St. 123 mm I ptnM snu T^sft«*"* pba*a, livienfl pofaiujek. wk dai ijtrtr ^ilkegB §L 20, L ■ i^atiotf«. F- * ' ^ttašćtmu pi-ma m m apsajeil. . rokopi « « odgovori arccM* Anton Ot rbec. — La*sfic L. _ iM* flakam« EdiaosL NanbMaa tceSa u mctec L 7.—, 8 mesec« - 10.50, pol Ma L 33.— ta celo leto L «0.— inozemstvo mesečno 5 Ur več. — Telefon NredoUhra la uprave It 11-57. V Tratu, v potok 23. mola 1934. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX EDINOST ttevflke t Trata in okoHd po 30 cent — Oglasi M računajo v Hrokoatt as« kolon« (73 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 c«aL osmrtnic t, ahvat«, poslanic« ta vabila po L 1.—> oglasi denarnih uvodov mm po L 1. — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj p« L X — Oglasi ■močni la ta reklamacije s« poiiljajo Laktyu£no uprav' Edinosti, v Trsta, nllea s*. Fran&Ska AsiŠkega ttev. 20, L nadstropje. — Telelon uiedotftv* ta oocavs U« Dr. Luio VolnovM o Nikoli Tommaseo V svoji sijajni francoski knjigi «La Dal-oatie, 1'Italie et l imiti Jougosiave* ornata dr. Lujo Vojnovič Nikolo Tommasea !r>t produkt «italijansko-jugosiovenskega skupnega življenja*. Tommaseo je zapleti! Dalmacijo v naj-ialostnejši dobi (1815-1830), ki jo je prebijala Dalmacija, ko se je kazala kot Izčrpljena dežela, brez življenja, brez nad. fo razsulo dolgega zgodovinskega razdobja je sklonilo genialnega mladeniča, da je cdšei preko Jadrana. V Italiji je našel zopet izgubljeno domovino. V žarki Iju-beJni do adaptivne matere jo ojačil svoja □mijenja in svoj značaj, ki je ostal ne-rema^ljivo slovanski! Siccr pa mora tako iizijognomijo razložiti le duh slovanskega pokoljenja, ki mu Je soroden potom italijanske kulture. Vsi poizkusi raznih piscev v Italiji, da bi razbrali dušo tega čudovitega moža, so se izjalovili :n so se morali izjalovitL To pa zato, ker ga ne merejo prav razumeti in ne prav oceniti brez globokega razume-mja slovanskega sveta, ki mu — pa naj i oporeka temu, kolikor se hoče — pri-pa :ia Tonunasec z najintimnejšimi nitmi raje ga duha. Vsa njegova duševna svoj-_va, vrline :n hibe so pač včasih razodevale Dalmatinca, ali vedno tudi Slovana Res je, da se je Tommaseo čutil Italijana: isttotako pa je gotovo, da se je čutil tucfi Siovana. To Vidimo, če se le dotaknemo tieke gotove strune, ki jo je vedno božal v globinah svojega moško, neoporečno nadčloveško poštenega srca. Često se spušča v svojih odgovorih in apologijah v pa tri joti ene deklamacije in formule, kakor na pr.: naš sladki jezik», «naše ubogo ljudstvo, v skoro idealen in globoko čuten apal na bodočnost svoje prvotne domovine in v obete svoje narodnosti. Zanesljive priče ne morejo dopuščati dvoma o notranjem slovanskem batnem jedru tega velikega moža, ne o žaloigri, ki se je odigravala v njem do njegove smrti. V moderni zgodovini je morda to edini primer take, takorekoč bistvene enotnosti dveh svetov, dveh idej. V resnici je dal Tommaseo svojemu naredu veliko več nego Italiji, ki ji je toliko dal. Njegova slovanska aktivnost sega veliko dalje nego italijanska. Spričevalo, ki ga daje Tommaseo slovanski živ-nosti, slovanskim nadam svoje domovine k miri ji srbskega plemena, tehta veliko IvC, nego razprave v prilog drugi domovini Njegova resnična veličina >e v tem, da je uresničil zlitje obeh ljudskih duš, da p spisal uvod k pismom sv. Katarine Sienske in «Iskrice», komentar o Danteju in analizo «Ilirskih pesmi*; da je bil v pisemskih zvezah s Capponijem in z možmi slovanskega preporoda; da je z Mazzini-jeai — in še bolj, nego ta — iiapovedoval priliod novega sveta pred vrata Italije ter «y«iZo obeh narodnih genijev, ki se zelo razlikujeta med seboj, a se vendar čudovito spopolnjujeta medsebojno. Zvezo, ki je zgrajena na tem razumevanju in na potrebi medsebojrega spopolnjevanja in spoštovanja. Italijani slavijo v Tommaseu velikega misleca in genijalnega pisatelja, pred pa inicijativnega mojstra novih formul in novih duševnih postavitev. Jugoslo-veni med Dravo in Jadranom pa vidijo v njem veliko več: velikega oznanjevalca njihovih nad in najbolj kvalificiranega predstavnika njihove ideje pri zapadnih narodih pod avspicijami Italije. Tako nalogo v vsej nje obsežnosti je mogel izvršiti le mož, ki je — kakor je bil Tommaseo —r z vsemi tajnimi nitmi svoje osebnosti spojen z zemljo slovanske Dalmacije, Bil je mej pospeševalci ilirske misli Bil je v pismenih stikih z Gajem, Kukuljevi-ćera, BabukDčem, Stankom Vrazom. Dne 31. oktobra 1341. je pisal Gaju: «Ljubeznji- vi izrazi, U se jih poslužujete glede mene, so vzbudili v mojem srcu živo željo, da bi se seznanil z Vami in da bi se združil z V a trd z vso dušo. Z radostjo porabljam priliko, da Vam izrazim vse svoje spoštovanje — Vam, ki razširjate toliko sijaja nad naš n*rod, ki £a oživljate z novim plamenom!! Nadaljujte, dra£i gospod, težko pot, na katero ste že posejali toliko dobrih stvari. Nam tu so vezane noge in roke. Ali sledimo Vam od daleč s svojimi pogledi in naše molitve bodo spremljale Vaše korake.» V i-tem letu je izdal Tommaseo svoje rIskrice». O teh pravi dr. Lujo Vojnovič, da so postale «nckaka proroška knjiga našega naroda». Vse pesnitve in spisi v tej knjižici v nevezani besedi so navdahnjeni od ljubezni do Dalmacije in svojega naroda. O «Iskr*cah» je pisal Tommaseo Gaju, da so sestavljene «v našem sladkem jeziku». V smislu besed Mazzinija: «Narod, ki ohranja svoje spomine, svojo nado in svojo vero, spi spanje leva», poživlja Tommaseo dalmatinsko ljudstvo z besedami, polnimi žara, bolesti in nepremagljive n?de: «naj se otrese stoletnega spanja in naj se ojači v sveti zvezi s pokrajinami-posestrami». Nato navaja Lujo Vojnovič razne citate iz «Iskric» in zaključuje: Ognjene besede so to, ki bi že same zadostovale, da porušijo kot hišo iz kart laži, ki so jih suha srca in na kriva