Dolžnostni izvod.
1 P. n. Licejska knjižnica.
Ljubljana.
ftoo&riaa Bsfa: €*k> Wo 60đfn, po! lefe
m «ün , četrt kt« 16 đki. Izven Jagoslovijei C«l» kdo 120 dim. Ireserßü «B osneaÜa s* ptaaimtojn po dogovora i j>ri veübataoi laBCfiraaJa primären popost. llpravništvo naročnino, laserste ta reklamacije. Telefon uitererba» si 113.
HeadTlssB palttiln Hit za slovensko ljndifsa
PoftitB« plifai»a gofarhi^
STRAŽA izhaja v pondeijek, sredo la pk8' Uredntitvo ki opravnlštvo Je v Marii*» Koroška cesta ki Z uredništvu« «e jomrS vsaki dr» samo od tl d» 12. i Kok opisi se oe vračajo.
Neseprle reklamacije so pošMae Teiefou ialerurban št 113.

mrtta
13. štev.
Maribor, dne 31. januarja 1923.
Letnik XV.
mm
Pridstavniki reakcije.
Francija je republikanska država in njena vlada se Jjrgtv rada ponaša s prvenstvom Francije v republikanskem svetu. Danes vodi francoska republikanska vlada nasilno ter protiljudsko politiko in njen duševni vodja ni kak vnet republikanec, temveč — najtrdovratnejši monarhist. To je Leon Daudet, politik in književnik, sin znanega francoskega pisatelja Alfonza Daudet. Pristaši prave republike ga sicer vedno napadajo ter skušajo preprečiti njegov vpliv, pa vse zamanj. Vodja monarhistov in skrajnih nacijonalistov Leon Daudet je v najtesnejših zvezah s prvimi ljudmi francoske republikanske vlade in njegov vpliv na upravo države se veča od dneva do dneva. V parlamentu vedno napada republikance, izpodbija, tepta in žali francosko republikansko ustavo, pa vse lo se mu ne šteje v zlo, ker se z enako besnostjo zaganja ludi v socijaliste, komuniste, ker hvali nasilno politiko proti Nemčiji in ker Poincarč-ja nagovarja k vedno strožji in obširnejši okupaciji nemškega ozemlja. Poincare njegovo mnenje v polni meri uvaža j e in Daudeta nazivajo «gospodarja republike«.
Kak paradoks! Vodja monarhistov vodi republiko! Ali oni, ki poznajo duh le republike, dobro vedo, da je v njej vse mogoče, ter se ne bodo čudili tej malo nenavadni pojavi. Ko se je ta monarhistični duševni vodja francoske republike posebno izkazal pri izročitvi komunističnega poslanca Cachina sodišču ter izzval celo pretep v zbornici, je napisal njegov največji nasprotnik Gustave Tery, veliki republikanec, poštenjak ter iz-arrsten novinar tak članek, da se je dobra polovica Pariza strašno razburila in ogorčila proti «gospodarju republike«.
Drugi dan je šla neka dama, strastna republikanka ■v uredništvo monarhističnega lista, čigar . urednik je Daudet, z namenom, da izvrši nad tem škodljivcem republike atentat. Daudeta ni našla, ker se je po izidu Tery-jevega članka skrival, ubila je pa tajnika monarhistov. Monarhisti so se maščevali s tem, da se demolirali uredništvo in tiskarno Tery-jevega lista, hoteli so tako uničiti tudi dnevnik «LTIumanite«, pa je to policija le končno preprečita. Ogorčenje proti monarhistom raste, Daudet je pa še vedno «gospodar republike«, ker ae je francoska vlada po vsaki ceni odločila za protiljudsko in nasilno politiko.
Naši vladinovci so pokorni hlapci francoske vlade.
V	zunanji politiki ji pri svoji nerodnosti in zmedenosti sicer ne znajt dosledno slediti, zato pa s tem večjo vnemo posnemajo in daleč prekašajo Poincarč-ja v vladanju, ki izziva in povzročuje vedno večje nezadovoljstvo in ogorčenje naroda.
'Zadnji čas j« listič «Samouprava«, ki izhaja v Gor. Radgoni ter stoji v službi radikalov, sprožil misel desničarskega bloka na programu radikalne stranke in za vzgled je postavil poljsko reakcijo, ki ima za svojega šefa generala Hallerja. V pariškem «La Croix« beremo intervju s tem gospodom, v katerem on jemlje kot ščit «a svojo protikmetsko, protidelavsko ter proti ukrajinsko politiko — katoliško vero. To je bil stari trik poljske žlahte, da je zlorabljala vero v svoje imperialistične in fevdalne namene. Pod verskim geslom hoče Haller iti v boj ne samo proti pravoslavnim Ukrajincem in Judom, temveč tudi proti unijatom, kateri poljskim reakcionarjem ne veljajo kot ka lica ni. Za tem laži-verskim geslom pa se skriva le pohlep «panov« po ukrajinski kmetski zemlji, iz katere domačine izganjajo. Ne gre za katolicizem, ki ga ti ljudje samo onečaščajo, ampak za za-sužnenje malega kmeta, za njegovo stalno gospodarsko «odvisnost od «panstva«, za socijalno reakcijo najhujše 'Vrste. Vsi ti pol jski densičarjt so oboževalci carizma.
Torej vzore francoskih predstavnikov reakcije že imamo, celo silno povečane in sedaj naj bi dobili še poljske, kakor da še ne bi imeli dovolj predstavnikov xa reakcijo, ki vlada in tudi raste pri nas že od zadnjih volitev. Tudi Hallerjeve metode že imamo. Srbski radikalci streinijc* za. popravoslavljenjem države, za-sužneajem cerkve pod režimom in za nadvlado srbstva
V	upravi in armadi. Ne smemo pozabiti, da se je za tem -stremelo tudi pod demokratsko in radikalno vlado, da demokrati niso bolji od radikalov in da se bodo ž njimi zopet združili, če narod ne bo znal in mogel preprečiti protiljudske politike, kakršno oni vodijo samostojno ali ■m zvezi.
« Kako francoska republikanska vlada zametuje svoje. načelno stališče ter se da vplivati od največjega monarhista, tako se tudi naše vladajoče stranke v praksi išn boju za oblast malo brigajo za svoja, toliko povdar-jena načela, srbstva ali jugoslovanstva. Režimu nevarna opozicija pa naj sestoji tudi iz naj pristnejših Srbov in najčistejših Jugoslovanov, se goni kot divja zver, dočim lahko vsak Madžar, Nemec, Turek, Amavt, Italijan, de la kar hoče,, akp se deklarira kot pristaš vladajoče stranke, Tak člo' ek, od danes radikal, do včeraj demokrat, hna popolnima proste roke ter vživa vsa varstva oblasti.
Posebn limivi so Turki in Arnavti. Polovica je Üa med, der de, polovica pa med radikale, to pa sa-
! mo višji in premožnejši del, dočim je raja, ki nima
I smisla za politično trgovino, ostala «kundačena« — suvana, tepena od ene in druge,strani, Beograd se še pa sedaj čudi, zakaj se ne da urediti «bezbednost« — javna I varnost po Macedoniji.
Strankarska gonja ter nevzdržne upravne razme-f re ustvarjajo takozvane hajduke in komite, vlada pa I meče opozicij onalce in komite v en koš in prej bodo razni upravni organi podpirali kako komitsko bando, kakor pa z opozicijo postopali tako, kot je navadno in obvezno v vseh parlamentarnih in kulturnih državah. Poleg slučajev, da so upravni organi paktirali z banditi, imamo nepregledno vrsto najhušega in najgršega nasilja proti pristašem raznih protirežimskin strank.
Demokratom je prišlo na misel, da organizirajo nacionalistično omladino ter z njo spolnijo delo Žan darjev in potolčejo opozicijo. Orjunci nastopajo po vzgledu italijanskih fašistov, ki ne ropajo in ne ubijajo samo socijaliste, temveč tudi naše rojake po Goriškem in v Primorju, sestavljajo se pa iz ljudi, ki nimajo toliko poštenja in zavesti, da bi spoznali, da je nasilje in zločin tudi tedaj nemoralno delo, če se izvršuje pod pretvezo patrijotizma in državnih interesov, v resnici pa v interesu vladajoče stranke.
Da se vrste predstavnikov in pomagačev reakcije okrepijo, vživajo tudi Wranglovci pod današnjim režimom vso podporo, zaslombo in celo veliko prvenstvo pred domačini. Naše fante-volilce kličejo na «vežbo« v kasarne, ruske kadete, oficirje in vojake pa vodijo iz korpusov na volišča. Prvi so nezanesljivi, zato morajo za dobo volitev v kasarne, drugi so pa tako zanesljivi, da so kot organizirani in aktivni Wranglovi vojaki dobili volilno pravico. Za domačine je bilo in je še vedno toliko težav, pomot in krivic pri sestavi volilnih imenikov, tujci-Wranglovci so bili pa takoj in točno vpisani.
Pašič baranta s turško versko organizacijo «Dže-mijet«, da bi mu pomagala pri volitvah, ob istem času pa sprejema četnike in dobrovoljce, da bi delali «red« v Macedoniji. Mogoče, da se poskusi režim tudi s pomočjo raznovrstnih plačanih gardistov obdržati na površju, pa predno se predstavniki reakcije za to odločijo, bi bilo dobro pomisliti, Jedo bo prvi podlegel v boju. Narod gotovo ne.
