosti pri interpretaciji glasbe, zadnjih nekaj let pa je delavno vezana na muzikološki center univerze v avstrijskem Gradcu, kjer se posveča raziskavam na področju glasbe. Kot je sama povedala, gre za mednarodni projekt, ki vsebuje teorijo in analizo glasbe, psihologijo zaznavanja in matematično modelizaci-jo. »To mi omogoča, da se istočasno posvečam glasbi in znanstvenim raziskavam. Tako me kar pogostoma vabijo na mednarodne kongrese, kjer predavam o novih izsledkih pri proučevanju glasbene didaktike,« je s kančkom upravičenega ponosa še povedala naša someščanka. Kako uro dolg pogovor se je zaključil z vprašanjem o astrofiziki, saj gre ravno tako za področje, ki ga goriška pianistka dobro obvlada. Zaradi obilice dela na drugih področjih, namenja Erica tej znanstveni veji manj časa, vsekakor pa se s prijateljem-znanstvenikom iz Furlani-je trudita razviti projekt, ki želi odkriti nastanke življenja v vesolju. Ob vsem tem pa si vsak dan najde še čas, da se usede h klavirju in se povsem posveti Haydnu, Chopinu ali Beethovenu, kajti glasba ostaja slej ko prej njena glavna ljubezen. (vip) DOBERDOB Skupaj bosta zapela Gianni in Zuleika Navtično društvo Sidro iz Doberdoba pripravlja glasbeni projekt, ki se je porodil med lansko udeležbo na Barkolani. Kakor pojasnjuje predsednik Sidra, Marco Frandolic, pri projektu sodelujeta slovenski pevec in ustanovitelj mirovniške fundacije Gianni Rijavec ter videmska pevka Zuleika Morsut, ki je leta 2007 osvojila naslov »Miss Camicia Verde« na selekcijah za lepotno tekmovanje Miss Padania, lani pa še naslov »Miss Valleverde Ragazza in Gambissime« na deželnem finalu lepotnega tekmovanja Miss Italia. »Pri projektu, ki ga bomo konec februarja predstavili v Ljubljani in nato v deželni palači v Trstu, sodelujejo tudi Boris Pangerc, Vojko Sifiligoj in doberdobski pevski zbor Hrast,« pojasnjuje Frandolič in poudarja, da so pevski projekt, ki govori o sožitju med narodi, podprle tudi številne občine z obeh strani državne meje. Nedelja, 30. januarja 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme RAZMIŠLJANJE O PISANJU V CRNO-BELI TEHNIKI Ko se meja med dobrim in slabim preseli v mejo znotraj zla JONRLIST Ni kaj, napis kar sam poziva h komentarju. Videl sem ga na Malti, ga fotografiral in ga takoj ponudil »prijateljem« na Facebooku. Prejel sem kar nekaj odzivov in vsi so šli v isto smer. Facebook ima to veliko prednost, da človeku ne daje veliko možnosti za razmislek, ampak ga sili k hitremu odzivu. Odziv je bil torej jasen. Kazin nazzjonalista je pač besedna zveza, ki jo vsi dobro razumemo in ji seveda pripisujemo negativen pomen. Obe besedi, kazin in nazzjonalista, namreč pri nas razumemo kot izrazito negativna pojma. Dejansko je zadeva drugačna. Ta napis ni nič drugega kot krajevni sedež malteške nacionalistične stranke. Kazin bi torej lahko prevedli s sekcija ali čem podobnim, kar pojmu odvzema kakršenkoli negativni prizvok. Na Malti obstajata dve večji stranki, laburisti in nacionalisti. Nacionalisti so nekakšni krščanski demokrati, člani Evropske ljudske stranke. To ime stranke izhaja iz zgodovine, še iz časa pred drugo svetovno vojno, ko je potekal boj med filoitalijani in filoangleži; šlo je za izbiro jezika, ki naj bi prevladal na Malti. Vojno so zmagali Angleži in potem se problem ni postavljal več. Pač pa se je postavljal problem uveljavljanja malteškega jezika, ki je jezik posebne vrste: vsebuje veliko italijanskih besed, pa tudi angleške in arabske, nekateri celo pravijo, da izhajajo korenine jezika od Feniča-nov. Malteški jezik je prisoten na vseh javnih napisih, na zasebnih napisih pa ga je zelo redko videti, skoraj nikjer na trgovinah in na javnih lokalih. Kljub temu je malteščina eden uradnih jezikov Evropske unije, kar je bil pogoj za vstop Malte v EU. Prav navezavo na jezik je treba razumeti pri nazivu nacionalistične stranke: skrb za ohranitev narodne identitete, ki se izraža tudi preko jezika. Zato tudi pridevnika »nazzjo-nalista« ne gre razumeti negativno. Je pač odraz nekega stanja, ki je specifično za okolje, v katerem se ta beseda pojavlja. Ko sem pred kakimi desetimi leti v Pamploni na nekem baskovskem seminarju govoril o slovenski manjšini v Italiji, sem večkrat uporabil besedo nacionalizem oziroma nacionalisti. S tem sem seveda mislil na Italijane oziroma na italijansko desnico, ki je naši manjšini stregla po življenju. Opazil sem, da vlada v dvorani zmeda in zadevo poskusil takoj razjasniti. Predsednik baskovske organizacije, ki je priredila seminar, me je poučil, da Baski Špancem ne očitajo nacionalizma. »Nacionalisti smo mi,« mi je dejal in me opozoril, da se njihova največja stranka PNV imenuje Baskovska nacionalistična stranka. Isto velja za Galicijo, kjer obstaja Galicijski nacionalni blok (BNG), le pri Kata-loncih ni te besede v nazivu stranke Convergencia i Unio. Ampak tudi v Barceloni bo vsakdo to stranko označil za nacionalistično, brez negativnega prizvoka. To besedo bi lahko v slovenščino prevedli z na-rodnjaško ali narodnoobrambno. Smo torej pri zelo zapletenem vprašanju, da je nekaj, kar je za nas negativno, za druge, ki živijo v drugih okoljih, pozitivno. To se nam zdi zelo čudno, ker smo mi vse te pojme skozi desetletja razumevali samo v črno-beli tehniki, ne da bi jih sploh poskusili relativizirati. Tako sem pred nedavnim tudi v našem dnevniku bral dopis, ki Katalonce daje za zgled slovenski manjšini, češ, Kata-lonci niso nacionalisti. Če pa o tem pobaraš Katalonce, boš zagotovo prejel drugačen odgovor. O tem, kako relativne so neke resnice, ki v javnem mnenju veljajo za absolutne, piše, pravzaprav pripoveduje tudi nekdanji italijanski predsednik republike Francesco Cossiga v svoji zadnji knjigi (Fotti il potere, 2010), ko opozarja, da je bil Guglielmo Oberdan za Avstro-ogr-sko terorist in so ga zato obsodili na smrt in usmrtili, za Italijo pa je heroj, in dejansko pristaja na dvojno resnico, na relativizacijo zgodovinske resnice, ter s tem odgovarja vsem tistim, ki bi želeli umetno ustvariti neko skupno zgodovino, v kateri bi se znašli vsi, levi in desni, črni in beli, verni in ateisti ... To je očitno utopično, če že pri eni sami besedi, nacionalizem, izgubimo usmeritev in je ne znamo umestiti med dobro ali med slabo. Ne znamo in ne moremo, kajti ta beseda pojasnjuje različna dejstva, različna čutenja: pri enih boj za uveljavljanje lastnega jezika in lastne kulture, pri drugih zatiranje tistih, ki govorijo drugi jezik in pripadajo drugi kulturi. S tem se bo treba sprijazniti. Ampak do sem je vse jasno, enostavno in vsakomur razumljivo. Zadeva se komplicira, kadar ugotavljamo relativizacijo znotraj nekaterih pojmov, ki veljajo za univerzalne in to tudi so. Štirinajstdnevnik Pogledi, ki ga naročniki prejemamo s Primorskim dnevnikom, je v decembru objavil recenzijo knjige ameriškega pisatelja Jonathana Littela Sojenice, ki je ob koncu lanskega leta izšla v slovenskem prevodu. Recenzijo je napisala Alenka Puhar, ki je knjigo domala raztrgala. Knjiga (sam sem jo pred časom bral v italijanskem prevodu) je res grozljiva. Človeku se ob branju ježijo lasje, saj je glavni junak knjige SS-ovski častnik Maximilien Aue, človek, ki bi ga lahko označili za izprijenega zločinca (od incesta s sestro v otroških letih do umora matere in očima ter na koncu umora najboljšega prijatelja, da si reši življenje), ki je sodeloval pri vseh najokrutnejših nacističnih grozodejstvih, od pobijanja Judov v Ukrajini pa vse do Krima, do stalingrajske bitke in Ausch-witza, človek, ki je izbral nacizem iz sovraštva do očima, ki je bil Francoz in navsezadnje tudi do matere, ker je poročila takega človeka, ki je homoseksualec, ampak to seveda prikriva, ki je nenazadnje vstopil v SS ker so ga zalotili pri homoseksualnem odnosu in ga je prijatelj (tisti, katerega je na koncu knjige ubil) rešil taborišča in skoraj gotove smrti, ki je po eni strani slepo izpolnjeval Hitlerjevo uničevalno politiko in to delal s prepričanjem, vendar se je pri svoji spolni usmerjenosti bolj ali manj podzavestno tej politiki upiral; skratka, ki je nacizem sprejemal samo v odnosu do drugih, ne pa do samega sebe. Recenzija, ki sem jo prebral v Pogledih, je taka, da človek, ki jo je prebral, ne bi segel po tej knjigi. Že naslov (Literatura ekscesa, transgresije, otrok markiza De Sada) odbija bralca; ko pa se znajde pred 900 stranmi gostega tiska, skoraj povsem brez odstavkov, ga mine volja do branja. Pa vendar je ta knjiga vredna pozornega branja prav zaradi rela-tivizacije, na kateri sloni ves njen konstrukt. Da bo jasno, tu ne gre za relativizacijo Zgodovine z veliko začetnico, ne gre za poskus zmanjševanja dometa nacističnih zločinov, nasilja, ki so ga nacisti izvajali nad Judi, in ne samo nad njimi. Ne, ta knjiga v celoti potrjuje vse, kar je zgodovina že zdavnaj odkrila in potrdila. Še več, zelo je dokumentirana, vse do številnih podrobnosti, za katere morda marsikdo ne ve (na primer, da so Odila Globocnika poslali v Trst organizirat Rižarno, ker je v taboriščih na Poljskem preveč pokradel) in je s tega vidika zagotovo prispevek k zgodovini. Relativnost je v samem glavnem protagonistu. Maximilien Aue je navsezadnje zelo izobražen človek, ljubitelj glasbe, poznavalec starogrške literature, raziskovalec. Je tudi prepričan nacist, zvesto izpolnjuje vse ukaze, človeško življenje mu nič ne pomeni, prepričan je v načela Hitlerjeve nacionalsociali-stične stranke in aktivno sodeluje pri izvajanju njene uničevalne politike. Obenem pa je homoseksualec, zločinec, milo rečeno izprijenec, človek, ki nikakor ni v sozvočju z »načeli« nacizma. Vse te tri značilnosti, ki se, če razmišljamo z zdravo pametjo, med seboj izključujejo, so še kako prisotne v knjigi, stalno se prepletajo, tako da včasih - kar ugotavlja tudi Puharjeva - težko razločiš, kje se končajo blodnje in kje se začne resnica. Nikakor pa ne soglašam z oceno, da to velja tudi za opisovanje Auschwitza. Meni je bilo pri branju knjige povsem jasno, kaj so blodnje in kaj resnica; nenazadnje tudi zato, ker resnico poznamo; pa ne samo zato. Littel je bil zelo pozoren pri pisanju in je bralcu vlil ves gnev do nacizma, vendar je relati-viziral vlogo protagonista, ki je dvakratni negativec: prvič zato, ker je prepričan nacist in ker aktivno sodeluje pri genocidni politiki, in drugič zato, ker se sam ne obnaša v skladu s svojo »vero«, ampak z lastnim življenjem krši tista zla načela, katerim je zaprisegel in ki jih javno dosledno izvaja. Tak je kljub svoji izobrazbi, vzvišeni kulturi, za katero bi človek sklepal, da je nekompati-bilna z zločini, ki jih je zagrešil. Ma-ximilien Aue je razdvojen človek, pa ne razdvojen med dobrim in slabim, ampak razdvojen znotraj slabega. Opisati to razdvojenost je bila nadvse zahtevna naloga, ki jo je Littel odlično opravil. Knjige nisem bral z veseljem, a prebral sem jo do konca. To je knjiga, ki veliko pove in spodbuja k razmišljanju o tem, kako daleč lahko seže človeško zlo. Zato je avtor tudi prejel Goncourjevo nagrado, najpomembneje literarno priznanje v Franciji. Prav zaradi večplastnosti je zgrešeno to knjigo kar tako zavreči. To je možno samo z vidika črno-be-le tehnike, ki ne priznava nians in absurdno tudi ne dopušča, da bi tisto, kar je že itak črno, bilo še bolj črno, če mu pogledamo v notranjost. In kaj ima to skupnega s prvim delom tega zapisa, zgodbo o nacionalizmu? Veliko, skupni nauk, da moramo dogajanja vselej obravnavati večplastno in dopustiti, da vsebujejo notranjo dinamiko, ki jo moramo vsakokrat posebej odkrivati in preučevati, pa naj gre za navidezno enostavne zadeve, kot je pojem nacionalizma, ali pa za zelo kompleksna vprašanja, kot je razdvojenost človeške duše med zločini nad človeštvom in lastno izprijenostjo. Absolutne resnice ni, prav tako ni ene same resnice, in tudi takrat, kadar ta navidezno obstaja, je znotraj nje vedno prisotna relativnost, pri kateri meja ne poteka nujno med slabim in dobrim, ampak, kot v tem primeru, znotraj zla. 14 Nedelja, 30. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / Fotografije v smeti urinega kazalca 1. Žerjal med metanjem diska v Beogradu (27. 9. 1946); 2. Dvoboj Zlin (Češka) - Beograd: Danilo je tretji z leve, s šopkom cvetja v roki je legendarni Emil Zatopek; 3. Akreditacija za nastope na Vseameriških igrah; 4. Danilo na kolesu v Dutovljah pred domačijo Čuk, kjer je bila tedaj karabinjerska postaja; 5. Karikatura Danila Žerjala; 6. Danilo med prejemanjem enega od tolikih priznanj za svoje športne uspehe v Venezueli (Caracas 1968) BURNA POT VRHUNSKEGA ŠPORTNIKA DANILA ŽERJALA Najprej izbrisan, nato »desaparecido« Bruno Križman O atletu Danilu Žerjalu smo zadnjič pisali ob priliki poimenovanja telovadnice OŠ v Dutovljah po njem. Pot tega izjemnega športnika je bila v vseh pogledih trnova in burna, že nekaj let pa končno mirno počiva v domači zemlji. Pika na »i« bo film, ki ga o njem ustvarjajo. Nekaj osnovnih podatkov o Danilu Žerjalu ne bo odveč, ker je šlo konec koncev za človeka, ki so ga poti življenja za par desetletij zanesle daleč ali zelo daleč od medijskega prostora, ki ga krijejo slovenska občila. Rodil se je v Dutovljah 11. februarja 1919 ... kot na pol italijanski državljan. Kasnejši dogodki so dokazali, da se je že ob tem »na pol državljanstvu« začela njegova kalvarija. Zloglasna rapalska meja je bila de facto že v veljavi, de iure pa ne. Čim se je formalno uzakonila in je s fašizmom nastopilo poita-lijančevanje priimkov, je iz Žerjala nastal Cereali. Danilo je v Italiji kajpak služil vojaški rok in se v vojski srečal s športom, posebno z atletiko. Športnemu klubu finančnih stražnikov »Fiamme gialle« ga je leta 1938 priporočil šest let starejši brat Oskar, tudi sam odličen metalec kladiva in že nekaj let član istega kluba. Bil je visoke, vendar vitke postave, klasičen prototip, na katerega po osvojitvi primerne tehnike, lahko nakladaš kilograme mišic za vedno večjo moč in vedno daljše mete. V časih, ki jih Danilo ni doživel, bi s primernimi farmacevtskimi pripomočki iz njega zgradili absolutno vrhunskega metalca ali deseteroborca. Njegova velika ljubezen je bil met diska, odlične rezultate pa je dosegel tudi v metu kladiva. Očitno se je moralo pri njem za velike dosežke vedno nekaj zavrteti. V klubu finančnih stražnikov je bil že zelo upoštevan športnik, propad Italije pa ga je presenetil kot vojaka na Balkanu. Ker so Italijani za Nemce na mah postali izdajalci, so ga s številnimi drugimi zajeli in odvedli v koncentracijsko taborišče v Nemčiji. To je bilo vsekakor delovno taborišče. Zajetim vojakom so Nemci kmalu dali možnost, da se priključijo njihovi vojski, ki je nadaljevala boje proti zahodnim zaveznikom, ki so prodirali z juga Italije. Možnost povratka v bližino domačih krajev je izkoristil tudi Žerjal, ki mu je nekje pri Mestrah januarja 1944 uspelo neopazno zapustiti konvoj. S skokom iz visokega zidu se je znebil možnosti nevarnega razpleta. Verjetno pretežno peš je dosegel Trst in od tam domače Dutovlje. Vključil se je v partizansko vojsko in deloval na območju Trnovskega gozda. S popotnico športnih zmogljivosti so ga po vojni avtomatično vključili v beograjski »Partizan«, klub, ki je nesporno predstavljal vojsko in bil obvezna »izbira« vsakega tedanjega vrhunskega športnika-vojaka. V atletski ekipi beograjskega kluba je bilo več Slovencev. Med njimi sta bila najbolj znana Marko Račič in Igor Župančič. Pot je izgledala gladka in brez zaprek. Žerjal je dvakat nastopil na atletskem evropskem prvenstvu (1946 in 1950) in leta 1948 na olimpijskih igrah v Londonu. Žal so se mu ti nastopi nekoliko ponesrečili. V vseh primerih je izpadel v kvalifikacijah, čeprav so bili njegovi dotedanji rezultati na nivoju kakovostnejših nastopov. Ustna sporočila in dve še živeči priči (Marko Račič in Igor Župančič) so poudarili, da se pri Partizanu Danilo ni po- čutil v družinskem krogu. Morda si je le želel bolj domačih krajev. Morda se mu je obetala drugačna kariera nekje v Sloveniji. Njegov pristop k celjskemu Kladi-varju, ki se je z režijo Fedorja Gradišnika razvijal v prvovrstni atletski kolektiv, je postal dejstvo. Prestop so brez dvoma izvedli v skladu s pravili, za voditelje Partizana pa je pomenil hud udarec njihovi politični premoči v sklopu jugoslovanske atletske zveze. Začela so se šikaniranja in v ne povsem jasnih okoliščinah je sam Žerjal ponudil priložnost za vpis na črno listo. Teklo je leto 1951. Jugoslovanska atletika se je pripravljala na gostitev državne reprezentance iz Velike Britanije. S politično vlogo, ki jo je po razdoru s kominformom tedaj imela Jugoslavija, je bil dvoboj važnejši iz političnega, kot iz športnega vidika. Atletska zveza je petnajst dni pred srečanjem vse kandidate poklicala na zbor v Beograd za zaključno fazo priprav. Danilo Žerjal se ni odzval. Začele so krožiti vesti o njegovi bolezni. Vpoklicali so nadomestnega metalca nižje kakovosti. Začeli so preiskavo o neljubem dogodku. Žerjal je zatrjeval, da je v Beograd poslal kar nekaj zdravniških potrdil, ki pa jih tam niso prejeli. Odkrili so, da je nekaj dni pred dvobojem z Veliko Britanijo Žerjal nastopil na nekem tekmovanju v Sloveniji. Ob izrazu »dezerterja«, ki vsekakor ni bil primerljiv z inačico iz vojaške fronte, je neizbežno prišel suspenz za določen čas. V obdobju po izreku kazni, je Žerjal 6. oktobra »na prvenstvu LRS (ljudske republike Slovenije) vrgel kladivo 58,80 m, kar je predstavljalo rezultat svetovne vrednosti in doslej največji uspeh jugoslovanske aletike vseh časov«. Točno tako je tedaj pisal slovenski športni časopis