pota zašli duhovi spletli proti narodni ideji v Dalmaciji. Ta ideja se je predstavljala nevedni javnosti kot avstrijski uvozni artikel — brez stika z naravno mislijo dalmatinskega ljudstva. Toda Mazzini je razkril to laž in je napisal pravo besedo: «Slovanske Seja ministrskega sveta Znižanje davka na vino RIM, 22, Dane« ob M), uri se je sestal ministrski svet pod predsedstvom on. Mus-solinija Navzočni so bili Thaon di Revel, Di Giorgio, Federzoni Oviglio, De Štefani, Gentile, Corbino, Caraazza, Ciano in državni podtajnik ocl Acerbo. Ministrski svet se je najprej bavil z imenovanjem, oziroma s premeščen jem nekaterih višjih vojaških dostojanstvenikov. Nato je finančni minister De Štefani predlaga!, naj se vinski davek zniža od 20 na 15 lir na hektoliter in sicer od 1. julija 1924. dalje. Predlog je bfl sprejet. Na ta način se zmanjšajo državni dohodki za 100 milijonov lir. (Davek na vino je bil uveden !. 1919. m »cer 12 lir od hektolitra, 1. 1921. se j« davek zvišal na 30 lir od hI, pozneje je bil znižan na 20 Kr in je bil v tej višini vpeljan v Julijsko Krajino.) Carina na poljedelske stroje odpravljena Minister za državno gospodarstvo on. Corbino je stavil predlog, naj se odpravi carina na nekatere poljedelske stroje, kakor na pluge, kosilnice, slamoreznice itd. Ministrski svet je predlog sprejel. Izvoz sladkorja dovoljen Ker je bil pridelek sladkorne pese v 1. 1923-24 zelo bogat, tako da bo v veBki meri zadostoval notranjemu koosumu, je ministrski svet na predlog ministra za državno gospodarstvo dovolil izvoz sladkorja in sicer do 100.000 stotov. Dovoljenje bodo izdajali carinski uradL Prehodni ukrepi glede občinskih financ Nekatere občine se nahajajo v posebnem položaju, kar se tiče njihovih financ. Da jim bo prehod iz starega davčnega sistema olajšan, je ministrski svet ublažil nekatere določbe davčne reforme, ki stopi v veljavo dne 1. januarja 1923. Občin«, ki nameravajo vpeljati davek na porabljen dohodek, bodo lahko v 1. 1925. pobirale davek na družino in najemninsko vrednost; toda, ker bo istočasno v veljavi državni dopolnilni davek, bodo moTale občine zelo umerjeno pobirati davek na družino in na-jemninsko vrednost. To se pravi, da bodo davkoplačevalci onih občin, ki bodo radi posebnega finančnega položaja za "pobiranje tega davka pooblaščene, plačali le 3/4 vsote, ki jo danes dolgujejo za davek na družino in najemninsko vrednost; davka na porabljeni dohodek pa ne bodo plačali. Finančni minister bo lahko dovolil omm občinam, ki se nahajajo v kritičnem finančnem položaju, da povišajo davek na trgovinski in industrijski dohodek do 3%. Sorazmerno se lahko zviša davek na patent. Te olajšave občinam veljajo samo za l. 1925. Nato je ministrski svet odobril več ukrepov, ki se tičejo po potresu poškodovanih krajev. Za mesto Amalfi in kraje, ki so trpeli škodo radi povodnji je nakazal ministrski svet vsoto 10. milijonov. Dalje je ministrski svet odobril načrt za ukaz, ki bo dopolnil ukaz od 30, decembra 1923. o pravnem stanju in gospodarskem položaju plačancev po državni upravi. Raztegnitev davčnih določb na Reko Finančni minister De Štefani je predložil pet zakonskih načrtov glede raztegnitve davčnih določb na Reko na podlagi aneksijske ga od 22. februarja 1924. Ti zakonski načrti ao popolnoma slični onim, s katerim so bila raztegnjene davčne določbe na Julijsko Krajino. Določbe stopijo v veljavo 1. januarja 1925. Načrti so bili odobreni. Drug ukaz s* tiče ohranitve mestnega katastra i ia Reki Poročilo o rabi pooblastilnega zakona Končno je ministrski svet odobril poročilo o rabi pooblastil, ki ph je dobila vlada za upravne in finančne reforme z zakonom od 3. decembra 1922. Poročilo bo izročeno predsednikoma zhomlce in senata. Poro-^ čilu je dodanih 15 prilog. Pred zaključkom seje se jo ministrski svet še bavil z vprašanjem prostorov, v katerih jo nastanjeni državni in javni uradi sploh. Bil je odobren ukaz, ki stremi za tem, da se uradni prostori popravijo in obnovijo, da bodo delali ča$t državi. Seja je bila zaključena ob 13.15. Prihodnja seja se bo vršna jutri ob 10. Odobritev irancosko-Halijanskega trgovinskega dogovora RIM, 22. Dane« zvečer sta si minm crski predsednik Mussotini in francoski poslanik Barrere v palači Chi^i ratifikacij trgovinskega dogovora med Italijo in Francijo, ki je bil podpisan 23. novembra 1922 hi je stopil takoj v veljavo. Omenjeni trgovinski dogovor, ki je bđ prvi sklenjen na podlag nove italijanske carinske tarife, je zelo pospešil trgovinske odnošaje med Francijo in Italijo. Kakor znano, je bfl dogovor po podpisu izpopolnjen z dodatnim dogovorom, ki »topi v kratkem v veljavo. Ustanovitev nova demokratske stranke NAPOLJ, 221 Tu «• je ustanovila nova demokratska stranka, h kateri so pristopili med drugimi poslanci ustavne opozicije in več njihovih pristašev. Nova stranka bo predvsem pobijala delovanje fašizma. Poskusna vožnja Železnica, Id bo vozila v postojnski jami POSTOJNA, 22. V zadnjih dneh se je vršila prva poskusna vožnja železnice, ki bo po svojih posebnostih pač edina na svetu. Gre namreč za ozkotirno železnico, ki bo vozila po čudovitem podzemskem svetu postojnske jame. Proga je dolga 7 km in je napeljana mimo na|slikovitejših mest jame in konča pri takozvani »Kalvariji*. Graditev te proge je večkrat naletela skoro na nepremostljivo ovire, posebno radi tesnih hodnikov in številnik ovinkov. Tudi lokomotiva pritlikavega vlaka je bila predmet dolgotrajnih Studa} in poskusov; šlo je namreč za tem, da na bi izpuh te vanje motorja kvarilo čisti zrak v jami Z ozirom na to, je bila lokomotiva opremljena s pripravami, ki vsrkavajo smrdljive pline in dim, Id nastajajo pri obratovanju motorja. Lokomotiva bo vlekla 10 vagonov, v katerih je prostora za 60 oseb. Potniki si bodo mogli kar ia voza ogledati ves bajni