Ministrski svet vpleta v vsa svoja posvetovanja o volilni agitaciji tudi razne komitske izgrede v južni Srbiji, ki naj bi bili enkrat povzročeni od bolgarske, drugič pa od albanske strani, ter vsakokrat sklene povišati število orožnikov in pandurjev v južni Srbiji. Kar se sklene, to se seveda tudi izvede in vsak žandar, ki je poslan na jug, je nov agitator radikalne stranke. Oja-eujejo se tudi obmejne čete, ki bodo igrale tudi svojo vlogo pri volitvah.
Protičeva akcija. Razdor med Pašičevimi in Protiče-vimi radikali je nepremostljiv. Dr. Momčilo Ivanič, kateremu so ministri grozili z obznano, je odgovoril, naj le poskusijo, da bodo še širši krogi in sloji spoznali, kakšna je današnja reakcija. Beograjske «Novosti« pišejo, da Protičevci agitirajo po južni Srbiji z odkrito parolo: Avtonomija za južno Srbijo! — Stojan Protič odpotuje ta teden na veliko agitacijsko potovanje. V Vojvodini se Protičeva pozicija želo ojačuje in je tam njegova stranka najbolj krepko organizirana. V svojem glasilu «Radikal« je Protič naslovil na svoje jrrijatelje in somišljenike poziv, da se v vseh krajih organizirajo v pravo radikalno stranko pod naslovom: «Samostojna radikalna stranka«. Za danes je določena glavna skupščina Samostojne radikalne stranke v Beogradu. Na to skupščino je Protič pozval vse svoje somišljenike in zastopnike krajevnih organizacij. Za to skupščino vlada v političnih krogih veliko zanimanje, ker se na njej določijo gotove taktične smernice za bodoče volitve. Pričakujejo, da Protič napove najostrejši hoj Pašičevi radikalni stranki.
Volilni proglas radikalne stranke. Radikalci so zadržali svoj volilni proglas in ga bodo dali v javnost še le po shodu Protičevcev, ki se danes vrši, ker hočejo svojemu proglasu dostaviti še poseben odstavek, ki se bo bavi! s Protičem ter mu odgovarjal.
Za enotno republikansko organizacijo, k' nedeljo pride nekaj voditeljev srbske republikanske stranke v Zagreb, da bi se s hrvatskimi republikanci dogovorili glede enotne organizacije republikanske stranke. Tudi na vseučilišču mislijo osnovati posebno republikansko dijaško društvo.
Zborovanje Radičeve stranke v Zagrebu, Radičevci so zborovali dne 28. t. m. na Mažuraničevem trgu. «Jutarnji list« poroča, da se je zbralo okrog 12.000 ljudi. Govorilo je več Seljakov in Radič, ki je izjavil, da bodo dobili radičevci od 68 mandatov v banski Hrvatski JO, morda celo 60. Povdarjal je tudi, da bodo zahtevali Hrvati po volitvah od Beograda hrvatski sabor in poleni se šele bodo razgovarjali dalje s predstavite! ji Srbije, Proti koncu svojega govora je okrcal Radič bivše hrvat-
ske policajdemokratske poslance: Wilderja, Novaka in Križmana. Ko je bila ta gospoda na vladi, so šuntali v Beogradu Srbe nad Hrvate, češ, le nategnite nekoliko vajeti in videli boste, da bo zginil Radič in hrvatski pokret. Radič pravi, ako bi bili to rekli Srbijanci, bi bila to zabloda, a ker so to javno izrekli in pisali Hrvati, M bili mi pravcati izrodek, ako bi ti ljudje dne 18. marca dobili samo en seljački glas!
Nastop srbskih liberalcev in naprednjakov, ki so bili poprej sestavni del demokratske stranke, pa so se zopet odcepili. V nedeljo se je v Beogradu vršil kongres liberalcev. Na tem zborovanju je bilo soglasno sklenjeno, da nastopi liberalna stranka samostojno pri volitvah. Na kongresu se je ostro obsojala politika demokratske stranke in njeno dosedanje delo. Sklenjeno je bilo, da postavi stranka v sedmerevskem, kraguieval-kem in podrinskem okrožju lastne kandidatne liste. — Udeležba na kongresu je bila dobra. Istočasno, ko se je vršil kongres liberalne stranke, so imeli v Beogradu svoje zborovanje tudi naprednjaki, ki je biio zelo dobro obiskano. Pozornost je vzbudila zlasti velika udeležba kmetov iz beograjske okolice. Tudi naprednjaki so sklenili, da nastopijo samostojno pri volitvah. Te dni se bo konstituiral odbor napredne stranke, ki bo sestavil proglas na volivce in pripravil vse potrebno za kandidatne liste.
Fiazeepijeni demokrati zborujejo danes v Beogradu.
Vsi bivši poslanci so bili brzojavno pozvani. Hud udarec jim je zadal nedeljski sklep liberalcev in naprednjakov glede samostojnega nastopa in gotovo bodo sedaj zopet privrela vsa nasprotja med Pribičevičevo in Davi-dovičevo strujo na površje. Mogoče pride do očitnega razkola. — Tako stvari stoje, policajedmokratski listi pa še vedno besedičijo o sijajnih agitacijskih uspehih.
Program, ki nam je uganka. «Narod« poroča, da je sprejelo prebivalstvo na Kuku kandidaturo dr. Trinaj-stiča. Trinajstič kandidira na programu iskrenega jugoslovanstva. Kaka pošast je ta program iskrenega jugoslovanstva, pa še res ne vemo.
Samostojni nastop narodnih socijalistov. Izredni občili zbor NSS je sklenil, da se udeležijo volitev narodni socijalisti čisto samostojno in sicer bo kandidiral v Ljubljani Dežžič, za Kranjsko g. Rupnik, na štajerskem pa Brahdtner.
P» swet*f
Protest brezposelnih na Dunaju. V soboto popoldne so se vršile na Dunaju velike demonstracije socijalistov in komunistov proti brezposelnosti in za delavske zahteve. Sprevoda se je udeležilo 300 tisoč oseb. Vse trgovini so bile zaprte. Policija ni imela povoda za posredovanje, ker se je demonstracija vršila popolnoma mimo.
Fašizem in delavstvo. Iz italijanskih uradnih in pol uradnih izjav je razvidno, da hoče sedanji režim brezpogojno zatreti vse delavske organizacije in vsako delavsko gibanje, ki mu ni brezpogojno udano. To je Mussolini neprikrito povedal socijalističnemu sindikatu italijanskih železničarjev. Le-ta je bil zaradi zadnje amnestije, iz katere je bilo soeijalistično delavstvo izključeno zaradi napovedanega skrčenja železniškega osobja poslal Mussoliniju spomenica Mussolini je odgovoril, da je bil sindikat vedno sovražnik fašizma. Amnestija se ne razširi, a iz državne službe se odpuste vsi železničarji, ki nič ne delajo, ali ki so sovražniki države, železničar, ki hoče ostati v državni službi, se mora brezpogojno pod vreči sedanjemu režimu in vstopiti v fašistovsko organizacijo. — Podobno naši radikalni vladi, ki hoče državne uslužbence izstradati ter z bedo in stisko prisiliti, da bi podpisali «Izjavo« za vstop v radikalno stranko. Pri nas tudi vlada že davno katalogizira vse uradnike po njihovem političnem mišljenju natančno po imenu ir> kraju. Torej vedno več sličnosti z italijanskim fašistov-skim režimom!
Fašistovsko nasilje nad Slovenci. «Narodna tiskarna« v Gorici je pod pritiskom fašistov odpovedala na-dalini tisk «Goriške Straže«. List. ki izhaja dvakrat na teden, bi imel iziti v pondeijek, pa ne bo mogel več iziti. Tiska tudi ni bolela prevzeti nobena druga tiskarna «Goriška Straža« se preseli v Trst, v neko laško tiskamo. Edini slovenski politični list, ki bo v bodoče izhajal v Gorici je, — fašistovska «Nova Doba«, ki se istotako tiska v Narodni tiskarni. Fašisti so poslali izdajateljem «Goriške Straže« grozilno pismo, da jih ubijejo, ako Do Ust nadaljeval s svojo ostro pisavo proti slovenskim re-negatom-fašistom.