Polet. Ker je bil po mnenju jugoslovanske atletske zveze Žerjal še pod suzpenzom, rezultata niso priznali. Začela se je dolga polemika med osrednjo in slovensko atletsko zvezo, s posegi v beograjskem tisku, ki so navijali proti Žer-jalu in listi iz Zagreba in seveda Ljubljane, ki so se opredelili za atleta iz Duto-velj, sicer člana celjskega Kladivarja. Če si zamislimo ozračje leta 1951, je bila drznost pisanja ljubljanskega Poleta na nivoju slovite 57. številke »Nove revije«, ki je obelodanila teoretsko podlago slovenske samostojnosti! Za »Polet« z datumom 21. oktobra 1951 sta Igor Prešeren in Janez Špindler napisala celo stran s slovenskim pogledom na afero. Pisca sta podrobno opisala zgodbo o bolezni (ali domnevni bolezni) Žerjala. Z njo v zvezi je Atletska zveza Slovenije (AZS) poslala svojega delegata v Dutovlje. Ta je našel Danila, ki se je pravkar vrnil s treninga! Ne, iz majhne preizkušnje! Danilo je delegatu povedal, da je poskusil metati kladivo, da bi preveril kako je z boleči- nami v kolku. Pa ni šlo. Bolečine so se znova pojavile. Delegat je v poročilu zapisal, da je Žerjal nekoliko šepal. V Beograd naj bi Žerjal poslal pisno obvestilo s priloženim zdravniškim spričevalom. Tega v Beogradu po njihovih trditvah niso nikoli prejeli. Žerjal je lahko samo navedel pričo, ki je videla njegovo ženo, kako je v poštni nabiralnik vrgla pismo. Suzpenz je bil neizbežen, lotili pa so se ga poznavalci pravilnikov, ki so razkrili, da suzpenz ni diskvalifikacija. Vsekakor naj bi trajal največ en mesec. V tem času bi morala atletska zveza izdati sodbo, sicer bi se suzpenz avtomatično prekinil. V aferi je bilo veliko formalnih nepravilnosti jugoslovanske atletske zveze, kar je šlo v korist Žerjalu, izkazalo pa se je, da je morala vsekakor obveljati želja osrednje atletske zveze, ki je na tekmovanje v Slovenijo poslala svoje delegate, da bi iskali in našli klasično dlako v jajcu. Prišla je trojica iz samega vrha. Na tekmovanje, ki je bilo na meji enomesečnega suzpenza, je prišla trojica iz samega vrha jugoslovanske atletske zveze. Žerjal je na njem nastopil v treh panogah in prispeval Kladivarju toliko točk, da se je ta na državni lestvici uvrstil na tretje mesto. Nakadno so ugotovili, da suzpenz ni še potekel (kar bi lahko storili še pred začetkom tekmovanj) pa še kladivo, s katerim je Žerjal metal, je imelo za dva centimetra predolgo žico! Z njim so metali tudi drugi atleti, razveljavili pa so samo rezultate Danila Žerjala. Iz vsega se lahko sklepa, da se je Žer-jal iz neznanih razlogov dejansko otepal nastopa v Beogradu, ni pa svojih naklepov izvedel točno in pravočasno. Znatno je ošibil svoj alibi. Na drugi strani je bilo veliko grobosti in nadutosti, ki je slonela na politični prevladi prestolnice. Sodbo o Žerjalu so napisali preden so razjasnili vse okoliščine formalne in športne narave. Nad Žerjalom se je zgrnil zelo črn oblak, ki ni obetal nič dobrega. Z razveljavljenim rezultatom 58,80 m v kladivu in s kaznijo, ki se je tako ali drugače iztekla, se je začelo zelo burno leto 1952, odločilno za novo poglavje v Danilovem življenju. Bil je član celjskega Kla-divarja, kjer mu je bil namenjen v vseh pogledih poseben in zelo priviligiran status. Ob tekmovalnem tudi mesto trenerja in za tedanji čas izjemni materialni pogoji. Žerjal je imel posebno dobro oko pri odkrivanju talentov. Danilo Žerjal je bil skrben zbiralec dokumentov, ki so urejevali njegovo dejavnost. Iz njegove zapuščine je skočila na dan dolga serija pisem, ki mu jih je iz Celja v Dutovlje pisal Fedor Gradišnik, oče celjske povojne atletike. Nekaj pisem se nanaša na organizacijo in vodenje zimskega treninga celjskih atletov v vremensko bolj ugodni Sežani. Teh se je udeležil tudi kasnejši vrhuski tekač čez ovire Stanko Lorger. »Bil je moj prvi trener«, je povedal Lorger, ki razumljivo ni bil obveščen o zakulisju dogajanja, ki je kmalu privrelo na dan. Nov problem za Žerjala je omenjen v pismu 20. novembra 1951 »...mesec dni je že od tega, ko si odšel iz Celja, pa še do danes nisi pisal ničesar ... sva se zmenila, da boš takoj pisal kako si uredil Tvo- / NEDELJSKE TEME Nedelja, 30. januarja 2011 15 jo zadevo.... Tvoj odnos samo potrjuje mnenje funkcionarjev ASAJ-a (atletski savez Jugoslavije)«. V raziskovanje ži-vljenske poti Danila Žerjala se je vrinila ta »zadeva« kakor črv. Za kaj je šlo? Razkritje, povezano s presenečenjem, je razvidno iz pisma 9. februarja 1952. Piše Gradišnik: »Pričakujem v prihodnjih dneh udarca. Zato je najboljše, da greš takoj ... v Sežano in na notranjem poverjeništvu urediš zadevo. Zahtevaj potrdilo, da si predal prošnjo za državljanstvo. To mora biti izvršeno najpozneje ... sicer bo prepozno, ker v Beogradu ne mirujejo.« Ta »zadeva«, ki se je v naslednjih pismih še ponavljala, je bilo torej državljanstvo. Odpira se prava zago-netka. Ni Danilo nastopal kot Jugoslovan na dveh evropskih prvenstvih in celo na olimpijskih igrah? Večkrat je v tujini tekmoval za klub in reprezentanco. Ali ni potoval s potnim listom? Zakaj je moral vložiti posebno prošnjo za državljanstvo? V modernih časih bi se mu prilepil kar naziv »izbrisanega« iz prvih let slovenske samostojnosti. In vendar je Žerjal imel potni list, kot je jasno razvidno iz obvestila, ki mu ga je v Dutovlje poslalo Po-verjeništvo za notranje zadeve iz Sežane dne 15. aprila 1952: »Obveščamo vas, da je vaša prošnja za vizum ugodno rešena. Prosimo, da se čimprej zglasite ... radi dviga istega.« Pod vabilom izstopa geslo »smrt fašizmu - svoboda narodu«, sledita pa žig in podpis poverjenika. Brez dvoma je Žerjal šel v Sežano in dvignil vizum. Ni jasno kakšni so bili njegovi »grehi« v očeh Beograjčanov. Med članstvom pri Partizanu se je baje izmikal pristopu v komunistično partijo. Njegova načela so bila daleč od politike in v tesnem objemu osebnega svobodo-ljubja. To, da ni nikoli vložil prošnje za državljanstvo je prava uganka. Ali ni bil avtomatično državljan z vrnitvijo v Jugoslavijo? Pa tudi zakaj ni hotel zadostiti potrebam, čeprav nerazumljivim, birokracije? Vsekakor je čutil, da ga imajo na muhi. Pismo brez datuma, ki ga je verjetno (podpisano je samo z začetnico »F«) napisal Gradišnik je zelo jasno: »Sporočam ti, da ti hočejo narediti veliko svinjarijo... « Beseda »veliko« je podčrtana. Pisec je na koncu sporočal tudi, da »...na olimpijske igre ne pojdeš, če tudi sprej-meš jug. državljanstvo.« 21. marca 1952 mu je pisal tudi prijatelj Giusto, ki v zgodbi ostaja brez prave identifikacije: »...o zadevi sem te informiral po donositelju, ker bi bil lahko pismo prečital ... še kdo drugi.« Giusto omenja tudi govorice, »... da te bodo postavili pred voj. sodišče kot vojnega dezerterja vsled tega, ker si zaprosil za ital. državljanstvo že v času ko si bil član Partizana. Dejstvo pa je, da se zanimajo o tvoji preteklosti in sedanjosti višje osebe, katere bi te želele prvič onemogočiti nastopov, drugič odhod iz Jugoslavije in to z načinom, da bi te zaprle.« Giusto omenja tudi italijanski atletski klub iz kraja Gallarate, ki se je zanimal za usluge Žerjala. »... za Italijo si postal velika ličnost.« In še: »Dam ti pa dober nasvet: Vai via.« Klubu »Gallaratese« ga je znova priporočil brat Oskar, ki je tedaj živel v Vercelliju. 24. aprila 1952 je Danilo treniral na travniku v Dutovljah. Zaradi vaškega pa-trona sv. Jurija je bilo v vasi bolj praznično vzdušje. Neki fantek je k njemu domov prinesel anonimno pismo, ki ga je svarilo, naj gre takoj proč, ker bo že »jutri« prepozno. V vasi je bil zaseben avto, ki je služil tudi kot taksi. Žerjal je zbral minimalno prtljago, jo izročil vozniku in ga naročil ob robu vasi ob gostilni »Pri Marički Lavrencevi«. Z ženo in štiriletno hčerko Ani je šel na navidezen sprehod. Pri gostilni so stopili v avto in se odpeljali do mejnega prehoda v Rožni dolini. Šofer, ki je čakal v primerni razdalji, je zatrdil, da je Žerjal miličnikom izročil potni list. Sledilo je dolgo preverjanje. Na koncu se je prikazal miličnik s potnim listom v roki, vendar tudi z verjetnim obvestilom, da je bilo dovoljenje za izstop preklicano. Danilo Žerjal mu je s hitro kretnjo iztrgal dokument, stekel proti italijanski stražarnici in preskočil rampo. Bil je v Italiji ... kjer je takoj nastal nov vihar: »Discobolo jugoslavo fugge a Gorizia« in »E' scappato a Gorizia un al-tro atleta jugoslavo«, sta bila dva naslova v dnevnem tisku. »Corriere di Trie-ste«, ki je zagovarjal jugoslovanska stališča, pa je odgovoril z »Il campione Danilo Zerjal non e' fuggito dalla RFPJ« in stvar podkrepil s pojasnilom, da je odšel z veljavnim potnim listom. Aktivno je pri stvari sodeloval tudi Primorski dnevnik, ki je med drugim napisal »včeraj popoldan je bil Žerjal na tržaškem stadionu, kjer je ljudem, ki so se zanimali za njegov primer zatrdil, da je prešel mejo neovirano z rednim potnim listom«. Naš dnevnik je objavil tudi krajši razgovor, v katerem Žerjal zanika, da bi bil podvržen kaki posebni policijski kontroli (kot je pisal »il Giornale di Trieste«). V istem prispevku pravi tudi, da nima nič proti politiki Jugoslavije. Zadevo je v naši redakciji obdeloval nihče drugi kot Mitja Volčič. Možnost, da je Žerjal preko posrednika zaprosil za italijansko državljanstvo, še medtem ko je bil član Partizana, bi utegnila biti resnična. Skoraj gotovo pa je, da proti Veliki Britaniji ni hotel nastopiti, ker bi si z nastopom za Jugoslavijo odrezal noge v Italiji, oziroma bi ne mogel nastopati kot »azzurro«. Njegovo početje se nikakor ni skladalo z neko narodno etiko. V Jugoslaviji so izbrisali vse njegove rezultate, naslove in rekorde in kot atlet je Danilo Žerjal šel v pozabo. Po par dneh bivanja v Gorici se je preselil v Gallarate k zelo uglednemu klubi Gallaratese. 6. januarja naslednjega leta sta ga tam dosegla tudi žena in hčerka Ani. Kasneje je postal član kluba Lanerossi iz Schia, dokler ni ta atletsko društvo ukinil. Raja torej ni našel niti v Italiji. Že v letu svoje preselitve v Italijo je na državnem prvenstvu v kladivu premagal favorita Taddio. To so mu nekateri brezimni »Ammiratori dell' atletica leggera« zamerili. Naslovili so mu pismo, kjer ga imenujejo za »campione senza va-lore« in mu očitajo način, s katerim je postal italijanski prvak. »Con quale diritto cioe' merito, ti sei guadagnato il titolo italiano? ... dopo esserti riposato tutta l' estate, mentre gli altri hanno sgobbato ... E' vergogna tua di presentarti nella chiusu-ra delle fatiche. Chi ti conosce Cereali? Tutti chiedono da dove vieni e chi sei! ...« Nekaj se je kasneje zataknilo še z italijansko atletsko zvezo, ki Cerealija, kot se je tedaj imenoval, ni vključila v reprezentanco, ki je odpotovala na nenavadno gostovanje v Argentino. Danilo je bil tedaj najboljši metalec kladiva. Viri navajajo, da so bili v ozadju nekakšni politični razlogi. Več pa je bilo nemogoče izvedeti. Njegov najboljši italijanski rezultat v kladivu so zabeležili pri 56,57 m, kar mu je veljalo omenjeni državni naslov. V metu diska sta ga popolnoma zapirala Cosolini in Tosi, tedaj med vodilnimi v svetovnem merilu. Klub Gallara-tese je bil tedaj kar šest let zaporedoma najboljši v Italiji. S pomočjo sorodnika, ki je živel v Venezueli, se je Danilo Cereali-Žerjal dokaj nenadoma leta 1957 preselil v Južno Ameriko in v okolju, ki ni bilo zastru- pljeno s sedanjostjo in preteklostjo zgradil tretji del svoje športne kariere. V konkurenci, ki je bila vsekakor bistveno slabša od evropske, je serijsko osvajal državne naslove in z reprezentanco uspešno nastopal na vseh velikih mednarodnih tekmovanjih. V dolgem spisku nastopov najdemo poleg Venezuele še mesta v Kolumbiji, Ekvadorju, Peruju, na Kubi in marsikje drugje. Bil je tudi prvak Južne Amerike v metu kladiva, medtem ko je z diskom znova presegel mejo 50 metrov. Na visokem nivoju je tekmoval do 48. leta starosti. Njegovi rekordi Venezuele so trajali približno 20 let. Vsaj iz emotivnega vidika je zanj krono predstavljal nastop na vseameriških igrah leta 1959 v Chicagu. Dokaz temu je spominska knjiga, kjer je skrbno zbiral avtograme vrhunskih športnikov, ki so na igrah nastopali. Na vse-ameriške igre ZDA navadno pošljejo drugo- ali tretjerazredno ekipo, na domačih tleh pa so bili leta 1959 prisotni vsi najboljši. V svojo knjigi je Danilo zbral av-tograme številnih vrhunskih atletov, ki so prej in potem krojili usodo svetovnih tek- movanj in rekordov. Podpisali so se Parry O'Brien, metalec krogle z revolu-cionrno tehniko, štirikratni olimpijski zmagovalec meta diska Al Oerter, olimpijski zmagovalec v metu kladiva Connolly, ki je postal slaven leta 1956 v Mel-bournu, posebno zato, ker se je zaljubil in zaročil s češko metalko diska Olgo Fi-kotovo. Njuna zgodba, ki se je vsaj začela srečno, je pomenila prvi napad na hladno vojno tistih let. Podpisal se je tudi olimpijski prvak v skoku v višino Charles Dumas. Imen je še in še. Je pa še pravi »dulcis in fundo«: na strani neke revije je natisnjen članek, napisan od legendarnega Jesseja Owensa (tistega, ki naj bi 23 let prej v Berlinu razjezil Hitlerja). Owens, ki je bil v Chicagu prisoten kot gost, se je podpisal s posvetilom atletu iz Dutovelj, ki ga je zaneslo na tako elitno prizorišče. Življenje se je umirjalo. Postal je fi-zioterapevt in delal v elitnem »Club campestre los Cortijos« v Caracasu, kjer je bil tudi atletski trener. V zbranem gradivu izstopa članek v časopisu »Meridiano« iz Caracasa iz dne 29. avgusta 1984 z naslovom »Danilo Cereali esta desaparecido« (izginil je). Tako obvestilo je telefonsko prejela tudi hčerka Ani, ki je živela v Trstu. Danilova žena in hčerka, ki se nista izselili v Venezuelo, sta odpotovali v Caracas, da bi poizvedovali kaj se je zgodilo. Po dolgem iskanju, brezbrižju, nejevolji in pomanjkanju sodelovanja, je začela prihajati resnica na dan. Očividci so povedali, da je 15. avgusta motorist pred klubom zbil pešca in zbežal iz kraja nesreče. Dalj časa niso ranjencu nudili nobene pomoči. Končno so ga s policijskim avtom odpeljali, vendar ga v prvi bolnici niso mogli primerno oskrbeti. Opravili so sicer rentgensko slikanje, in mu medtem pokradli vse kar je imel na sebi. Romal je v drugo bolnišnico, kjer mu prav tako niso uspeli pomagati, ker je bilo pokvarjeno dvigalo, ki bi ga moralo dvigniti do operacijske sobe v tretjem nadstropju. Komaj na tretjem mestu so mu posvetili nekaj pozornosti, bilo pa je prepozno. Bil je brez dokumentov. Morda je v smrtnih krčih izgovarjal težko razumljive besede. Morda je izgovarjal svoje ime. Cereali so domačini razumeli kot »Chegaray«, iz katerega je nastal dokaj pogost baskovski priimek Echeverria«. S tem imenom so ga pokopali v anonimen grob. Pokojnika je preko slike, ki mu jo je pokazala hčerka, spoznal duhovnik, ki je bil ob prihodu Žerjala tam dežuren. Slučajno se je tudi duhovnik pisal Eche- verria. Izredno čvrsto telo je sodnega zdravnika prepričalo, da je imel pokojnik okoli 42 let, medtem ko jih je imel 65! V lepljivi birokraciji in karibski lenobi je bilo potrebno veliko truda, da so truplo odkopali. Sorodniki so ga jasno prepoznali. Dobil je ime in samostojen grob. Po dolgih 14 letih, ki so bila potrebna za izpolnitev zdravstvenih predpisov, so posmrtne ostanke prenesli v pravo domovino in jim na pokopališču v Du-tovljah 18. junija 1998 našli dokončen mir. Kaj so o njem pisali Atletski statistik Gajic iz Srbije: »Naš najboljši metalec prvih povojnih let Danilo Žerjal predstavlja najbolj drastičen primer mešanja politike v šport. Slovenec iz Krasa se je začel baviti z atletiko v Italiji, po vojni pa postal član Partizana. Leta 1952 se je izselil v Italijo, kjer je nastopal z imenom Cereali. V duhu tedanjega časa je bil Žerjal takoj proglašen za narodnega sovražnika in pristaša informbiroja. Vsi njegovi rekordi so bili izbrisani. Od tedaj je minilo skoraj 50 let in pošteno bi bilo, da bi se rekordi priznali, ker so bili doseženi na regularen način in nimajo nobene zveze z njegovim političnim prepričanjem. Še posebno zato, ker so v Sovjetski zvezi športnikom, ki jih je Stalin razglasil za nevredne, povrnili njihovo čast.« V kroniki Dutovelj o delu v vaški pekarni: »Kot že velikokrat prej, smo se tudi tokrat posluževali ... soseda Danila Žer-jala, ki je venomer stal na preži, kdaj bo dobil znak, da neopazno skoči skozi okno v pekarno, da pomaga kar je pač treba, da potem lahko dobi kakšno štruco kruha, da si poteši lakoto«. In še: »Čestokrat sva se poslužila tudi soseda, krepkega fanta, visokega nič manj kot dva metra. Bil je brez zaslužka, živel je sam z materjo, v majhni hišici, takoj čez cesto, nasproti naše prodajalne kruha. Bil je vedno lačen, saj doma ni imel kaj jesti. Bil je tako močan, da je 100 kilogramsko vrečo moke kot nič dvignil in nosil pod pazduho iz skladišča v pekarno. Tudi pri mesenju testa je bil nekaj izrednega, ko je 130 kil-sko maso testa zamesil kar mimogrede. Za plačilo mu je bila prva pečena kilska štruca, ki jo je zmlel na mah.« Športni raziskovalec Just Ivanovič iz Izole: »Rdeči angeli, ki so si že tedaj ustvarjali, na plečih nedolžnih ljudi, raj na zemlji, so našemu šampionu baje že pripravljali brezplačno namestitev in »humano« prevzgojo na razbeljenem kamnu Golega otoka.« 16 Nedelja, 30. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR Dobro je poznati proizvode, ki nosijo v Sloveniji zaščitne znake, skupne vsem državam EU po evropski shemi kakovosti. Te znake je unija že leta 1992 izpostavila kot enoten sistem zaščite kmetijskih pridelkov in živil, z namenom, da zagotovi potrošniku pristnost teh proizvodov. Za evropske sheme kakovosti, prisotne tako v Sloveniji kot pri nas, navajamo slovenski in odgovarjajoči italijanski naziv. / PO KRITERIJIH, KI SO VELJAVNI ZA DRŽAVE EVROPSKE UNIJE Slovenski zaščiteni pridelki in živila Svetovalna služba Kmečke zveze —Vi/ '' - , ■ ., ': L|' ' - na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici APrimorski r dnevnik 1 8 Nedelja, 30. januarja 2011 NEDELJSKE TEME Slavjanska čitalnica v Trstu se je razlikovala od ostalih meščanskih čitalnic, ki so tedaj delovale v slovenskih mestih. Kakor pove že njeno ime, ni bila samo slovensko društvo, temveč v skladu z duhom kraja in časa, kjer je nastala, tudi slovanska. Med njenimi člani srečamo poleg Slovencev tudi Hrvate, Srbe, Črnogorce, Poljake, Čehe in Slovake. VČERAJ JE POTEKLO 150 LET OD USTANOVITVE Slavjanska narodna čitalnica je predstavljala slovansko dušo Trsta Milan Pahor zboljšanje politične klime v av-troogrskem cesarstvu je prinesla ustavna doba. 20. oktobra 1860 je cesar Franc Jožef razglasil novo ustavo in kmalu za tem so se začeli tržaški Slovenci in Slovani ponovno organizirati. 29. januarja 1861 so tako tržaški Slovenci z ostalimi v mestu živečimi Slovani ustanovili društvo z imenom Slavjanska narodna čitalnica. O namenu novonastalega društva prvi člen pravil pravi: »Namen društva je, skerbeti za to, da se morejo teržaški Slovenci po svojih lastnostih in svojem duhu izobraževati in razveseljevati. Da se to doseže se napravi čitalnica, v kteri se bodo dobivli vsi dobri slovanski, pa tudi najboljši časopisi v drugih jezikih. Ravno tako tudi slovanski slovarji in zemljovidi.« Slavjanska čitalnica v Trstu se je razlikovala od ostalih meščanskih čitalnic, ki so tedaj delovale v slovenskih mestih. Kakor pove že njeno ime, ni bila samo slovensko društvo, temveč v skladu z duhom kraja in časa, kjer je nastala, tudi slovanska. Med njenimi člani srečamo poleg Slovencev tudi Hrvate, Srbe, Črnogorce, Poljake, Čehe in Slovake. 29. januarja 1861 je bil ustanovni občni zbor, 9. marca je sledilo slovesno odprtje sedeža v drugem nadstropju Brigidove hiše, danes Ulica Pozzo del Mare št. 1. Društveni prostori so bili odprti skoraj ves dan. Člani so lahko prebirali časopise in revije, igrali biljard in karte. Ob tem so govorili o političnih, gospodarskih, narodnih, kulturnih in drugih dogodkih in zadevah. Čitalnica je opravljala pomembno vlogo kot središče družbenega in družabnega življenja tedanjih meščanov slovanskega rodu v Trstu. Nastajalo je slovensko in slovansko meščanstvo v mestu ob morju. Poleg tega je vodstvo čitalnice od časa do časa prirejalo raznovrstne prireditve: besede, besede s plesom, veseli- ce, plesne večere, tečaje (slovenskega, hrvaškega in češkega jezika), zahvalne maše ipd. Slavjanska čitalnica je bila nedostopna tistim osebam in slojem, ki niso zmogli plačevati visoke članarine. Vendarle so obstajali stiki z okoliškim slovenskim prebivalstvom: izleti članov SČ v okolico, sodelovanje učiteljev in pevovodij. Iz vsega tega se je porodila zamisel, da bi vsaka mestna četrt in okoliška vas imela svojo čitalnico. To zamisel je posebno vneto zagovarjal narodopisec Josip Godina-Vrdelski (1808-1884), ki je bil član Slavjanske čitalnice. Za tako zamislijo je trdno stal tudi Franc Cegnar, tajnik Slavjanske čitalnice. In res so leta 1868 nastale čitalnice v Rojanu (29. junija), pri Sv. Ivanu (24. septembra), v Barkovljah (11. oktobra), v Rocolu (19. oktobra), na Opčinah (25. oktobra) in v Škednju (12. decembra). V letu 1869 sta nastali še čitalnici na Kolonji v Trstu (17. januarja) ter v Nabrežini (21. februarja). Krog čitalnic lahko zaokrožimo z datumom 15. maja 1870, ko je bila ustanovljena čitalnica v Boljuncu, na območju občine Dolina (pri Trstu). Čitalnice so bile v svojem bistvu kulturna društva (v današnjem pomenu besede), vendar je bilo njihovo delovanje napolnjeno z narodno vsebino. Tako se je dvigovala narodna zavest ter je prevladovala vsesplošna slovanska vzajemnost pod vplivom osrednje Slavjanske čitalnice v Trstu.2 Ob ustanovitvi je čitalnica štela okrog 250 članov. Nato se je članstvo po desetih letih delovanja ustalilo na številki 150 članov. V naslednjih desetletjih se je članstvo vrtelo okrog 100 oseb. To je razumljivo, saj je bila na začetku delovanja bila Slavjanska čitalnica osrednje narodno in kulturno društvo Slovencev oziroma Slovanov v Trstu. Po ustanovitvi Političnega društva Edinost v letu 1874 je le-to prevzelo središčno vlogo. V naslednjih letih pa so v Trstu nastajala številna druga društva, saj je prišlo do narodnega preporoda v drugi polovici 19. stoletja: Delavsko podporno društvo (1879), Gospodarsko društvo v Škednju (1880), Tržaško podporno in bralno društvo (1881), Tržaški Sokol (1882), Cirilmetodova družba (1885), Slovansko pevsko društvo (1890) itd. Člani Slavjanske čitalnice so bili posestniki, podjetniki, državni uradniki, trgovci, profesorji, učitelji, zdravniki, odvetniki, novinarji, inženirji, obrtniki pa tudi duhovniki in častniki, skratka pripadniki slovenskega meščanskega razreda v Trstu in okolici. Člani so bili le moški. Ženske so sodelovale v pevskem zboru, v dramski skupini, bile so prisotne na prireditvah in izletih, vendar niso bile polnopravne članice čitalnice.3 Slavjanska čitalnica je v svojih skoraj šestdesetih letih delovanja (1861-1920) imela več sedežev. Ustanovni občni zbor so imeli v Hotelu grande, ki so mu pravili tudi Locanda grande. Na začetku je SČ delovala v hiši barona Brigida, danes Ulica Pozzo del Mare 1 v starem delu mesta. Sedež so odprli z besedo dne 9. marca 1961. Še istega leta se je od tam preselila v Ritterjevo hišo, ki je stala na mestu današnjega ravnateljstva na današnjem Trgu Vittorio Veneto 3. Tretji sedež je bil v hiši s številko 1124 v Ulici Lazzaretto vecchio (danes Ulica Luigi Cadorna 14). Tam je čitalnica delovala od leta 1862 do 1864. Četrti sedež je bil v Hierschlovi hiši ob kanalu, ki je nosila hišno številko 878, danes je to Ulica G. Rossini 16. Peti sedež je bil ponovno v Ritterjevi hiši, kjer je društvo delovalo od leta 1870 do 1873. Šesti sedež je bil v Ulici Nuo-va, danes Ulica Mazzini 4, kjer je čitalnica domovala od leta 1873 do 1875. Naslednja, sedma selitev je pomenila preselitev v Ulico sv. Frančiška 4, kjer je ostala v letih 18751878. Osma selitev je pomenila vrnitev na lokacijo ob kanalu v Hierschlovo hišo, kjer je ostala 4 leta, in sicer v obdobju 1878-1882. Deveti sedež je imela čitalnica na vogalu Ulic Fornace (danes Ulica Silvio Pellico) in Kor- za (danes Corso Italia). Čitalnica je imela dva vhoda. Eden je bil z Lesnega trga (takrat Piazza della Legna, danes Trg Carlo Goldoni), zato je bil uradni naslov Slovanske čitalnice v tistih letih (1882-1884) prav Lesni trg 1. Deseta selitev je čitalnico privedla v hišo Monte verde na Korzu, danes Corso Italia št. 39. Tja se je čitalnica 2. julija 1884 in je tam delovala do leta 1887. Enajsti sedež je bil v Ulici della pesa 1, danes Ulica G. Galatti, kjer je ostala v letu 1888. Dvanajsti sedež Slav-janske čitalnice je bil v stavbi Srbske pravoslavne občine v Trstu, in sicer v današnji Ulici Genova 12, takrat pa Via del Campanile 4. Tam je čitalnica delovala v triletju 18881891. Trinajsti sedež je bil v Ulici sv. Frančiška 2 (takrat in danes ista hišna številka). V isti stavbi je domovalo več takratnih slovenskih ustanov (Tržaška posojilnica in hranilnica, Delavsko podporno društvo, Trgovsko-izobraževalno društvo idr.), kjer so društva delovala od leta 1891 do leta 1904. Štirinajsti in obenem zadnji sedež Slavjasn-ke čitalnice je bil v Narodnem domu v Trstu na tedanjem Vojaškem trgu št. 2 (Piazza della Caserma), danes Ulica F. Filzi 14. Skupno je torej imela Slavjanska čitalnica 14 sedežev v dvanajstih stavbah. Od omenjenih stavb je ena spadala v Staro mesto, ena v Jožefinsko četrt, dva v Franciscejsko četrt, ostalih osem pa je spadalo v Terezijansko četrt Trsta.4 Med ustanovitelji Slavjanske čitalnice je bil tudi France Cegnar, ki je nato vse do svoje smrti sodeloval z ustanovo. France Cegnar (1826-1892) je bil slovenski pesnik, še bolj znan pa je kot prevajalec. Leta 1866 je Slavjanska čitalnica izdala njegov prevod nemškega pesnika Schil-lerja. Stroške je kril posestnik, bogataš in mecen Franc Kalister, ki je bil član čitalnice. Cegnar je bil državni uradnik na avstrijski pošti, njegov portret hrani Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Iz prve generacije veljakov gibanja Edinost je treba omeniti Ivana Dolinarja (1840-1886), prvega odgovornega urednika časopisa Edinost, tajnika Političnega društva Edinost in prvega predsednika Delavskega podpornega društva (ust. leta 1879). Takoj ob njem gre omeniti Viktorja Dolenca (1841-1887), izdajatelja in urednika časopisa Edinost in podpredsednika Političnega društva Edinost. Od trgovcev in posestnikov so bili člani Nikola in Luka Tripkovič, Matija Polič, Kri-sto Opnič (ki je bil med ustanovitelji lista Jadranski Slavjan), Edvard Šorc in Anton Hodnik (ki sta imela trgovino z železom na Kor-zu), Josip Zorman (trgovec z lesom v Ulici F. Severo). Posebej je treba omeniti veleposestnika in veletrgovca, bogataša Franca Ka-listra in Josipa Gorupa. Oba sta bila poznana kot radodarna mecena in podpornika. Tajnik čitalnice je bil profesor Maks Pleteršnik (1840-1923), ki je učil na tržaški nemški gimnaziji v obdobju 1867-1871. Njegov kolega je bil profesor, geograf in zgodovinar Janez Jesenko (1838-1908), ki je prav tako poučeval na nemški gimnaziji v Trstu od leta 1867 pa vse do upokojitve leta 1899. Jesenko je spisal več učbenikov in prevajal iz francoščine in angleščine. Učitelj Ivan Piano (1830-1880) je bil prav tako član čitalnice kot narodopisec Ivan Godina-Vrdelski (1808-1884), s katerim sta v letu 1866 izdajala list Ilirski Primorjan in v letu 1867 tednik Slovenski Primorec. V Slavjanski čitalnici je v raznih obdobjih deloval pevski zbor. V letih 1868-1874 ga je vodil Ivan Dolinar, za njim pa v letih 1874-1878 znani glasbenik in skladatelj Anton Hajdrih (1842-1878). Posebno spoštovan član je bil v prvih letih delovanja 1861-1867 sodni svetnik Teodor Napret, ki je bil nato premeščen v Novo mesto. Prav tako je bil član pravnik dr. Bizjak, prvi predsednik Političnega društva Edinost. Svoj prispevek čitalnici so dali tudi zdravniki; večletni tajnik je bil znani zdravnik dr. Simon Pertot. Ob njem je bil prav tako velika osebnost zdravnik dr. Josip Man-dič, Hrvat, brat znanega narodnega budite-lja duhovnika, poslanca in novinarja Matka Mandiča (1849-1915). Zdravnik Mandič je bil oče Anteja in Josipa Mandiča, ki je bil pravnik in skladatelj in v letih pred prvo svetovno vojno soustanovitelj in predsednik Narodne delavske organizacije (NDO).5 Druga omemba članov Slavjanske čitalnice, takrat že preimenovane v Slovansko čitalnico, se naslanja na Imenik članov iz leta 1911 ob 50-letnici ustanovitve. Takrat je čitalnica štela 212 članov. Vpisane pa so tudi članice - ženske, kar je novost glede na prejšnja desetletja, poleg tega je imela Slovanska čitalnica takrat tudi 5 častnih članov; le-ti so: škof Josip Juraj Strossmayer, veletr-govec Filip Ivaniševič, veletrgovec Mate Polič, veletrgovec Anton Truden, odvetnik in državni poslanec Otokar Rybar. Ne bom seveda našteval vseh, temveč se bom omejil na pomembnejše osebnosti. Največ članov Slovanske čitalnice je bilo slovenskega rodu, poleg njih pa naletimo na Hrvate, Srbe, Čehe idr. Najbolj pregledno je, če posamezne člane razvrstim po skupinah, po poklicih. Posamezni člani Slovanske čitalnice: politiki (Otokar Rybar, Gustav Gregorin, Matko Mandič, Josip Martinis, Josip Pertot, Edvard Slavik, Josip Wilfan), veleposestniki in veletrgovci (Ante Bogdanovič, Mijo Ce-lič, Kristjan Dejak, Andrej Giaconi, Alojzij Gorjup, Ivan Gorjup, Kornelij Gorup, Fran Hmelak, Filip Ivaniševič, Fran Kalin, Viktor Kalister, Jakob Klemenc, Ivan Knavs, Josip Kosak, Fran Lavrič, Josip Mahne, Petar Mi-helič, Baltazar Mimbelli, Fran Mirt, Jakob Perhavc, Mate Polič, Ivan Prelog, Gracijan in Nicefor Stepančič, Vladimir Ternovec, Anton in Aleksander Truden, Ferdinand Von-dracek, Gjuro Vučkovič, Franjo Žagar), učitelji in učiteljice, profesorji (Emil Adamič, Hrabroslav Čok, Vinko Engelman, Ivan Furlani, Kristina Gerdol, Roža Goli, Pavla Hočevar, Rafael Kosovel, Valči Košir, Ivan Kraševič, Karel Mahkota, Vasilij Mirk, Josip Pertot, Karel Pirjevec, Ida Posega, Amalija Sorre, Edvard Sosič), odvetniki, odvetniški pripravniki, sodniki, notarji (Josip Abram, Anton Andrejčič, Niko Baničevič, Boleslav Bole, Vladimir Borštnik, Fran Brnčič, Filip Černe, Ivan Marija Čok, Anton Vekoslav De-lak, Marij Dobrila, Fran Gabršček, Josip Go-ljevšček, Gustav Gregorin, Ivan Grškovič, Ve-koslav Kisovec, Anton Knez, Srečko Kova-čič, Karel Kuhel, Josip Mandič, Josip Milov-čič, Gino Pesso, Anton Povšič, Matej Pret-ner, Ernest Rekar, Ivo Rismondo, Otokar Ry-bar, Andrej Sancin, Edvard Slavik, Egon Stare, Ivan Šavnik, Ljubomir Tomašič, Viktor Vesel, Konrad Vodušek, Josip Wilfan, Joa-him Zencovich), zdravniki (Hinko Dolenc, Fran Korsano, Fran Mandič, Fran Martinis, Leopold Mraček). Člani so bili še trgovci, obrtniki, državni uradniki (pošta, železnica, policija idr.), bančni uradniki, podjetniki, gospodarstveniki, geometri, arhitekti, novinarji, knjigovodje. Morda je zanimivo dodati, da so bili člani tudi arhitekt Josip Costaperaria, kapetan Petar Harlovič in šolski nadzornik Anton Klodič, vitez Sabladoski.6 Po tej poplavi imen in priimkov članov Slovanske čitalnice slovenskega in jugoslovanskega rodu bi rad dodal le podatek o Čehih, ker se mi zdi zanimiv in pove veliko glede takratne slovanske sloge v Trstu. V seznamu 212 članov je 10 Čehov oziroma lahko tudi Slovakov, in sicer (po abecednem vrstnem redu): dr. Otokar Aurediček (c. kr. vladni svetnik in podravnatelj c. kr. državne železnice), Milan Bogady (knjigovodja v Jadranski banki v Trstu), inž. Karel Budinka (c. kr. stavbeni pristav), Anton Kubička (ravnatelj firme Meridionale), Bohumil Novak (ravnatelj Živnostenske banke v Trstu), Jaroslav Pokorny (ravnatelj Osrednje banke čeških hranilnic v Trstu), Anton Ružička (uradnik pri Lloydu), Fran Skorkovsky (podravnatelj Jadranske banke v Trstu), Maks Svoboda (c. kr. poštni oficial), Ferdinand Vondraček (ve-letrgovec). Poklici članov nam jasno povedo, da so bili Čehi (oziroma Slovaki) visoki državni uradniki (pošta, železnica ipd.), ve-letrgovci ter vodilni funkcionarji v bankah in zavarovalnicah.7 Iz poročila, ki ga je na občnem zboru 27. maja 1911 v Trstu, torej ob 50-letnici čitalnice, podal knjižničar Anton Zobec, izvemo, da je bila Slovanska knjižnica naročena na 110 časopisov in listov, ki so bili članom na razpolago: 22 slovenskih, 36 čeških, 17 hrvaških, 5 srbskih, 5 italijanskih, 2 francoska, 22 nemških, 1 angleški. V knjižnici SČ je bilo članom na razpolago 1660 knjig. Od tega je bilo 615 slovenskih, 376 hrvaških in srbskih, 132 čeških, 300 ruskih, 25 poljskih, ostale so bile nemške, italijanske, francoske, latinske. Poleg tega so bili naročeni na knjige Slovenske matice, Mohorjeve družbe, Hrvatske matice. V prostorih Slovanske čitalnice v prvem nadstropju Narodnega doma v Trstu sta domovala še Češka beseda (Kulturni krožek češke skupnosti v Trstu) in Russkij kruožok (ki je prirejal tečaje ruskega jezika in književnosti), vsak s svojo knjižnico. Če k temu dodamo še, da so se raznih kulturnih prireditev Slovanske čitalnice udeleževali člani Srpske čitaonice, Dalmatinskega skupa, Hrvatskega društva Strossmayer, Akademičnega društva Balkan, dobimo pravo sliko povezanosti in sodelovanja kulturnih in narodnih društev slovanskih narodnosti v Trstu v tedanjem času pred izbruhom prve svetovne morije. Slovanska čitalnica je nekako poosebljala slovensko in slovansko dušo Trsta, vendar je sodelovanje potekalo tudi v drugih organizacijah in društvih. Po zaključku prve svetovne vojne in po prihodu Kraljevine Italije v Trst konec leta 1918 so se razmere popolnoma spremenile. Obujeno delovanje Slovanske čitalnice je nasilno in kruto prekinil požig Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Čitalnica je bila uničena ter z njo slovenska in slovanska duša, ki je takrat resnično živela in žarela v mestu v zalivu.10 Št. 127 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu - iS 30. 1. 2011 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA 50. občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice V torek, 25. januarja 2011 je v komorni dvorni Kulturnega centra Lojze Bratuž potekal 50. občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete. Okrogla obletnica je bila spodbuda, da so se pomembnega dogodka udeležili številni ugledni gostje. Iz Slovenije sta prišla poslanec Mirko Petek, predsednik Komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu v Državnem zboru Republike Slovenije in Breda Mulec, predstavnica Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu. Pozdrave so prinesli še župnijski upravitelj duhovnije pri Sv. Ivanu g. Marjan Markežič, predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, deželni tajnik SSk Damijan Terpin, predsednik ZCPZ-Gorica Dario Berti-nazzi, goriška občinska svetnika SSk Marilka Kor-šič in Silvan Primožič ter Franka Zgavec predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž. Pisne pozdrave so poslali novogoriški župan Matej Arčon, deželni odbornik Elio De Anna, predsednica KKZ mag. Sonja Kert-Wakounig ter pokrajinska predsednica ZSKD Vesna Tomsič. Predsednica ZSKP Franka Zgavec je v svojem predsedniškem poročilu podčrtala, da se je ZSKP »v letu 2010 omejila na redno delovanje«, zaradi negotove finančne situacije. Pri tem je spodbudno dejstvo, da je prišlo do razjasnitve in tako »danes lahko mirnejše in optimistično gle- damo naprej.