podzemski svet. Železnica bo otvorjena občinstvu začetkom junija. Na binkoštno nedeljo priredi ravnateljstvo jame veliko veselico v jami. Poljski nadjoaalisti sa vojno proti Rusiji PRAGA, 22. Čehodovaška brzojavna agencija javljat V zvezi z nedavnima notama Rusije in Nemčije, kateri sta bili predloženi poljski vladi radi zatiranja narodnih manjšin na Poljskem, ter z objavljenimi protesti v tej stvari s strani raznih francoskih merodajnih krogov, je poljska vlada imela konferenco, kjer je razpravljala o položaju v vzhodnih pokrajinah države. Desnica je energično nastopila za vojno stanje ter zahtevala proglasitev prekega soda za vse prevratne elemente v državi. _ Incident na čehoslovaško-romunski meji PRAGA, 21. V Tiačevu, na meji med Čehoslovaško in Romunijo, je prišlo do spora med oblastvi obeh držav. Romuni so enostavno razlastili nepremičnine ni* sinskega prebivalstva brez nobenega pred« hodnega obvestila. Nič ni pomagalo urad« no posredovanje s strani čehoslovašklU obla ste v v Užhorodu. Češko ministrstvo za zunanje stvari bo zahtevalo zadoščenje. To je namreč že drugič, da je prišlo cioi incidentov ob čehoslovaško-romunski meji. Rusija ne zbira čet ob Dnjestru MOSKVA, 22. «Izvestja» so bila poobla« Ščena zanikati vesti romunskih in drugih zunanjih listov o zbiranju sovjetskih čet ob Dnjestru. S to neresnično vestjo — nadaljuje omenjeni list — hočejo romunski militaristi opravičiti koncentriranja romunske vojske v Besarabifi, katero so priznali tudi razni ministri Romunije. Paii laka odlepitdlemilafa BnvitEsvK za ođloino MU proti vladi — P?a3 sHHconJem narodne skupščine BEOGRAD, 22. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič se je danes posvetoval s predsednikom skupščine Jovanovićem o določitvi dnevnega reda prihodnje skupščinske seje. Do sedaj še ni končnoveljav-no določeno, kdaj naj se vrši prihodnja seja skupščine. Vlada namreč čaka na odločitev džemijeta, ker brez njega zaenkrat nima večine v zbornici. Ako pridobi vlada tekom tega tedna večino, bo sklicana skupščina v pondeljek. Znano je, da je opozicija napovedala odločen boj sečnji vladi in da bo skušala na vsak način preprečiti njeno delovanje. Predsednik narodne skupščine Jovanović je skušal danes pridobiti Davidoviča za to, da bi opozicija omogočila poslovanje zbornice in na ta način preprečila njeno odgo-ditev. Davidovfč je izjavil, da se z vlado, ki nima večine, sploh ne bo pogajal. Vse kaže, da bo prva seja narodne skupščine zelo burna. Opozicija namerava nadaljevati boj proti sedanji vladi z vso ostrostjo. Na seji parlamentarne skupine radikal-cev je ministrski predsednik Pašič poročal o poteku in rešitvi vladne krize. Klub je dal Pašiču popolnoma proste roke glede nadaljnega postopanja in je pristal na to, da se izvrši rekonstrukcija kabineta pozneje, ker sedaj ni za to ugoden čas. Gospodarska pogajanja z Madžarsko BEOGR AD, 21. Danes se je vrnil iz Bi> dhnpešte predsednik madžarske delegacije Rudolf Wodnyaner de Maglod ter prinesel {s seboj nova navodila madžarske vlade za nadaljna pogajanja. Zastopnik Madžarske se je danes dopoldne sestal s predsednikom jugoslovenske delegacije dr. Ninko PerLćera. — Pogajanja zelo povoljno napredujejo. Včeraj je bila seja pravne sekcije, ki je razpravljala o konvenciji medsebojne pravne pomoči in izročitvi zločincev. Druge sekcije so razmotrivale finančna in prometna vprašanja. Madžarski poslanik Dehory je posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča, katerega je zaprosil, da Franccsll rat&kolci za izkortiiuli MIhu zmage Poincarć povabil Herriata k sebi PARIZ, 22. Izvršilni odbor radikalne in radikalno-socijahstične stranke se je sestal sinoči pod predsedstvom poslanca Eduarda Herriota. Predsedstvo je določilo smernice za sestanek odbora, ki se bo vršil 1. in Z junija. Na ta dva sestanka bodo morali priti vsi poslanci in zaupniki stranke, ker se bo tu razpravljalo o političnem položaju. Herriot je navzočne opozoril na pomen, ki ga ima za Francijo veličastna zmaga stranke na zadnjih volitvah, zmaga, ki je plod vztrajnosti francoskega naroda, Herriot bo jutri zopet sprejet v EHzeju. «Petit Parisien* poroča, da je Herriot na koncu seje odbora radikalne stranke izjavil svojim prijateljem, da ga je Poincare povabil k sebi, ker da ga hoče uvesti v sedanji diplomatski položaj. Bodoča francoska vlada za zaščito državnih koristi PARIZ, 22. Listi povdarjajo, da je vodila na včerajšnjem sestanku v Elizeju sedanje in' bodoče ministre edina želja za zaščito državnih koristi. Ugotavljajo z zadoščenjem, da sta Herriot in Painleve pristala brez pridržkov na stališče sedanje vlade glede vzdrževanja ravnovesja v proračunu. «Ere Nouvelle*, glasilo združenih levičarjev, opozarja novo večino na zaščito franka in na prestiž naroda v svetu, ki je dal lVa milijon mučenikov za stvar civilizacije. «Figaro» piše: «Moramo se veseliti, ko zavračajo možje, ki bodo prevzeli jutri nase vso odgovornost, solidarnost z gotovimi razgretimi elementi ter priznavajo, da tendence niso izhlapljivo kipenje, izzvano od predhodnih vzrokov, marveč so naraven proizvod dolgih zgodovinskih tradicij 1» — Vse ilirsko gibanje in gori navedene manifesta cje misli Tommasea tvorijo zgovoren komentar k tem besedam. obstoja zveza v gotovih stafiščih, katere ne more zavrniti nobena francoska vlada. Gernurfne Berton dda nove preglavice francoski policiji BORDEAUX, 22. Znana anarhisUnja Germame Bertoai j« sklicala javen shod, ki ga je pa" policija prepovedala. Kljub prepovedi pa je Berton pričela govoriti, zahtevajoč splošno amnžstijo. Ko Je zvedela, da sta bila aretirana dva anarhista, je nahuj-skala svoje somišljenika, da vdsreja v ječo ter osvobode aretiranca. Policija je hotela razgnati nakujskano tolpo. Vnel se je viharen metež, v katerem Je bilo 11 policistov več ali