Iz okupiranega nemškega ozemlja, Koncem pr e-, tečenega tedna je bila v ruhrskem ozemlju proti Nem-* čiji razširjena okupacija obmejne črte v dolžini 200 km. Situacija v Ruhru je zelo napeta, zlasti še, ker silno narašča draginja. Med Steelom in Dusseldorfom je bil pre-* rezan renski kabel. Z veliko težavo so francoske čet*1 telefonski kabel zopet vzpostavile. Vrše se še vedno aretacije in izgoui nemškega uradništva. Radi zadnjih demonstracij je bilo večje število oseb obsojenih na 8 do 15 dni ječe. Francoski železničarji vzdržujejo z velikimi težavami in velikim rizikom na glavnih progah želez—
liški promet. Nemški železničarji izvajajo ponekod davke, drugod pa čine sabotaže. Množe se slučaji pre-rganja telefonskih zvez. Listi poročajo, da je razburjenje prebivalstva v starem zasedenem ozemlju in v ruhr skem ozemlju narastio radi postopanja Francozov in Belgijcev do vrhunca. V Düsseldorf so belgijske čete nastopile proti nemškim uradnikom z golim orožjem, ker so demonstrirali proti aretaciji predpostavljenih. V Irieru so bile po proglasitvi obsednega stanja ranjene številne osebe, med njimi tudi ženske in otroci. Promet počiva skoro popolnoma. Pošto in železnice so Francozi zapustili, ker so uradniki zapustili službo in so se Francozi nato zamanj prizadevali, odposlati razne vlake i lastnim osobjem. Nad Koblenzern je proglašeno obsedno stanje radi demonstracij, ko so se vozili skozi mesto obsojeni ruhrski industrijci.
Dnevni red seje Društva narodov. Na dnevnem redu sveta Društva narodov bodo nastopna vprašanja: Obnova Avstrije, poljsko-litovslci spor, imenovanje novega vrhovnega komisarja za Gdansko namesto generala Haringa, nadalje ima priti na vrsto večje število podrobnosti v zvezi z organizacijo svobodnega mesta Gdanskega in vojaška zasedba Gdanskega na podlagi note nemške vlade. Sodi se, da bo Balfour postavil na dnevni red tudi vprašanje Mosula. Če bi Turška, ki ni članica Drnštva narodov, odklonila razpravo o vprašanju Mosula pri svetu Društva narodov, potem jo zadenejo vse posledice liginih paragrafov. In to bi bil najprej gospodarski bojkot od strani velesil.
O vojni pogodbi med Rusijo in Turčijo so začeli pitati beograjski listi. Ta pogodba naj bi bila podpisana v Lozani in Rusija naj bi se obvezovala, da bo pri mo-lebitnem spopadu med Turčijo in Anglijo poslala svoje i ete v Mezopotamijo, ki se bodo borile proti Angliji. Rusije se nadalje obvezuje, da bo držala Rumunijo v mejah stroge nevtralnosti, v nasprotnem slučaju pa da i o zasedla Besarabijo. Turška se nasproti obvezuje, da : apre morske ožine in da bo podpirala Rusijo, ako bi .;o napadle velesile. Turška se nadalje obvezuje, da bo Rusijo preskrbovala s potrebnimi živili in vojnim materijalom. Kakor se doznava, je čičerin sklenil tudi posudbo s Stambolijskim, po kateri bi Bolgarska ne delala težkoč ruski vojski, ki bi se izkrcala v Črnem morju.
c   Trman     m aifTM mmim min   - ~r~-r‘1
Dnevne novice.
Petkova «Straža« izostane radi Svečnice.
«Jutrova« poročila o demokratskih kandidaturah.
Te dni se je vršila v Varaždinu okrožna kandidacijska konferenca demokratov. «Jutro« pravi, da je bila konferenca prava manifestacija, da se je zbralo 2000 Seljakov iz Zagorja in Medjimurja, ki so manifestirali za (’emokratsko stranko. Kot demokratski kandidat za varaždinsko okrožje je bil proglašen znani dr. Hinko Križman. Na bjelovarski okrožni konferenci je proglasil Sv. ITibičevič Venčeslava Wilderja kandidatom. Ravnokar omenjeno «Jutrovo« poročilo ne rabi komentarja, ker je že samo po sebi smešno in čisto neverjetno, da bi še j do manifestiral za demokrate na Hrvatskem.
Nekaj o dr. Kukovčevih kandidatih in njihovih namestnikih. Od Sv. Barbare v Halozah nam poročajo: Kakor poroča «Straža« v št. 9, so postavili liberalci dne 17. t. m. za ptujsko-ormoški okraj kandidata demokrat-* ke stranke Lovro Petovarja iz Ivanjkovec. Kdor hoče . nati od koga je bil postavljen, naj pomisli, da so ga postavili: financar iz Leskovca Polak, nadučitelj Rajh j 33 Drav. polja, nemškutarski župan Habjanič in par dohtarjev advokatov. Zvedelo se pa je, da je postavljen za namestnika tukajšnji mesar g. Janko Debeljak, pos. v Medribnikih. Tako, sedaj boste Haložani v nebesa prišli, ko bo domači mesar kandidat advokatov, učiteljev in financarjev. Gospod Debeljak, sedaj se boste morali na gostijah vaditi govorništva, da boste lahko na shodih farbali volilce za meščansko-advolcatsko stranko. Žalostno za stranko, ki nima boljšega kandidata. Priporočamo vsem tistim strankam, ki jim manjkajo kandidati za namestnike, da se naj zglasijo pri Sv. Barbari kjer imajo še več takih na razpolago, ki bi bili dobri, na pr. arovški hlapec Joža in županov hlapec mutec. To bi bili potem poslanci, bil bi mutast parlament. Pa zdravi.
Recept za ozdravljenje dr. Novačana. Iz Gaberja pri Celju nam svetujejo: Bolj kakor na politiko se razume Novačan ria klofute. Bodisi, da jih dobi sam, bodisi, da jih deli drugim. Gotovo se še spominja, kako je pred par leti dobil v hotelu «Evropa« v Celju vpričo vseh go-rtov za svoje nedostojno obnašanje od natakarice krepko zaušnico, kar je vzbudilo med gosti veliko veselost In tak človek naj bo resen politik? Bolj kakor na politiko, se razume dr. Novačan na grizenje z zobmi, kar je dokazal pred par leti v istem hotelu, ko je tako nevarno obgrizel natakarico, da je morala iskati zdravniške pomoči in še enega gospoda. In tak človek naj bo resen politik? Mi Gaberčani te,ga trnoveljskega suroveža in nasilneža že dolgo in prav dobfö poznamo in se naravnost čudimo, da se šc najdejo v Sloveniji ljudje, ki mu verujejo. Mi že ne. Z njegovimi plačanimi agenti bomo naredili tako, kakor je to storil pred kratkim nek Te-harčan. Vsiljivca je kratkomalo zagrabil za vrat ter ga dobesedno vrgel črez prag svoje hiše. Isto svetujemo tudi
drugim.	.	.
Orlovska akademija v Čadramu preteklo nedeljo je izvrsto uspela. Vse telovadne točke so bile proizvajane z •veliko preciznostjo. Deklamacije, ki so bile uvrščene med telovadne tobke, so bile skrbno izbrane ne prav dobro predavane. Navzoči poslanec dr. Hohnjec je imel ua stariše in mladino bodrilni nagovor. Nedeljska orlovska prireditev je dokaz ,kako lepo napreduje v Čadramu mladinska organizacija.
f Umrla je v Slov. Bistrici dne 29. t. m. g. Frančiška dr. šaubachova, rojena Uvorek v starosti 34 let
Blagopokojna je bila omožena komaj par mescev. Po-i greb sc vrši ob četrt na pet iz hiše žalosti v Slov. Bi-, . strici. Žalujočemu soprogu naše sožalje.
Südmarkin hujskač aretiran. Nemški listi poročajo, da je bil na čehoslovaškem v Znajmu aretiran Süd-; markin potovalni «učitelj« Hoyer. Poleg Wastiana ne ! poznamo Nemca, ki bi tako strupeno in divje proti Slo-j vencem hujskal, kakor ravno ta človek. Hoyer je areti-; ran, ker je nastopal in rovaril proti Čehoslovaški. Mi : vemo, kako je govoril na Südmarkinih shodih in prire-I ditvah in na vsakovrstnih slavnostih. Njegovo delo se je j zrcalilo tudi iz njegovih spisov. Toliko ošabnosti, do-I mišljavosti in pohlepa po tuji zemlji, toliko oboževanja j »apram Hobenzolierncem in posebej napram Wilhelmu j ai gojB in poznal noben Nemec, kakor ravno Hoyer. Ver : jetno je torej, da je tega moža, ki je sejal tudi pri nas i toliko prepira in sovraštva, doletela usoda, j Predsednik «Društva organistov in glasbenikov za ; Slovenijo« g. Jarh Josip v Petrovčah, je poslal organis-i j°m sledečo okrožnico: «Gg. tovarišem organistom v po-i jasnilo! Podpisano društvo Vas opozarja, da je naša li-j sta, za katero ste dolžni glasovati, ker je v njej kot kan-; didat določen član našega društva Jarh Franc, organist i v Petrovčah. Glasovnico izpolnite v sredi, kamor napi-j site samo: «Strokovna in nadstrankarska iista.« Društ-I vo Vas opozarja, da volite le omenjeno listo, ker je to : edino prava in po delojemalcih vseh stanov sestavljena i lista.« Čudho se nam zdi, da si upa Jarh tako vleči svoje ; tovariše, ali bolje ne-tovariše, ker sam ni organist. Vsak i organist dobro ve, da je ta «nadstrankarska« lista se-: stavljena od bank, ki so pod Žerjavovo komando. Zelo j čudno je, kako je prišel na to listo njegov brat Franc I Jarh, ki do sedaj ni trobil v Žerjavov rog. Gmotno sta-
•	nje organistov gotovo ni zavidljivo, pa dokler bodo i-meli takega predsednika, se gotovo ne bo izboljšalo. Ali misli Jarh, da bo vse strahoval, kakor je že par krat poskušal. Jarh menda misli, da bo Žerjav plačeval organiste. Društvo organistov bo moralo napraviti red v svojem društvu in poslati svojega predsednika v pokoj, sicer bo to društvo v vsakem oziru škodovalo. Škofijski ordinarijat in župne urade bo treba informirati o delovanju Jarhovem, da bodo vedeli, s kakim človekom da imajo opraviti. Organisti se protivimo takemu nasilju od strani predsednika in si v tem oziru ne damo komandirati! Naša lista je: «Združeni zasebni nameščenci«, ki je sestavljena sporazumno z vsemi strankami, izvzemši Žerjavovce.