« Vse članice ZSKP so v preteklem letu izpeljale programirane pobude, predvsem »ker njihova dejavnost temelji na prostovoljnem delu, ki ostaja tudi bistvena sestavina naše Zveze in njenih članic.« Predsednica Padovan je omenila sodelovanja in kulturne izmenjave, kot so Koroški kulturni dnevi na Primorskem in Primorski dnevi na Koroškem. Dodala je, da si bo »Zveza prizadevala ostati tisto za kar je bila ustvarjena in sicer organizacija ljudi, ki želi širiti in ohranjati kulturno dediščino našega naroda. Pri tem imata kvaliteta in srednjeročna programska usmerjenost odločilno vlogo. Številni vrhunski dosežki in priznanja nekaterih članic na raznih področjih dovolj zgovorno pričajo o tem. Njim gre tudi moja osebna pohvala.« Sledilo je izčrpno in razvejano tajniško poročilo, ki ga je podala Irenka Ferlat, kjer je navedla vse dejavnosti in dosežke ZSKP ter njenih članic na zborovski, glasbeni in gledališki dejavnosti. Pomembne točke tajniškega poročile so bile še sodelovanje s koroškimi rojaki, organizacija skupnih pobud ter podeljevanje priznanj. Delavnost in pestra ponudba raznolikega kulturnega delovanja je izšla tudi iz poročil posameznih članic, kar je pokazalo dragoceno ka-pilarno prisotnost na goriškem teritoriju. Skupnost družin Sončnica 10-letna družinska predavanja V soboto, 22. januarja je potekal občni zbor Skupnosti družin Sončnica. Zborovanje je bilo v župnijski dvorani doma »Franc Močnik« v Gorici. Vsem članom, ki so se udeležili občnega zbora je predsednica Ani Saksida Zor-zut podala poročilo, kjer je orisala pomembnejše pobude SD Sončnice. Pri tem je podčrtala odličen uspeh poletnega središča, ki so ga tokrat organizirali skupaj s ŠZ Olympia. Drugi pomemben dogodek bodo predavanja za starše in družine, ki stopajo letos v deseto izvedbo in so od vedno številčno obiskana. SD Sončnica - Predavanja 2011 Dvorana »Franc Močnik« - Gorica Sreda, 2. februar 2011 (20.30) - Julija Pele: Kako otroku in mladostniku postavljati meje? Predavateljca Julija Pelc je diplomirala iz psihologije, specializirala iz družinske terapije in je specializantka geštalt psihoterapije. Je vodja strokovnih programov v Mladinskem klimatskem zdravilišču na Rakitni. Za sabo ima 26 let izkušenj svetovalnega dela, piše strokovne članke ter vodi predavanja, seminarje za pedagoške delavce. Z mejami otroku sporočamo, kaj od njega pričakujemo, sprejemamo, dovoljujemo, glede česa se lahko pogajamo in od česa ne odstopamo. Vzgojni stil staršev določa tudi način postavljanja meja, oboje pa pomembno vpliva na razvoj otrokove osebnosti in zmožnosti delovanja v socialnih odnosih. Sreda, 9. februar 2011 (20.30) - Alenka Rebula: Kadar v vzgoji pademo v svojo zgodbo Alenka Rebula je diplomirala iz filozofije in poučuje na družboslovnem liceju v Trstu. Je avtorica pomemb- nih knjig: Globine, ki so nas rodile, Blagor ženskam, pesniške zbirke V naročju in knjige meditacij Sto obrazov notranje moči. Sodeluje na raznih storkovnih seminarjih in vodi delavnice za osebnostni razvoj. Če hočemo razumeti svoje otroke, jih moramo znati videti, slišati in občutiti. Tega ne moremo storiti, če nas v stiku z otrokovimi težavami zajamejo močna čustva jeze, skrbi ali razočaranja. Torek, 15. februar 2011 (20.30) - Miha Kramli: Odvisni od?! Miha Kramli je diplomiral iz teologije, opravil podiplomski študij iz družinske dinamike in psihoterapije. Vodi Center za zdravljenje odvisnosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici. Sodeluje v različnih programih na področju zdravljenja odvisnosti in preventive, vodi delavnice in predava po šolah. Je eden izmed sodelavcev velike preventivne kampanije NE ODVISEN.SI s pomenljivim sloganom »Potegni črto čez odvisnost«, ki je nastala v Sloveniji leta 2007 z namenom osveščanja in posredovanja znanja in izkušenj o problemih odvisnosti. Vsak človek se v svojem življenju srečuje z raznimi težavami in stiskami. Nanje se odzivamo na različne načine, nekateri tudi tako, da se zatečejo v alkohol, droge, igre na srečo, ... Spet drugi so zasvojeni z delom, internetom, hrano, televizijo, nakupovanjem. Torek, 22. februar 2011 (20.30) - Branko Cestnik: Pop ljubezen Branko Cestnik je diplomiral iz teologije in pripada misjonarskemu redu klaretnicev. V Rimu je študiral filozofijo, teologijo, pedagogiko in mladinsko pastoralo. Najbolj se je poglabljal v vprašanja umetnosti, medijev in vere. Sedaj je župnik župnij Frankolovo in Črešnjice, aktiven je pri skavtih, piše za verski tednik Družina in sodeluje v pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem. Danes je ljubezen prisotna povsod. Še nikoli se ni toliko govorilo o njej, pa vendar je veliko razbitih družin. Naša kultura je pop kultura, kjer prevladujeta uži-vaštvo, erotika in nihilizem. Pristna in zrela ljubezen pa je tista, ki se daruje za drugega, zato jo bo tisti, ki jo išče z iskrenim srcem tudi našel. Kulturno-verski list Dom Gubanca, čezmejno sodelovanje in slovenska maša »Domača gubanca osvaja cieu svet« pod tem naslovom, na prvi strani, druga številka štirinajstdnevnika Dom uvaja bralce v svet tipične sladice Nediških dolin, ki jo na teritoriju proizvaja sedem pekarn. Pekarna Giuditta Teresa, ki deluje pri Mostu v špeterski občini, da bi pridobila nova tržišča, izvaža to pecivo v London, v veliko trgovino Selfridges imenitne Oxford street. Na tak način želi braniti to pecivo pred svetovno ekonomsko krizo, saj se je v zadnjih časih trg gubance znižal za 15-20%. Giovanni Cattaneo, lastnik pekarne Giuditta Teresa, predlaga, da bi sedanjo «gubano» poimenovali v «gubanco», kakor se ji pravi v domačem slovenskem narečju. Tako bi jo rešili pred vse večjim prilaščanjem s strani raznih podjetnikov iz Fur-lanije, iz Čedada in celo iz Severne lige. Čezmejnemu sodelovanju med občinami Benečije in Posočja daje naglas Ezio Gosgnach, ki v svojem članku govori o nedavnem bovškem srečanju med župani obmejnega teritorija, med katerim je prišla na dan želja sogovornikov po vsevečjem sodelovanju. V istem duhu, v uvodniku, odgovorni urednik mons. Marino Qualizza podčrta pomembnost prijateljskih vezi in sodelovanja med Slovenci sosednjih držav v prid skupne rasti. Qualizza obenem podčrta čudno dejstvo, da v Špetru, ob vsevečjem vpisu na dvojezično šolo, še ni dvojezične maše, kar bi bila lepa novica v letu 2011. V notranjih straneh Doma se govori o nedavnem meddržavnem sreča- nju v Rimu med italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom in slovenskim Danilom Turkom, katerega se je udeležila tudi delegacija Slovencev vi-demske pokrajine. Obnovitev pastoralnih svetov v Špeterskem dekanatu ter udeležba Benečije, Rezije in Kanalske doline na sejmu »Turizem in prosti čas«, ki prav v teh dneh poteka v Ljubljani, pestrijo bogato notranjo vsebino Doma. Zanimiv je tudi intervju z županom Naborjeta in Ovčje vasi, Aleksandrom Omanom, ki v Kanalski dolini odločno brani samostojnost svoje občine pred težnjami združevanja s strani občine Trbiž. trst Društvo slovenskih izobražencev vabi na večer ob 150.obletnici ustanovitve Slovanske čitalnice v Trstu, ki velja za prvo slovensko čitalnico sploh. Govoril bo prof.Samo Pahor. Peterlinova dvorana, ulica Donizetti, 3, ob 20.30. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it 2 0 Nedelja, 30. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Vnaprej igrani tekmi A-lige Milan zmagal tudi z igralcem manj RIM, CATANIA - Milanovi zasledovalci bodo morali na boljše čase še počakati. Milan je namreč sinoči zmagal tudi v Catanii, čeprav je od 53. minute igrala z igralcme manj zaradi izključitve (dvojni karton) Van Bommla. V 58. mi-niuti je za Milan zadel Robinho, v 84. minuti pa je podvojil Ibrahimovic. Med obema zadetkoma se je Milan v glavnem branil, a čvrsto in učinkovito. Lazio tudi sinoči ni igral tako kot v prvem delu prvenstva, kar je pokazal pa je bilo vsekakor dovolj za zmago z 2:0 (0:0) proti res skromni Fiorentini, ki ni pokazal ničesar, saj ni sprožila niti enega nevarnega strela. Junak tekme je bil Kozak, ki ga je Laziov trener Edi Reja prvič poslal na igrišče že od vsega začetka. Mladi Čeh je dosegel oba gola za Lazio. Prvega si je priboril sam po (sporrnem) prekršku, ki ga je nad njim storil Kroldrup. Z bele točke je bil Kozak natančen, vdrugič pa je vratarja Fio-rentine premagal z glavo. Vrstni red: Milan 47, Napoli in Lazio 40, Roma 38, Inter in Juventus 35, Palermo 34, Udinese 33, Sampdoria 27, Cagliari 26, Fiorentina, Parma in Bologna 25, Genoa in Chievo 24, Catania 22, Lecce 20, Cesena 19, Brescia 18, Bari 14. (Inter, Sampdoria, Fiorentina in Genoa) Danes: ob 15.00 Brescia - Chievo, Bologna - Roma, Cagliari - Bari, Genoa - Parma, Inter - Palermo, Lecce - Cese-na, Napoli - Sampdoria, ob 20.45 Juventus - Udinese. Bo Di Natale dosegel 100. gol? VIDEM - Med lanskim poletjem je zavrnil prestop k Juventusu, drevi v Turinu bi mu lahko zabil svoj 100. gol v dresu Udineseja. Mnogi menijo namreč, da je videmski prvoligaš zdaj najboljša ekipa v italijanski ligi, zdesetkani Juventus - danes med drugim ne bodo mogli igrati Pepe, Motta, Amauri in morda niti Iaquinta, ki ga še boli koleno - pa je zapadel v hudo krizo, ki jo sicer (furlanski) trener Del Neri zanika. Trenerja Udineseja Guidolina velika evforija, ki se je ustvarila okrog ekipe po resnično bleščečem nastopu in zmagi proti svetovnega prvaku Inter-ju, zelo skrbi. Na začetku sezone je Juventus na stadionu Friuli zmagal kar s 4:0. »Če ne bomo igrali odločno, zbrano, uravnoteženo, pogumno in s primerno dozo skromnosti, se tak izid zlahka lahko spet ponovi,« pravi Gui-dolin. Dejstvo pa je, da vlada v Vidmu okrog ekipe prava evforija. Moštvo zlahka prihaja do gola, poleg tega ni manjkalo dosti, da bi zmagalo tudi na San Siru proti Milanu. Lastnik kluba Pozzo, ki mu je vsa ta leta uspelo imeti pozitivno bilanco s prodajo najboljših igralcev (tudi plače igralcev so med najnižjimi v ligi), se je tokrat odpovedal skušnjavi, da bi že med sedanjim prestopnim rokom odstopil Interju Čilenca Sancheza, z igranjem v Vidmu najmanj do konca sezone pa so se morali sprijazniti tudi drugi igralci, med njimi tudi slovenski vratar Samir Han-danovič. Seveda pa so zato tudi klubska pričakovanja zdaj precej večja, z njimi se bo stopnjevala tudi napetost, kar je v Italiji skoraj neizbežno. MONDONICO - Zaradi hude bolezni je 63-letni Emiliano Mondonico zapustil krmilo drugoligša Albonoleffeja. AZIJSKO PRVENSTVO Japonska četrtič prvak Veselje Japoncev po edinem golu ansa DOHA - Japonska nogometna reprezentanca je osvojila prvo mesto na azijskem prvenstvu v Katarju, potem ko je v finalni tekmi v Dohi po podaljških premagala Avstralijo z 1:0. Strelec zmagovitega gola je bil Tadanari Lee v 109. minuti. Japonska je četrtič zmagala na azijskem prvenstvu, pred tem je slavila v letih 1992, 2000 in 2004. V rednem delu sta si obe reprezentanci priigrali po nekaj priložnosti za zadetek, najbolj izrazite pa je za Avstralci zapravil Harry Kewell, nekdanji zvezdnik Leedsa in Liverpoola, zdaj pa turškega Galatasaraya, pri njegovih strelih pa se je izkazal tudi japonski čuvaj Eiji Kavašima. V podaljških sta obe reprezentanci nekajkrat nevarno zapretili, ko pa sta oba selektorja - Italijan Alberto Zaccheroni na japonski in Nemec Holger Osieck na avstralski strani - že počasi začela sestavljati seznam igralcev za izvajanje 11-metrovk, pa je dobrih deset minut pred koncem drugega podaljška Lee s strelom z levo nogo ukanil «slavljenca» Marka Schwar-zerja, ki je včeraj odigral rekordno 88. tekmo za «kenguruje». NOGOMET Birsa za Genoo, kdaj pa se še ne ve GENOVA - Športnik Primorske 2010, nogometni repre-zentant Valter Birsa, sicer član Auxerrea v prvi francoski ligi, je dosegel dogovor za prestop v Genoo. Genovski klub si želi, da bi v Italiji igral takoj, Auxerre pa bi vezista iz Šempetra želel zadržati do konca sezone, ko Birsi zapada pogodba, čeprav bi zanj zdaj prejel tudi določeno odškodnino, junija pa ne več. Slovenski reprezentant je v pogovoru za slovenski športni dnevnik Ekipa povedal, da se ta čas Auxerre spopada s pomanjkanjem igralcev zaradi poškodb, za to pa ga trener Jean Fernandez potrebuje. Iz Genove, tako igralec, pa kličejo vsak dan, kdaj lahko pošljejo v Francijo letalo, da pride v Genovo. Birsa je še povedal, da se prestopa v Genoo veseli, ker so mu tam obljubili, da bi igral na mestu, ki mu ustreza, čeprav naj bi hkrati obstajala možnost, da bi poleti prestopil v še kakšen pomembnejši tuji klub. Kakorkoli že, v Italiji se je razpasel pravi »lov« za slovenskimi nogometaši. Vse je letos očaral Iličic, čigar vrednost se je v nekaj tednih podeseterila. Zelo dobre ocene dosegata tudi njegov soigralec Bačinovic(Palermoima sicer zdaj kar štiri Slovece) in Cesar v Chievu, Genoa je že najela mladega Jeleniča, tu sta že poznana Handanovič in Krhin in drugi (Koprivec, Jokič in še drugi), pojavljajo pa se tudi nova imena. Najbolj pa je v teh dneh odmevala novica, res nepričakovana, da se za 23-letnega napadalca Tima Matavža zanima nič manj kot Inter. UM. DSRANJE Kostnerjeva vendarle do kolajne BERN - Umetnostni drsalki Carolini Kostner je na evropskem prvenstvu v Estoniji uspel pravi podvig. Potem ko je bila po kratkem programu šele šesta, se je v dolgme programu, v katerem je pokazala največ, priborila celo srebrno kolajno. Boljša od nje je bila Švi-carka Sarah Meier, ki se je pred svojimi gledalci prvič okitila z zlatom. Vodilna po kratkem programu, Finka Kiira Korpi, je osvojila bron. Kostnerjeva je včeraj dosegla 115,37 točke, njen izkupiček pa bi lahko bil še boljši, ko ne bi tudi tokrat doživela padec, brez katerega bi morda lahko še četrtič osvojila naslov celinske prvakinjke. Slovenka Daša Grm je prvič v karieri nastopila v finalu, v njem pa osvojila 20. mesto med 24 finalistkami. Zoggeler šestič prvak TURIN - Južni Tirolec Armin Zoggeler je v olimpijski Cesani še šestič v karieri postal svetovni san-kaški prvak. Na progi, na kateri ga še nikoli niso premagali, je po prvi vožnji zaostajal za aktualnim olimpijskim in dvakratnim zaporednim svetovnim prvakom Nemcem Fe-lixom Lochom, a je v drugi nadoknadil izgubljeno.Loch se je moral zadovoljiti z drugim mestom, bronasto kolajno pa je osvojil njegov rojak Langenhan. Slovenec Danej Navrboc je v svojem krstnem nastopu na velikih tekmovanjih zasedel 37. mesto. NOGOMET - Triestina je v Pescari igrala neodločeno 0:0 Brez napada je točka uspeh Salvionijeva Triestina še nepremagana - V zadnjih dneh kuporpodajne borze nujna okrepitev za napad - Neugodni ostali izidi Pescara - Triestina 0:0 PESCARA (4-3-1-2): Pinna; Za-non, Olivi, Mengoni, Petterini; Nicco, Cascione, Bonanni (20.dp Ariatti); Ver-ratti (31.dp Gessa); Bucchi (10.dp Stoian), Sansovini. Trener: Di Francesco. TRIESTINA (4-4-1-1): Colombo 6,5; DAmbrosio 6, Malago' 6,5, Cotta-fava 6,5, Longhi 6 (34. Sabato 6); An-tonelli 6, Gerbo 6 (22.dp Bariti 6), Lu-nardini 5,5 (12.dp Gissi 6), Miramon-tes 5,5; Testini 5,5, Marchi 5. Trener: Salvioni. SODNIK: Corletto iz Catelfranca Veneta 6,5; OPOMINA: Cottafava, Mi-ramontes. Domača ekipa je po treh uspehih prekinila serijo domačih zmag, Sal-vionijeva Triestina pa ostaja še vedno nepremagana. A ne glede na to trener Tržačanov ne more biti povsem zadovoljen z včerajšnjim nastopom svoje ekipe. Res je, da so v obrambi zelo malo trpeli in v bistvu le v končnici tekme nekajkrat tvegali, da bi prejeli gol, a v napadu je včeraj - vemo, da je taki izjavi težko verjeti - naredila celo korak nazaj. Testini in soigralci so nekaj poskušali ustvariti (zlasti v prvem polčasu), a ni nikogar, ki bi nato vsaj poskušal spremeniti v gol to, kar vezna vrsta gradi. V drugem polčasu pa ni bila Trie-stina nikoli nevarna. Predsednik Fan-tinel bo moral v zadnjih dveh dneh kupoprodajne borze nekoliko seči v žep, da bi v Trst pripeljal igralca, ki bi mu do junija zagotovil tistih 8 do 10 golov, ki bi verjetno Triestini omogočili miren obstanek v ligi. Branilec Triestine Cottafava kroma IZBIRE - Salvioni je le vključil v postavo svojega »ljubljenčka« Mira-montesa, ki še ostaja edini zimski nakup Tržačanov, in posledično premaknil v napad Testinija, ki je pomagal edinemu pravemu napadalcu Marchiju. Di Francesco je okrepil napad in za dvojico napadalcev, ki sta jo sestavljala San-sovini in Bucci (prvič v začetni postavi) postavil polšpico Verrattija. O TEKMI - Pescara je osvojila zadnje tri domače tekme in proti Trie-stini je hotela podaljšati serijo uspehov. Po petih minutah je Sansovini poskušal z razdalje, a streljal previsoko. Dve minuti kasneje je solidni sodnik Cor-letto Miramontesu razveljavil gol zaradi nedovoljenega položaja, a Triestina je vztrajala. Kljub številnim napakam pri gradnji igre so Tržačani nekaj prilož- nosti le ustvarili. Glavno zaslugo za to je imel Antonelli, ki je bil najbolj živahen, medtem ko se Testini v novem položaju ni znašel. V 17. minuti je ravno Testini podal do D'Ambrosia, čigar strel pa je Pinna s težavo odbil. V 24. minuti je Pescara zapretila v protinapadu, a Nicco je s kratke razdalje streljal mimo vrat. V 38. minuti je Triestina z lepo skupinsko akcijo omogočila Miramon-tesu, da je imel dovolj prostora za strel, a branilec je posegel in argentinski ve-zist se je moral zadovoljiti s kotom. V drugem polčasu je kakovost igre dodatno padla, saj je prihajala na dan še utrujenost. Testini, Miramontes in An-tonelli so se začeli posvečati bolj obrambnim funkcijam, z odhodom z igrišča Lu-nardinija