manj 1wHict ranjenih. Berton, ki je bila oborožena z -revolverjem, je are-tfrana. Marala se bo zagovarjati radi prepovedane hoin|a orožja žaljenja varnostnih organov. _ se tekom teh pogajanj urede tudi nekatera poštna in brzojavna vprašanja. Nemiri v Albaniji BEOGRAD, 21. V Beograd prihajajo iz raznih krajev poročila o resnih nemirih v Albaniji, zlasti v severnem delu. Poročilo iz Prizrena danes javlja, da je skaderslca posadita odrekla pokorščino albanski vladi. Vsa severna Albanija je nezadovoljna in se pripravlja na upor. Do resnih spopadov med uporniki, ki jih vodi Bayram Sur, in vladnimi četami, še ni prišlo. Na mejah južne Albanije je grška vlada ojačila svoje postojanke. Albanski poslanik na jugoslovenskem dvoru Ali Riza Kolonja je danes poslal obširno izjavo o pravem položaju v Albaniji, na eni strani dementira vesti o izgredih m nemirih in na drugi strani povdarja, da v resnici vlada v severnem delu med prebivalstvom nezadovoljstvo, toda do sedaj vlada še povsod red in mir. Res so razpaljene politične strasti. Gre za politično borbo, ki jo mora preživljati mlada Albanija ,ko so nekateri opoizicijonalni poslanci zapustili narodno konstituanto. Sedaj se ti poslanci vračajo v skupščino^ Nemiri v Albaniji so ponehali BEOGRAD, 22. Službeno se poroča, da polagoma ponehava jo neredi v Albaniji, ki so vznemirjali ne samo albanske kroge, temveč tudi jugoslovensko vlado. Vsled poniirljive akcije tiranske vlade se vrača zopet red. Tiranska vlada je pozvala na prijateljski dogovor vse poslance, ki so prej odklanjali priznanje Tirane za prestolnico ter zahtevlai, da se skliče skupščina v Skadru ali Valoni. Pričakuje se, da bo imela ta akcija uspeh, in da bodo ti poslanci vsaj začasno privolili v zasedanje skupščine v Tirani. Istočasno je poslala vlada svoje odposlance upornim častnikom in vojakom v Skadru, da jih sčasoma z osebnimi ugodnostmi pridobe za povratek. Poslala pa je tudi ciačane čete, ki naj zaduše vstajo, ki jo skuša izvesti bajram Cur z ostalimi odmetniki. k o vpadih no poljski meji Spor nad Poljsko m Litvmsko VARŠAVA, 22. Tukajšnji listi so prinesli danes obširna poročila o vpadih litvinskih tolp na meji. V obmejnih krajih se zelo bojijo, da bodo Litvinci na binkošti organizirali procesijo, ki bi šla preko poljske meje na neko božjo pot bKsu Wi!ne. Ta poskus bodo baje podpirale tudi litvinske obmejne čete. Poljski orožniki so dobili nalog, da takoj ustavijo procesijo, ako bi hoteli vernici prekoračiti poljsko mejo. Poljska vlada je napravila pri zavezniških zastopnikih v Varšavi potrebne korake, da bi zavezniške vlado in poslanička konferenca protestirala proti izzivajo čemu postopanju litvinsk« vlade in da izjavijo, da ne bodo podpjral« litvinske vlade pri njenih zahtevah napram Poljski Podoben korak je napravila poljska vlada tudi v Vatikanu, ker so nekateri litvinski agitatorji duhovniki Poljski general Rydz Smiglj je prejel od vlade nalog, da mora na vsak način preprečiti nadaljne vpade litvinskih tolp, MacDonald se bo sestal z Mussolinijem? LONDON, 22. Po Italijansko-belgijski konferenci povdarjajo razni krogi potrebo za razgovor med Mussolinijem in Mac-Dotialdom. Ker je zaenkrat vsaka možnost za pogajanja med Parizom in Londonom izključena, se mora počakati na sestavo nove francoske vlade; sestanek med vodjo fašizma in vodjo laburizma se bi pa lahko izvršil pred srečanjem MacDonalda v Parizu z novim francoskim ministrskim predsednikom. V gotovih diplomatskih krogih kroži vest, da je MacDonald pripravljen iti naproti Mussoliniju na pol poti, nakar se bi na povratku ustavil v Parizu. Z ozirom na vesti, ki krožijo v visokih političnih krogih, piše «Daily Telegraph*: «Širi se vedno bolj v Londonu mnenje, da se bi morala razgovoriti med seboj MacDonald in Mussolini o stvareh, ki imajo tvoriti predmet pogovorov tudi na presto je čem sestanku med angleškim in francoskim ministrskim predsednikom. Ta razgovor z načelnikom italijanske vlade bi lahko pripravil ugodna tla za širšo konferenco, ki se bi lahko sklicala v teku enega meseca.v Belgija prosi Ameriko posojila PARIZ, 22. «Chicago Tribune» poroča, da nameravata belgijska ministra Theunis in Hymans po dovršenih razgovorih stopiti v pogajanja s skupino ameriških bank radi večjega posojila Belgiji Medtem pa so Amerikanci izjavfli, da je treba te pregovore odgoditi na čas po rešitvi repara-cijskega vprašanja,_ Amerika odobrila kredite Nemčiji PARIZ, 21. Kakor poroča «New York Herak!», je bfl odobren zakonski predlog predsednika Coolidgeja za dovoljtev kredita Nemčiji v znesku 100 milijonov dolarjev. To posojilo mora Nemčija v porabiti za ozdravitev svojega gospodarskega stanja. _ Ogrska razmotrtvanja o italijansko-čehoelovaškem dogovoru DUNAJ, 22. Zanimive so pripombe, ki jih objavlja ogrski tisk k italijansko-čeho-slovaški pogodbi Pohiradni »Pester L!oyd» predpostavka, da mora danes Ogrska predvsem skrbeti za svojo gospodarsko ozdravitev; čim trdnejša je tedaj podlaga, na kateri sloni evropski mir, tem bogatejši bodo sadovi naporov Ogrske. «Meddržavni dogovori — nadaljuje «Pester Lloyd» — morejo prinesti Evropi le dobiček. Od-nošaji med*Italijo in Ogrsko so biLi vedno prijateljski in vojna jih je le začasno pretrgala, Po vojni so se ti odnošaji vedno bolj boljšali in v zadnjih letih se ni zgodilo nič, kar bi jih zamoglo motiti. Ogrsko javno mnenje more tedaj upati, da bo Italija i v bodočnosti v vseh evropskih vprašanjih zavzela stališče, ki bo odgovarjalo korektnosti odnošajev Ogrske napram njej.