Družabni klub ter zabavni klub Danice in Zarje priredita v soboto, dne 3. februarja v Ljubljani v Unionu ob pol 20. uri družabni večer s plesom. Ako kdo ni prejel vabila, naj se obrne na prireditveni odbor, Miklošičeva cesta 5.
Najdeno mrtvo truplo. Nasproti Krškemu ob Savi so našli na železniški progi dne 25. jan. popolnoma razmesarjeno truplo ženske, ki je sama skočila pod vlak. Doslej še niso dognali, ktfo je in od kod. Oblečena je bila gospodsko, stara do 20 let. Vzrok grozne smrti je skoraj gotovo nesrečna ljubezen.
Za vojaške kaznjence. Kralj je izdal amnestijo, po kateri se odpusti kazen vsem onim vojaškim kaznjencem, ki so bili obsojeni od vojaškega sodišča na šestmesečno ječo, onim pa, ki so kaznovani na leto dni, pa se zmanjša kažen na pol leta.
Krvava agitacija. V Bosni razvijajo zemljoradniki zelo žilavo agitacijo in večkrat so se že spopadli z radikalci. Posebno vroče je bilo pred nekaj dnevi v neki vasi I blizu Sarajeva. Radikalni minister in kandidat Srskič ; je imel shod, prišli so pa zemijoradniki ter mu shod razbili. Radikalci so se začeli pretepati z zemljoradniki in razvila se je prava bitka, v kateri je bilo več oseb ranjenih in je doslej ena vsled ran že umrla.
Slika gladne Dalmacije. Glad postaja po Dalmaciji vedno neznosnejši. Ljudje brez materijelnih sredstev, brez kruha in vsi raztrgani zapuščajo sela in se približujejo mestom, iskajoč dela ter zaslužka. Izgladovana deca lazi po periferiji mest in prosi za komadić kruha. Žene ter dekleta bose in raztrgane gredo na delo, a ob nedeljah in praznikih se ne prikaže nobena izven hiše. Očividci pripovedujejo, da so videli, kako so čakali možje in fantje zunaj koče na solncu, dokler so jim žene in matere prale ono malenkost perila, ki ga še posedajo. V koliki bedi, da preživlja letošnjo zimo bedni
•	dalmatinski narod, nam naj pojasni en primeri. Dalmatinsko selo, ki šteje 4000 dus, porabi na en mesec 20
i tisoč kg kruha in 400 kg mesa. Na posameznika pride j na en mesec 5 kg kruha in 1 dekagram mesa. Večina revežev ne vidi niti od nedeljah ter praznikih kruha, kaj še le mesa. Prebivalstvo se po največ preživlja z zeljem in v najslabšem slučaju celo s travo. V dalmatinski vasi, ki smo jo vzeli kot primer* so se razpasle razne nalezljive bolezni, ljudje nimajo denarja za zdravila in zdravnike, pa umirajo brez vsake pomoči. Na nalezljivih boleznih je pomrlo letos v Dalmaciji mnogo več ljudi, kot za dobo svetovne vojne.
Gozdno bogastvo in lesna industrija vBosni. «Slob. Tribuna« je prinesla te-le zanimivosti iz bosanskega gozdnega bogastva in lesne industrije: Pred 44 leti, ko je okupirala Bosno rajna Avstro-Ogrska, je bila ta pokrajina ena od najimovitejših v Evropi. V Posavini so bili stari hrastovi gozdovi, a po ostali Bosni in to osobito po brdih, so bile prastare smrekove, jelove in bukove šume. Takoj po okupaciji je začela Avstrija izkoriščati bosanske gozdove. Pred vsem se je lotila hrastovih gozdov, katerih danes malodane ni več v Bosni. Kaxor hitro je Avstrija zgradila razne železniške proge, se je začelo misliti na eksploatacijo 200 do 3001etne jelovine in bukovine v Bosni. Ogromno gozdno bogastvo Bosne se je predalo v izkoriščanje izključno tujcem. Iz Bosne ter Hercegovine se je izvozilo po pokritju lastne potrebe na leto 25.000 vagonov drv in 13.440 ton oglja. L. 1913
sc je izvozilo iz Bosne 12.029 vagonov mehkega lesa tesanega in netesanega za razne zgradbe v Grčiji in Ita-; liji. Razven tega je še bilo izvoženih 1270 vagonov bukovih in hrastovih drv in 1513 vagonov železniških pragov. V Bosni sta obstojala dva zavoda za impregni-ranje pragov. Dve velikanski lesni industriji ste v Bosni in sicer Steinbeissova v Drvaru ter Eisler Ortliebova v Zavidoviču. Največje lesno podvzetje v Jugoslaviji je Eisler Ortliebovo in po svoji organizaciji sploh največje y celi Evropi. Podvzetje se je ustanovilo pred 20 leti in iz male bosanske vasice je zraslo celo mesto, ki šteje danes 4000 duš. Za dobo vojne in še nekaj časa po 1. 1918 je bil obrat ustavljen, a danes se zopet dela s polno paro kot pred vojno. Pred vojno je odpošiljala ta firma na dan po 100 vagonov, a danes še komaj 10, ker ni vagonov- Odtod se razpošiljajo drva v kraje ob Sredozemskem morju, v Italijo, Francijo, Afriko ter celo v Brazilijo. Podjetje ima svojo lastno moderno bolnico za 80 bolnikov. V ogromni žagi sta dva parna stroja z 2500 in 1000 konjskimi silami. V strugami je 25 gatrov in 2a I cirkularjev. Podjetje ima svojo šumsko železnico za vež ; 100 km ž 11 lokomotivami in preko 100 vagoni. Za popravljanje vagonov je posebna delavnica.
V Siov. Bistrici igra mariborski Ljudski oder v sobote, dne 3. februarja, ob pol 8. uri zvečer krasno Schönherrjev© dramo «Otroška trgedija«, v nedeljo, dne 4. februarja p* ob treh popoldne burko «Babilon.« To je prvo gostovanje Ljudskega Odra v Mariboru, ki z ogromno požrtvovalnostjo in redkim idealizmom širi smisel za ljudsko gledališko u-metnost ter kot tak zasluži vso gmotno in moralno podporo javnosti. Upamo, da bo enako kot v Mariboru deležen mariborski Ljudski oder te podpore tudi od strani prebivalstva Slov. Bistrice in okoličanov. Okoličane opozarjamo, da si vstopnice pravočasno oskrbe v trgovini Pinter in drug v Slov. Bistrici.
NEKAJ ODGOVORA.
«Nadstrankarsko« glasilo Slavenske in Slovenske banke «Jutro« skuša dne 24. t. m. v dveh kolonah braniti «Strokovno in nadstrankarsko listo«, katero so gospodje teh zavodov postavili za volitve v Pokojninski zavod za nameščence* hoteč tako dobiti zavod v svoje roke.
V potu svojega obraza skuša izpodbiti dejstva, navedena v članku, kjer smo konstatirali, da je na kandidatni listi, laži-strokovne in nadstrankarske liste samo v prvi skupini 15 nameščencev Slavenske in Slovenske banke, dalje je 5 nameščencev «Jutra« in da ostali del kandidatov tvorijo nameščenci podjetij, ki so v direktni odvisnosti navedene bančne skupine. Ker resničnih navedb ne more odreči, imenuje vse skupaj laž.
Ponovno konstatiramo: 1. da je ministrstvo za socijalno politiko imenovalo v delavsko zbornico v imenu zasebnih nameščencev ljudi, katerih ni zasebno nameščenstvo nikoli predlagalo.
2.	Da je bila pozvana delavska zbornica, da imenuje izmed zastopnikov zasebnih nameščencev v delavski zbornici sosvetnike za Pokojninski zavod. Pri tej priliki je hotel ve-činski klub delavske zbornice nominirati za sosvet zasebnega nameščenca, funkcijonarja strokovne organizacije. Tej kandidaturi pa sta se gg. Lovšin in Urbančič uprla, češ, da ga je škoda predlagati, ker ne bo nikakor imenovan. Iz tega sledi, da sta ona dva indirektno odločevala pri nominiranju kandidatov za sosvet, ker sta imela na svoji strani kompetenco, t. j. oddelek ministrstva za socijalno politiko v Ljubljani.