pa je tudi Salvioni jasno nakazal, da bo v zadnjem delu tekme Triestina bolj mislila na obrambo svojega gola. V 70. minuti je Testini sicer poskušal z osmih metrov, a njegov strel ni bil dovolj močan. V zadnjih desetih minutah igre je Pescara nekoliko bolj pritisnila. Sicer dokaj neorganizirano, a dolge in visoke žoge v globino so povzročale nekaj preplaha v kazenskem prostoru Triestine. Vendar Colombo je bil vsakič na mestu in odbil strele Nicca, Cascioneja in nazadnje še Petterinija. JE ŠLO - V obrambi sta Cottafa-va in Malago' iz tekme v tekmo bolj uigrana, branilci pa lahko računajo tudi na delo, ki ga na sredini igrišča opravlja Gerbo. Mladi up mora s tehničnega vidika še zelo napredovati, a je vedno na pravem mestu. Top: Ob vratarju Colombu zasluži najvišjo oceno dvojica srednjih branilcev Cottafava-Malago'. NI ŠLO - Triestina je v prvem polčasu razpolagala s kar sedmimi koti, a Salvionijevi varovanci so vsakega izvedli dokaj slabo. Verjetno bo med tednom treba piliti tudi to. O pomanjkanju pravega strelca pa ni več niti smiselno govoriti. FIop: Lunardini je bil tokrat nekoliko v senci, povsem neučinkovit pa je bil Marchi. Iztok Furlanič B-LIGAh i - Varese 1:1, Pescara -Triestina 1;1, Albinoleffe - Ascoli 1:1, Crotone - Torino 1:1, Novara - Cittadella 2:2, Padova -Modena 1:1, Piacenza - Reggina 3:2, Sassuolo Portogruaro 0:1, Siena - Livorno 4:0, Vicenza - Grosseto 0: 1, jutri ob 20.45 Frosinone - Atalanta. Siena 24 13 8 3 41:21 47 Novara 24 12 9 3 44:21 45 Atalanta 23 13 5 5 30:18 44 Varese 24 10 10 4 28:16 40 Livorno 24 9 8 7 34:30 35 Torino 24 9 8 7 28:29 35 Reggina 24 9 7 8 28:26 34 Padova 24 8 10 6 37:29 34 Pescara 23 8 8 7 27:26 32 Vicenza 24 9 4 11 26:30 31 Empoli 23 6 13 5 27:22 31 Grosseto 24 8 7 9 26:29 31 Crotone 24 6 11 7 23:26 29 Modena 24 6 11 7 25:31 29 AlbinoLeffe 24 7 7 10 31:39 28 Cittadella 24 6 8 10 28:32 26 Piacenza 24 5 10 9 30:37 25 Portogruaro 24 6 7 11 22:36 25 Sassuolo 24 6 6 12 24:29 24 Triestina 24 4 11 9 18:29 23 Ascoli (-5) 24 6 9 9 23:30 22 Frosinone 23 4 8 11 23:36 20 PRIHODNJI KROG: 4.2. ob 20.45 Reggina -Padova, 5.2. ob 15.00 Ascoli - Piacenza, Atalanta - Pescara, Cittadella - Siena, Grosseto - Novara, Modena - Crotone, Portogruaro - Frosinone, Torino - Sassuolo, Triestina - Empoli, Varese -Albinoleffe, 7.5. ob 20.45 Livorno - Vicenza / ŠPORT Nedelja, 30. januarja 2011 21 TENIS - Ženski finale odprtega prvenstva Avstralije Clijstersova osvojila turnir, Li Na osvajala srca gledalcev Belgijka prvič zmagala na turnirju za grand slam, simpatična Kitajka pa se prvič uvrstila v finale MELBOURNE - Belgijka Kim Clij-sters je prva zmagovalka letošnjih teniških turnirjev za grand slam. V Melbournu je Belgijka, tretja nosilka, v finalu premagala devetopostavljeno Kitajko Li Na s 3:6, 6:3, 6:3. Za Belgijko je zmaga v Melbournu prva na turnirju za grand slam v Avstraliji, ima pa že tri naslove v New Yor-ku. Clijstersova je v Melbournu v osmem nastopu drugič prišla v finale, leta 2004je morala priznati premoč rojakinji Justine Henin. V New Yorku je slavila v letih 2005, 2009 in 2010, zadnja dva potem, ko se je v teniško karavano uspešno vrnila po porodu. Li Na pa se je prvič v karieri uvrstila v finale enega od štirih največjih turnirjev na svetu in obenem tudi kot prva Kitajka dosegla finale na grand slamih. Toda na začetku je vse kazalo, da bo Kitajska imela ne le prvo finalistko, temveč tudi prvo zmagovalko velikih tekmovanj. V prvem nizu je Kitajka namreč dokaj gladko dobila s 6:3. Vodila je tudi še v drugem nizu, ko je bilo 3:2, nato pa se je ustavilo. Belgijka se je spustila v protinapad, povedla s 5:3 in nato tudi dobila drugi niz. V tretjem je bolje začela Clijstersova, prednost pa je nato brez večjih obdržala do konca ter po nekaj več kot dveh urah lahko dvignila roke v znak zmagoslavja na svojem prvem osvojenem neameriškem turnirju za grand slam. Clijstersova se je z zmago tudi oddolžila kitajski tekmici za poraz na ogrevalnem turnirju v Sydneyju. »Zdaj me lahko kličete kar Aussie Kim. Če ne bi bila Avstralija tako oddaljena od Belgije, bi bila z družino veliko pogosteje pri vas. Že leta prihajam na ta turnir in vedno ste me lepo sprejeli,« je navijačem v Areni Roda Laverja, ki imajo belgijsko teniško zvezdnico zelo radi, pola-skala zmagovalka. V sproščenem vzdušju ni pozabila omeniti niti zobozdravnika, ki ji je pomagal pri težavah ob prihodu v Melbourne. »Ni hotel plačila, rekel je le, da naj ga omenim v finalu, če bom igrala v njem. Nisem si mislila, da se bo to res zgodilo,« je dejala Belgijka. Na koncu je le našla tudi nekaj besed za analizo dvoboja: »Na začetku je Li silovito pritisnila. Ko pa sem izboljšala servis, sem videla, da je tekmica postala bolj nervozna.« Aplavz pa si je prislužila tudi Kitajka, ki je s svojo sproščenostjo in prijaznostjo tudi hitro osvojila srca teniških navdušencev, ko je po porazu objela in tolažila svojega moža in trenerja Jiang Shana. »Mislim, da nisem igrala slabo, a Kim je bila pač boljša. Mogoče bi morali v tenisu igrati samo en niz,« se je pošalila in namignila na svojo dobro predstavo na začetku finala. Najboljša kitajska teniška igralka kljub porazu ni bila razočarana. Že z uvrstitvijo v finale je dosegla svoj največji uspeh doslej, na grand slamih je bila namreč pred letošnjim Melbournom najdlje prav v Avstraliji, ko je lani prišla v polfinale. Nadaljuje pa tudi s postavljanjem rekordov svoje teniške domovine: leta 2004 je bila prva Kitajka z osvojenim turnirjem WTA, kot prva pa je avgusta lani prišla tudi med najboljših deset igralk na svetu. Clijstersova se bo z zmago na novi lestvici WTA s tretjega povzpela na drugo mesto. Z uspehom se bo njen bančni račun povečal za 1,6 milijona evrov, zmaga v Melbournu pa je bila 41. turnirska v njeni karieri. Li Na, ki je sicer doživela prvi poraz v letu 2011, pa bo napredovala na sedmo mesto, kar bo njena najboljša uvrstitev v karieri. Naslov med moškimi dvojicami sta osvojila ameriška brata Bob in Mike Bryan. Prva nosilca sta v finalu s 6:3, 6:4 premagala tretjepostavljeno indijsko navezo Mahesh Bhupathi/Leander Paes. Znana sta tudi mladinska prvaka, Čeh Jiri Vesely in Belgijka An-Sophie Me-stach. (STA) SMUČANJE Za Cuchem presenetljivo »azzurro« Paris CHAMONIX - Najstarejši zmagovalec tekme svetovnega pokala Didier Cuche je še enkrat več potrdil odlično pripravljenost. Na smukaški progi v Chamonixu, ki ne spada med tehnično najbolj zahtevne, je pokazal mojstrstvo in dokazal, da ni specialist le za proge z zahtevni zavoji, ampak da je hiter tudi na ravninskih delih, v katerih je potrebno odlično drseti. Še-stintridesetletni smučar je bil najhitrejši na vseh delih proge, tako da si je na koncu prismučal veliko prednost. Ne sicer tako kot pred tednom v Kitz-buhlu, a še vseeno ogromno. Zmedlo ga ni niti dolgo čakanje na startu po hudem padcu Kanadčana Manuela Osborna-Paradisa, zaradi katerega je bila tekma skoraj pol ure prekinjena, Kanadčana so s helikopterjem odpeljali v bolnišnici, kjer so ugotovili, da si je zlomil piščal na levi nogi. Švicar je bil edini, ki je v smuku presenečenj premagal senzacionalnega Italijana Dominika Parisa. Slednji doslej v svetovnem pokalu še nikoli ni bil boljši kot 14., tokrat pa je izkoristil prvo startno številko, pokazal znanje v drsenje in se veselil največjega uspeha v karieri. Tretje mesto je zasedel Avstrijec Klaus Kroll. Slovenci so dosegli lep ekipni uspeh. Andrej Šporn je bil 11., Gašper Markič 12., Andrej Jerman pa 13. Ženski smuk v Sestrieru pa so zaradi megle preložili na danes ob 12. uri. NOGOMET - 3. amaterska liga Mladost neodločeno, sodnik jeziček na tehtnici Pro Farra - Mladost 1:1 (1:1) Strelec: Ruggero Izključen: Ribezzi v 20. minuti Mladost: Bernardi, Bressan (Mutton), Radetič (Calabrese), Ko-bal, Bensa, Vitturelli, Ruggiero, Ferletič, Ribezzi, Zotti, Peric. Trener: Livio Cristofaro. Nogometaši Mladosti bi si zaslužili vse tri točke, zadovoljiti pa se morajo samo z eno, saj so včeraj v gosteh izenačili. Od 10. minute dalje so doberdobski nogometaši igrali v desetih, saj je sodnik izključil Ribezzija, ki je s prekomernimi komentarji reagiral na sodnikovo odločitev. Kljub temu pa so gostje prevladali v vseh elementih igre, jeziček na tehnici pa so bile predvsem sodnikove odločitve. V prvem polčasu je sicer prva povedla Pro Farra, ki je po napaki doberdobskih branilcev zatresla mrežo. To pa je bil tudi edini strel v gol gostiteljev, ki se potem kazenskemu prostoru niso več približali. Mladost pa se kljub izključitvi Ribezzija ni predala: z Ruggierom je pred odmorom tudi izenačila. V drugem polčasu so gostje prevzeli vajeti igre v svoje roke in diktirali ritem tekme, vendar gola kljub mnogim priložnostim niso uspeli doseči. Varovanci trenerja Cristofara so v tem delu srečanja tudi premagali vratarja Pro Farre, vendar je gol sodnik razveljavil. »Res škoda, saj smo predvsem zaradi sodnikovih spornih odločitev izgubili dve točki,« je bil razočaran trener Crisofaro. NOGOMET - Državni mladinci Krasovci so upočasnili ritem Pet goriških navijačev je navijalo za Union Olimpijo Med mnogimi košarkarskimi navdušenci z Goriškega in Tržaškega se je četrtkove tekme evrolige v Stožicah, ko je Union Olim-pija igrala proti Barceloni, udeležila tudi skupina petih Goričanov. Priložnostno so si Matevž Čotar, Albert Vončina, David Sancin, Gabrijel Zavadlav in David Peterin pripravili majice z napisom »Union«: »Ideja je nastala po uvrstitvi v Top 16. Ker smo v petih je padla odločitev na besedo Union. Na hrbtni strani pa je zapisano Top16,« je pojasnil David Peterin, eden izmed udeležencev. Če so ostali že več let zvesti navijači Olimpije, se je on vrnil na košarkarske tribune po nekaj letih. Goričani si bodo ogledali vse finalne tekme v Stožicah, prisotni pa so bili tudi že na tekmah proti Armaniju Jeans Milano in CSKA Moskva, ki sta v Ljubljani gostovali v rednem delu evrolige. »Vzdušje je bilo v četrtek enkratno, še posebno, ko je Olimpija nadoknadila zaostanek. Sedimo na sredinski tribuni, kjer smo najbolj razpoznavni, saj ostali nimajo nikakršnih navijaških pripomočkov,« še zaključuje David. Iztok Zeriali zadel za Kras kroma Kras Repen - Tamai 1:1 (1:1) Strelec: Zeriali Kras: Paulich, Papapico, Visca (Martini), D' Aliesio, Dolliani, Zeriali, Damato, Dra-gosavlievič (Fronzo), Nardini, Jankovič, Pečar. Trener Kragelj Neprepričljiv nastop Krasa je pustil vseh brez besed. Oba zadetka sta padla v prvem polčasu. Prvi so povedli gostje, nato pa je Kra-gljeva ekipa dobro reagirala in izenačila. Sodnik je bil zelo popustljiv in na igrišču je prevladovalo prednostno pravilo. Igralci obeh ekip so igrali zelo agresivno. Še dobro, da se niso poškodovali. Tudi vremeske razmere niso bile ravno naklonjene, kajti veter je večkat preusmerjal smer žoge. Prvi polčas se je zaključil v znamenju borbenosti in volje do igre obeh ekip. Toda v razpletu ni prišlo do konkretnih sprememb. Domači so imeli le tri resne priložnosti za gol. Entkrat se je sam pred vrati znašel Nardini, ki je bil nenatančen. Zaman sta iskala zadetek še Martini in Dragosavlie-vič. Mladinci niso organizirali igre in so večkrat pustili nasprotnika, da je prevzel pobudo v svoje roke. Glavna hiba so bile odbite žoge, ki so jih prestregli nasprotniki in takoj sprožili protinapad. Obramba je delovala dobro in se upirala pritisku nasprotnikov, tako da je moral vratar le dvakrat ključno poseči. V drugem delu prvenstva je Kras skupno nabral doslej le tri točke na lestvici. Upajmo, da bodo mladinci premostili nenaklonjeno obdobje in začeli dosegati boljše rezultate. (mip) Ostali izidi: Belluno - Concordia 5:2, MOntebelluna - Union Quinto 3:0, Porde-none - Sandona jesolo 2:1, Sanvitese - Chiog-gia 6:0, Torviscosa - Opitergina 1:2, Union Ve-nezia - Treviso 5:0. Vrstni red: Pordenone 39, Quinto 34, Venezia in Concordia 31, Montebelluna 30, Kras 28, Belluno in Opitergina 27, Sandona jesolo 25, Treviso 24, Sanvitese 20, Tamai 13, Chioggia 9, Torviscosa 8. DEŽELNO PRVENSTVO Vesna - Monfalcone 7:1 (4:1) Strelci za Vesno: A. Marjanovič 3, J. Čok, Candotti, Hoffer, Bagatin. Vesna: Vidoni, Brass, Terčon, Zeriali (A. Vidoni), M. Marjanovič, Hoffer, Candotti, Ba-gatin (Vascotto), A. Marjanovič (Cerkvenič), Čok, (Zudek), Viviani (Fachin). Goste iz Tržiča so že od 20. minute dalje igrali kar z dvema igralcema manj, saj je sodnik zaporedno pokazal rdeči karton dvema igralcema Monfalconeja zaradi prekrška kot zadnji igralec in zaradi grobe reakcije. Povrhu je Aleksander Marjanovič prosti strel spremenil v gol. Vesna je v številčni premoči povsem zagospodarila na igrišču, proti koncu tekme pa tudi ni več pritiskala z vo močjo, sicer bi bila lahko njena zmaga še bolj izdatna. □ Obvestila AŠD MLADINA - Smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili tekme Miškotovega pokala veljaven za 6. Primorski smučarski pokal,ki bo v soboto, 5. februarja na Cerknem (Slo), da se prijavijo najkasneje do četrtka, 3. februarja do 12. ure odgovornim odseka ali na 040-213518, 348-7730389 (Ennio) ali na 040220718, 338-6376575 (Sonia). SK DEVIN vabi člane in tekmovalce, da se udeležijo druge tekme Primorskega smučarskega pokala v soboto, 5. februarja 2011 na Cerknem. SK Kalič prireja veleslalomsko tekmo za III. Miškotov pokal. SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. 22 Nedelja, 30. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / MOŠKA C-LIGA - Dve zmagi, en poraz Misli že usmerjene v drugi del prvenstva Soča »bivšemu« direktnemu tekmecu Basilianu prepustila častno zmago Soča Zadružna banka Doberdob Sovod-nje - Basiliano 2:3 (23:25, 25:22, 25:16, 18:25, 10:15) Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje: Juren 17, Škorajnc 15, J. Černic 7, Braini 4, I. Černic 24, M. Devetak 11, Testen (L), I. Devetak 2, E. Juren, Kragelj. Trener Andrej Berdon. Soča se je v zadnjem krogu prvega dela pomerila z nasprotnikom, s katerim je v tej fazi dejansko bila boj za uvrstitev v skupino za napredovanje. Ker je Soča ta cilj dosegla že v prejšnjem krogu, sinočnja tekma v Sovodnjah ni bila več odločilna. Kljub temu so si sočani zelo želeli, da bi uspešne nastope kronali z novo zmago, vendar jim to ni uspelo, ker so v ključnih trenutkih igrali premalo zbrano, poleg tega pa so fantje imeli »težke noge«, ker so se v bistvu v minulem tednu že začeli pripravljati na boje v drugi fazi. Soča je povrhu nastopila brez glavnega korektorja Valentinčiča, Testen pa je v vlogi libera nadomestil Kraglja, ki se bo v ekipi sicer vrnil že prihodnjič. Trener Berdon je prepričan, da bi lahko ekipa, kljub odstotnostim, zmagala, bolj se je tokrat hudoval zaradi pristranskega sojenja. Buia - Sloga Tabor Televita 0:3 (10:25, 18:25, 21:25) Sloga Tabor Televita: Cettolo 4, Vasilij Kante 6, Nigido 3, Ambrož Peterlin 13, Slavec 10, Veljak 1, Privileggi (libero), Fer-mo 1, Mirko Kante 1, Matevž Peterlin 5, Riolino 7. Trener Lucio Battisti Sloga Tabor Televita je sinoči brez težav odpravila skromno Buio. Tekma ni odločala o ničemer, saj bi bili Slogaši prvi tudi v primeru, da bi gladko izgubili, Buia pa je že zdavnaj obsojena na igranje v skupini za obstanek. Trener Battisti je tekmo tako izkoristil kot trening za naslednjo fazo, ko bodo nasprotniki Sloge Tabor Televita vse drugačnega kova in bo vsaka tekma zelo pomembna, pa tudi za prihodnjo nedeljo, ko bodo Slogaši v Repnu merili moči v finalu Deželnega pokala. Tako je bila v vsakem se-tu na igrišču drugačna postava, igralci so se preizkušali v različnih vlogah, vse pa se je iz- Sočani so kljub porazu obdržali tretje mesto, ki vodi v skupino za napredovanje kroma šlo kot po olju. Po prvem setu, ki je bil povsem enosmeren, so domači igralci sicer osvojili nekaj točk več, a bolj zaradi nekoliko bolj lagodne igre Slogašev kot po svoji zaslugi. Še najbolj izenačen je bil tretji set, ko je svoje opravilo tudi rahlo podcenjevanje. Tako sta si bili ekipi dokaj izenačeni do 20. točke, ko so naši igralci v odločilnih trenutkih brez težav znali uveljaviti svojo tehnično premoč tako na mreži kot v polju. (INKA) Skupina B Val Imsa - Volley club TS 3:2 (25:17, 25:20, 24:26, 20:25, 15:11) Val Imsa: Lavrenčič 19, Ombrato 16, Farfoglia 12, Masi 0, D. Nanut 9, Cutuli 6, Plesničar (L), Fedrigo 1, G. Nanut. Trener Robert Makuc. Valovci so sklenili prvi del prvenstva s tretjo zaporedno zmago in so v novem letu še nepremagani. Tekma proti sicer povprečnim Tržačanom je imela dva obraza. V prvih dveh setih so imeli gostitelji prosto pot do zmage, delo so jim namreč s številnimi napakami močno olajšali tudi gostje. V tretjem setu je že tako zdesetkana Valova postava ostala še brez centra Masija, ki ga je obšla slabost, zamenjal pa ga je Fedrigo. Da je Masi nerazpoložen, sta pokazala že prva dva seta, v katerih ni dosegel niti točke. Volley club se je prebudil in je z ostrejšim servisom spravil v krizo Valov sprejem, ki je igral tokrat brez najboljših sprejemalcev. Zaradi slabše igre v polju, je začel pešati tudi napad in opogumljeni Tržačani so tako osvojili bodisi tretji bodisi četrti set. Pred začetkom tie-breaka je trener Vala Makuc zamenjal vlogi dotedanjemu podajalcu Cutuliju in krilu Farfoglii. Poteza se je obrestovala in kar je Val pokazal v skrajšanem setu je bilo dovolj za zmago. ŽENSKA C-LIGA Slogašice kljub težavam igrale solidno Sloga - Minerva Millenium 3:0 (16:25, 21:25, 23:25) Sloga: Babudri 0, Cernich 1, Colarich 4, Cvelbar 4, Gantar 5, Starec 7, Barbieri (libero), Crissani, Alice Spangaro 4, Michela Spangaro 2, Teresa Spangaro. Trener Martin Maver V zadnji tekmi prvega dela so Slogašice gostile