* Nove carine pred avstrijsko poslansko zbornico DUNAJ, 22. Danes je bil predložen zbornici načrt za carinske tarife. Poleg znižanja raznih carin vsebuje načrt vrsto zvišanj tarifov, kateri se vzdržujejo v povprečni višini, ker se je tako hotelo ugoditi želiam raznih gospodarskih skupim Načrt uvaja zopet tudi carine na živila, ki so bila pred časom oproščena carine. Surovine so na splošno oproščene vsake ca- rine. Španski direktorij proti Rifancein MADRID, 22. Direktorij je sklenil pod-vzeti energične mere proti Rifancem, četudi se kažejo ukročeni. Praški veliki semenj Letos od 21 -28. sept. se priredi velik se« inenj v Pragi, kateri bo-9. po vrsti med velikimi praškimi semnji, ki so imeli vsi velik uspeh. Kakor se da sedaj soditi, vlada tudi za letošnji praški velesemenj veliko zani« manje ne samo v čeških temveč tudi inozemskih industrijskih m trgovskih krogih. Poleg splošne industrijske razstave se bo vršila obenem tudi razstava1 stavbnega materijala, pohištva, godal, gozdarskih m lovskih potrebščin. Posebno pa je treba naglasiti razstavo zveze čehoslovaških mest, ki se tudi priredi v okviru praškega velesejma. Poleg Čehoslovaške razstavijo, svoje izdelke tudi druge države, bodisi po zasebnih podjetjih boaisi tudi s sodelovanjem vlad posameznih držav. Že na letošnji spomladanski razstavi surovin so sodelo* vale na pr. Meksika, Rusija in trgovinska zbornica v Milanu. Na jesenskem velesem« nju pa se bo mogla občudovati tudi razstava, ki jo organizira francosko trgovinsko ministrstvo. Ta francoska razstava bo zavzemala nad 1.000 m% DNEVNE VESTI Brzojavka dija Wilfana Z oziram na brzojavko drja Wilfaaa, Mi Ustju, ▼ kateri protestira nai poslanec proti izsili«v&n}u imenovanja g. ministrskega predsednika za častnega občana, p i Je PopoSo di Trieste*: • Ne čudimo se nikakor, da dr. WiHan gleda z grdim očesom na tiste manifestacije, ki ka* žejo na približevanje drugorodcev k italijanski domovini. Čudimo pa da poslanec Wilfan Se ne razume, da ye politika enega udarca po obroču, drugega pa po sodu za naxni.» Mi pa ne vemo, ali bi se čudili ali ne Čudili, da »Popolo di Trieste» ne more razumeti pomena WiHaiwyve brzojavke. Wiffan se ne upira imenovanji ministrskega predsednika za častnega občana, upira pa »e izsiljevanju takega imenovanja I Ln to po pravici! Prvič zato, ker tako izsiljevanje nasprotuje občinski avtonomiji in načelu državnoeborske svobode. V drugo Da zato, ker taka počastitev mora biti spontana, mora biti svoboden izraz volje občanov, ker izsiljevanje odjemfjc taki manifestaciji vsako vrednost. Zato smo upravičeno pripomnili k brzojavki drja Vfri^ana. da mora oiti Musaolini le hvaležen našemu poslancu, da ga je opozoril na to nepristojnost, ki jo za-grešajo lyxidie, katerim ni do tega, da bi ministrskega predsednika častili in da bi mu večali ugled pred našim ljudstvom, marveč le do tega, da se mu — ližejo v svojo korist! To je tisti sprntus agens, ki jih podžiga! • Popolo di Tri«ste» piše dalje: • Če se govori, da slovansko prebivalstvo ni nasprotno .vladi Benito Mussolinija, je abotno, če se dostavlja v isti brzojavki, da sedanje razmere kršijo jezikovne, kulturne in življen-«ke pravice Slovanov, Wilfan in tovariši imajo manijo, da hočejo na vsak način bili navihani. Ne posreči se iim skoro nikoli, ali to nič ne de: vsekdar nahajajo neumneže, ki jim gredo na trnek*. Čudna logika je narekovala te besede. Če se iz izjave, da nismo nasprotniki vlade, hoče izvajati zaključek, da se ne smemo pritoževati proti krivicam, ki se godijo našemu ljudstvu, marveč moramo biti veietzadovo-ljni s sedanjimi razmerami — je to logičen in miseln skok, ki rmi more slediti le tisfi, ki so mu naziranja raztegljiva kakor kavčuk. Po tej logiki bi moral n. pr. Doslanec, ki pripada vladni stranki, molčati kaxor groi> tudi tedaj, ko se je njegovim volilcem zgodila najhujša krivica, pa bilo tudi od podrejenih organov in brez vednosti načelnika vlade!! Tolmačenje v «Po-pck> di Trieste* nasprotuje tudi duhu in namenu ustavnosti, ki daje poslancu pravico* da odkrito govori v zaščito pravic svojih volilcev! «11 Popolo di Triesteko gre za razmerje naše narodne manjšine, ne nvorc ali noče razumeti niti najpriprostejših, najjasnejših ln najiogičnejših eivari. Povedano mu bodi na ves glas: stremljenje naše narodne manjšine gre — pa naj bo na krmilu ta aH ona vlada — za tem, da bedo nje pripadniki v polni meri enakopravni in enak o velja v ni državljani Italije l Zato se z vso pravico upira proti vsemu, kar nasprotuje temu zakonitemu stremljenju. Nismo proti vladi, pač pa smo in moramo "biti tudi — zase!! To je sinteza \Ee pofitike naše narodne manjšine. Čas bi bil da bi slednjič to razumel tudi "II Popolo di Trieste*. Učiteljski izpiti Na podlagi tozadevne odredbe naučnega ministrstva se bodo vTŠili še enkrat učiteljski izpiti po določilih čl. VII. ministrske odredbe bivše vlade od 31. julija 1886. št. 6033. K tem izpitom bodo pripuščeni pomožni učitelji, ki imajo najmanj tri leta službe, da^e učitelji, ki so končali učiieljršče v novih pokrajinah aH normalko starih pokrajin, ako imajo predpisano dvoletno prakso. K tem izpitom se lahko prijavijo tudi učitelji, ki so usposobljeni za pouk na drugorodnih šolah, ako želijo doseči usposobljenost za poučevanje v italijanskih ljudskih šolah. Za take kandidarte se bo vršil izpit po določilih čl. 5. navedene ministrske odredbe- Glede teh izpitov naglasa ministrstvo, da upravičuje skušnja, predvidena v il 20. kr. odloka od 1. oktofcra 1923. št. 21&5 in v čl. 29. ministrske odredbe od 10, januarja 1924., učitelje, ki io prestanejo, da lahko poučujejo italijanščino le kot predmet. Kdor hoče doseči vsposobljenost za poučevanje v ljudskih šolah z italijanskim učnhn jezikom, mora napraviti izpite, ki jih predvideva pričujoča okrožnica, ali pa izpite, ki jih določi ministrstvo pozneje. Izpiti, ki so sedaj odrejeni, se bodo vršili le pred izpitno komisijo v Trstu (učiieljišče G. Carducci.) Prošnje naj se naslovijo vsied tega le na to komisijo, in sicer do 31. t. m. Prošnjam, ki naj bodo napis-ane na kolkovanem papirju 3 lir, naj