Seveda gre gospodi okoli Slavenske in Slovenske banke in «Jutra« pred vsem za premoženje, ki se bo nabralo v bodoče pri Pokojninskem zavodu. Za te denarce je bilo že vse pripravljeno in poskrbljeno, da pride v njih roke. V ta namen so nekateri gospodje sosvetniki že pred meseci, ko še ni nihče razven njih poznal Statute, sondirali teren med zavarovanji. Razpošiljali so svoj list in bianco izjave za kandidature. Šele ko so smtrali, da je prišel njihov pravi čas, so razpisali volitve.
Gospođa ni računala s tem, da zavarovanci z budnim občinstvom pazijo na svoje premoženje in se sedaj ne morejo vživeti v to, da bi poleg trabantov njih bančne skupine mogel še kdo drugi imeti besedo v Pokojninskem zavodu, j Kar se tiče pritiska na nameščence konstatiramo, da se je od strani šefov, ki so odvisni od zgoraj navedenih bank . v Ljubljani n. pr. H. & K., z grožnjo odpovedi službe pritiskalo na nameščence, da so morali oddati svoje glasovnice ; laži-nadstrankarski listi.
i Poživljamo vse vclilce, da se ne dajo vplivati od nikogar in vsak pritisk prijavijo akcijskemu odboru «Združenih zasebnih nameščencev.« Naša lista je neodvisna lista združenih zasebnih nameščencev; trditev «Jutrovcev«, da je postavljena v interesu kake banke, je navadna lopovščina, katero more zapisati le stvor ki misli, da morajo biti vsi zasebni nameščenci ponižni sluge bank, kot je on sam.
Tovariši! Tovarišice! Lista združenih zasebnih nameščencev že po svoji sestavi garantira za strogo objektivno in nesebično upravo Pokojninskega zavoda, ker so na njej zastopniki raznih krajev in podjetij v Sloveniji in Dalmaciji brez razlike strank. Nasprotno, laži-nadstrankarska lista pa je privesek gotove politične klike, ki odstranjena is vlade, besno psuje in bije okoli sebe ,svesta si svoje brez-pomembnosti in onemoglosti. Ker ne more več z nasiljem vladati, Vas skuša sedaj z lažjo preslepiti, da ji vsaj za nekaj časa podaljšate eksistenco.
Vse za neodvisno svobodno izbrano listo: «Združeni zasebni nameščenci«!
Združeni zasebni nameščenci.
Iz Ptuja.
Shod zaupnikov Slovenske ljudske stranke se je vršil v petek v dvorani izobraževalnega društva v minoritskem samostanu. Poročal je dr. Hohnjec. Okraja Ptuj in Ormož sta bila lepo zastopana. Kar je Slovencev, ki jim še ni zastrupil čas duha, bodo vsi volili kandidate Slov. ljudske stranke.
Iz Ptuja. Tudi v Ptuju je iskal slovenski republikanec dr. Novačan privržencev ter priredil pri Emeršiču volilni shod, ki pa ni bil republikanski, ampak socijaldemokratski, kajti g. Uratnik in Komavli sta Novačana tako sfurala, da je odšel s popolnim fiaskom. Na-
nadnje sta si skočila v lase dr. Novačan in občinski od- j bornik Kri Stanič. Naš poročevalec pa ni mogel dognati, kateri je bil močnejši. Nepristransko sodbo o tej zadevi bi lahko izrekel kak član Orjune, ki je vajen takih prizorov in scen. — Socijalni demokratje bodo kandidirali v ptujskem srezu župana z Brega g. Podgorška. Za kandidaturo se je vnela huda borba. — Ko je zborovala «kmetijsko-obrtna zveza« ali pristaši najodličnejšega in milega jugoslovanskega političarja dr. Kukovca, je v predsobi ali kuhinji čakal tudi g. Dobnik, ki ga pa k zboru niso pritegnili. On je in ostane samostojen. Veliki plakati vabijo tudi v Ptuju brate Slovence, naj volijo srbsko radikalno stranko. Ko jih je mestni oglaševalni zavod nalepil, je priletel dr. Pirkmajer in se hudoval, kako morejo brez njegovega dovoljenja lepiti radikalne lepake. Rekli so mu, da je mestni oglaševalni zavod tudi za to ustanovljen, da kaj zasluži in sanira slabo mestno gospodarstvo demokratskega mestnega režima.
Shod državnih nameščencev in železničarjev. Bog ne daj, da bi državni nameščenci priredili kak shod, ker ima finančni minister že pripravljene milijone dinarjev miloščine, ki bo jih v kratkem razsul tudi na pre čane, kajti srbski tovariši so itak siti in se ne ganejo. Tudi Ptujčani so dobili od osrednje ljubljanske zveze, katere predsednik Lilleg je bil pred kratkem odlikovan za svoje «zasluge«, sličen ferman. Ptujčani pa niso šli na lim in so zborovali skupaj z železničarji. Duševni in ročni delavci-proletarci! Zborovanje je vodil vodja dr. Komljanec, ki je utemeljeval resolucije, sklenejene skup no z železničarji. G. Nahtigal iz Maribora je naglašal solidarnost duševnih in fizičnih delavcev, kajti le takrat ho kaj uspeha. Pokazal je tudi zmožnosti ljudskega tribuna, ki vleče maso za seboj. Prof. Sovre je s pikrim sarkazmom apostrofiral uradniško organizacijo in tiče ä la dr. Žerjay. Tudi Komavli s svojo mirnostjo ni zaostajal za drugimi govorniki. To zborovanje naj bo resen opomin vladodržcem, da je uradništvo in delavstvo sito obljub, a gladno. In kakor v Ptuju, se bodo našli tudi drugod duševni in ročni delavci. Le tako bo mogoče doseči skupne interese. Teh pa imamo v naši državi mnogo. Zborovanje je nudilo sliko obupujočih in .ponižanih. Krmarji, ne igrajte se z ognjem! Boj samodržcem, boj korupciji in gnilobi, boj sistemu. Uradništvo, bodi mož in pokaži to tudi pri volitvah!
«Dr. «Bregant. V odvetniški pisarni dr. Toneta Gosaka je strašil za solicitatorja neki Bregant, ločen mož, M je prestopil v pravolavje, kupoval posestva, jih na svoje ime dal vknjižiti, imel mnogo nevest itd. Ko je mera bila zvrhana, ga je dr. Gosak odslovil, Bregant pa, ki se je rad imenoval tudi doktor, je izginil. Sedaj upniki obžalujejo, da so nasedli na limanice takega izkoriščevalca.
Umrla je nenadoma gospa Žagar, žena orožniškega narednika ptujske postaje. Pogreb se je vršil ob lepi u-deležbi v nedeljo iz bolnišnice.
Koncert ljubljanske Glasbene Matice v Ptuju. Glasbena Matica iz Ljubljane, ki proslavlja svojo 50 letnico tudi na ta način, da prireja po večjih krajih Slovenije vokalne koncerte, priredi dne 4. februarja 1923 ob pol
8.	uri v Društvenem domu v Ptuju koncert mešanega «bora z izbranim obširnim sporedom. Ker je s tem dana možnost tudi okoličanom, da se udeležijo te izvanredne kulturne prireditve, je pričakovati mnogobrojnega obiska iz celega okraja. Predprodaja vstopnic in sporedov z besedilom v trgovini Milko Senčar in drug v Ptuju.
i i	■.... .............. .......—-—-—
Iz Maribora.
Lažnjivci se že oglašajo, seveda pri «Taboru«. Včerajšnji «Tabor« poroča, da je bila sobotna seja občinskega sveta mariborskega nesklepčna. Ne bo držalo, gospodje lažnjivci. V soboto je bil občinski svet sklepčen. Bilo je navzočih 32 obč. svetnikov, za sklepčnost pa bi zadostovalo 27. Sklepčnost obč. sveta se je konstatirala ie ob pol osmih, kc so zastopniki SLS zahtevali od podžupana g. Druzoviča, da on otvori sejo, ako župan ob-struira. Podžupan je na to odšel v županovo pisarno, od koder ni več prišel, ker je moral pomagati tolažiti razburjenega g. župana. Ko je ob osmih polukal gospod župan v posvetovalnico, je dr. Leskovar zahteval, da se konstatira v zapisniku, da je bil obč. svet sklepčen da pa je župan obstruiral in seje ni hotel otvoriti. Tako je torej in nič drugače. Mariborski občinski svet je bil sklepčen. Pač pa župan za proračun ni imel potrebne večine. Manjkali so kar štirje glasovi. Zato si seje ni upal otvoriti, ker bi večina bila vdrugič sramotno pogorela. Gospod Bahun ima zdaj polno posla. Do srede večera mora najti skupaj za proračun 21 glasov. Kako bo to napravil, mi navadni ljudje, ki nismo «diplomati« kakor gospod Bahun, seveda ne vemo. Gospod Bahun pa je «navihan« diplomat, ki izigrava v občinskem svetu stranko proti stranki, pri tem pa vse stranke vodi za nos. To spričevalo mu daje «Enakost«. «Enakost« bo že poznala svojega Bahuna. Danes zvečer ob 7. uri bo na mestnem magistratu gospod Bahun obč. svetu kazal «diploinatično navihanost«, kako se iz 19 glasovalcev napravi 21 in sicer tako, da pri vsem tem 19 Večinskih svetnikov ostane celih, pa vendar šteje za 21. Bo res fletna predstava.