drugouvrščeni Millenium in bi imele bolj malo možnosti za uspeh, tudi če bi igrale s standardno postavo. Trener Maver pa je moral spremeniti razporeditev na igrišču, saj Karin Crissani zaradi lažje poškodbe ni igrala, njeno mesto režiserke pa sta prevzeli Sara Cernich, med tekmo samo pa še Fanika Starec, ki letos sploh še ni trenirala kot podajačica, a se je kljub temu solidno odrezala. Poleg tega je tudi Mic-helo Spangaro, ki je po navadi libero, preizkusil v vlogi korektorja, pač v luči naslednje faze za obstanek. Glede na vse težave smo lahko s prikazano igro kar zadovoljni. Če izvzamemo prvi set, v katerem se je poznala tudi neuigranost in premajhno zaupanje v svoje moči, sta bila preostala dva povsem izenačena in sta se Slogi izmuznila šele v končnici, žal na račun lastnih napak. V drugem so naše igralke po 20. točki zgrešile dva servisa, kar so nasprotnice seveda izkoristile, v tretjem pa je bil izid negotov vse do konca, ko so Slogašice sicer igrale dobro (učinkovitejše kot običajno so bile predvsem v bloku), a jim je sreča spet obrnila hrbet. (INKA) MOŠKA D-LIGA - Zadnji krog prvega dela v skupini A: po porazu v Turjaku Olympia na koncu druga Kontovelke na provokacijo trenerja Latisane reagirale z zmago - Poraz okrnjenih postav Našega praporja in borovk Turriaco - Olympia Ferstyle 3:1 (27:25, 25:19, 20:25, 33:31) Olympia Ferstyle: Komjanc 26, Ter-čič 19, Pavlovič 6, Peršolja 11, F. Hlede 14, Brotto 2, Polesel (L), Sancn 4, Skerk 0. Trener Zoran Jerončič. Olympia je nepričakovano izgubila v Turjaku, kar pomeni, da je prvi del končala na drugem mestu. Praktično to ne pomeni nič, le to, da se bo v nedeljskem polfinalu deželnega pokala za D-ligo (ki bo med drugim v Slovenskem športnem centru v Gorici) pomerila z zmagovalcem skupine B. Poraz Olympie je tokrat zaslužen. Na gostovanje se je odpravila v okrnjeni postavi, igrala pa je slabo in ne dovolj motivirano. V vseh elementih igre so se vrstile napake, zaradi slabega sprejema je bil neučinkovit tudi napad, posebno pa še protinapad. Zgovoren je na primer podatek, da so Goričani samo v drugem setu z napakami podarili gostiteljem 16 točk. Nadaljevanje je sicer obetalo preobrat. Olympia je osvojila tretji set, v neskončnem četrtem je v končnici nadoknadila zaostanek 24:22, imela je na voljo tudi nekaj zaključnih žog, na koncu pa je Turriaco dosegel 33. točko po udarcu v out Terčiča. Skupina B Naš prapor - Aurora 0:3 (18:25, 20:25, 19:25) Naš prapor: Custrin 8, Braione 4, Ju-retič 4, Caprara 6, Bajt 3, Feri 7, Simeoni 7, Fajt 6, Culot (L). Trener Sandro Leghissa. Tekma ni bila pomembna, poraz pa gotovo ne more dobro vplivati na razpo- loženje v ekipi. Pred začetkom druge faze se bodo morali Brici temeljito pogovoriti, saj jih v boju za obstanek čaka težko delo. V primerjavi z nekaterimi prejšnjimi nastopi, je tokrat Naš prapor naredil korak nazaj, res pa je, da ni nastopil v popolni postavi in trener Leghissa je najboljšega napadalca Custrina poslal na igrišče le občasno. Tekma ni bila lepa, čeprav so bile mnoge akcije dolge in dobro postavljene obrambe so imele premoč nad slabšimi napadi. Kakorkoli že, v vsakem setu so prevladali gostje, ki so z zmago tudi prehiteli Naš prapor na končni lestvici prvega dela, vendar se bosta obe ekipi spet srečali v skupini za obstanek. ŽENSKA D-LIGA Grado - Bor Kmečka banka 3:0 (25:13, 25:14, 25:20) Bor Kmečka banka: Vodopivec 13, Cella 3, Della Mea 3, Costantini 6, Kneipp 6, Hauschild 3, Virgilio 1. Trenerka: Betty Nacinovi Gripa je ta teden zdesetkala Borovo ekipo, ki se je tako na gostovanje v Gradež podala močno okrnjena, Vodopivčeva, ki je bila cel teden bolna, pa je igrala le prvi set. Trenerka Nacinovi je bila tako prisiljena povsem spremeniti postavo, kar se je na igrišču še kako poznalo, saj so imele plave težave v sprejemu in v obrambi, pa tudi v bloku so bile precej manj uspešne kot ponavadi. Na centru je tokrat ob Marii Della Mea igrala Scharon Costantini, podajala je Martina Cella, kot korektorica je dva seta igrala Irina Kneipp, ki se je nato v zadnjem pomaknila na krilo, kot krilni tolkačici pa % Blok Olympie (arhivski posnetek) kroma sta srečanje začeli Janja Hauschild in Katja Vodopivec. Borovo kapetanko je od drugega seta dalje nadomestila Debora Virgilio, ki pa je v zadnjem nizu igrala v vlogi korektorja. Na zmago v takem sestavu naše odbojkarice seveda niso mogle računati, saj se jim je med drugim poznala tudi neui-granost. Domačinkam so se skušale vsekakor čim boljše upirati, to pa jim je delno uspelo le v zadnjem nizu. (T.G.) Kontovel - Latisana 3:1 (23:25, 25:23, 25:13, 27:25) Kontovel: Bukavec 21, Zavadlal 5, Štoka 20, Cassanelli 8, alzano 11, n.v. Mi-cussi, Zuzič, Starc, Rudež 1, Antognolli 6, Kapun (L). Trener: Tania Cerne. Kontovelke so tudi v povratnem delu premagale Latisano, ki se je sicer že uvrstila v skupino za napredovanje. Gostite- Domači šport Danes Nedelja, 30. januarja 2011 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Morteglianu: Il Pozzo -Sloga UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Terpin - Gemona UNDER 16 ŽENSKE - 11.30 v Dolini: Breg -Estetica 3D UNDER 14 MOŠKI - 11.30 v Tržiču: Fincantieri -Sloga; 15.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Ferstyle - Coselli UNDER 14 ŽENSKE - 9.00 v Trstu, Ul. Carli: Aesse Gestioni - Kontpovel UNDER 13 - 15.30 na Proseku: Kontovel - Sloga Barich KOŠARKA UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 V Nabrežini: Jadran ZKB - Servolana NAMIZNI TENIS ŽENSKA B-LIGA - 10.00 v Traminu: nastopa tudi Kras NOGOMET D-LIGA - 14.30 v San Dona di Piave: SandonaJesolo - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Caporiaccu: Caporiacco - Vesna; 14.30 v Lumignaccu: Lumignacco - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Marianu: Mariano - Zarja Gaja; 14.30 v Gradežu: Gradese - Breg; 14.30 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Primorje NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Pro Romans Jutri Ponedeljek, 31. januarja 2011 KOŠARKA DRŽAVNI UNDER 19 - 19.30 v Tržiču, Powell: Falconstar - Jadran ZKB ODBOJKA UNDER 13 - 17.30 v Repnu: Sloga Barich - Breg NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Štandrežu: Juventina - Pro Gorizia ZAČETNIKI - 17.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Opicina - Kras Repen www.primorski.eu1 JUTRI - Športel Ali bo Sloga Tabor napredovala? Ali bo Slogi Tabor v deželnem prvenstvu C-lige uspelo osvojiti prvo mesto in napredovati v državno B2-ligo? Tudi o tem se bodo na Športelu (jutri ob 22.30 na TV Koper) pogovarjali z voditeljem Malalanom trener Sloge Tabor Lucio Battisti, ka-petan Ambrož Peterlin ter igralca Vasilij Kante in David Cetto-lo. Sodelavci so na to temo pripravili tudi anketo. Oddajo bodo dopolnili še prispevki o nogometni tekmi Sovodnje - Primorec, odbojkarskih tekmah Soča - Basiliano in mladincev U18 Broker - Sloga ter o košarkarski tekmi Jadran - Spi-limbergo. Oddajo bo sklenila nagradna igra Poglej me v oči. ljice so nasprotnicam prepustile le prvi niz, ki bi se sicer lahko s kančkom sreče zaključil tudi v njihov prid. Latisana je že vodila s 24:18, s servisi Antognollijeve pa so se Kontovelke približale na točko (23:24). V drugem nizu so že v uvodu povedle domače igralke in prednost obdržale do konca. Po glasnem komentarju trenerja, ki se je med drugim retorično spraševal, zakaj se pogovarjajo Konotovelke v slovenščini, če živimo v Italiji, so Bukavčevo in soigralke reagirale z borbeno igro. V tretjem nizu so gostjam prepustile le 13 točk, v zadnjem nizu pa so po izenačeni igri v končnici prevladale. Trenerka Cernetova je tokrat izkoristila tudi igralke, ki so doslej manj igrale in vse so se izkazale. Nosilka igre je bila vsekakor Bukavčeva, ki je bila neustavljiva v bloku, v napadu pa je bila uči-kovita tudi Jessica Štoka. Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. / ŠPORT Nedelja, 30. januarja 2011 23 KOŠARKA - Na Opčinah padel tudi Spilimbergo Jadran prevladal z dobro skupinsko igro Jadran Qubik Caffe' - Spilimbergo 66:51 (9:15, 19:4, 23:15, 15:17) Jadran: Tomasini 15 (-, 6:12, 1:1), Ban 8 (2:2, 3:8, 0:4), Slavec n.v. Oberdan 9 (2:2, 2:3, 1:3), Marusič 6 (-, 3:6, -), Franco 6 (-, -, 2:2), Floridan, Bernetič 2 (-, 1:1, -), Malalan 8 (2:2, 3:6, -), Cohen 12 (2:3, 5:10, 0:1). Trener: Vatovec. Skoki v obrambi 27, v napadu 6, pridobljene žoge 14, izgubljene žoge 14. Spilimbergo: skoki v obrambi 23, v napadu 12; pridobljene žoge 15, izgubljene žoge 18. Jadran Qubic caffe' je v tednu dni dosegel drugo zmago, tretjo zaporedno v drugem delu prvenstva. Tudi v povratnem srečanju proti Spilimbergu so Vatovčevi varovanci zmagali, kot v prvem srečanju so tudi tokrat prevladali z visokim naskokom. Začetek srečanja je bil sicer v znamenju boljših gostov, ki so prikazali čvrsto obrambo in Jadranu dopustili le 9 točk. S hitrejšo igro v napadu in prodornejšo igro pod košem so v drugem delu prve četrtine prevzeli devet točk prednosti (6:15), razliko pa je v končnici ublažil Franco s trojko. Če so jadranovci v prvem delu izgubili »bitko« pod košem (v obrambi so gostom dopustili več zaporednih napadov) in v napadu (bili so le 33 %, 4:12 z igre), so v drugem delu pokazali boljšo predstavo, ki se je v nadaljevanju stopnjevala. Z agresivnejšo obrambo so v treh minutah druge četrtine prestregli Spilimbergu več žog: domači igralci so tako povedli, gostje pa so zaman iskali pot pod koš, iz razdalje pa so bili neprecizni. V zadnjih minutah so Tomasini (najboljši strelec s 15 točkami) in ostali še povečali prednost: z delnim izidom 8:2 so prevzeli naskok devetih točk (28:19). Spi-limbergo pa je že v tej četrtini povsem izgubil ritem igre, taka predstava pa se je nadaljevala tudi v drugem delu srečanja: v napadu je ostal brez idej in igral vse bolj statično, v metih iz razdalje je odpovedal, vse več je bilo tudi izgubljenih žog. Odločilno prednost si je Jadran priigral po odmoru, ko je s skupinsko igro že v 25. minuti povedel na plus 15 (38:23), četrtino pa končal s 17 točkami prednosti. Razmerje sil se niti v zadnjem delu ni spremenilo: Jadran je še naprej agresivno branil, tako da se razlika ob zvoku sirene ni spremenila. Jadran je sicer v zadnji četrtti-ni tudi veliko grešil v napadu, vendar tega gostje niso izkoristili. »Ko smo izboljšali igro v obrambi, smo bili vse bolj učikoviti v napadu. Upam le, da po zadnjih zmagah ne bo tako kot v prvem delu, ko smo se precenjevali,« je po tekmi bil jedernat trener Walter Vatovec. (V.S.) Borut Ban tokrat manj razpoložen v napadu kroma KOŠARKA Sokol je dosegel važno zmago PROMOCIJSKA LIGA Sokol - Virtus Basket 72:56 (19:18, 37:28, 56:33) SOKOL: Piccini 18, Rogelja 2, N. Sossi 7, Hmeljak 14, Vitez 21, J. Sossi, Malalan 2, Hrovatin, Trampus 4, Košuta 2, Semolič, trener Emili. SON: 15. Tri točke: Hmeljak 1, Vitez 1. Sokol je doma zasluženo premagal Virtus Basket, enega od tekmecev v boju za uvrstitev v končnico prvenstva. Zmagal je, kljub temu da je igral brez dveh stre-brov, kot sta Jan Umek in Martin Vidali. V prvem polčasu se je bil enakovreden boj, gostiteljem pa si je le uspelo priigrati rahlo prednost, predvsem z dobro obrambo, saj je tržaško moštvo v tem delu doseglo le 28 točk. Odločilna za zmago je bila tretja četrtina, ko je Sokol z delno razliko 19:5 povsem strl odpor gostov. V zadnjem delu tekme so gostitelji brez težav ubranili visoko prednost in zanesljivo zmagali. Za to pomembno zmago je zaslužna vsa ekipa, posebno pohvalo pa si zaslužijo najboljša strelca ekipe Alex Vitez (21 točk) in Erik Piccini (18) za igro v napadu ter Marko Hmeljak in Primož Roge-lja za požrtvovalnost v obrambi. Nabre-žinsko moštvo čaka v prihodnjem krogu še eno domače srečanje, tokrat proti ekipi CUS. (lako) KOŠARKA - Deželna C-liga Borova »deveta simfonija« Na 1. maju padel tudi Ronchi - Breg si je že opomogel od poraza v derbiju in gladko odpravil Cervignano Zanini (Bor Radenska) kroma Bor Radenska - Pallacanestro Ronchi 64:47 (18:19, 30:21, 44:34) Bor Radenska: Bole (0:2, 0:2, -), Fumarola 16 (2:2, 6:10, 0:2), Madonia 14 (3:6, 4:7, 1:2), Crevatin 10 (2:3, 1:1, 2:4), Štokelj 3 (1:3, 1:1, 0:3), Gallocc-hio, Babich 9 (4:4, 1:1, 1:6), Burni 8 (-, 1:2, 2:7), Medizza, Bocciai, Zanini 4 (2:3, 1:1, 0:1), Pipan. Trener: Boban Popovic. SON:19; SKOKI: 37 (27 v obrambi, 10 v napadu) Bor Radenska je na domačem parketu svojim zvestim navijačem zaigral deveto sinfonijo in se tako gostom iz Ronk oddolžil za neroden poraz (izgubili so le za 4 točke) iz prvega dela. Že po uvdodnih minutah je bilo jasno, da srečanje ne bo tako zanimivo in privlačno kot je bil derbi v prejšnjem krogu, saj peterki nista bili razpoloženi v napadu. Bor je prvi koš dosegel po dveh minutah, gostje pa po treh. Ko je na semaforju manjkalo sedem minut do konca četrtine je bil izid izenačen 2:2! V nadaljevanju pa se HOKEJ NA ROLERJIH - Moška A1-liga Spet pekoč poraz Na Pikelcu boljši tudi direktni tekmec za obstanek Monleale - Poletovci premalo izkušeni ZKB Kwins - Monleale 1:3 (0:1) ZKB Kwins: Gallessi (Bilucaglia), Fajdiga, S. Kokorovec 1, Montenesi, Berqueir, Fabietti, Cavalieri, Didou, Si-ronich, Ferjanič, Battisti, Poloni. Poletovci so doživeli na Pikelcu nov pekoč poraz, po katerem so možnosti, da bi se izognili zadnjemu mestu na lestvici skoraj nične. Prvi polčas se je končal z vodstvom gostov, ki so vratarja Gallessija premagali že v 9. minuti. Kmalu po začetku drugega dela je bilo že 2:0 za goste, pet minut kasneje pa je upanja Poleta spet vžgal zadetek Sama Kokorovca. Toda upanje je trajalo le osem minut, ko je Monleale še tretjič zatresel Poletovo mrežo in se veselil zmage. Spet je prišla na dan velika neizkušenost glavnine Poletovih igralcev, ki so pred sicer odličnim vratarjem gostov prehitro vrgli puško v koruzo in napadali premalo odločno. Ostali izidi: Ferrara - Edera 5:5, Padova - Civitavecchia 3:1, Arezzo - Cittadella 5:3, Vicenza - Asiago bo danes. Nasveti mladim igralcem še ne obrodijo sadov kroma je srečanje razživelo. Bor Radenska je odlično odigral drugih deset minut, ko je z granitno obrambo povsem spravil iz tira goste, ki so v tem delu dosegli le dve točki in to komaj minuto in petnajast sekund pred iztekom četrtine. Če k temu dodamo tudi dobo organiziran napad, je povsem jasno, zakaj je Bor v tem delu povedel za deset točk in dejansko dosegel zmago, saj peterka iz Ronk sploh ni bila kos plavim. Tretja in zadnja četrtina sta tako minili v znamenju gostiteljev in njihovih »fightersov«, ki so stalno spodbujali Madonio in soigralce. Visoko prednost je izkoristil tudi trener Po-povic, ki je v zadnjih minutah na igirš-če poslal tudi mlajše igralce, ki so zadovoljili z nastopom. (RAS) Breg - Cervignano 90:74 (28:10, 47:33, 78:51 Breg: Schillani 6 (-, 3:4, -), Bo-zic 5 (-, 1:1, 1:3), Grimaldi 17 (1:1, 4:8, 3:5), Samec 11 (3:3, 4:7, -), Nadlišek, Giacomi 7 (2:2, 1:2, 1:2), Moschioni 11 (-, 1:4, 3:4), Semec 6 (4:6, 1:3, -), Richter 14 (0:2, 4:5, 2:6), Visciano 14 (-, 5:9, 4:5). Formigli nv. Trener: Tomo Kra-šovec. SON: 20. Poraz na derbiju je že preteklost in Breg je v prvem korgu povratnega dela brez večjih težav premagal peterko iz Červinjana. Zmaga Krašov-čevih varovancev ni bila nikoli pod vprašajem, kot zgovorno kažejo že izidi posameznih četrtin. Brežani so namreč že od uvodnih minut prevzeli pobudo in poved-li za 8 točk. V nadaljevanju pa so prednost še povišali, tako da je bilo takoj jasno, kdo bo na koncu zmagovalec. Edina črna pika prvih desetih minut so bile tri osebne napake Štefana Samca, ki je tako pred iztrekom prve četrtine moral preventivno na klop. Odhod Samca iz igrišča vsekakor ni spravil s tira Brežanov. Vsi, ki so stopili na igrišče, tudi mlajši igralci, so dali svoj doprinios, tako da res vsi varovanci trenerja Krašoveca zaslužijo pohvalo. Prednost se je iz minute v minuto višala. V končnici je sicer prišlo do upada koncentracije in gostje so znižali zaostanek, vendar je bila razlika med peterkama več kot očitna. Prvič je v dresu Brega igral novi nakup Moschioni, ki je svojo nalogo zelo dobro opravil. Komaj je stopil na igrišče je dosegel trojko in dokazal je, da predstavlja lepo okrepitev za moštvo iz Doline. D-LIGA Kontovel: na koncu »brez« napada Fogliano - Kontovel 73:61 (15:12, 32:34, 53:50) KONTOVEL: Bufon, Paole-tič 5 (-, 1:3, 1:11), Križman 11 (1:2, 2:6, 2:6), Gantar 2 (-, 1:2, 0:1), Švab 6 (1:1, 2:5, 1:1), Lisjak 5 (2:4, 0:3, 1:1), J. Zaccaria, Regent 2 (0:2, 1:3, -), Hrovatin 14 (2:2, 6:8, -), Godnič 14 (0:1, 4:9, 2:6), trener Brumen. PON: Lisjak (37), Švab (39). Po domačem porazu proti Don Boscu je Kontovel v tem krogu izgubil v gosteh proti solidnemu Foglianu, ki ga je tudi dohitel na lestvici. Brumnovo moštvo je tokrat nastopilo brez dveh standardnih igralcev, brez Daniela Zaccarie in Andreja Šušteršiča, kar se je seveda zelo poznalo. Ne glede na te pomembni odsotnosti, bi lahko Kon-tovelci v Foljanu zmagali, če bi ne v zadnjih petih minutah srečanja povsem odpovedali v napadu. Tekma je bila v prvi četrtini izenačena, v drugi pa so bili Kon-tovelci boljši, nadoknadili so razliko treh točk iz prve četrtine in sklenili polčas v vodstvu. V drugem delu srečanja so gostitelji vzeli pobudo v svoje roke in si priigrali zanesljivo prednost, Konto-velci pa niso bili več tako točni pri metu na koš. V zadnjih minutah so skušali nadoknaditi zaostanek, metali so iz neizdelanih položajev. Po drugi strani pa so gostitelji dobro igrali v obrambi in v napadu se je predvsem razigral Marco Maran (20 točk). Od Kontovelovih posameznikov bi pohvalili Erika Hrovatina, ki je bil z Janom Godničem tudi najboljši strelec ekipe (14 točk). »Ne glede na pomembni odsotnosti, mislim, da je bil vzrok našega poraza predvsem slab odstotek pri metu. V prihodnjem krogu nas čaka domača tekma proti Go-riziani in moramo nujno zmagati,« je po srečanju v Foljanu dejal Kon-tovelov spremljevalec Giorgio Zaccaria. (lako) 24 + Nedelja, B0. januarja 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Ostriga Šar-lota 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx Magazine; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik 7.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik - L.I.S. 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua im-magine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnev-nik/Focus 14.00 Variete: Domenica in -LArena 15.50 Variete: Domenica in - Amo-ri 16.15 Variete: Domenica in... onda 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Nan.: Fuoriclasse 23.35 Aktualno: Speciale Tg1 0.40 Nočni dnevnik 1.05 Aktualno: Applausi - Teatro e arte 2.20 Glasb.: Sette note V^ Rai Due Rai Tre no: Pianeta mare 13.50 Aktualno: Donnaventura 14.50 Nan.: Suor Therese 16.50 Film: Il Virginiano (western, ZDA, '00, r.-i. B. Pullman) 17.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.25 Film: Il comandante Florent: Fuga mortale (polic., Fr., '03, r. M. Perrotta, i. C. Touzet) 23.30 Šport: Controcampo 1.20 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 9.30 Film: Sua Maesta viene da Las Vegas (kom., ZDA, '90, r. D. Ward, i. J. Goodman) 11.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.40 Resničnostni show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Variete: Domenica Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Talent show: Amici (v. M. De Filippi) 0.45 Aktualno: Terra! 1.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.15 Variete: Striscia la do-menica O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Variete: Cartoon flakes Weekend 7.20 Aktualno: Art Attack 8.55 Nan.: Karku 9.20 Nan.: Unfabulous 9.40 Nan.: The Naked brothers 10.10 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Atualno: A come Avventu-ra 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Variete: Quel-li che...apettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Variete: Crazy parade 19.35 Nan.: Il puma 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita anticrimine 21.45 Nan.: Castle 22.35 Šport: La dome-nica sportiva 1.00 Dnevnik 1.20 Aktualno: Sorgente di vita 6.15 Nan.: La strana coppia 7.00 Aktualno: Super Partes 7.45 Risanke 10.45 Film: Aloha, Scoooby-Doo! (ris., ZDA, '05) 11.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.15 Film: Jack e il fagiolo magico (fant., ZDA, '01, i. M. Modine) 14.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 17.55 Nan.: Mr. Bean 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.20 Film: Beverly Hills Cop II - Un piedipiatti a Beverly Hills 2 (kom., ZDA, '87, i. E. Murphy) 20.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.25 Film: Svalvolati on the road (kom., ZDA '07, i. J. Travolta) 23.25 Film: 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.20 Nan.: La grande vallata 8.10 Film: Io sono il Capataz (kom., It., '50, r. G. Simonelli, i. S. Pam-panelli) 9.55 SP v alpskem smučanju, su-perkombinacija (Ž), smuk 11.00 Aktualno: Tgr Estovest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere 12.55 SP v alpskem smučanju, superkombinaci-ja, (Ž) slalom 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Dnevnik, In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Kilimangiaro 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v.F. Fazio, n. L. Littizzetto)21.30 Aktual- Welcome home, Roscoe Jenkins (kom., ZDA 'OS, i. M. Lawrence) 1.50 Film: Vidocq l'inafferrabile (dram., Fr., '3S) ^ Tele 4 no: Presa diretta 23.30 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Variete: L'almanacco del Gene Gnocco 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: Telecamere 1.35 Vremenska napoved u Rete 4 6.50 Nan.: Avvocato Porta 9.05 Dok.: Pie-monte - Dalla Val Chisone a Rocconigi 9.45 Dok.: Piemonte - Dalle Langhe al Lago Maggiore 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktual- 7.00 Aktualno: A casa dell'autore 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.05 Aktualno: Salus Tv 8.15 Aktualno: Musa Tv 8.25 Aktualno: Italia economia e prometeo 8.35 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 9.30 Dok.: Splendori d'Italia 10.35 Variete: Mukko Pal-lino 11.00 Dok.: Borgo Italia 11.25 Šport: Ski magazine 11.55 Dok.: Italia magica 12.25 Variete: Chef a sorpresa 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Do-menica e sempre domenica 13.10 Aktualno: Qui Slovenia 13.15 Aktualno: Musica, che passione! 13.55 Variete: Camper Magazine 14.25 Dok.: L'Italia da scoprire 14.50 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.15 Vateropolo: Pallanuoto Trieste - Nuoto Bergmo Alta 17.35 Glasb.: Flashdance il Musicol... 19.30 Aktualno: Pagine e foto-grammi 19.45 21.30 Šport: Domenica Sport 21.15 Dnevnik 22.30 Variete: Borghi nel FVG 22.40 Film: Sogni d'estate (glasb. kom., '90, r. M. Switzer, i. B. Greenwood) 0.10 Talk show: A tambur battente 1.30 Film: Al di la del fiume (kom., '93, r. M. Leder, i. B. Brown) La 7 LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Dok.: La7 Doc 11.25 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Jag - Avvo-cati in divisa 16.00 Film: Becket e il suo re (voj., V.B., '64, r. P. Glenville, i. R. Burton) 19.05 Resničnostni show: Chef per un giorno 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Point Break (akc., ZDA, '91, i. K. Reeves) 23.50 Dnevnik 0.25 Aktualno: InnovatiON 1.05 Film: Mussolini ultimo at-to (dram., It., '74, i. F. Nero) (t Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.50 Šport špas 10.20 Ris. nan.: Animalija (pon.) 10.50 Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare (pon.) 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! 14.30 Alpe-Donava-Jadran 15.00 NLP s Tjašo Železnik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.15 Profil tedna z Mašo Kljun 15.35 Večno z Lorello Flego 15.40 Športne novice z Anžetom Bašljem 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.25 Svetovno s Karmen Švegl 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 NLP s Tjašo Železnik 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Spet doma 21.45 Večerni gost: prof. dr. Oto Luthar 22.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.20 Mini serija: Kennedyevi možgani 0.55 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 2.25 Zabavni infokanal 7.30 Skozi čas 7.50 Globus (pon.) 8.25 Film: Poletje z duhom 9.55 SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) 10.55 SP v alpskem smučanju, smuk (M) 12.15 Dok. odd.: Kraji in običaji 12.55 SP SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) 13.55 SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki 15.45 Sp v alpskem smučanju, slalom (M) 16.30 EP v umetnostnem drsanju 18.00 Osebnost Primorske 2010 19.50 Žrebanj e lota 20.00 ARS 360 20.15 Dok. serija: Veliko, večje, največje 21.05 Nad.:Junak našega časa 21.55 Na utrip srca 22.05 Film: Cecilia Bartoli - Sacrificium 23.05 Nad.: Zdravničin dnevnik - Moški so najboljše zdravilo (pon.) 23.50 Film: Pokvarjene slike (pon.) (t* Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.00 Tedenski Pregled 8.05 21.30, 23.00 Žarišče 11.40 Svet v sliki in besedi 12.00 21.05 Na Tretjem... 13.30 Poročila TVS1 14.15 Dok. odd.: Katastrofa ob jezeru Kivu 17.30 Poročila TVS1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 22.15 Dok. odd.: Artikulacija spo- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv 14.10 Euronews 14.30 Tednik 15.00 »Q« -trendovska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Istrska potovanja 17.00 Dok. odd.: City folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premier 19.55 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Lynx magazin 23.00 Alpe Jadran 23.30 Koncert: Obalni Komorni Orkester 0.25 Vsedanes - Tv dnevnik 0.40 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 15.00 Tv prodajno okno 15.30 Kmetijska oddaja 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Pod drobnogledom: Prednosti študija na Univerzi v Novi Gorici 2 21.30 Ona&On, posnetek prireditve v Postojni 23.30 Veliko platno 0.00 Tv prodajno okno pop Pop TV 8.00 Jagodka (ris.) 8.25 Winx klub (ris.) 8.50 YooHoo in prijatelji (ris.) 9.05 Radovedni Jaka (ris.) 9.15 Rori, dirkalnik (ris.) 9.25 Medved Rupert (ris.) 9.35 Florjan, gasilski avto (ris.) 10.00 Bakuganski bojevniki (ris.) 10.25 Gnusologija (ris.) 10.50 Živalski fenomeni (dok. serija) 11.05 ŠKL, Športni magazin 12.05 Jamie Oliver: Nevarnost na krožniku (dok. drama) 12.50 Prenova z Debbie Travis (dok. nan.) 13.50 Film: Nezlomljiva mama (drama, ZDA, '05) 15.20 Življenje ni šala (krim. nan.) 16.20 Film: Aljaska (ZDA, '96) 18.20 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Velika družina, veliko smeha (kom., ZDA/Kanada, '05) 21.40 Eli Stone (hum. nan.) 22.35 Izziv smrti (rom. drama, Avstralija/VB, '07) 0.15 Plovba v Avstralijo (dramska serija, VB, '05) 2.00 24UR, ponovitev, Novice 3.00 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 7.50 10.45 Nova Heidi (mlad. serija) 8.20 Življenje v divjini (dok. serija) 9.20 Dino-topija (avant. serija) 10.15 Pustolovščine Shirley Holmes (mlad. nan.) 11.15 Šola za deskarje (drem. serija) 11.45 Vsi psi gredo v raj 2 (ris.) 13.15 Princ z Bel Aira (hum. serija) 13.45 Merlinove pustolovščine (pust. nad.) 14.40 Peklenski teden (hum. nan.) 15.10 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.40 Film: Pri pujsu 3 (kom.) 17.20 Teksaški mož postave (akc. nan.) 18.10 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.40 Skrita kamera 19.10 The Big Game (zabava) 20.00 Film: Osumljenih pet (triler, ZDA/Nem., '95) 21.55 Boter 3 (krim. drama, ZDA, '90) 0.50 Balkan Inc. (krim. nan.) 1.50 Kralji (dram. serija) 2.40 Love TV (erotika) 4.10 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mala Cecilijanka 2010; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: francoski organist in skladatelj Jehan Ariste Alain; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat: vabi Smi-lja Baranja; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservatorio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Detto tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.3015.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 13.05 Arsove spominčice; 13.05 Evroradij-ski koncert; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokal-noinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Partnerja povabite na romantično večerjo. Privoščite si razvajanje v dvoje in preprosto uživajte. Vzemita si čas zase in ugotovita, kaj vaju je doslej motilo. Zdravje: potrebujete počitek! m^l BIK 21.4.-20.5.: V službi boste nenehno pod pritiskom, zato skušajte v prostem času pozabiti na službo, saj bodo vaši možgani že utrujeni in bodo predvsem potrebovali nekaj počitka. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V družbi prijateljev se boste počutili odlično, vsi se bodo vrteli okrog vas in si želeli trenutek vaše pozornosti, prav tako tudi partner, ki si bo zelo želel pogovora z vami. RAK 22.6.-22.7.: Nabrala se «« vam je kopica obveznosti, saj ste vsem samo obljubljali, dela pa se niste lotili. Čas je, da prenehate odlašati s stvarmi in se zakopljete v delo. Časa za zabavo bo še dovolj. LEV 23.7.-23.8.: V zadnjem (^^r času veliko premalo spite in če tega ne boste popravili, se vam bo telo maščevalo in obležali boste za dalj časa. Pogosto vas bo imelo, da bi bližnjim okrog sebe delili nasvete. DEVICA 24.8.-22.9.: V zad-^^ njem času precej razmišljate o težavi, ki jo imate s prijateljem. Čas je, da se odločite, ali boste o tem spregovorili z njim ali pa boste stvari sprejeli take, kot so in pozabili na vse. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V ^ ^ službi ste se nekoliko sprostili in laže zadihali, kar je dobro, pazite le, da ne boste pozabili na svoje obveznosti. V prostem času pa si le dajte duška in se znorite. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Od- počijte si, saj ste že dovolj garali. Ne skrbite, delo vas bo počakalo. Za konec tedna si privoščite izlet in uživajte v naravi ne glede na vreme. Denar: stanje je slabo. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Nekdo vas bo prosil za uslugo in le potrudite se. Boste videli, da bosta na koncu oba zadovoljna. Nekoliko vam bo primanjkovalo energije in samozavesti, a nič ne de. KOZOROG 22.12.-20.1.: Zdravje: lahko se pojavijo manjše nevšečnosti, kaj hujšega pa ne. Ko vam bo nekdo skušal svetovati, ga le dobro poslušajte,odločiti pa se morate vendarle sami. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Vaše razpoloženje bo zelo muhasto, sodelavci in prijatelji pa ne bodo imeli veliko potrpljenja s tem. A ne skrbite, nihče vam ne bo zameril, saj vedo, da mislite vedno na druge. RIBI 20.2.-20.3.: Osredotočite se na dodaten zaslužek, saj vam bo v prihodnjih dneh prišel prav. S prihodki ravnajte racionalno in ne bodite razsipni. Poskušajte umiriti svoje želje in potrebe. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 30. januarja 2011 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: ansambel Ottavia Brajka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Pro-grammato per uccidere (akc., ZDA, '90, r. D. Little, i. S. Seagal, B. Wallace) 21.50 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in focus 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Caccia al re - Le narcotici (It., i. R. Rea) 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Sottovoce 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.05 Nan.: Zorro 9.30 Aktualno: Protestantesi-mo 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Po-meriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Nan.: Close to home 0.10 Dok.: Rai 150 anni - La Storia siamo noi 1.00 Dnevnik - Parlament Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.20 Film: Il texano dagli occhi di ghiaccio (western, ZDA, '76, i. C. Eastwood) 2.05 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque 9.55 Dnevnik - Ore 10 10.00 Resni-čnostni show: Grande Fratello Pillole 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.00 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Resničnostni show: Grande fratello (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora, sledi Agora Bronto-lo 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Speciale Le storie - Diario Italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Passengers - Mi-stero ad alta quota (triler, ZDA, '08, r. R. Garcia, i. A. Hathaway) 22.45 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nad.: Hamburg Distretto 21 16.15 Film: Cocoon - L'ener-gia dell'universo (fant., ZDA, '85, i. D. Ameche) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (29. 1. 2010) Vodoravno: Akad, ISTAT, Napolitano, Irena, Rita, Malerba, E. S., A. V., viadukt, E. H., rat, Eloisa, ASL, Bellocchio, BG, micka, Mariaviti, stereotip, Altaner, La, R. B., Sacile, TAS, ara, Balaton, Skiti, Maks, Mariner, amen, Asti, as, kart, Mara; na sliki: Bill Gates. Mala križanka, vodoravno: 1. radio, 6. efekt, 7. N. G., 8. ro, 9. Zadar, 11. ONU, 12. tiran, 15. osina, 16. N. T., 17. id, 18. Danka, 20. O'Neal. 6.05 Nan.: La strana coppia 6.35 Risanka 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: Indiavolato (kom., ZDA, '00, i. B. Fraser, E. Hurley) 11.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: CSI: NY 23.00 Nan.: Fringe (i. A. Torv) 0.45 Nan.: Saving Grace 1.35 Aktualno: Po-kerlmania ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Domani si vedra (pon.) 8.05 Šport: Ski Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Nan.: La saga dei Mc Gregor 11.55 Variete: Camper Magazine 12.45 Dok.: Wild Adventure 13.10 Aktualno: Videomotori 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 15.00 Nogomet: Calcio Dilettatni - Triestina Calcio 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Musa TV 19.10 Aktualno: Italia economica e prometeo 19.15 Šport: La citta dello sport 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Udines ea giochi fatti 21.40 A tambur battente 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Film: Uno scrittore particolare (kom., '98, r. K. Grammer, i. K. Grammer) 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura pop Pop TV La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Giulio Cesare, il conquistatore delle Gallie (zgod., It., '63, r. T. Boccia, i. C. Mitchell, R. Battaglia) 15.55 Dok.: Atlantide 18.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Dnevnik 0.00 Nan.: N.Y.P.D. 2.00 Film: Gli emigranti (dram., It., '48, i. A. Ninchi) 7.20 Najlepša leta (hum. serija) 8.05 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 TV prodaja, Reklame 9.20 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.10 TV prodaja, Reklame 10.4018.00 Gospodarica srca (dramska serija) 11.35 TV prodaja, Reklame 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 16.00 Sebična ljubezen (dramska serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.55 Norbit (film) 22.30 24UR zvečer, Novice 22.50 Vitez za volanom (fant. serija) 23.40 30 Rock (hum. serija) 0.10 30 Rock (nan.) 1.00 24UR, ponovitev, Novice 2.00 Nočna panorama, Reklame |T Slovenija 1 Kanal A 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ris.: Prihaja Nodi -Škrata med nami (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.35 Šport špas (pon.) 11.05 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.30 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 18.35 Risanke 16.15 Otr. odd.: Nočko -Trnjulčica 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Deževni gozd 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.30 Glasbeni večer 0.25 Dnevnik (pon.) 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.35 Infokanal (T Slovenija 2 6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 12.45 Sobotno popoldne 14.55 Dok. odd.: Goriški frnažarji 15.25 Ars 360 (pon.) 15.45 Umetnost igre (pon.) 16.40 Posebna ponudba 17.15 To bo moj poklic (pon.) 17.30 Nad.: Umazani ples (pon.) 18.00 Alpe-Donava-Jadran 18.30 Prvi in drugi (pon.) 19.00 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo, zadnja oddaja 19.25 Univerza 20.00 Peklenski izbor 20.50 Dok. serija: Čudoviti svet Alberta Kahna 21.45 Bleščica 22.15 Film: Fitzcarraldo 0.45 Film: Mladi revolveraši (pon.) Jr Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 Tedenski pregled 8.00 Novice 9.00 Novice 9.45 Gledalci razpravljajo 10.15 Tedenski izbor kronike 11.10 Slovenija in Evropa 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Redna seja DZ, prenos 20.00 22.50 Aktualno 21.30 Žarišče 21.50 Kronika 22.00 Črno beli časi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.40 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 15.20 Zbor Svetega Nikolaja Litija 16.20 Vesolje je... 16.40 Tednik 17.25 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione - magazin 21.00 Meridiani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv - TDD ^ Tv Primorka 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostrani 11.05 17.00, 23.30 Tv prodajno okno, videostra-ni 18.00 Kultura: Predstava »Sovražnik ljudstva« v SNG Nova Gorica 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Ilirska Bistrica na novi poti 21.30 Skupina A-Kamela na prireditvi Ona&On 7.20 Combo ninos (akc. serija) 7.50 ŠKL, Športni magazin 8.50 11.15 Obalna straža (akc. serija) 9.45 Družina za umret (hum. serija) 10.15 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.45 23.35 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.10 17.05 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Prevare in laži (triler, ZDA/Kan., '05) 15.05 Nora Pazi, kamera! 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 16.10 Na kraju zločina: New York (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Obalna straža ponoči 19.45 Svet, Novice 20.00 Specialist (film) 21.50 Pogodba 23.40 Pa me ustreli (film) 1.50 Love TV (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat, 24. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio brez meja; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.33 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregio-ne news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fegiz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žur- nal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.02, 11.00 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Mali koncert; 20.05 Radijska igra -Rudolf Franček: Skriti pred sosedi; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 30. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA c 990 1000 STOCKHOLM -1/-1 o 1020 A DUBLIN 0' -1/4 , OSLO • -14/-1P K0BENHAVN —' < ,-4/0/ O - "A LONDON O . 0/2 AMSTERDAM o -5/1 BERLIN -5/2 O O PARIZ -2/2 OBRUSELJ -5/1 DUNAJ -10/-3 O LJUBLJANA o -7/2 Nad vzhodno Evropo se nahaja anticiklon, nad Sredo-zemljempa nizek pritisk, ki prinašata v našo deželo hladne severnovzhodne tokove v nizke sloje, hladne južne tokove pa v višje sloje. Jutri se ^bodo spet pojavilisuhi zahodni-tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.06Dolžina dneva 9.36 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.59 in zatone ob 12.39 Nad jugozahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom pa območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka toplejši in v spodnjih plasteh še razmeroma vlažen zrak. < BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje sprva še imeli manjše vremensko pogojene težave, ki bodo čez dan oslabele in popoldne ponehale. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.10 najnižje -4 cm, ob 7.00 najvišje 40 cm, ob 14.18 najnižje -58 cm, ob 21.06 najvišje 27 cm. Jutri: ob 2.08 najnižje -7 cm, ob 7.48 najvišje 43 cm, ob 14.51 najnižje -63 cm, ob 21.40 najvišje 34 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .290 Vogel.................100 Kranjska Gora.........50 Krvavec................75 Cerkno................90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............160 Piancavallo............50 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine...............55 Podklošter...........120 Bad Kleinkirchheim . . 90 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona ^NAPOVED ZA DANESA V nižinah in na obali bo pretežno oblačno. V hribih bo oblačno do spremenljivo. Večja oblačnost bo dopoldne prisotna na območju Trbiža. Na obali bo pihala zmerna burja, ki bo sredi dneva začasno ošibela in se zvečer spet okrepila. Danes bo na jugu pretežno oblačno. Drugod v notranjosti bo sprva prevladovala nizka oblačnost, popoldne se bo delno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja.Naj-nižje jutranje temperature bodo od -9 do -3, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -2 do 1, na Primorskem okoli 7 stopinj C. O gradec -6/1 & celovec O -7/2 tolmeč o -7/3 > videm o -2/10 o pordenon -1/9 trbiž o -8/2 O -9/0 kranjska g. O tržič -8/2 čedad o -1/9 O kranj ' O -8/2 s. gradec celje -6/1 O maribor O-6/1 ptuj O m. sobota O-6/1 T Ljubljana gorica o ° n gorica -5/1 n mesto -5/1 ^-jna kočevje ^ ¿ir^ 0 - portorož o /-- ^ črnomelj -1/8 r— ^ reka -1/8 opatija zagreb -4/1 O pazin o (NAPOVED ZAJUTRI Dopoldne bo zmerno oblačno na zahodu in spremenljivo na vzhodu; na območju Trbiža se bo oblačnost okrepila. Čez dan bo povsod jasno ali zmerno oblačno. Na obali bo pihala zmerna do močna burja. v torek in sredo bo pretežno jasno in suho. Na obali bo pihala rahla burja. Jutri bo deloma sončno, po nekaterih nižinah v notranjosti bo sprva še nizka oblačnost. V torek bo pretežno oblačno. DOPIS IZ PARIZA Blondinka ali temnolaska? PARIZ - »Blonde ou brune«, blondinka ali temnolaska. Tokrat ne gre za večno dilemo mnogih moških (in morda tudi žensk), ampak za razstavo v pariški Cinemateque. Postavitev se deli na pet tematskih sklopov: lasje in miti, zgodovina in zemljepis las, geste las, lasje v fikciji, abstrakcija. Vsaka tematika je predstavljena s filmi z različnih koncev sveta in torej različnih kultur (ZDA, Rusije, Nemčije, Egipta, frankofonske Afrike, Japonske itd), različnih obdobjih in različnih žanrov; na ogled so fik-cijski filmi, arhivski posnetki, dokumentarci, fotografije, slike, kratkometražni filmi... In tako gledalec odkrije, da je bila vse do tridesetih let sinonim za »femme fatale« temno-laska, blondinka pa za pridno ženo za štedilnikom. Preobrat so pričarali mediji oziroma Hollywood: novost kratkih las v 20. letih (Louise Brooks), »blond platine« v 30-ih (Jean Harlow), ognjeno rdeči lasje v 40-ih (Rita Hayworth), spuščeni prosti lasje v 50-ih (Brigitte Bardot), an-drogena pričeska v 60-ih (Jean Seberg) itd. Začela se je nova era, kjer mediji vplivajo na okus in mnenje ljudi. O tem, katera pričeska oziroma barva bo zapeljiva, pa so odločali cineasti! Kino je vplival in vpliva na cele generacije. Toda lasje so veliko več kot modni dodatek. Kratki lasje so bili v dvajsetih letih simbol ženske emancipacije: nič več pričesk, ki so ženski jemale čas in svobodo, kratke čarleston oblekice so bile vezane na praktične svobodne frizure! Lasje kot simbol identitete? To so bile tudi »niger« frizure v šestdesetih. V tem času so se vrnili dolgi lasje, toda ne več priklenjeni v »šinjone«, ampak prosti, kot znak svobode in du-ševnosti. Glede slednjega nič novega, saj so lasje pri mnogih kulturah sedež duše ali so kakorkoli vezani na višje sile. Tako na primer pri sikhih, kjer si moški nikoli ne strižejo las ali pri judih, kjer prvič ostrižejo dečku lase, ko je star tri leta in to je pomemben praznik, na katerega je vabljeno celo sorodstvo (prvo striženje las je pomembno pri mnogih kulturah). Lasje so sicer lahko znak dobrih in slabih duhov: v srednjem veku so bili razpuščeni ženski lasje sinonim za čarovnice. V dobrem ali slabem so lasje pomembni in torej če jih ostrižemo, ponižamo osebo in ji vzamemo identiteto; v koncentracijskih taboriščih jih niso obrili le iz praktičnih razlogov ampak zato, da bi popolnoma uničili osebo še pred fizično smrtjo. V laseh se skriva moč posameznika, življenjska moč. O tem nam govori tudi mit o Samsonu, čigar moč je bila v laseh in ki ga je lepa Dalila zatajila. Ko smo pri laseh in mitih, ne moremo mimo Meduze, ki se je zaradi ljubezenskega razočaranja iz prelepega dekleta s svilenimi lasmi spremenila v pošast, ki ima na glavi kače in ki je tako grozovita, da ob njenem pogledu vsakdo okameni. Danes so morda pričeske bolj heterogene, bolj ali manj naravne, kratke ali dolge, klasične ali ino-vativne, toda obrita ženska glava še šokira. Lasje so vezani na čas in kulturo, so modni pripomoček in veliko več. Jana Radovič / ALPE-JADRAN Nedelja, 30. januarja 2011 27 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - V sodelovanju z Zadrugo Bonawentura 4. februarja v SSG Gostovanje legendarne glasbene skupine Laibach V okviru tematskega abonmaja »Razburljivi-lahka glasba«- Nekaj vstopnic še v prodaji V Slovensko stalno gledališče prihaja najnevarnejša skupina na svetu; tako je angleški tisk v osemdesetih letih označil skupino Laibach, ki je takoj ob svojem rojstvu poskrbela za burne reakcije javnosti. V Sloveniji in Jugoslaviji so bili več let prepovedani z uradnim dekretom. Tudi v ZDA so jim v 80-ih letih, zaradi ideološke nevarnosti zavrnili vstop v državo. Kasneje pa so po severnoameriškem kontinentu izpeljali štiri večje turneje, evropskih turnej pa niti ne štejejo več. Od ustanovitve leta 1980 do danes je skupina imela več kot 800 koncertov po vsem svetu, prodala pa je čez milijon plošč (mednarodni izbor vodilnih glasbenih kritikov je njihovo ploščo Opus Dei uvrstil med tisoč najpomembnejših albumov vseh časov - 1001 Albums You Must Hear Before You Die). S svojim delom je skupina Laibach močno vplivala na mnoge druge pomembne svetovne skupine, med njimi tudi na nemške velikane Rammstein. Ustvarjalnost Laibachov se eklektično širi na grafiko, gledališče in film: skupina je sodelovala na svetovnih festivalih in prireditvah, je projektno sodelovala tako z orkestrom Slovenske filharmonije kot s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije, v svojem repertoarju pa je obdelala tudi glasbo Bacha in Wa-gnerja, ob tem je napisala glasbo za gledališke in filmske produkcije. Člani zasedbe so nastopili v filmu Full Metal Jacket slovitega režiserja Stanleyja Ku-bricka, njihovo glasbo pa lahko zasledimo tudi v hollywoodskem filmskem hitu Spiderman I ter v popularni ameriški televizijski nanizanki Alias. V sklopu neformalne organizacije in estetskega gibanja NSK je Laibach s svojimi skupnimi akcijami močno označil osemdeseta in prvo polovico devetdesetih let tako v Sloveniji kot v bivši državi Jugoslaviji ter drugje po svetu. Skupina je med mnogimi priznanji prejela prestižno medijsko nagrado viktorja za posebne dosežke na področju medijske in popularne kulture in nagrado glavnega mesta Ljubljane za »izjemne ustvarjalne dosežke doma in v tujini«. O Laibachu in NSK sta bila, v kreativnem sodelovanju s člani skupine, posneta dva celovečerna filma in več televizijskih dokumentarnih filmov ter oddaj. Decembra je skupina izpeljala novo evropsko turnejo v sklopu tridesetletnice delovanja, ki jo je vodila skozi Hrvaško, Slovaško, Češko, Poljsko in Madžarsko ter naprej v Nemčijo, Belgijo, Anglijo in na Škotsko. Legendarna rock skupina Laibach prihaja zdaj v Trst z etapo svoje jubilejne turneje LAIBACH REVISITED, ki bo v petek, 4. februarja ob 21.00. Slovensko stalno gledališče in Zadruga Bonawentura sta soorganiza-torja enkratnega dogodka, ki je vključen tudi v tematski abonma »Razbur-ljivi-lahka glasba«. Prav gotovo bo večer ponudil razburljiva doživetja z največjimi uspešnicami skupine in novimi skladbami v posebnem okviru velike dvorane SSG. Na tem koncertu bo skupina ponudila v poslušanje povsem na novo aranžirane verzije svojih legendarnih skladb iz začetka 80, kot so Brat moj, Država, Ti, ki izzivaš, Mi kujemo bodočnost, itd., ki bodo v kratkem ob- javljene tudi na ekskluzivnem novem albumu skupine. Poleg teh zgodnejših skladb pa bo na sporedu še izbor skladb iz zadnjih albumov, vključno z Laibachovo predelavo himn Italije in Trans-Slovanije. Prodaja zadnjih vstopnic poteka pri blagajni SSG, ki je odprta vsak delavnik od 10. do 15.ure, na radijski postaji Radioattivita in na spletni strani www.vivaticket.it. KULTURNA DEDIŠČINA V Rimu za javnost spet odprli hišo vestalk Po dveh desetletjih so v Rimu za javnost ponovno odprli hišo vestalk na Rimskem forumu (Forum romanum). Slovesno odprtje restavriranih ostankov antične palače je bilo v četrtek, ko so na antičnem forumu v središču Rima odprli tudi novo pot za obiskovalce, poimenovano Via nova, ki prečka severozahodno pobočje Palatina in se konča v Atrium Vestae. Via nova naj bi bila položena po požaru, ki je leta 64 razdejal Rim, obstajajo pa domneve, da je še starejša. Restavriranih je bilo skupaj 4000 kvadratnih metrov površine, od tega 1568 kvadratnih metrov obsega hiša ve-stalk. Restavratorji so si prizadevali predvsem za večjo statično stabilnost ostankov antične arhitekture. Atrium Vestae je bila v antiki palača s 50 sobami, zgrajena okoli velikega, lepo negovanega pravokotnega vrta, ki sta ga krasila dva bazenčka in številne skulpture. V njej so živele ve-stalke, deviške svečenice, ki so varovale sveti ogenj v templju boginje Veste, zaščitnice družine. Visoke svečenice so dekleta izbrale iz najuglednejših rimskih patricijskih družin, ko so bile te stare med šest in deset let. Pri tem je imel zelo pomembno vlogo tudi njihov videz. Dekleta so kultu Veste služila 30 let. Vestalke so bile spoštovane in so živele v razkošju. Bile so odvezane poroke in rojevanja otrok. Po treh desetletjih pa so se lahko odločile, ali se želijo poročiti ali pa bodo še naprej služile kultu boginje. Restavriranje in ponovno odprtje hiše vestalk je del širše zasnovanega projekta prenove Rimskega foruma. IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA - Od 23. do 30. junija s potovalno agencijo Aurora na Škotsko Dežela zelenih pobočij, žuborečih potokov, gradov, skrivnostnih jezer, viskija, ovc, dud Škotska je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja. Leta 1707 se je Kraljevina Škotska združila s Kraljevino Anglijo v Kraljevino Veliko Britanijo, nato se je leta 1801 ta združila s Kraljevino Irsko v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske. Leta 1922 je šestindvajset irskih grofij od dvaintri-desetih zapustilo Združeno kraljestvo, Škotska je ostala v kraljestvu, sedaj znanem kot Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Le- prej do novice www.primorski.eu1 t ■ ta 1999 je Škotska ponovno dobila svoj parlament. Pot nas bo popeljala od Edinburg-ha, zakladnice škotske zgodovine in kulture, mimo slikovitih gričevnatih pobočij ob razčlenjeni obali do večjih in manjših ponosnih mest in tipičnih vasi. Spoznali bomo mesta Edinburgh, Glasgow, Inverness in Fort William, vozili se bomo ob jezerih in mogoče, s kančkom sreče, v skrivnostnih vodah jezera Loch Ness opazili tudi pošast Nessie. Občudovali bomo častitljive škotske gradove, kraljeve rezidence in pravljične palače. Po uživanju v krasnih parkih in vrtovih bomo obiskali še destilerijo in pokusili slavni škotski viski. Potovanje bo pestro in doživeto in, prepričani smo, da bo preseglo vaša pričakovanja. Datum potovanja: od 23. do 30. junija 2011 Cena potovanja je 1.367,00 evrov in vsebuje naslednje storitve: - letalski prevoz linijskim letalom, ekonomski razred, vmesnim postankom - transfer iz Trsta in Gorice do in iz letališča - namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelih s 3 zvezdicami. - polpenzion od večerje prvega do zajtrka zadnjega dne - turo z avtobusom - oglede in vstopnine med vodenimi ogledi - vodniško službo z lokalnim vodnikom v italijanščini Med potovanjem po Škotski bodo izletniki ob mnogih drugih zanimivih krajih videli tudi Edinburgh (desno) in skrivnostno jezero Loch Ness (levo), v katerem naj bi se skrivala pošast Nessie - spremljanje - zdravstveno zavarovanje - letališke takse, ki trenutno znašajo 150,00 evrov in se lahko spremenijo, dokler niso tiskane vozovnice. V ceni niso vključeni nenavede-ni obroki, pijače, napitnine ter vse kar ni izrecno omenjeno v »Cena vsebuje« Doplačilo za enoposteljno sobo 230,00 evrov pravljičnih in kiltov Vpisovanje Interesenti za potovanje na Škotsko se lahko vpišejo direktno v agenciji Aurora, potniki iz Gorice se lahko prijavijo po telefonu. Prostih je še malo mest, ker so prednost pri vpisu imeli prijavljenci odpadlega potovanja v Egipt. Odkrij toplo vodo! isogas je uveljavljeno podjetje na področju prodaje naravnega plina v goriški pokrajini. Prisotni smo že vrsto let na posoškem teritoriju. Dnevno nudimo izvrsten plin preko 55.000 gospodinjstvom. Obišči nas. Pričakujemo te, kot vedno. www.isogas.com isogas kakšno odkritje!