se priloži: a) kratek opis študijev, b) zrelostno spričevalo, c) spričevalo o dvoletni praksi na kaki javni ljuc-ski šoli ali zasebni ljudski Šoli s. pravico javnosti. Tisti, ki hočejo biti pripuščeni k iz7 pitu po čl. VII. navedene ministrske odredbe, naj priložijo namesto prilog omenjenih pod b) in c) spričevalo o službi. Kandidati pa, ki imajo že usposobljenostni izpit, priložijo spričevalo o usposobljenosti. Izpiti se začnejo 10. junija ob 8.15. Prvi dan bodo morali vplačati kandidati pri tajništvu šole L SO kot izpitno pristojbino, L 48 za dopolnilne izpite in L 3.60 za pisarniške stroške. Izpiti na trgovinski visoki MI Rektorat tukajšnje kr. -trgovinske visoke šole javlja sledeči urnik izpitov; Trgovinska tehnika (pismeno) 19. junija od 8—12; bančna tehnika (pismeno) 19. }imija od 15—19; trgovinske institucije I. poziv 19. junija ob 8, II. poziv 30. junija ob 8.; spločno računovodstvo I. poziv 20. junija ob 8; II. poziv 1. julija ob 8; gospodarstveni zemljepis in gospodarstvena zgodovina: I. poziv 21. junija ob 15, II. poziv 4. julija ob 15; blagoznanstvo I. poziv 22. junija ob 8, II. poziv 2. juni,a ob 8; finančna matematika I. poziv 23. junija ob 8, II. poziv 6. j ulj a ob 8; statistika' metal, in gosp. I. poziv 24. junija ob 8, II. poziv 7. julija ab 8; trgovinska m bančna tehnika I. poziv 24. jun. ob 8, H. poziv 8. julija iffisvitucije zas. prava I. poziv 25. junija ob 9, II. poziv 8. julija ob 9; institucije javnega prava in mednarodne pravo I. pccrv 26. junija ob 9, M. poziv 9. julija ob 9; trgovinsko pravo I. pozitv 27. junija ob 9, II. poziv 10. julija ob 8; pomorsko pravo I. poziv 28. junija ob 9, II. poziv ob 9; narodno gospodarstvo I. poziv 28. junijai ob 9, H. poaiv li. julija ob 9; finančna veda I. poziv 29. junija ob 9, II. poziv 12. julija ob 9; trgovinska politika I. poaiv 29. junija ob 9, II. poziv 12. julija ob 9; nemščina (pismeno) 16. junija od 8 do 12, italijanščina (pismeno) 16. junija 15—19; francoščina 17. junija 8—12; ruščina (pismeno) 17. junija 15—19; angleščina (pismeno) 18. junija 8—12; če-ščma 18. junija 15—19; srbohrvaščina (pismeno) 18. junija 8—12; nemščina (ustmeno) I. poziv 20. junija ob 7, II. poziv 3. julija ob 7; Hattjanšdina (usi-meno) I. poziv 20. junija ob 15, H. poziv 3. julija ob 15; francoščina (ustmeno) I. poziv 21. junija ob 7, II. poziv 4. julija ob 7, ruščina (ustmeno) I. poziv 21. junija ob 7, II. poziv 4. julija ob 7, angleščina (ustmeno) I. poziv 22. junija ob 7, II. poziv 5. julija ob 7; češčina (ust-m-eoo) I. poziv 22. junija ob 7, n. poziv 3. julija ob 7; srbohrvaščina (ustmeno) I. poziv 22. junija ob 7, II. poziv 5. julija ob 7. Doktorski izpiti 14., 15., 16., 17., 18. m 19. julija. Prošnje za pripustitev k izpitom z vpisno knjižico za overovljen;e podpisov naj se pošljejo tajništvu do 7. juaiija t. 1. za posebne izpite, za doktorske pa do 21. junija. Ousrauljfinje uteži !n mer Tukajšnja kr. prefekt ura nas&nanja, da se bo vršilo pregledovanje in overovdjanje mer in uteži v področju tržaškega meiričnega okrožja g o sledečem redu: 1) Trst: a) Bane, Berkovlje, azovica, črke A—B od 26. maja do 6. junija; b) Kat in ar a, Kjadin, Kjarbola, črke C—-D od 7. do 24. junija; c) Zg. Kjarboia, Kontovel, Greta, Črke D—G od 25. junija do 16. julija; č) Gropada, Vrdela, Lonjer, Opčine, črke H—M od 17. julija do 6. avgusta; d) Padriče, Prosek, Rojan, Ifeocal, črke N~-Q od 7. do 25. av-$«sta; c) Križ. Sv. M. M. sn. črke R—S o4 6. z+rg. do 16. sept.; I) Sv. M. M. ag , ik vrkija, Skedenj, črke T—Z od 17. septembra do 6. oktobra; g) Trebče: od 7. do 15. oktobra. Uradne ure od 8.30 do 12 in od 15 do 17.30 vsak dsa razen nedelj in drugih postavno priznanih praznikov. 2) Tržič m Doberdob: 1., 2., 3., 4. in 5. septembra, uradne ure od 8.30 do 12 in od 13 do 15.30. 3) Škocijan: (?) 6. sept. od 8.30 do 12 in od 13 do 16. 4) Devin: 15. septembra od 8.30 do 12.30. 5) Mavhinje: 16. septembra od 8.30 do 12.30. 6) Nab.eBna s Sempolajem, Slfvnim, Zgoai-kom: 17. in 18. septembra od 9 do 12 ja od 13 do 16. 7) Sežana s štorjami: 19. septembra od 9 do 12 in od 13 do 16. 8) Dntovije z Avberjem, Vel, Repno m, Skopim, Toma jem, Koprivo, Šljakom: 22. sefrian bra od 9 do 12 in od 13 do 16 in 23. septembra od 8.30 do 12. 9) P ovir: 24. septembra od 8.30 do 13. 10) Lokev: 25. septembra od 9 do 12 in od 13 do 15. 11) Naklo z Rod ikom. Facsljami, Gorenje Vreme: 26. septembra od 9 do 12 in od 13 do 16. 27. septembra od 8.30 do 12. 12) Košana: 29. septembra od 9 do 13. 13) £t. Peter s Šmihelom; 30. septembra od 8.30 do 12 in od 13 do 16. 14) Slavina: 1. oktobra od 9 do 12 in od 13 do 15. _ _ 15) Postojna s Ka#ova*jo: 2. in 3. oktobra od 9 do 12 in od 13 do 16. 16) Hrenovica z Bukovjem: 4. oktobra od 9 do 12 in od 13 do 16. 17) Senožeče ter Laze, Sinadol, Dolenja vas in Vremenski Britoi: 6. oktobra od 8.30 do 12 in od 13 do 16. 18. Milje: 9., 10., 11., 13. an 14. oktobra od 9 do 12 in od 13 do 16, 19) Dciina: 15. oktobra od 9 do 12 in od 13 do 16 in 16. oktobra od 9 do 12. Društvene vesti Planinsko draštvo v Trstu priredi v nedeljo izlet na Slavnik. Odhod z drž. kolodvora Sv. Andreja ob 5.25 do Podgorja. Peš na Slavnik, kjer bo kosilo iz nahrbtnika. Sicer se bo dobilo v Herpeljah tudi kaj, posebno za one, ki j jih nahrbtnik preveč tišči. Ker bo ta dan na Slavniku velika slavnosi, katere se udeleže : razna društva, se nadejamo, da bo tudi Planinsko društvo polnoštevilno zastopano. Pevsko društvo «0irija» ima nocoj ob 20.30 svojo redno pevsko vajo. — Odbor. Iz triaikega iivUenia Nepošten iztirjenec račanor. VsJed ovadbe trgovca Frana Peteana i* Trtičs, je bil aretiran v našem mestu 40 M ni Marijan Godnich, stanujoč v ulici Piccardi. Mož je obdolžen, da si je neupravičeno pridržal znesek 1390 lir, ki ga fe irUrjal na račun Peteana. Padel