Korupeijonističnega magistratnega uradnika Ježa sino zadnjič enkrat opisali, župan, ki mu drži «štango«, se je pa izrazil, da to vse skupaj ni nič. Seveda za župana, ki se je že sam izkazal in ki se ravna po Ježevih' prijateljih, za nas pa ne in pozivamo vse poštenjake v mestnem svetu, tudi soci jaliste, ki vendar ne bodo hoteli po prijateljih župana priti ob svoje dobro ime, da to stvar razčistijo. Za trgovine s hišami je dobil Jež denar iz Mestne hranilnice po protekciji Voglarja in dr. Mulleya, pri eni kupčiji je pa pregovoril svojega tova-
STRA2A
risa iz magistrata, naj on podpiše kupno pogodbo, ker mora on na lov, — kadar hodi naokrog, ga zastopa v uradu suknja in star klobuk, — češ, to je itak samo formalna stvar, plačam itak jaz. Tovariš je nasedel in sedaj ga ljubi Jež toži. Poznamo celo stvar in lahko več povemo. — Pred letom je skrival vino pred davkarijo, vemo tudi, kdo mu je pomagal.. Za ljubico, ki le ne more dobiti gostilne Narodnega doma, se je obrnil na svoje prijatelje pri okr. glavarstvu, da dobi gostilno v Pesnici, kjer je iztaknil nekega gostilničarja Klucka, katerega sedaj denuncira kot Nemca, državno-nevarnega elemen- , ta itd., naj ga poženejo črez mejo, da se lahko njegova , ljubica vsede v to gostilno. Upamo, da prijateljstvo pri j okrajnem glavarstvu ne bo imelo toliko moči kot pri ■ občini. — Ali to res «ni nič«, g. Grčar, ali še vedno mi- : slite, da je za vas merodajno samo omizje pri «črnem j orlu«?	I
Kaj je s kožami? Župan Grčar je nakupil večjo ko- ! ličino kož. Kože so bile namenjene neki strojarni na Koroškem, pa ne gredo, ker se je skazalo, da so — za nič. Še to ne bodo nesle, kar se je za nje izdalo. Kdo bo trpel škodo?
Or. ju. na. V nekaterih primerih smo že pokazali nizkotno in bedasto početje mariborskih orjuncev, iznašali smo tudi imena in kar smo doslej navedli, bi bilo že dovolj, da javnost spozna te čiste nacijonaliste. Ker pa orjunci svoje podlosti podtikavajo drugim, smo prisiljeni, da jih še vnaprej razkrinkavamo. V peti številki svojega v Ljubljani izhajajočega lista «Orjuna« pišejo namreč doslovno: V Mariboru se dogajajo zadnje čase razni prepiri, v katerih se, kakor doznavamo, razni obskurni klerikalni in nemčurski elementi izdajajo za člane Orjune. Mestni Odbor opozarja javnost in oblasti, da ni s temi in takimi elementi v nobeni zvezi in bo proti vsem, ki bodo na tak infamen način skušali diskre ditirati naše gibanje, že našel primeren odgovor. Ako pa bi netaknosti zagrešili morda res člani, bodo brez par-dona izključeni. Zahtevamo brezpogojno disciplino tako od poedinca, kakor od celote, ker je to temelj na katerem stojimo in pademo. — To je laž in vpitje «primite tatu«, ko sami kradejo posameznikom in javnosti varnost in mir! Naj sledi par primerov! — Prvi: Pred približno enim mescem se je vršila v in okrog «Park«-kavarne prva orjunaška bitka, pri kateri je tekla tudi kri. Skupil jo je orjunaš Jurkovič, ki je dobil tako hodo s pestjo po gobcu, da mu je izpadel zob. Drugi dan je dr. Ca-zafura skakal ves nervozen naokrog ter se posvetoval z urednikom Reharjem in policijskim koncipistom dr. Sternadom, kako bi se dal ta škandal prikriti ali pa na koga drugega zvaliti«, da bi ostala Orjuna čista «na temelju in v celoti«. V nekoliko se je tudi posrečilo in tudi mi bi molčali, če bi se bili orjunci po tej bitki in bunkah, umirili. Ker pa izgredov ni konca, zahtevamo, da si policijski šef orjunca Strnada v svojem uradu ogleda ter celi or juni stopi na prste. — Drugi: Nedavno so se nekateri orjunci v kavarni «Central« pogovarjali, kako so nekje šipo razbili ter potem pobegnili. Niso še i bili z razgovorom o svojem junaštvu pri kraju, ko stopi k njim policist ter jih začne povpraševati, če vedo kaj o razbiti šipi. Orjunci seveda ne vedo prav nič, ker so I razbijači in nasilniki v temi, «v celoti in temelju« pa čisti ter v laži silno disciplinirani. — Tretji: V kavarni «Central« sedi v pravem pomenu besede boljša družba, operni ravnatelj s svojo soprogo, neki komponist in . še druge ugledne osebe. Sosedno mizo imajo pa zasedeno orjunaši in med njimi je neki Jurkovič nekako razvnet in razburjen ter na ves» glas bruha besede, ki so le v javnih hišah ter najgrših beznicah v navadi. Od prve mize pristopi končno eden k njemu ter ga zaprosi, naj se umiri, ter take izraze opusti z obzirom na dame, v soseščini. Orjunec pa odvrne: Kaj še! Saj so pri nas tudi dame, ki jih pa prav nič ne ženira! — Radi verjamemo, da v družbo razgrajačev, izzivačev, raznih norcev, kvantačev itd. spadajo tudi dame, ki se «ne ženi-I rajo«, kakor se razni doktorji ne ženirajo kakega «Kir-: chenräuberja«. Orjunski znak vse izbriše ter izravna, da so si vsi enaki «na temelju in v celoti«.
Radi konstatiramo, da smo doznali iz verodostojnega vira, da «Taborov« administrator gospod Reja ni vodil ali predsedoval pri «orjuni«, katere odborniki so . sedaj itak že javnosti znani, da je sicer njen član, ki pa
•	v nobenem oziru ni eden od tistih, ki bi želeli, naj zo-j pet šipe žvenkljajo.
Minister dr. Kukovec se menda boji tudi kot nosi-j lec liste za svoj mandat, sicer bi se ne plazil za vsemi, j od katerih pričakuje, da mu lahko pomagajo. Na Aleksandrovi cesti pogleda na desno in levo, potem pa urnih korakov v lokal Slov. obrtnega društva k tajniku Ken-
•	di, katerega je tudi že za sebe pridobil, tega pa ne vemo,
! ali s svojo zunanjostjo ali s — tisočaki. Vemo le to, j da je tudi ta nadstrankarski tajnik Slov. obrtnega dru-i štva, drugače veren pristaš NSS, že Kukovčev zvesti priganjač postal, ker nas obrtnike-člane muči v pisarni s svojo «koncentracijo« obrtnikov po Kukovčevem receptu. Kakor se nam zdi, je tudi naš gospod Kenda lahko s tisočaki za pridobiti in Kukovec si misli, jaz rabim kričače in tajne agitatorje. To je sicer stvar njih samih in če tudi Kukovec vse funkcijonarje obrtnega društva pridobi, nas člane bo le človek pridobil, ki za naše in-
! terese nastopi. Nikdar pa skrahirana demokratska stran ka- Našega tajnika gospoda Kendo pa opozarjamo na to, da ga društvo ne plačuje za to, da za Kukovca agitira, ampak za reševanje društvenih poslov. Gospod Kenda, toliko za danes, drugič pa mogoče več.
j BOJNE ORGANIZACIJE ALI PARADNA DRUŠTVA.
Nobeden takozvanih socijalno-političnih zakonov ni tako hudo udaril z loparjem nezadovoljstva na vse strani, kakor je to storil novi pravilnik k stanovanjskemu zakonu, j Navadno so taki zakoni vsaj eno stranko, oziroma sloje za-
Slraa S.
dovoljili. Stanovanjski pravilnik pa je prinesel vsem ne samo nezadovoljstvo, ampak tudi splošno zmedo. Vsak trezea človek mora priznati, da je bil skrajni čas pravično prt» urediti dosedanje razmerje, med hišnim gospodarjem in najemnikom. Niso vsi gospodarji oderuhi, nahajajo se tudi med najemniki včasih še večji oderuhi nasproti podnajemih-kom. Posebno v Mariboru vemo, da stanarine že davno niso ' pravično porazdelene, ne po kakovosti hiš in ne po zmožnosti plačevanja najemnikov, ker se glede prvih že dolgo let ni izvršila pravilna ocenitev, glede najemnikov pa se to vprašanje sploh še ni ventiliralo. Tako imama kričeča nasprotja, da eni gospodarji res globoko doplačujejo zb vzdrževanje svojih hiš, drugi zopet visoko izrabljajo mizerni položaj pomanjkanja stanovanj. Podnajemniki pa sc že dosedaj v pretežni večini preplačevali najemnino, ker so se najemniki večinoma vzdrževali ob taki pretirani stanarini; le malo je takih slučajev ko je tudi najemnik moral globoko doplačati k premajhni, od stanovanjskega urada zaračunani podnajemnini. Skratka, vsa ta nasprotja bi bal moral novi pravilnik določeno in vsakomur jasno preurediti. V resnici pa je, kakor rečeno dosedanjo zmedo le še povečal.