z okna. Včeraj popoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico 8-letni Hektor Ma-gris. stanujoč v ulici Commerciafe it. 11. Deček je imel več prask na glavi in veliko bunko nad levim očesom. Oče, ki ga je spremljal, je povedal, da je deček doma pri igri padel z okna iz višine 3 metrov na ulico ter se pri tem pobil na omenjeni način. Dečko je moral ostati v bolnišnici. Okreval bo v 10 dneh. Nezgode pri delu. V konrnokwnu »Faccano-ni» pri Sv. Ivanu se je včeraj pre-dpoldne ponesrečil 19-letm komaosek Fran Grgič, stanu--joč v Padričah. Pri delu mu je padel težak kamen na desno nogo ter mu jo hudo poškodoval. Mladenič je dobil na licu mesta prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Podobna nesreča je včeraj popoldne doletela 26-letnega težaka Aniona Hervatin, stanujočega v Hervatinih pri Miljah. Na par-niku rCracovi*», zasidranem v prosti luki Duca ITAosta, se mu je pri delu zvrnila na levo nogo težka bala. Na Hce mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je ugotovil, da ima mladenič zJomljeao piščal. Po prvi pomoči je bil ponesrečenec prepeljan v mnekio bolnišnico, kjer so ga sprejeli v Icrrurgicai oddelek. — Tudi težak Gregor vftdmar, star 24 let, stanujoč v Kolonji — Strada uuova št. 39, je bil sinoči žrtev slične nezgode. V tovarni olja pri Sv. Ivami mti je padla na levo nogo težka železna plošča ter mu zmečkala palec. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomot, nato fe bil prepeljan na dom. _ V@sti r (iorlikcsa Simfoničen koncert v Gorici. Tam po zimi I enkrat se je bil raznes«! po Gotici glas o nekem orkestru, v katerega je vstopilo veliko 'število goriških glasbenikov, zlasti mlajših, m i ki si je zadal nalogo prirejati redne »knlooične j koncerte. Ustanovitev takega o*k-rici, prijetno iznenađen, ko so pred par dnevi naznani plsukati prvi sfcaioiMČm ko«cert. | Na čelu oi-bestra stop g. RudoM Lipizer, mlad, simpatičen glasbenik-umetnik, poln mia-j doetnega navdušenja za lepo stvar. Šolal se i je aa. d«riaiskem konservatorij« in pozneje v ! ItaliH. P*-va leta po vojni smo ga spoznali v nekaterih nastopih goriškega godalnega, kvarteta, ki mu je bil osi ustanovitelj in duša. Sedaj deluje tudi kot učrtelj za gosli pri Pevskem in giisbenbai društvu in je na aekeon koncertu navedenega društva nastopil z velikim uspehom kot virtuoz na gosli. Nič manjši ni bil uspeh, ki ga Je dosegel ravnokar s svojim simfoničnim koncertom, na ! katerem se je izvajala Haydnova takozvana : Londonska »inrfonija m kot nadaijna točita ; Monieverdšjeva ^AdrijadfUn* tožba* (il fc-mento d'-tetanna}, ki je pisana aa dva klavi-cimbla hx takratnim raamerana primerno omejeno število godal na lok. Llpizer je e to točko i pokazal, da ni samo dober goslač m kapelnik, marveč ravno tako dober mst rumen tato r. ki ;je delo priredil za modemi orkester. Arijano je pela gospa Beffini. StUaM smo nadalje iz ;G* e$ov* stote «Peer Gynt» dvofe odlomkov ,{«Srart Ase* m «An«trin ples*), podana z onun čutom, kakor ga zakteva eksotična muzika j velikega Nordijca, in kot sklep Cherubkiije-' vega *Vodonosca*. ! Občinstvo in kritika je sprejela koncert mladega umetnika z velikim zadoščenjem. To sta pričala na eni strani mnogobrojan obfek, na Jdrugi strani pa viharno odobravanje posameznim točkam. DAROVI O priliki poroke gg. Miroslava in Riharda Mermoija v Mirnu so darovali L 80.— za «šolsko društvo*. Srčna hvala! Borzna poročila« 0-0.3 avstrijske krone . . . ......0.0315 0.0325 češkoslovaške krone . . ......6«v5n 6 ti 90 dinarji ....... ......27-70 27.9r> Ieji ••••••••• ......10.50 11.25 marke • ■ « . * . ~~' ■" »~~ dolarji........ • ••••• 2*2.45 francoski franki .... ......12»J.— 127.— švicarski franki . . . . 401.— angleški funti papirnati 98.40 Naii oglasi DVA DOBRA ČEVLJARJA, vešča v izdelovanja šivaarih in zbitih čevljev, sprejme Viktor Pahor, Postojna. 647 DEKLE, Dalmatinka, sirota, pridna, vešča vseh del, z dbbrimi spričevali, išče mesto pri dobrosrčni družini. Naslov pri upravništvu. 648 SLUŽKINJO, ki zna dobro kuhati se išče za takoj. Cotso Viti. Em. III. 33/1 652 TOVORNI AVTO Graf-S ti* t v najboljšem stanju, proda Fasser, Ajdovščina 1. 650 ŠIVALNA STROJA z okroglo in podolgasio ladjico, se prodata. Sprejemajo se popravila. Zajamčeno 20 let. Molino a vapore Št. 3/IV. 649 SLUŽKINJA za majhno družfno, se išče. Corso G a rib a Idi 29, vrata 6. 651 EKOHE, srebro, zlato in platin kapojacb. Plačam več kot drugi. Z Is tarna Povh Albert. Trst, via Mazztni 4£. 36 ZLATO, srebro, briijante, plača po najviftjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-Iia 29. 542 VALJČNI MLIN, v Podroteji, tik Idrije, se da v najem. Razen mlina je možna tudi drugačna industijska izraba vodne rile. Vsa pojasnila daje «0bčno — konsuomo društvo v Idriji. 533 SLIKARSKI IN PLESKARSKI POMOČNIK se sprejme takoi v stalno delo. Miro Vičič v Postojni. 638 Vesti H Mri i&oseze. V sredo dne 14. t m. popoldan so vlomili v hišo zidarja Franca Fugdj v Kosezah it. 40 v odsotnosti njega in njegove žene neznani zHkovci in pobrali ter odnesli različne stvari Gospodar hiše je bil na svojem poslu, Žena pa je nesla v Trnovo otroka cepit- ZHkovcem je moglo biti gotovo dobro znano, da bodo lahko, izvrševali svoj posel del) časa brez skrbi. ZHkovci so bili gotorvo lačni, ker so pojedli 1 lonec kuhanega zelja s krompirjem in spili 1 liter mleka; posegli so tudi po jajcih in drugih stvarih. Prizadeti trpi precejšnjo Škodo. K sreči eta vzola gospodar m žena ves. denar s seboi. Drugače bi zlikovcem gotovo prišel v roke. Premetano je bilo popolnoma vse po sobah in drugih prostorih in je docela umevno, da so se zMkovci vrgli na posel le bolj za denar in jestvine. Isto popoldne so vlomili — gotovo isti zlikovci — v bližnjo, sedaj prazno, nekdaj pa dobro idočo takozjvano betolo, od koder pa so morali prazni oditi Govori se, da sta isti dan hodila po va»i Koseze dva mlada bolj snažno' oblečena fanta, okoti 24 let stara, in da sta bržkone tista dva to delo izvriila. Oblastva opozarjamo na take postopače. MESTO VZGOJITELJICE išče gospodične, stare 21 let, s 3-letno me&čansko in 1-leino gospodinjsko Solo, govori slovensko in nemško, izurjena v šivanju, vezenju in deloma v delanju klobukov. Cenjene ponudbe na upravniitvo «Edinosti» pod ^Vzgojiteljica*. 