Naravno je bilo, da so se vsi prizadeti sloji takoj dvignili proti novemu pravilniku. Hišni gospodarji so že imeli svojo organizacijo. Najemniki so si jo iz strahu pred tem pravilnikom še le ustvarili tudi pri nas. Ker so bili v prvi vrsti najhuje udarjeni državni nameščenci, je bilo razumljivo, da so se tudi pri nas najpreje oni zbrali, k protestnemu shodu, na katerem so sklenili resolucijo, da ne plačajo preje povišanja najemnine nego jim država splača sorazmerno povišanje. Pa že takrat smo videli, da na zborovanju ni bilo odločne volje, ker jo je prevpilo vpitje znanih frazerjev is demagogov. In res, smo že drugi dan slišali, da so ravna tisti, ki so na shodu najbolj vpili, najprej plačali povišano stanarino. Takrat se nas je zagotavljalo, da s tem zborovanjem nima nič opraviit novoustanovljena organizacija najemnikov in da hoče ta organizacija ščititi svoje člane pred vsako zlorabo v solidarnem nastepü kot bojna organizacija. Kmalu pa smo zvedeli, da so tudi nekateri kolovodje te organizacije sledili svojim stanovskim tovarišem v društvu državnih nameščencev na potu krumirstva, in to še, pređu« so bili sami na jasnem, kako naj izgleda pravilno in pravično urejena nova stanarina. Iz stališča posameznika, ki želi živeti v miru s svojim hišnim gospodarjem in mu njegovi dohodki omogočajo doplačati pogojeno višjo stanarino, je bil ta korak gotovo opravičljiv. Nikakor pa ni bil opravičljiv iz stališča stanovske solidarnosti napram sklenjeni resoluciji, še manj pa napram drugim prizadetim iz slojev privatnih nastavljencev. Posledice krumirstva posameznikov se nam res že pojavljajo na škodo vsem, ki vstrajajo pri resoluciji in ki pričakujejo razčiščenja mnogih ovir, ki stoje na poti sporazuma med hišnim gospodarjem in najemniki. Poleg že omenjenih, je ena glavnih takih ovir a. pr. nepravilno zaračunanje stanarine, nakar je na občnem zboru društva najemnikov s številkami dokazal veščak na tem polju, društveni tajnik gospod Rojko. Po ilustracij, katero je občni zbor podal, je gotovo, da pretežna večina stanarine v Mariboru dosedaj ni bila pravilno izračunjenat torej, da je bilo že radi tega nujno potrebno, tudi za podlaga računov v bodočnosti, da se vzpostavi ravno sedaj, ko gre za stanarino za dve leti, vsakomur jasno in pravilno zaračunanje.
Iz navedenih razlogov je bilo popolnoma na mestu, da so tisti, ki to stališče zastopajo, na občnem zboru društva najemnikov ravno pri volitvi bodočega predsedstva zahtevali, rešitev vprašanja, ali naj bo društvo najemnikov bojna organizacija, ali samo paradno društvo. Društvo hišnih posestnikov se je dosedaj po celi državi izkazalo kot bojna organizacija, ki je pripravljena preko vseh ovir ščititi svoje člane, kar je iz njihovega stališča popolnoma pravilno. — Ravno tako popolnoma pravilno mora biti, da se tudi temn društvu nasprotna organizacija udejstvuje kot bojna organizacija, ki veže v prvi vrsti one, ki jim stoje na čelu. Doživeli pa smo na tem občnem zboru, da je vsaj trenutno zmagalo demagoštvo znanih frazerjev, v imenu katerih je s poseh no vnemo nastopil kakor na protestnem shodu drž. nameščencev zopet postajenačelnik Mohorko. Kako resno je mislil na svojo resolucijo — ne plačati povišanja stanarine — predsednik drž. nameščencev dr. Pečovnik na to vprašanje je dal, ko je novinar Pirc apeliral na solidarnost drž. ua meščanov, sledeč odgovor: Tudi med državnimi nameščenci je monogo takih s postranskimi zaslužki, ki lahko plačaj povišano stanarino. Dosleden je bil edino stanovanjskega urada predsednik, sodnik Vrabl, ki je odklonil zopetno izvolitev za predsednika. Občni zbor se je zaključil, ne da bi bi> rešil najbolj pereče vprašanje, ali vstrajati pri resoluciji in čakanju razčiščenja, ali naj krumirajo dalje tisti, ki to zmorejo. Razmere bodo društvo prisilile, da postane resna bojna organizacija, ne pa paradno društvo kakor so si ga nekateri dosedaj domišljali.
Nasilno obnašanje v cerkvi. Iz Kamnice nam poročajo: Ob nedeljah zabranjuje neki mlečozobni iibe,-ralček obiskovalcem popoldanske službe božje vstop v župnijsko cerkev s tem, da se postavlja v razkoračeni pozi pred cerkvena vrata in jih s hrbtom zadržuje, če hoče kdo vstopiti. Malopridnež se piše Jožef Pichlaričin je doma iz Bresternice. Če se to človeče obnaša tako nasilno v cerkvi, kako se še le mora obnašati v gostilni. Orožnikom pa priporočamo, da si tega človeka malo natančneje ogledajo.
II.	izkaz prispevkov za električno napravo v dijaškem semenišču v Mariboru. Gg»: I. Čižek, dekan, 2000 K; dr. M. Slavič, univerzitetni profesor, 5000 K; dr. Tišin-ger 200 K; A. Podvinski, dekan, 2000 K; M. Volčič, župnik, 1000 K; dr. Kovačec, bančni ravnatelj, 4000 K; Go-i spodarska zadružna banka 1000 K; dr. Anton Korošec, j minister n. i\, 10.000 K; dr. Ad. Ban, odvetnik, 2000 K in j dr. K. Ozvald 400 K. Bog plati! Za nadalnje prispevke j še prosi — ravnateljstvo.
Opozarjamo na ples invalidov, ki se vrši dne 5. fe-j bruarja v Götzovi dvorani pod pokroviteljstvom gosp. okr. glavarja dr. Lajnšiča. Čisti dobiček prireditve je namenjen podpori invalidom, vdovam in sirotam. Vstop nice se dobivajo po vseh trafikah in stane ena 10 dim
Katoliško rokodelsko pomočniško društvo ponovi v \ petek, dne 2. februarja 1923 ob pol 5. uri popoldne v ! društveni dvorani v Lekarniški ulici 6 narodno igro* , «Lovski tat« v petih dejanjih. Prijatelji katoliških ru-j kodelskih pomočnikov, iskreno vabljeni. Odbor.
Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi dne 4. februarja (d) ob 5. uri popoldne v dvorani Narodnega doma gledališko predstavo «Večna mladost in večna lepota«. Vstopnice se dobijo pri odbornicah in v nedeljo popoldne pri blagajni. K obilni udeležbi vabi odbor.
Mesino kopališče bo ta teden radi praznika en dan poprej odpri ) in sicer danes, četrtek in soboto. Parna kopelj je tudi v soboto ves dan za moške, v četrtek pa za ženske. Kadna kopel je vse omenjene dni vsem strankam dostopna.
Planinski ples dne 1. februarja pri Götzu. Oopozar-jamo, da posebnih vabil ne razpošiljamo. Vabljeni so vsi. Predprodaja vstopnic v trgovinah Bureš, Pinter & Lenart, Kravos, Baloh, trafika Svetek, trgovina Majer in Novak na Koroški cesti. Dvorana je krasno okinčana. Za planinsko kočo je naslikano triglavsko pogorje. Planinci, vsi na plan!
Najdena torbica. Pred nekaj dnevi je bila v vlaku najdena in na glav. kolodvoru oddana ročna torbica z različnimi spisi (Aktentasche). Po vsebini spisov je sklepati, da jo jf pozabil kak član Orla. Lastnik jo lahko prevzame v tajništvu postajevodstva na glavnem kolodvoru.
H, a WELLS:	j
Zgodba o nevidnem človeku.
19
Hall, Heufrey in kar je še bilo živih bitij v gostilni, vse je planilo na cesto. Videli so, da je nekdo šinil krog ogla cerkve in da je Huxter naredil vsega priznanja vreden skok po zraku in trdo priletel z glavo ob tla ter tiho ob- l ležal. Ljudje so začudeni obstajali na ulici, drugi pa so • hiteli bliže.
Huxter je bil nezavesten. Heufrey se je ustavil pri njem in ga je začel preiskovati. Hall pa je z dvema gostoma hitel preti oglu cerkve. Zapazil je Marvela, ki je bežal po griču navzdol. Sklepal je, da je to nevidni človek, ki je mahoma na kakršen koli način postal viden. Z dolgimi skoki je planil po trati za njim. Pa ni še prišel daleč, ko se je zaletel v nekaj nevidnega, odletel, padel in podrl seboj enega svojih gostov, ki je tekel za njim.
Drugi gost je zaihtel, se za hip ustavil, kjer sta ležala Hali in prvi gost, in je stekel naprej. Pa spotaknil se je na nečem in se podrl zviškoma na tla. Prvi gost je zlezel po koncu in hotel naprej, pa je dobil udarec, da je padel kakor zaboden vol.
In tedaj se je cela vas, kar je je bilo na cesti, usula proti cerkvi, vsem na čelu lastnik cirkusa, močen človek v modrem suknjiču. Začuden je gledal, ko je vdel prazno trato pred seboj in na njej troje ljudi, ki so se valjali po tleh. m hipoma se mu je nekaj zgodilo na nogi, padel je kakor hrast in se zakotalil po tleh ter podrl seboj brata, id je v tistem trenutku pridirjal za njim. In črez njiju se je usul val radovednih vaščanov, številne noge so ju poteptale, ta in oni je padel, kletvice in zabavljice so vršale po zraku.
Ko so Hall, Henfrey in gostje hiteli iz gostilne, je gospa Hall kot izkušena ženska ostala v veži pri toču. Nekaj časa je bilo vse tiho.	*
Pa hipoma so se odprla vrata gori na hodniku, Cuss se je pokazat,, skočil po stopnicah, na nobeno stran se
GOMENE PITE ih GUMENE P@TP&JiTE
ceneje io SvalaUe s© Itsfsar «sneaef varstvo gjreti vlagi $ »sraza S
Xanjca/vcn.»
Podpisani lastnik anončnega in reklamnega podjetja: J. Zorman, Ljubljana, Gledališka ulica št. 2 izjavljam, da cd 22. t. m. Vladimir Slajpah ne potuje več v interesu moje tvrdke ter ei upravičen, obavljati inkaso ter sprejemati naročila na mojo tvrdko. Vsi oglasi za serije «Jugoslovanskih stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč Kraljestva SHS« naj se pošljejo direktno na mojo pisarno!
j
Joso Zopman,
&nončso in reklamno podjetje, Jjub'jeus
ni ozrl, planil je na ulico in kričal »Primite ga! Dokler drži zavoj v rokah, ga vidite!«
Ni namreč vedel, da je nevidni človek vrgel knjige in zavoj skozi okno Marvelu, ki jih je pobral in z njimi zbežal, xakor smo že pripovedovali.
Cuss je čudno izgledah Njegov obraz je bil rdeč od jeze, pa odločen in — hlač ni imel mož. »Primite ga!« je vpil in tekel po cesti, »Primite ga! Moje hlače mi je odnesel in sleherno nit z majorjevega telesa! —- Primite ga!«
»Skrbite zanj!« je vzkliknil Henfrey, ki se je dotedaj mudil pri nezavestnem Huxterju. Skočil je po koncu in pohitel okoli cerkve. Pa tudi on se je spotaknil na nečem nevidnem in je na jako nelep način telebnil na tla. Nekdo '^u Je V divjem teku stopil. s težkimi čevlji na prste. Zakričal je, se spravil na noge, pa je dobil sunek med rebra, da je padel na vse štiri.
Vse je bežalo nazaj v vas. Teddy se je spet pobral, dobil zvenečo zaušnico od nevidne roke in ođšepa! nazaj k »Poštnemu vozu« mimo Huxterja, ki je medtem prišel k zavesti in sedel.
Ko je bil že pred hišnimi vrati, je začul za seboj jezen in bolesten krik, kot da bi bil kdo dobil nenaden udarec. Spoznal je glas nevidnega človeka —.
V tem je Judi Cuss prihitel nazaj v gostilno.
»Že prihaja, Bunting!« je planil v tujčevo soba »Rešite se!«
Bunting je stal pri oknu in se zagrinjal v stensko preprogo.
»Kdo prihaja?« se je prestrašil in skoraj bi bil izpustil svojo — edino —- »obleko.«
»Neviden človek!«
Cuss je skočil k oknu.
»Najbolje, da izgineva odtod! Zblaznel je, zblaznel!«
In v hipu je bil skozi okno na vrtu.
»Dobri Bog!« je zastokal major in omahoval med vrati in oknom.
Iz veže se je začul krik in ropot —.
Majorjev sklep je bil storjen. Zlezel je na okno, se tesno ogrnil s preprogo, skočil na vrt in odhitel proti domu, kar so ga nesle njegove kratke in debele noge.
Ni mogoče, da bi po vrsti povedali vse, kar se je zgodilo na vasi, odkar je nevidni človek kriknil od bolečine. Morebiti, in skoraj gotovo da je hotel prvotno edinole kriti Marvelov beg iz vasi in si zagotoviti obleko in knjige. Toda nepričakovani udarec, ki ga je čisto slučajno dobil, je zbudil njegovo razdražljivost, pobesnel je in v divji jezi je uničeval in razbijal po vasi, kar mu je prišlo pod roko.
Ljudje so bežali in se skrivali, vrata so se zaklepala, okna so se zapirala. Staremu Fletcherju se je zamajala deska, položena črez dva stola, in zviškoma je zropotai z mokrim čopičem vred na tla, ne brez usodne škode zase in za stole. Zaljubljeni parčki, ki so čebljali v mirni senci, so se preplašeni razleteli, krčmarji so zapustili svoje šatore in pivotoče, gospa Bunting je bežala s svojimi damami in prepustila čaj in sladkarije usodi, otroci so klicaje tekali za stariši — v par hipih je bila cesta prazna in nema, le nevidni človek je divjal po njej, trgal zastavice in vence, premetaval stojnice s slaščicami in šatore s pecivom, pobijal šipe s kamenjem na »Poštnem vozu« in po drugih hišah in nazadnje vrgel cestno svetiljko sko-
tetsssmc*'
MOŠKA • CESTA 19
MARIBOR
interurb. telefon št. 157
K
A
R Dragotin 9 0LIČ
O najboljši
čevlji
zi okno gospe Graham. On je tudi najbrž bil tisti, ki je prerezal brzojavne žice na cesti v Adderdeau. In ko si je nasitil svojo maščevalno jezo, je izginil brez sledu, nihče ni vedel, kam, in niso ga več videli in ne občutili v Ipingu.
Pa tudi najpogumnejši so si šele dobri dve uri po polomu upali na razdjane veselične prostore —.
xm.
Pilotskega ifetca Kupim
vzame Alojz Pečnik v Selnici ob debelih. Pavel Ledinek, sodar, Dravi, Drugo po dogovoru. 44 Gozdna alka št. 6, Maribor. 3—2	1-6	§1
Marvel se pritožuje.
Mrak se je delal, ko je stopal po cesti proti Bramble-hurstu debelušast človek kratkih nog, velikega, valjarju podobnega, rdečkastega nosu, z oguljenim mehkim klobukom iz zajčje dlake na glavi. Tri knjige je nosil pod pazduho in zavoj, povit z modrim namiznim prtom. Njegov rdečkast obraz je kazal utrujenost in obup in s krčevito naglico je hitel naprej. Spremljal ga je glas, ki ni bil njegov, in zdaj pa zdaj se je stresel pod dotikom nevidne roke.
»Ako mi še enkrat poskusite uiti«, je grozil glas, »ako mi le še samo enkrat poskusite uiti —-.«
»O Bog!« je stokal Marvel. »Moja ramena so že polna
žuljev —I«
»— na mojo čast, da vas ubijem!«
»Nisem vam hotel uiti!« je ugovarjal Marvel z glasom, ki je bil zelo blizu joku. »Prisegam, da vam nisem hoteli Nisem vedel za tisti ovinek, to je bilo! Kako vraga naj vem za vsak cestni ovinek v tej blagoslovljeni deželi? In suvali ste me —I«
»Še vse huje vas bom nasuval, ako ne ubogatej« je grozil glas in Marvel je nagloma utihnil. Napihnil je lice in niegove oči so pripovedovale o obupu v njegovi duši.
(Dalje prihodnjič).
Za celo leto 1928 bo znašala naročnina z& naš Hit* za celo leto dinarjev 60.—, za pol leta dinarjev SO.—, za Četrt leta dinarjev 16.—,	;■
za en mesec dinarjev 8.—.
Pozori Župni radi! Pozori
Proti vloma zasigurate tabernakeljnove omare za vsak tabernakelj primer ie. Izdelovanje božjih grobov, ki se p aktično zlože. Restavriranje in predelovanje starih božjih grobov, tabernakljev, oltarjev i. t. d. prevzame pod najcenejšimi pogoji in mojstrsko izvršitvijo
Alojz Zoratti, pozlatar, Maribor,
Strossmaverieva ulica 3.
SpodniaStajerska Ijadska posojilnici
v Slariboru, Stalna ulica Stav. 6, r. & t « z.
obrestuje od 1. novembra 1922 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti
Inserirajte!
po 5
0
Vloge na trimesečno odpoved po © V*®/»» večje in stalneiše vloge po dogovoru od 6% do 6 */»*/#
2-8
9»
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno. kakor tudi tekstilno blago pri stari m zelo znani tvrdki
KAROL TOitSCHi, Maribor, Gosposka ut. 10
Per»je asm [postelje!
Podružnica v Mariboru.
Rajvlšje ebristavanie vlas *a
knjižice v tekače«
vse bančne pasle najieiantneje.
Izvršuje
P©#tola5ienl prodeBalec sreiit driswite razredne lofieriie
Odgovorni ucednik: Vlado r «» ajak,