644 ŽVEPLO najfinejše — najcenejše, modro galico, žveplalnike, Škropilnic«, tobačni ekstrakt kose «Merkur» umetna gnojila, semena, pluge itd. dobite po najnižjih cenah pri tvrdki D. Bolonič & Co. RadinerU 4. 536 RISA- z dvema stanovanjema, vrtom in vodnjakom, sc proda po ugodni ceni v Rojanu Scorcola S. Pietro St. 74. 632 IŠČE SE izurjen mesarski pomočnik — italijanski državljan — za takojšen nastop. Pismeni ponudbi treba priložiti prepis spričeval. Naslov pri upravništvu. 637 VINO, vipavsko, od 5 1 naprej, se prodafa v pekami via S. Marco 15, po L 2.— liter. 639 SKLADIŠČE oglja, zaloga stavbenega materijala, okrogla žaga, se prodajo po nizki ceni, vsled selitve. Naslov pri upravništvu. 640 2ABN1CE, angleške ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, vijaki, vzmeti, žeblji, železna žica i. t. d. Zaloga železa, Via Filzi 17. ii družba z om. j. (29) Tn! - Via Msil 9 - Trst Mule prelzRušnJs vsake orste. Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka. inserlntlfe 9 „ w u vešč slovenskega in italijanskega jezik% prevzemanja in skartiranja v mehkem in trdem lesu, kakor tudi vodstva žage, u sprejme. Nastop takoj. Ponudbe z navedbe referenc in zahtev pod «Lesna trgovina* na upravništvo. (361) OKrojna posojilnica u Itfrsji reg. zadruga z neom. zavezo vabi na v v pcodeljek, dne 2. junija 1924, ob 18. url v lastni hiši. DNEVNI RED: 1. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelništva in nadzorništva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leio 1923. 4. Prememba imena zadruge. 5. Volitev načelništva in nadzomiitva. 6. Slučajnosti. IDRIJA, dne 20. maja 1924. (365) NAČELNIŠTVO. Ako bi ne bilo zbrano ob določeni uri zadostno Število članov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje in bo sklepčen 11 vsakem številu udeiežence\. Edini materija! za kritje streh. 29 Odklanjajte druge ponarejene Izdelke. Zalsga: Tr&l, Vsa Mii&no štev. 13> il nnzMRnuo. Podpisana naznanjata slav. občinstvu, da sta odprla dne 12. t. m. v Gorici, via Garibaldi št. 20 (prej v. Teatro) I. nadstropje pravno pisarno v administrativnih, nespornih, izvršilnih zadevah in onih tičočih sc vojnih škod in posredovanja dobave posojil. Vinko čuk, bivši ravnatelj zemlj. knjige v Gorici- Anton Trampui, ^ bivši sodni oficijal pri okrožni sodniji PETI PODPLA?! iz pristnega ka*ičuka. 32 „MLM" Trst, m Coronco % it 2TJ j » hI PODUSTEI W. Collms: REZ IMENA (33) Roman. «Ali ti je slabo, mama?« je vprašala Magdalena. «Ni mi slabo, otrok», j« odgovorila gospa Vanstone kratko in ostro, ne da bi jo pogledala. Pusti me samo nekaj časa, potrebujem miru*. Magdalena je odšla z očetom iz sobe. «Papa,» je v gkrbeh šepetala, «Kaj meniš, da utegne go&pod Ciare reči ne7» «Ne morem ničesar prerokovati; toda upam, da poreče da.» •Saj ni nobenega -vzroka, da bi Be branil? — Ali pa je kakšen?* Vprašala je s tihim glasom, medtem ko je on lemal klobuk in palko in zdelo se je, da je preslišal vpragaaje. Bila je v dvomu, ali naj ga ponovi, spremila ga je skozi vrt, dokler se ni ustavil in jo poslal nazaj. * Nimaš nič na jlavi, otrok«, je rekeL »Sobi- ce močno pripeka, ne bodi zunaj brez klobuka.« Nato je nadaljeval svojo pot in ona je zrla še neka^ časa za njim. Ni vrtel v zraku svoje palice kakor navadno in tudi škotskega jazbečarja ni pogledal. Bil je očividno potrt. Kaj naj to pomeni? Deseto poglavje. Ko je Magdalena prišla zopet v predvežje, je začutila na svojem ramenu neko roko. Ko se je obrnila, je stala sestri nasproti. Predno je mogla kaj vprašati, ji je sestra zmedeno nagovoritLa: »Prosim te, odpusti mi — prosim te odpuščen;a.» Magdalena je presenečena pogledala sestro. Spomin na one ostre besede, ki sta ju izmenjali v bosti je 2e zatemnel v njenem spominu ▼sled dogodkov, in zanjo je bil premir že pobijen. «Kaj naj ti odpustim? je vprašala. «Slišala sem o tvojih najnovejitk načrtih za bodočnost,» pe nadaljevala Nora v ionu prisiljene spokornosti, ki je naprarvljal slab vtis, «in zdi se mi potrebno, da se stvar med nama poravna, tudi se mi adi potrebno povedati, da mi je žal za oni nastop. Ali fta boš pozabila?* Hotela je še nadaljevati, toda naglo je prenehala, obraz se ji je zmračil in stekla je po stopnicah navzgor. Predno ji je mogla Magdalena slediti, so se odprle duri knjižnične sobe In gospodična G arih j« stopila ven, da posluži ugodne prilike izraziti svoja čustva. Od nje ni čula Magdalena tako formalnih besed. Nora je skušala potlačiti svoje utemeljeno nezaupnost napram Franku, ker sc je pokorila sklepu stariiev, skušala je zakriti svojo nevolfo vkljub temu, da je njeno Čuvstvo ostaio neizpremenjeno. Gospodična Garth pa ni popustila tako daleč, prav nič ni bila pripravljena žrtvovati svojega aviorftetnega položaja v hišnih zadevah, četudi i« nastopila U nepričakovana izprememba v dnižmi. »Prosim te, da sprejme! mo{s častftke,» je rekla, .moje čestitke in moje opravičilo. Ko tem te v vrtu presenetila pri poljubu, ki si ga dala gospodu Francisu Ciare ju, nisem slutila, da delaš po željah svojih stariiev. V tem oziru nočem izraziti svojega, mnenjn. Obžalujem samo, da sem stopila vmes kol ovira zveste ljubezni, in prosim te, da me t bodoče smatral aa odstranjeno oviro. ŽeHm |a srečo I» m OfUIEPPE - TRST Via S. CEterina 7y vogal Via Kazzini naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel