Posamezna Številka 10 vinarjev.
SlBV. 02.	v mmi v ponedeljek, 23. aprile 1917.
Leto XLV.
m Vel|a po poStlt b
as ml« leto oapra].. K 36-— n <o mesec „ .. „ 2-20 ta Nemčijo oeloletno. „ 20-— aa ostalo Inosemstvo • „ 38-—
V	L|abl|aal na domi Za oalo loto aapro|.. K 24*— aa oo nošo« „ .. K 2-—
V	ajfrrt inltan aeMtoa „ 1-80
5 Sobotna Izdaja: s
Sa oo o loto.....K 7-—
sa Nemčijo oeloletno. „ B*— sa ostalo Inosemstvo. „ 12 —
! Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoki ali a|o
prostor) aa enkrat .... po 30 t aa dva- In vočkrat . „ 29 „ pri več|lh naročilih primera popust po dogovora.
■ Poslano: "' u
Enostolpna petitvrsta pa 60 t
Izhaja vsak dan Uvzsmil nedelje ln praznike ob 5. nri pop.
Bedna letna priloga Tosnl rod.
Orednlitvo |e « Kopitarjevi allol Ito? 6/m. Bokoplai se oo vračalo; neiranklrana plami m ne ■■* apro|ema|o. — DredaUko«a tolelona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
tlpravnlitvo je v Kopitarjevi nllol St 6. - Račun poštne hranilnice avstrllake št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. St. 75B3. — OpravniSkega teleiona St 188.
Za vojaške domove.
Slovenski odbor na Kranjskem za vojaške domove, Deželni dvorec, Ljubljana, je izdal naslednji oklic:
Po želji in naročilu Njegovega Veličanstva so se začeli snovati po celi Avstriji vojaški domovi, V teh domovih najdejo vojaki v prostih urah udobnosti prijateljske družbe in zabave, tukaj dobi vojak primernega berila, dobi domače liste, tukaj se sestane v prostih časih s svojimi ožjimi rojaki, skratka, tak vojaški dom mu nudi v tujini košček domače zemlje.
Da pripravimo tudi našim domačim vojakom v tujini po težkem delu nekoliko razvedrila, da jim zopet pokažemo, da nismo nanje pozabili, se je ustanovil v Ljubljani »Slovenski odbor za vojaške domove«, ki bo povsod, koder se nahajajo domači oddelki, ustanovil tak vojaški dom.
Kranjska dežela se je že izjavila, da ustanovi štiri vojaške domove za naše vojake na fronti, in sicer z imeni;
»Triglav«, »Sava«, »Nanos« in »Kranjski dom«.
Vsakdo, ki ustanovi vojaški dom, bodisi zasebnik, občina ali župnija, ima pravico, da tudi določi vojaški oddelek in da dd vojaškemu domu ime. Stroški takega doma so 700 do 1000 K, ker velik del oprave oskrbi vojno-pomožni urad na Dunaju.
Do vsakega, ki želi, da se našim junakom v tujini olajša njih težavna služba, se obrača podpisani odbor s prošnjo, da daruje za vojaške domove primerne knjige ali pa z denarjem prispeva k ustanovitvi vojaških domov.
Za speljavo akcije se je ustanovil poseben delavni odbor, ki mu načeluje deželni odbornik kanonik msgr. dr, Lampe.
Slovenski odbor na Kranjskem za vojaške domove.
Dr. šusteršič, deželni glavar, predsednik.
Dr. Jeglič, knez in škof.
Dr. Tavčar, župan deželnega stolnega mesta Ljubljane, podpredsednik.
Anton Belec, načelnik Kmečke županske zveze; Ivan Čadež, mestni katehet; Karel Dermastia, vodja Slovenske trgovske šole; Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik; Ivan Knez, predsednik trgovske in obrtne zbornice; Ivan Kregar, predsednik Obrtno pospeševalnega zavoda; dr. Evgen Lampe, deželni odbornik; dr. Vladislav Pegan, deželni odbornik; cesarski svetnik Gustav Pire, generalni ravnatelj c. kr. kmetijske družbe; Karel Pollak st., predsednik Kranjske deželne banke; Iv. Samec, predsednik trgovskega gremija; Josip Šiška, stolni kanonik; Ivan Štefe, urednik; dr.
LISTEK.
Oirti Iz dnevnika.
Moji kameradi.
V tem mestu ni nobenega fotografa. Kje se bo vzel med revščino, ki vlada tu? V Skadru je eden, ampak do tja je osem tir z vozom. Nadporočnik L., ki edini tu ima fotografski aparat, mi je že dvakrat obljubil, da bo prišel; ampak trikrat je že na to pozabil. Zato mi bo prav žal, če ne bom imel nobene slike o svojih kameradih iz Albanije.
Prvi je Janko, moj sluga. Mlad fant, z obrazom nežno otročjim, dober in mil, da so mu njegovi sotovariši rekli »Christ-kindel«. Doma je na Hrvatskem. Tretjo postajo od Zagreba na črti proti Samo-boru mora izstopiti, če se pelje domov. Potem pa ima še tri ure hoda. Kako se kraj imenuje, si nisem zapomnil. Iz Srbije je prišel sem. Že 15 mesecev ni bil doma, zato je dobil 14dnevni dopust. En teden pred dnem, ko bi se moral odpeljati domov, pa je začel postajati rumen v obraz. Noge ga niso držale in glava ga je bolela. Malarija! Ni kazalo drugače: mesto domov sem ga moral poslati tja gori na hrib, kjer stoii polno lesenih barak. Nič več se ni vrnil.
Karel Triller, dež. odbornik in podžupan ljubljanski; Matija Zamida, ravnatelj deželnih uradov.
Ameriški Hrvoii in vojska.
»A Nap« poroča, da so takoj po napovedi vojske Združenih držav izšli v Detro-itu, Texasu in Torontu trije hrvatski listi pod naslovom »Novi Svijet«, »Jadran« in »Hrvatsko Pravo«, da širijo propagando v korist entente med ameriškimi Hrvati. Ali izdajatelji listov so ''oživeli veliko razočaranje, ker so Hrvati, ki so od začetka vojske vedno z napetim zanimanjem pričakovali pred poslopji poslaništev Hoferjevih poročil in pokazali največje veselje zaradi priznanja junaštva hrvatskih čet, sprejeli to agitacijo zelo hladno. Imenovani listi nimajo niti naročnikov niti čilateljev. Angleži nimajo sreče, ker so s to akcijo doživeli popoln neusoeh. Hrvatski in slovenski narod ostane Avstriji zvest v stari domovini in v tujini, Posamezne agente entente postavi vedno pred prag!
G asovi za mogočno Avstrijo.
»Information«pišejo iz Prage med drugim:
Velika ura brezpogojno zahteva, da se združijo vse razpoložljive moči v službi domovine. Vse, karkoli narode monarhije v politični vsakdanjosti loči, se mora trenot-no postaviti v ozadje, se mora pozabiti. Biti ne sme nobenih strankarskih ne jezi-kovn'h razlik, naloga ljudskega zastopstva v bodočih urah odločitve je, da na zunaj dokaže edinost, moč in neomajnost notranje državne fronte. Tej nalogi bo pa ljudsko zastopstvo le tedaj kos, ako se strogo izogne vsemu, kar bi moglo motiti ravnotežje v njej dejstvujočih narodnih sil. Kljub vsem omejitvam diskusije se v Avstriji nihče več ni mogel udajati zmoti, da bi uresničenje mišljenih »predpogojev« Nenemci mirno sprejeli. — Kolikor je tačas sploh mogoče pregledati položaj, smemo kot gotovo smatrati to-le: Parlamentarna zastopstva nenemških narodov žele na vso moč, da se snide državni zbor. Parlamenta si žele že zato, ker hočeio o mnogih rečeh mirno in lojalno povedati svoie mnenje. Doprinesti hočejo dokaz svoje dobre volje in žele vsakomur vidno pokazati, kako zelo jim je na tem, da postavijo vso svojo zmožnost , svojo polno moč v službo države. Od te strani je torej za slučaj enostavnega »brezoogojnega« sklicanja državnega zbora pričakovati le dobra volja in vsakoršno pospeševanje.
Vsi eno!
Praška »Union« piše o cesarjevem apelu na nemške parlamentarne zastopnike: Sila in moč Avstrije, ki se je ravno tekom sedanjega gigantskega boja pokazala na tak občudovanja vreden način, je zasluga. vseh njenih narodov. Vsako pleme je doprineslo svoj del po razmerju svojih gospodarskih in intelektualnih moči. To je še nedavno prav posebno poudaril naš zunanji minister grof Czernin. Noben narod si ne more prisvajati izključne zasluge da je ustvaril veličino Avstrije. Vsi so pokazali v prenašanju vojnih stisk enako stanovitnost, sinovi vseh so zapečatili svojo zvestobo do države s svojo krvjo na bojiščih. Zato hočejo tudi vsi sodelovati pri novi ureditvi naše oomovine. Ako naj ta nova ureditev res ustvari boljše razmere mora biti sad poštenega vzajemnega de'a vseh enakopravnih plemen. Samo tako je mogoče ustvariti pogoje za srečnejšo bodočnost Avstrije.
iz svojili razgovorov z genera n m nol-Ksvnikom Boroeviiem.
pripoveduje hrvatski profesor Frangeš v zagrebškem »Tagblattu« med drugim: Zelo zanimiva so bila sporočila višjega armadnega poveljnika o razmerah za soško fronto. Pripovedoval je o »soškem fondu«, instituciji, ki jo je ustanovil za vdove in sirote v svojem armadnem območju padlih junakov. Ta zaklad, h kateremu so prispevali častniki, moštvo in drugi dobrotniki, je dosegel višino nad milijon kron. (Tu je cenzura nekaj vrst zaplenila.) Pa tudi v drugih pogledih zasleduje višje poveljstvo velikopotezno gospodarsko politiko. Vojna je dozorela z gospodarskega stališča obsežnih novosti. Današnji vojskovodja mora biti tudi ekonom v valikem slogu. Vprašanja prehranjevanja igrajo danes v vojski znamenito vlogo. Vse območje do fronte je bilo po njegovi inicijativi obdelano; veliki predeli dežele bodo prinašali žetev in nada je, da bo pridelek tako velik, da se bo armada na fronti vzdrževala skoro iz lastnega. Naprava, na katero more biti Boroevič ponosen, je vodovod na vsem kraškem ozemlju. Gradnja vodovoda je bila že davno nameravana. Že pokojni cesar Franc Josip je pred 18. leti dal dovoljenje za gradnjo takega vodovoda v teh, na vodi siromašnih krajih. Ali pozneje je postala stvar vzrok za prepir med posameznimi občinami in konec vsega tega je bil ta, da se vodovod ni gradil. Čim je izbruhnila vojska, je Boroevič takoj izprevi-del, da na kraškem terenu ne more obstajati vojska, če ni vode. Izkopali so se vodnjaki v velikem številu, položile cevi od-
daleč, ki dovajajo sveže pitne vode v te na vodi uboge kraje. Danes je nedaleč razple-tena vodna mreža dogotovljena in pozicije na vsej fronti nc trpe na nikakem pomanjkanju vode. Prva prošnja ujetih Italijanov, čim so došli za našo fronto, je: dajte nam čašo vode! In potem menijo: »Lahko je vašim ljudem — ti imajo vode! Mi Italijani trpimo strašno zaradi pomanjkanja vode. Dovažati se mora od daleč, ni sveža, ni zdrava!« Toda je blagoslov tudi za prebivalce gorskih krajev, ki le redkokdaj odhajajo v dolino. Imajo dobro pitno vodo in ni treba jim donašati jo od daleč s težko muko. Brez vojske ne bi se bil vodovod na Krasu nikdar zgradil tako raz-pleteno in vse preskrbljajoče. Še dolgo po vojski bo prebivalstvo hvaležno generalnemu polkovniku Boroeviču za ta vodovod, napravljen za vojsko, ki pa je od prvega trenotka dan v porabo tudi za civilno prebivalstvo.
Kanaii pri lemiiali.
»Oesterreichisch-ungarische Kriegsko-respondenz« poroča:
Jamlje so majhna vas na italijanski fronti. V oktobru jc vas osvojil sovražnik, med tem pa smo mu jo bili že davno zopet vzeli in v bojih ni ostal kamen na kamnu. Tam, kjer je izpočetka obstajala naša postojanka iz enostavnega kamenitega zidu, teče sedaj globok, v kamen vsekan jarek z močnimi žičnimi ovirami in pred granatami varnmi kavernami. Zima je prinesla trdo delo. Vedno nadlegovani po sovražniku, so storili 64ti za izpopolnitev postojank, kar je bilo v njih človeških močeh. Tudi sovražnik ni bil len. Njegovi rovi, njegova stališča za strojne puške in bojne straže so postajali od tedna do tedna močnejša. Vsiljevala se je msel, da bi ga v njegovih utr-jevalnih delih motili. Vsak je govoril o tem, vsak je imel svoje načrte. Šele koncem marca je prišlo dovoljenje. Podjetje je bilo skrbno pripravljeno in določeno na dan 29. marca ob eni uri zjutraj. Sodelovati je imela tudi artiljerija. Tako se je izpolnila dolgo pričakovana želja častnikov in moštva. Ko jc bataljonski poveljnik malo ur pred napadom osrčevaje nagovoril čete, ki so bile pripravljene za naskok, se je marsikatero oko orosilo.
Opolnoči so zavzele navalne patrulje 64tih pod poveljstvom rezervnega poročnika Buttermeicha in rezervnega praporščaka Kuxa svoje izhodne postojanke. Rezervni poročnik Bistricsany se je splazil z razstreljevalno patruljo do sovražnih ovir, da bi jih z ekrasitom porušil. Padlo je več strelov iz pušk. Sovražna bojna straža je bila opazila gibanje na predozemlju. Celo
on nosil še vedno platnene hlače in škornje brez podplatov. To je bilo dobro, da je tičal vedno pred pisalno mizo. Nekega lepega jesenskega popoldne jc bil pri meni na vrtu naš štacijski poveljnik ritmojster S. Govorila sva o moštvu in jaz sem mu povedal o bolečinah, ki jih ima moj slikar. »Napravi mi vlogo za povišanje.« — Ko je bila gotova, jo jc g. ritmojster takoj podpisal. — »Zdaj ga pa pokliči sem in mu povej, da je povišan.« — Hitel sem si opasat sabljo, da poklicanemu H. naznanim povišanje. Toda mož me je spravil pred ritmojstrom v zadrego. Mislil je, da ga kličem samo tako, da mu dam kako naročilo za pic ~>, zato je prišel — brez kape, v platnenih hlačah, s škornji skoraj dobesedno brez podplatov. Ni se pa malo ustrašil, ko je zagledal ritmojstra in poleg njega mene v popolni službeni adjustirungi. Kaj bo zdaj?
H. pozor! — »Naznanim vam, da ste vsled odredbe g. ritmojstra povišani za pravega korporala in titularnega četovodio. Čestitam vam, bodite tudi vnaprej pridni kot dozdaj!«
»In oblečite takoj drugo uniformo in druge čevlje! Pa brez kape na glavi mi ne pridite nikdar več pred svojega predstojnika!« je dostavil g. ritmojster.
Ko sem prišel čez pol ure nato v pisarno, je imel mož od ginjenja še vedno I solzne o£i. Zvečer pa je že premišljeval,
Drugi. Št. 355. Izmed štirih Rusov, ki jih imam tu, sem si izbral to številko za začasnega Jankovega naslednika. Prišel je iz bolnišnice in bil meni začasno dodeljen. Dokumentov ni imel nobenih, samo številko na kapi. Na vprašanje mi je povedal, da se piše Pismeny, ime da mu je Timotej, star da je 23 let, doma iz Amelnika v gu-berniji Herson. Fant je bil pri nas prav zadovoljen. Nekega popoldne me je vozil k morju in mi potoma pripovedoval, da je bil tudi v Rusiji že pri morju, tam na severu. Videl je iudi že Kitajke, ki imajo take noge: pokazal mi je svojo pest. Jaz sem bil s fantom prav zadovoljen. Pa je prišlo nekega dopoldne pisanje. Štev. 355 sem moral poklicati k sebi v pisarno, kjer se je po dolgem izgovarjanju pokazalo, da št. 355 ni prava, temveč št. 327 in da je Timotej Pismeny v resnici Piotor Kozlov-ski, pristojen v Jaroslavvko, ki je pobegnil od nekega oddelka delavcev ujetnikov. — Št. 327 jc morala v spremstvu moža z nasajenim bajonetom nazaj k delavskemu oddelku, kjer se je zgubila v morju drugih številk.
Tretji. Korporal. Če jc pri nas kdo tri dni rumen v obraz, ga navadno že pošljemo tja gori v lesene barake. Ta pa je zmerom rumen, pa še ni bil nikdar tam gori. Nje- j gov obraz pa ni samo rumen, temveč tak, da bi bil izvic.cn moJel slika t ju, ki bi sli-I kal Kalvasiio s tremi križi. On bi moral 1
viseti na križu na levi. Uživanje kinina (sredstva proti malariji) se nam vse gnusi. Mene strese mraz, če zagledam tisto zeleno škatlico, v kateri se nahajajo praški. Naš korporal pa jih zoblje tako kot bi bili bonboni. Drugače pa je priden fant. Dela od jutra do večera. Samo parkrat sem že imel sitnosti ž njim. Enkrat je imel nava-gati 80 kg cvibaka, pa se je »zmotil« samo za 20 kg. Ko sem ga prijel za to, je navedel za izgovor to-le: Tehtnica je bila re-kvirirana v Srbiji. Odkar je v Albaniji, kar noče več služiti. Morda je tudi ona dobila malarijo.
Četrti. Portrctni slikar. Z Dunaja je in je od mobilizacije v uniformi. Ima ženo, ki mu nikdar ne piše in on nikdar njej. Na Dunaju je bil v službi pri imenitnem slikarju, »kjer je občeval z generali«. Zato mu je tu jako neprijetno, da mora stati v pozoru pred vsakim, »ki ima pod vratom več zvezd kot on«. On je imel do nedavna po eno samo na vsaki strani. Enkrat je imel bolezen v prsih. Povedal sem mu, da se peljem k intendanci. On pa mi je začel pripovedovati, kaj da je že vse doživel v teh dveh letih in mi potem namignil na novo odredbo o železnih križcih za moštvo. Ima krasno pisavo in je zelo porabna moč v pisarni, kjer dela od jutra do večera. Včasih po več tednov ni zapustii barake, kjer je pisarna, Na zimsko uniformo sc ni mogel privaditi, Ko že drugi dolgo ne. ie
<
podjetje, ki je bilo bistveno zgrajeno na tem, da se sovražnik preseneti, je bilo v nevarnosti. Poročnik Bistricsany je videl, da ga je nasprotnik opazil. Skokoma se zažene proti sovražnim žičnim oviram, vrže vanje ekrazit, ga užge, nekaj sekund tiho-te, nato oglušujoč pok — in močna žčna ovira je bila razrahljana. V tistem hipu kreneta dalje obe navalni patrulji, čeravno jc sovražnik otvoril krilni ogenj. Še en tesan tj-cnutck: prekoračiti jc treba žično oviro. Del patrulje brzda posadko v le nekaj korakov oddaljenem kosu jarka z ročnimi granatami. Med tem si ostali delajo gaz skozi žično oviro. Z enim skokom so na sovražnem prsobranu, z drugim v jarku in z gromkim »Ura« I se vržejo patrulje na iHijansko posadko. Rezervni nadporočnik -in pride z rezervami. Razvije se metež: Kdor se ne uda, ga zade-Naša artiljerija začne obstreljevati ležeče sovražne rove. Sovražnik je očividno mnenja, da gre za velikopotezen napad ter pošilja točo pehotnega ognja iz druge črte.
Skoro celo uro so ostale naše navalne patrulje v sovražnih jarkih. Vračali so se v najljutejšem sovražnem ognju strojnih pušk, min in topov. Uplenili so dve strojni puški, brzostrelno puško, mnogo vojnega blaga. Ujetnikov so odvedli 21. Razen tega je imel sovražnik znatne izgube na mrtvih in ranjenih. Naše navalne patrulje so imele la nekaj ranjenih, med temi nadporočnik Kalkstein z lahkim strelom v rami.
Podjetje sedmograškega pešpolka je bilo v vojnem poročilu dne 29. marca pri-znalno omenjeno. Napada so se krepko udeležile tudi navalne patrulje 21. pešpolka pod poveljstvom stotnika Mrakota.
vojaške vesli.
Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči so dobili poročniki 97. pp. Karel Strahe, Miroslav Luschiitzky in Emil Schnabl. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik ces. kraljev, jezdečega strelskega p. št. 6 Herm. Torkar, pri ulanskem p, št. 13. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 7. polj. top. p. Oton Ferk. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil črnovoj. praporščak dr. Karel Ferluga. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila tit. desetnik brzojavnega polka Gruden Franc in stražmojster 5. drag. p. Cunta Jernej. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: predmojster 25. težkega polj. top. p. Lipovec Josip; štabni narednik Golčman Franc in tit. desetnik Gnus Martin, oba pri 87, pp.; topničarji 7. trd. top. p. Černe Albert, Škrlj Josip in Šulin Gašper. — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila mornariški štabni zdravnik dr. Rihard Jug in upokojeni ladijski poročnik Ernest Peternel. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 41. črnovoj. bat. dr. Ivan Rupnik. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: stražmojstri 7. dež. orož. pov. Josip Boh-mann, Franc Lukež, Franc Močivnik, Vinko Repež, Franc Podgornik, Ferdinand Petrič in Franc Žerjal; narednik 26. črnovoj. pov. Franc Jecel, pri splošni bolnišnici v Mariboru; nad. stražmojstri 7. dež. orož, pov. Josip Wolf, Ivan Kobal, Josip Živec in Josip Grmek; nad. stražmojster 12. dež. orož. pov, Franc Kurnik; četovodja 12. dež. crož. pov. Josip Jakše. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila če-
tovodja 1. gor. strel. p. Kos Franc, prideljen saperski stotniji št. 7.-3, in desetnik koroškega prost, strel. p. Sovine Blaž. — V drugič so dobili srebrno hrabrostno svetinjo: kadet Janžič Ivan, deseiniki Poženu Konrad, Ulčnik Ivan in Potočnik Anton (padel) in poddesetnik Wcdcnig Franc, vsi pri 1. gorskem strel, p.; desetnik 2. gor. strel. p. Bider Josip. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodja Sušeč Martin in Pollak Franc, desetnik Ferčnik Pavel, poddesetnika Bolterle Šte-lan in Kurnik Alojzij, strelci Šinkovec Josip, Baran L., Ibounig J., Kustcr P. in Plo-ner K., vsi pri 1. gor. strel, p.; praporščaka Smrdu Maks in Flajs And., des. Mlakar Iv., Stanič Anton iin Eržen Ivan, vsi pri 2. gor. strel, p.; četovodja Krajnc Josip, tit. pod. des. Praprotnik Josip, poddesetnik Krajnc Franc in pešec Zlatinšek Josip, vsi pri 26. črnovoj. pp.; četovodja Čuš Franc in pešec Pihlerič Jakob, oba pri 151. črnovoj. bat.; tit. četovodja 151. črnovoj bat. Bodlaj Mihael; tit. poddes. Haberle Simon, strelca Modrič Tomaž in Benedikt Ivan, vsi pri koroškem prost, strel, p.; kadeta Kruleč Pavel in Godec Miroslav, četovodje Černe Franc, Prentner Ivan in \Vieser Martin, desetniki Pajk Anton, Verhonig Ivan, Rau-ter Kristijan, Dojak Blaž, Jamnik Aleksander in Čepelnik Martin, tit. poddes. Ulbing Matija in Hafner Simon, poddesetnika Jug Ivan, Jereb Karel in Polanec Jakob, strelci Čižek Ignacij (padel), Samec Florijan, Skok Matija, Železnik Vrban (padel), Kandut Peter (padel), Zemig Florijan, Vrabič Ivan, Drole Andrej, Lah Jurij, Rabič Pavel in Oblak Ivan, vsi pri 1. gor. strel, p.; praporščaki Andoljšek Adolf, Milharčič Ivan, Jug Rihard in Drol Valter, kadet Marolt Matija, kadetni aspirant Pire Josip, štabni narednik Drnovšek Josip, narednik Skvar-ča Franc, četovodje Peneš Franc Triller Ivan in Kajzcr Jakob, enol. prost, četovodje Rudež Adolf, Štolfa Stanko in Oster-man Karel, črnovoj. četovodja Zupan Fr., tit. četovodja Peterko Ignacij, desetniki Sirnik Ivan, Rant Anton, Kern Gregor, Blagne Ivan, Fcdran Franc, Klobčič Valentin, Poje Anton, Goli Jakob, Peršina Ivan in Brinovčar Martin, strelci Virt Al,, Kajfež Ivan, Kodeh Vinko, Makovec Alojzij, Remec Ivan, Petek Franc in Bajde Fr., vsi pri 2. gor. strel. p. — V drugič je dobil bronasto hrabrostno svetinjo podd. 2. gor. strel. p. Šlebir Josip. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnik 151, črnov. bat. Kobač Maks; častniški sluga Mernik Matija, strelci Rotter Rudolf, Snabl Jakob in Trunk Aleksander, vsi pri 1. gor. strel, p.; desetnik Rutar Matija, Bizjak Lenart in Senožetnik Josip, poddes. Vrbovec Avguštin. strelci Grašič Anton, Stres Franc in Zupančič Josip, vsi pri 2. gorskem strelskem polku; tit. četovodje Šiška Inocencij, Ocvirk Ivan in Smeh Jakob in pešec Fi-lipič Franc, vsi pri 26. črnovoj. pp.; tit. če-tovodji Stopar Fr. in Gmeiner Ivan, poddesetnik Pačnik Juriij, pešci Delopot Ivan, Sušeč Štefan, Poljan Ivan in Plešnik Leopold, vsi pri 151, črnovoj. bat.; pešec 151. črnovoj. bat. Tavčar Ivan. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: ognji-čarja Legat Leopold in Turi Al.; desetnik Peloza Josip in topničar Brezigar Mihael. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnika Kos Franc in Ivan Zavolovšek predstrelci Benko Franc, Mihelj Franc in Martinčič Franc; topničarji Podakar Luka, Medved Franc, Ličen Leopold, Musi-ka Mihelj, Perhavec Andrej, Kogovšek Matija, Obram Janko, Knapič Leopold, I Rudež Franc, Jug Anton, Burgar Josip,
Anžon Alojzij in Maurič Franc, vsi pri trd. top. polku št. 7, bat, 11.
Veliko Mila n nunska ponehava.
Zdi se, da nameravajo Angleži zopet pričeti bitko pri Arrasu, katero so deloma vsled težkih izgub moštva in malerijala, deloma vsled spretnega umika Nemccv morali 15. t. m. prekiniti.
Bitka ob Aisne in v Champagni se nadaljuje, vendar so se že pričeli pojavljati znaki oslabelosti. Sedanja bojna slika je v marsikakem oziru drugačna, kakor je bila prve dni. Ko je bila glavna napadalna smer sovražnika jasna, so Nemci svoje rezerve moštva in materijala (posebno artiljerije), ki so jih pred začetkom bitke imeli pripravljene daleč za fronto, polagoma zastavili na najhujših točkah boja. Z osredotočenjem ter mogočnih obrambnih sredstev proti glavnim napadalnim točkam Francozov, je postala obramba nepremagljiva. Zato so se zadnji čas vsi francoski ogromni napadi popolnoma izjalovili z brezprimer-nimi izgubami, nasprotno so pa Nemci z uspešnimi protisunki pridobili taktično dragocene postojanke.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. aprila. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča • R u p r e t a.
Poizvedovalni sunki v ovinku Ypema so nam dovedli več ujetnikov, zaplenili smo tudi orožja v jarkih. Med Loosom in železnico Arras-Cambrai so polagoma močnejše streljali.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Čete vseh nemških plemen izsiljujejo na ogromnem bojišču ob Aisne in v Champagni, kjer se bije mož z možem, in kjer zvesto vztrajajo do smrti v najtežjem ognju ,vsak dan in vsako uro junaštva. Vo;no poročilo ne more navajati podrobnosti. Naskakovalne čete so včeraj dopoldne izgnale sovražnika iz bivše cukrarne južno Cerny. Bolj vzhodno od tam pri Hurtebise Ferrne so odbile naše čete francoske delne napade. Z velikimi izgubami za sovražnika so odbili naši ob Brimontu francoske in ruske čete, ki so naskakovale. Popoldne se je razvil na celi bojni črti Aisne in v Champagni zopet silen boj s topovi. Besni napadi so se razvili pri Braye, od visoke planote Paissy do nižave vzhodno Craonne in med Frosnesom in nižavo Suipes. Sovražni naskok se je zrušil ob Cbemin de Dames v ognju, na posameznih mestih pa v boju moža z možem, V Champagni so se zrušili napadi pred našimi postojankami. Naše naskakovalne čete so vdrle severno Reimsa in v Argonih v sovražne črte; vrnile so se z ujetniki nazaj.
Bojna skupina vojvode Albrehta Virtemberškega:
Vzhodno St. Michiela sa je izvedlo
neko naše podjetje tako, kakor smo želeli.
Tudi tam smo ujeli več Francozov. » » »
Neugodno vreme zadn!ih dni je omejilo delovanje letalcev. Od 17. aprila smo sestrelili v zračnih bojih 7, z obrambnimi topovi pa 3 sovražna letala.
Berlin, 22. aprila. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Topovski boj se je včeraj ojačil in razširil na več točkah Handrijske in artoiške bojne črte; severno Scarpe se je zvišal od časa do časa do najskrajnejše besnosti. Premikanja čet pred našimi črtami smo obstreljevali z uničevalnim ognjem. S protinapadom smo vrgli močan napad Angležev na sev, bregu potoka Miette. Na angleški bojni črti, severno zahodno St. Quen-tina, so bili dopoldne le mali boji, južno Scmme so streljali s topovi.
Bojna č r i a nemškega cesar« j e v i č a.
Ob Aisne in v Champagni so se splošno do večera 5e malo bojevali. Naše naskakovalne čete so razstrelile pri Berry au Ba^ francosko utrjeno kočo s posadko. Pri Frosnesu in na zahodnem bregu Suip-pe boji, ki so sfj končali z velikimi izgubami zu sovražnika. Južno Riponta smo odbili francoski sunek.
Bojna skupina vojvoda Alberta.
Položaj se ni izpremenil.
Prvi generalni kvartirni mo; ' pl. Ludendorff.
XXX
V zračnih bojih je izgubil sovražnik včeraj 6 letal; 5 jih je sestrelila preganjalca skupina ritmojstra barona pl. Richt-ho?nn. Mornariški letalr-i so prisilili pri
Nkir" ortu sovražni zrakoplov, da je padci goreč v morje,
i	v/ V
.	✓ N
NEMŠKO VEČERNO URADNO PORO-ČILO.
Berlin, 22. aprila zvečer. Uradno:
Na bojni črti Artois se je besno streljalo. Pri Loosu so se vneli boji pehote. Ob Aisne in v Champagni je bilo podnevi do zdaj precej mirno. Severnozahodno Sois-sonsa so živahno streljali. Z vzhoda nič novega.
Nemško poluradno poročilo.
Berlin, 21. aprila. Uradno:
Silovita borba ne nudi več, kakor (s ni tudi zadnje dni, podobe enotne po velikih strategičnih vidikih vodene bitke, razdrobila se je marveč v besne osamljene delne boje, ki merijo zgolj na krajne uspehe. Francozi so tudi včeraj iznova poskušali, da bi prišli iz nižave ob Aisne s silo na višinsko pobočje Chernin des Dames. Njih napadi so se, kakor včeraj, zrušili v nemškem ognju. Nemcem so se posrečili protinapadi, s katerimi so pridobili ozemlje južno Cerny. Ljut napad Francozov se je izjalovil vzhodno Craonne, v prostoru med Craoue in Miette potokom; Francozi so tam napadli okoli 6, ure zvečer; njih napad so podpirali po divjem bobnečem ognju oklopni vozovi. Napadli so tudi postojanke pri Brimontu, ki tvorijo vrti-šče črte, na kateri se bije bitka, a niso uspeli; francoske in ruske izgube so bile tam velike. Severno Betheny, ki leži nekaj kilometrov od Reimsa, smo izčistiU sovražne jarke pred našo bojno črto in ujel! ob tej priliki 2 podčastnika in 14 mož. Severno zahodno Auberive na vzhodnem krilu črte, na kateri se bije bitka, se je splošno položaj le malo izpremenil. Na obeh straneh prekopa La Bassee besen ogenj z minami, tudi težkih kalibrov.
Berlin, 22. aprila. Wolff poroča: Včeraj je bitka ob Aisne in v Champagni po* nehavala. Izredno močne izgube, ki so jib' imeli Francozi v minulih dneh, ko so trčili na nemške branilce, ki so se junaško bili« so čividno sovražnika prisilile na odmor M bojih. Naknadno se poroča, da je sovrai« nik izgubil 19, t. m., ko smo zopet vzeli nekdanjo cukrarno Cerny in ko smo krvavoi odbili dopoldne 21. aprila dva napada Francozov jugovzhodno Cerny 9 strojnih pušk in ujetnike. V Champagni smo sever* no Prosnesa uničevali z našim uničevalnim ognjem zbiranja sovražne pehote, odbijali čete, ki so napadale z ročnimi granatami( naše topništvo je uničilo več oklopnih voz. Težke izgube smo zadali z našim ognjem Francozom severnovzhodno Prosnesa, kjer so izvajali delne napade, ki so se izjalovili. Napadi nemških patrulj so tudi V, prostoru pri Arrasu in med Ancre in Somme pridobili ujetnike in plen. Sovražne sile, ki so napadale pri Beauchampu in pri Villers-Plouichu, smo odbili s težkimi izgubami za nje deloma tudi v boju moža z možem, Samo pred nekim ozkim odsekom smo našteli 300 mrtvih sovražnikov.
Francosko uradno poročilo.
20. aprila ob 3, popoldne. Sovražno topništvo je ponoči streljalo južno Satnt-Quentina; naše je živahno odgovarjalo. Po* izvedovalni oddelki so se bojevali severno Urvillersa. Pri Laffauxu smo izdatno na* predovali; ujeli smo 49 mož. V navedenem odseku smo odbili več nemških protinapa1-dov. V boji z ročnimi granatami smo vzeli na visoki planoti Vauclerce in jugozahodno Courcy več jarkov, Z dobro izvedenim podjetjem smo vzhodno Loivre pridobili ozemlje in ujeli 250 mož, V Champagni je značil noč besen odpor sovražnika, Nemci so močno obstreljevali, nato so pa izvedli močne protinapade pri Moronvilliersu. Napadalne poizkuse je uničil zapiralni ogenj in streljanje s strojnimi puškami; sovražnik je izgubil zelo veliko ljudi; 20 mož smo ujeli. Sicer je bilo ponoči povsod mirno.
Naše letalci so sestrelili od 16. t. m, dalje v zračnih bojih 10 nemških letal in 2 pritrjena zrakoplova.
Ob 11, uri ponoči. Topovi so na obeK straneh močno gromeli med Saint-Quenti-nom in Oise, še posebno pa severno Gru-giesa. Naše čete, ki so vznemirjale severno Aisne sovražnika, so zopet napredovale proti Chemin-desDames, Zasedli smo vas Sanop. Nemci so napadli okoli 6, ure zvečer po zelo močni pripravi s topovi z velikimi silami pri Ailles-Hurtebise; ogenj lopov in strojnih pušk je zrušil in popolnoma odbil njih napad. Boj s topovi se v te; pokrajini zelo živahno nadaljuje.
V Champagni smo vzeli sovražniku, ki se je besno branil, pri Moronvilliersu več važnih opirališč.
Med Soissonsom in Auberive smo od 16. aprila ujeli nad 19.000 Nemcev in zaplenili, v kolikor smo jih že prešteli, nad 100 topov.
21. aprila ob 3. popoldne. Precej ž'va-i hen boj s topovi severno Aisne pri Nante-ul-la-Fosse in Heurtebisse; v tem delu bojne črte smo ujeli včeraj 100 mož. Živahno streljanje s topovi na obeh straneh je zna-čilo noč vzhodno Craonne in severno Reimsa. V boju z ročnimi granatami smo posebno napredovali južno Iuvincourta in vzhodno Courcy. V Clampagni smo odbili z izgubami za sovražnika napad na »Visoko goro«. Naši oddelki so zahodno Mju*
da bi bilo po dveh letih — kot četovodja — vendar lepo iti na Dunaj na dopust. Mož namreč v dveh letih ni bil še nič doma.
Peti. Tolmač, Še nima nobene zvezde, govori pa pet jezikov; za silo že nekoliko albanski. Vere je židovske. On ima to bolezen, da zmerom je. Kje dobi, ne vem. Navzlic temu je suh kot trska; prsti na njegovih rokah so podobni nogam morskega pajka, Znanje jezikov ga dela zelo po-rabnega. Poleg tega pa je zelo pokoren.
Šesti. Arpad Komes. 211etni fant, Izučil se je za prodajalca železnine. Brat mu je učitelj; mati mu piše iz Ogrske zelo pogosto. Še bolj pogosto pa on nji. V baraki, kjer spi, ima nad ležiščem obešeno njeno sliko. Je zelo priden fant. Govori rodni mu jezik madžarski, prav dobro hrvatski in nekoliko nemški. Ko se je podpisovalo zadnje vojno posojilo, je prišel nekega popoldne k meni v pisarno strogo službeno.
»Gospod, pokorno javim, da bi tudi jaz rad podpisal vojno posojilo,« »Koliko? « »Dvesto kron.« »Boš plačeval v obrokih?-»Ne, vse takoj.«
In položil mi je 200 kron na mizo, »Pa bi prosil, da bi se glasili papirji na mojo mamico,«
»Dobro. To se lahko zgodi.« »Pa bi še nekaj prosil.« »No?«
»Da bi govorili z menoj vedno . n-
žko.«
»Z^Jtaj? Tudi izven službe?«
»Tudi, ker bi se rad navadil tega jezika. V civilu mi bo prav prišlo.«
Obljubil sem mu, da ga bom vadil v nemščini. Kaže, da bo enkrat dober trgovec.
Sedmi, osmi... petnajsti... itd, Poljaki, Čehi, Bošnjaki, Ogri. Mladi in stari, eni pridni, drugi počasni; eni žalostni, drugi veseli,.,
Pa imam še druge kamerade.
V hlevu jih stoji 13, med katerimi mi jc najljubša »liska«. Majhna je, pa urna, Kadar jo jaham k morju, mi je treba samo zaklicati njeno ime, pa steče kot misel iz mlade glave. Mncgo naporov je že prestala; tudi ona je prišla iz Srbije. Mlada jc še, pa zdi se mi, da nosi v srcu skrivno bol.
Zadnjič sva biia pri morju, ko sc je začelo vanj potapljati solnce. Ker nisem imel človeka, da bi se bil razgovarjal ž njim, sem pripovedoval »liski« o zemlji, kjer so visoke, bele gore in dolga, rodovitna poija, Tam imam mladega sinka, ki se bo učil jahati, »Liska« ga bo nosila po beli cesti, ker ona pojde z menoj. V hlevu bo dobila družbo in dobrega jela. Ne bo ji treba voziti vode, pa zabojev in vreč. Mojega sinka bo nosila in vozila dve majhni, lepi punčki, moji hčerki.
Tam, kjer so visoke gore in lepe, bele ceste ..,
»Liska« me ic gledala, kot da me razume.
Da, »liska«, ko pride mir in se ac'nce ne bo potapljalo več tr '.o lcrvV.vor :cčc v morju, takrat se posloviva tudi inidvp od Svojjii kameradov...	P
sons-deChampagne vdrli v nemške črte; iz njih so se vrnili s 40 ujetni ki. Na ostali bojni črti je bilo ponoči razmeroma nvrno.
Cesar Vi'"nm se zahvaljuje armadi, ker \z o.lbila predor Francozov.
Berlin, 22. aprila. Uradno: Cesar Viljem je, ker so zmagovito odbili napade ob Aisne in v Champagni, brzojavil cesarje-viču: Čete vseh nemških plemen, ki so ti podrejene, so z jekleno trdno voljo in krepko izjalovile veliki francoski predor ob Aisne in v Champagni. Pehota je morala tudi tam nositi najtežje breme. Izvedla je velike reči, ker je hrabro neglede na smrt vztrajala in napadala s pomočjo neutrud-ljive artiljerije in drugih orožij. Vo teljem in četam se zahvaljujem v svojem in v imenu domovine. Bitka ob Aisne in v Champagni se še ni končala. Vsi, ki se tam vojskujejo in krvave, naj znajo, da se cela Nemčija spominja njih junaških činov trdno odločena, da izvojuje boj do zmagovitega
konca. V to pomagaj Bog. — Viljem I. R.
•
Strašne izgube Francozov.
Neki častnik Cuavov, ki so ga Nemci ujeli severnozahodno Reimsa, je izpovedal: Francoskih letalcev nismo videli, ko smo napadali. Z naskokom smo vzeli prvo črto, a naši ljudje niso hoteli napredovati. Dva bataljona, da skoraj celi polk je bil pobit v četrt ure. Prvi naskakovalni val je bil enostavno uničen. Podporna stotnija je zašla v zapiralni ogenj in ni napredovala, kakor bi bila morala.
Herve prerokuje.
Berlin, 23. aprila. (Kor. ur.) Wolff poroča: Gustav Herve je prerokoval v »Vic-toire« 18. marca, ko so mogli Francozi vdreti v ozemlje med Arrasom in Soisson-som, ki so ga bili Nemci prostovoljno izpraznili: Dejansko se pričenja zdaj osvoboditev naših zasedenih ozemelj in junaške Belgije. Kmalu bo pričela biti oprostilna ura tistim rojakom, ki še ječe pod nemškim jarmom. Dne 19. aprila je pa sodil Herve čisto drugače. Pisal je: »Bitka je trda, trša, kakor smo se bali. Kakor hitro prenehajo grometi naši topovi in če naskakuje naša pehota, imamo, žal, veliko opraviti z močnimi rezervami, ki jih je bil zbral sovražnik.
Italijanski napad na tržaško okolico.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. aprila. Uradno:
Bojevali se tudi včeraj niso nad na-vedno mero, pač je pa sovražnik na primorski bojni črti poizvedoval z znatnimi zračnimi bojnimi silami o razmerah naših postojank in o prostorih za njimi. Sovražni letalci so metali tudi bombe na več krajev za našo bojno črto.
Pri Laghi severnovzhodno Arsiera so po kratki pripravi s topovi vdrli oddelki pešpolka št. 14 v sovražne postojanke; iz njih so privedli enega ujetega častnika in 30 mož.
Dunaj, 22. aprila. Uradno:
Na primorski bojni črti so tudi včeraj letalci živahno letali. V »Drei Zinnen« so vdrli črnovojniški oddelki v sovražno postojanko blizu »Drei Zinnen« koče; ujeli so 1 častnika in 75 mož in zaplenili dve strojni puški. Sicer so se bojevali kot prej.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Dunaj, 21. aprila. Uradno:
Potem ko so sovražni zrakoplovi napadli okolico Trsta, ne da bi bili povzročili znatno škodo, je skupina naših pomorskih letal 20. t. m. predno c.e je zdanilo, metala bombe na vojaške naprave v Škoc-janu. Bombe so večkrat zadele in povzročile velik požar. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
Poveljstvo mornarice.
Italijansko uradno poročilo.
20. aprila. Na tirolski fronti delovanje artiljerije v dolinah Camonica, Judikarija in Lagarina. Vnovič smo obstreljevali kolodvor Cagliano in njegovo okolico. Poroča se o manjših bojih pri Tezze Selle (dolina Posina) in v okolici Casera Zebio (Asi-aška visoka planota).
Na Julijski fronti artiljerijski dvoboj na severnem odseku Krasa živahnejši.
Minulo noč so sovražna pomorska letala metala bombe na nektere kraje ob spodnji Soči, ne da bi povzročila škodo ali žrtve. Istočasno je naše letalo z očividno učinkujočim uspehom metalo bombe na železniško križišče Opčine in se je nepoškodovano vrnilo v naše črte.
Naši letalci nad Benetkami.
Rim, 20. aprila. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani poroča: Dne 17. t. m, se je ob meglenem vremenu bližala skupina sovražnih letal, spremljana od torpedovk in podmorskih čolnov, Benetkam, da bi tam poizvedovala. Takojšnji protinapad italijanskih in francoskih letalcev, združen z ognjem obrambnih baterij, jc sovražnim Ictalcem za-oranil, da bi prišli nad mesto. V zračnem dvoboju, ki se je vršil daleč od italijanskega obrežja, je bil en sovražni aparat prisi-
ljen, da se spustil na tla. Dve italijanski pomorski letali se nista vrnili. (Opozarjamo na c. kr. vojno poročilo, dogodki na morju, z dne 18. t. m.)
Bisolatti odpotuje v Petrogra'. Lugsno. »Corriere della sera« poroča: Mir:ster Bisolatti bo odpotoval v Petrograd.
Cesgr in mm sia! ro kem.
Inomost, 22. aprila. (K. u.) Njuni Veličanstvi cesar in cesarica sta došla med vožnjo v Bolcan sem ob 5. uri zjutraj z dvornim posebnim vlakom zahodne železnice; čez pet minut sta potovala dalje.
Bolcan, 22. aprila. (K. u.) Njuni Veličanstvi cesar in cesarica sta došla danes ob 10. dopoldne v Bolcan. Na kolodvoru se je javil vladarju poveljnik vojne skupine. Cesar in cesarica sta bila pri tihi sv. maši. Ob 12. uri so otvorili v navzočnosti cesarja in cesarice umetniško razstavo cesarskih lovcev. Od 2. popoldne sta se cesar in cesarica odpeljala na Dunaj nazaj.
Dunaj, 23. aprila. (K. u.) Nj. Veličanstvi cesar in cesarica sta se pripeljala danes ob 8. uri zjutraj na zahodni kolodvor.
Bolcan, 22. aprila. (K. u.) Cesar in cesarica sta se odpeljala včeraj popoldne z Dunaja v Bolcan. Snremljal ju je min. predsednik grof Clam-Martinic. Vožnja skozi Tirolsko je bila pravi triumf, V Bolcan sta se pripeljala 22. t. m. ob 10. uri dopoldne. Na kolodvor je prišel z mnogimi generali maršal pl. Conrad. Ko sta šla mladi cesar in cesarica v cerkev, je bil narod tako navdušen, da tega ni mogoče popisati. Odra-ščeni in otroci so sipali cvetlice; 20 minut sta potrebovala, da sta prišla v cerkev, kjer sta bila pri sv. maši. Cesar se je podal nato v stan nekega višjega poveljstva, kjer je poročal poveljnik o operativnem položaju. Cesarju je javil, da so naše drzne čete ravno v minuli noči dosegle lepe uspehe na Sextenu. Cesarica je prišla nato po cesarja, ko je obiskala prej Quiriena bolnišnico. Otvorila se je nato umetniška razstava junaških cesarskih lovcev; na to sta se odpeljala cesar in cesarica na kolodvor. V železniškem vozu je podelil cesar posebno avdijenco tirolskim nemškim državnim in deželnim poslancem. Ob 2. uri popoldne se je dvorni posebni vlak odpeljal iz Bolcana. V Inomostu je pozdravila cesarja in cesarico nadvojvodinja Marija Jožefa.
VoisKa z Rusi in Rimhl
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. aprila. Uradno: Nobenih posebnih dogodkov. Dunaj, 22, aprila. Uradno: Na mnogih točkah 60 živahno streljali s topovi in z metalci min.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. aprila. Veliki glavni stan: Na vzhodnem bojišču in na macedon-ski bojni črti so se večinoma le malo bojevali, položaj se ni izpremenil.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff,
BOLGARSKO URADNO POROČIL:..; Sofija, 21. aprila. Uradno: Pri Tulci slab ogenj s strojnimi puškami vzhodno od Tulče slabo streljal' s topovi, pri Isaccei je tu in lam zagrmel kak top.
i mm Balon
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 21. aprila. Uradno: Angleški poizvedovalni oddelek, vodili so ga 4 častniki, je napredoval proti naši postojanki ob vznožju Belašice, zahodno Poropa, a so ga naše prednje straže sprejele z ognjem in ga obkolile. Sovražnik je bežal in nam prepust'1 ujetnike, med nji-mi enega častnika. Z ognjem topov smo južno Seresa razkropili en eskadron in dva voda sovražne pehote. Na celi bojni črti so slabo streljali s topovi.
Sofija, 22. aprila. Uradno: Besno se je v odmorih streljalo s topovi pri Crveni steni in na višini 1050 v ovinku Črne. Med Vardarjem in Dojran-skim jezerom so sovražni topovi besno streljali posebno južno Dojrana. Na n'žavi Seres do izliva Str ume ogenj s topovi; tudi patrulje so živahno delovale.
Berlin, 22. aprila. Veliki glavni stan: Živahnejše so se bojevali v ovinku Črne in jugovzhodno Dojranskega jezera. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
so bile neznatne. Naš letalec je sestrelil sovražno letalo; drugo letalo je prisilil cgenj naših topov, da se je izpustilo na zemljo. Sovražnega letalca smo ujeli. Naši letalci so v zračn h bojih vedno prekosili sovražnika. Na sovrržne tabore in rezerve je hi-lo vrženih 300 kg bomb. Dognali smo, da je sovražna mornarica namenoma obstreljevala ve'iko mošejo v Gazi. Mošeja je uničena. Z ostalih bojišč se nič posebnega ne poroča.
Pri otoku MTos je podmorski čoln potopil transportni parn;k, ki je obsegal približno 12.500 ton. Na Hedži so unorniki večkrat napadli železniško črto. Povsod smo jih z velikimi izgubami za nje odbili.
Napad m Oover n U sls.
London, 21. aprila. (K. u.) Uradno: Pet nemških rušilcev je izpadlo ponoči proti Dovru. Izstrelili so več salv. Zadel je na dve ladiji, ki sta stražili Dover. Dva, če ne trije sovražni čolni so se potopili, ostal' so se hitro umaknili. Mi nimamo nobene škode na blagu; naše izgube so izredno lahke. Re?ili smo deset nemških častnikov in 95 mož.
Berlin, 21. aprila. Uradno:
lahke nemške morske si!s so ponoči od 20. na 21, aprila izpadle v vzhodni prekop in oroti izlivu Temze. Na trdnjavi Dover in Calais smo izstrelili 6*0 krogel. Ca-Jas ni bil zastražen, n?ko stražno ladjo, ki je došla pred Dover, smo uničili. Ker na povratku ni bilo videti nobenega sovražnika, so se del« naših bojnih sil, povel'evsl jim je korvetni kaoitan Gantisr, vrn li in se še enkrat peljsli proti izhodu prekona. Vzhodno Dovra so zadeli na večje število rušilcev in ribiških ladij. Razvili so se ostri boii v bližini; nrko sovražno poveljniško lad^o smo potopili s torpednim strelom, več smo jih poškodovali z ognjem naših topov.
Križarka »Mackensen«.
Berlin, 23. aprila. (Kor. ur.) Na povelje cesarja Viljema so naslovili veliko v morje izpuščeno križarko »Mackensen«. Kumovala je krstu ladje žena maršala Mackensena.
Turška zmaga pri Gazi.
TURŠKO URADNO POROČILO
Carigrad, 21. aprila. Uradno:
Sinajsko bojišče.
Po zmagoviti bitki pri Gazi s	j-
vražnik z velikimi izgubami umakn'	. j.
je izho«hvc nestofanke, ftaSo kr^fe«	»it 1*4
Foroč ta iz nosile.
Bolgarija Rusiji.
Sofija, 21. aprila. (Kor. ur.) Bolgarska brzojavna agencija je pooblaščena, kot odgovor na izjavo začasne ruske vlade z dne 10. t. m, sporočiti: Kar se tiče Bolgarije, vedo sedanji vodilni možje Rusije prav dobro, da se nova Rusija od te strani za svoje prostosti nima ničesar bati. Bolgarija je pripravljena, da podpira vsak korak, ki more zagotoviti mir. Ni pa nič manj trdno odločena, da v soglasju z zavezniki nadaljuje boj do konca, ki bi ji zagotovil popolno združitev njenega lastnega naroda.
Svet delavcev in vojakov proti posebnemu miru.
V tavrijski palači so zborovali zastopniki 16., deloma tudi 4., 5., 7., 8. in 12, armade in prve grenadirske divizije; navzoči so bili tudi zastopniki izvršilnega odbora sveta delavcev in vojakov. Odposlanci so vprašali, če se svet res zavzema za poseben mir. Zastopnik sveta Sokolov je odgovoril, da svet odklanja poseben mir.
Član ameriškega kongresa, socialist Meyer, je brzojavil predsedniku delavskega in vojaškega sveta Čheidzeju: Prosim Vas kot edini socialistični poslanec ameriškega kongresa, da kategorično dementi-rate govorice, češ, da delajo ruski socialisti za poseben mir z Nemčijo. Izvršilni odbor vseh delavcev in vojakov je odgovoril Meyerju: Oklic vseh delavcev in vojakov v Petrogradu narodom sveta in sklep splošnega kongresa zastopnikov delavcev in vojakov je izjavil: Vsa ruska revolucij-ska demokracija ne dela na poseben mir, marveč dela na mednaroden mir brez ane-ksij in brez vsake dejanske ali prikrite vojne odškodnine temeljem svobodnega razvoja narodov. Proletariat vseh dežela naj se zadovolji, če se kolikor mogoče hitro sklene po obrazloženih načelih mir.
Reuter pa poroča iz Petrograda: Svet delavcev in vojakov je izjavil, da misel posebnega miru odklanja.
Boji med delavsko stranko in začasno vlado.
Berlin, 23. aprila. »Naticnal zeitung« poroča iz Genfa: Spora med začasno vlado in člani delavskega sveta še niso poravnali. Vsak dan si ostrejše nasprotujejo. Obe ; stranki sc zanašata na državni preobrat, s j katerim upata, da se polastita gospodar- ! stva. Veliko častnikov želi ravno tako, ka- 1 kor vojaki, naj bi se sklenil pošten mir. V Genf je došlo več brzojavk, ki celo trde, i da je sklenil petrograjski delavski odbor, naj se zapre M ljukov in ostali člani začasne vlade, če bodo še naprej z dušo in s telesom delali tako, kakor zahtevajo Francozi in Angleži.
Kongres zastopnikov zahodne armade.
Pc; n I, 23. aprila, (K. u.) Petrograjska br.	agentura p .ča iz Minska: V navz predsednika ume Rodzjan-
ka in vojnega rrinistra Gučkova se je 21. t. m. otvoril v Minsku kongres delegatov čet zahodne bojne črte. Navzoč h je bilo 1200 delegatov vojakov, častnikov in delavcev, ki jih zaposluje armada. Otvoril ga ie predsednik sveta delavcev in vojakov v Minsku Pozener. Naglašal je, da predstavlja kongres tesen stik vojaških in meščanskih slojev nove Rusije in nopolno soglasje njene fronte in znlcdja. Za predsednika kongresa so izvolili Posenerja, za podpredsednika ra vojaka Sorokalstova, ki je sto-oil na oder v vojni uniformi s puško v roki, kar so viharno odobravali,
General Lešicki odstopil.
Bern, 23. aprila. (K. u.) »Matin« poroča iz Petrograda: General Lešick', vrhovni poveljnik ruske armade na rumunski meji, je naznanil- da odstopi.
Razmere v ruski armadi.
Stockholm. General Lukovski je nekemu časnikarju povedal, da v ruski armadi vojaki splošno pričakujejo konec vojske. To širijo agitatorji, armado to zelo slabi; vojaki dezertirajo. Sreča je, ker na prednjih stražah dezertira vsak dan pri vsaki diviziji le 5 do 7 vojakov. Kar jih za iz armade pobegne, nam ni natančno znano. V strelskih jark-'h krožijo razni letaki, posebno ekstremne vsebine. Širijo jih vojaki, ki se vračajo z dcousta. To tudi disciplino zelo slaM Častniki veliko pretrpe.
Genf, Iz Petrogiada poroča »Temps«i Z vso silo se dela na to, da b* vsled revolucije oslabljeno armado zopet za vojsko oripravili v štirih tednih, ko se bodo pričele velike operacije na vzhodnem bojišču. Začasna vlada nastopa proti miroljubnim stremljenjem v armadi in dela na to, da bi delavci v municijskih tvornicah radi delali.
Boji za moč v Rusiji,
Miinchener Neueste Nachrichten«' pravijo, da se za moč potegujejo odkrito tri stranke. V delavski stranki se borita Pleh anov in Lenin. Plehanov se zavzema za vlado, Lenn pa ima za seboj delavce*, ki so oboroženi. Tudi zemstva, kjer vladajo kadeti, se odpovedujejo vsem osvojitvam.
Nemiri v Kazanu. — Vstaja v Hivi.
Stockholm, 21. aprila. V Kazanu so izbruhnili med četami veliki nemiri. Socialistični I sti obeh smeri si strastno nasprotujejo. Dijaki izdajajo list, v katerem pozivajo na boj proti meščanskim vladam Francije in Anglije skupino z nemško demokracijo.
Frankobrod, 21. aprila. »Frankf. Ztg.« poroča iz Stockholma: Kan v Hivi se je dvignil proti začasni vladi. Turkmeni so se pridružili vtsaji.
Kavkaz samostojna republika.
Berlin, 22. aprila. »Lokalanzeiger« poroča iz Malmo: Ruski socialistični voditelj Čheidze, ki je sam Kavkaščan, je izjavil deputaciji Georgijcev, Armencev in drugih kavkaških narodov, da bo postalo sedanje kavkaško namestništvo samostojna Ijudo-vlada v okviru Rusije. Vlada se že o tej zadevi posvetuje.
Proti volitvam častnikov.
Pariz, 22. aprila. »Petit Parisien« po> roča iz Petrograda: General Gurko je izjavil v dnevnem povelju armadi in središču bojišča: Nedopustno je, da bi v aktivni armadi vojaški odbori sami imenovali svoje častnike. Naj se ne misli, da bi mogli sodelovati voditelji in višji častniki s podrejenimi jim častniki, katerih ne poznajo.
Volilna pravica v Rusiji.
Nova ruska začasna volilna postava da vsem osebam, ki so končale 21. leto ne glede na narodnost, vero, spol in premoženje volilno pravico. Upravičenci morajo 3 mesce stanovati v svojem volilnem okraju.
Zopet velik požar v Vladivostoku.
Stockholm. V Vladivostoku je izbruhnil nov požar. Iskra je zažgala skladišče solitra in smodn ka. Več ladij, dve veliki skladišči streliva sta uničeni,
PrejreEena zarota v Mesta j.
Gsnerala Kuropatkin in Kurlov zaprta. — Boji med vo aki pristaši stare in nove vlade v zahodni Sibiriji.
Alalmo, 23. aprila. »Rusko Slovo« poroča: Zadnje dni so poizkušali v Turkesta-nu in v zahodni Sibiriji protirevolucijo, da bi zopet uvedli stari vladni način. Protirevolucijo sta vodila turkestanski generalni guoernator general Kuropatkin in vojaški načelnik zahodnosibirskega vojaškega okraja, general Kurlov. Nameravala sta, da vpadeta z zadostno vojaško silo v evropsko Rusijo, kjer bi zmedla položaj in nastopila proti začasni vladi. Načrt zarote jc pa bil izdan novi vladi, kateri se je končno posrečilo, da je prijela vse častnika zarotnike in tudi generala Kuropatkina ia Kurlova. Ko so zaprli glavna poveljnika, so prestopile zbrane čete na stran nove vlade. Dalje se trdi, da se bijejo v zahodnf Sibiriji boji med sibirskimi četami, ki so oital« zveste »tari vladi« ia med ietami, ki drže z revolucija
VOiSKO
2
Gerard o Nemčiji.
Newyerk, 22. aprila. Bivši ameriški veleposlanik v Berlinu Gerard ie na nekem shodu v Newyorku naglasa, da Nemčije ne bo oslabila ne revolucija in tudi nc pomanjkanje živil. Z živili bodo Nemci, čc tudi težko, izhajali. Američani naj ne računajo na revolucijo v Nemčiji.
Američani ne vstopajo prostovoljno v armado.
Frankobrod, 22. aprila. Iz Newyorka. Če tudi z vso silo novačijo, se prijavi le malo prostovoljcev. V Washingtonu so za to razočarani. V velikih mestih so preprečili nočno življenje.
V Ameriki zaprli 60 000 Nemcsv.
Kodanj, 22. aprila. »Daily News« poročajo, da so v Združenih državah zaprli 60.000 Nemcev, ki so jih obdolžili, da vohunijo.
Iz Mehike.
»Nevv York Herald« poroča: V Mehiki se pripravljajo resni dogodki. Carranzu ne zaupajo, dasi je izjavil, da ostane nevtralen. Veliko članov mehikanskega kongresa zahteva, naj Mehika pristopi Nemčiji. Na severno ameriški meji stoji zdaj 25.000 me-hikanskih vojakov.
Mehikanski kongres je sklican 8. majnika. Najbrže bo nastopil proti Združenim državam.
Tudi v Ameriki najvišje cene.
Washington, 21. aprila. Poljedelsko tajništvo je predlagalo senatu, naj se določijo najvišje in najnižje cene.
Upor Nemcev v Braziliji.
»Times« so poročale 20. t. m. preko Ne-.vyorka iz Buenos Airesa: V nekaterih državah Brazilije so se Nemci z orožjem uprli proti vladi. Oboroženi in preskrbljeni s strelivom so dobro. Tudi nekaj topov imajo. Poizkušali so razstreliti železniški most v Santa Maria. Vlada brazilske države Rio Grande Sul osredotočuje svoje -veste čete pri Porto Alegre. Vlada republike Uruguay zbira čete ob meji, ker se boji. da ne bi vpadli Nemci. V Montevideo tipajo, da bodo zabranili prestope čez mejo. Argentinska vlada je odpustila vse Nemce, Avstrijce in Turke iz vojaških in iz civilnih uradov in iz arzenalov,
V Braziliji so se razburjeni duhovi pomirili.
Frankobrod, 22. aprila. V Braziliji so se zopet pomirili duhovi. Nemški časopisi v Porto Alegre so prenehali izhajati.. Nemški kolonisti se nameravajo izseliti v Urugvaj in v Argentinijo.
Ameriški kapitalisti hočejo od sporazuma dobiček.
Bern, 23. aprila. (K. u.) »Daily Mail« poroča iz Newycrka: Ameriška vlada namerava po posebnem uradu kupovati za sporazum ugodno z zmernimi cenami vojno blago in strelivo od ameriških tverni-čarjev; a ameriški industrijci, posebno »bakrena industrija« se upira, da bi prodajali tujim deželam po nizkih cenah.
Republika Čile nevtralna.
Bern, 23. aprila. (K. u.) »Matin« poroča iz Newyorka: Čilenski poslanik je izjavil državnemu tajniku Lansingu, ga ostane ljudovlada Čile nevtralna, če ne nastopi Nemčija sovražno proti njej.
Norveške mi vojsko?
Berlin, 23. aprila. Storthing se je v treh tajnih sejah posvetoval o zunanjih zadevah. ..Morgenbladet« piše: Splošno se ve, da se je storthing posvetoval, naj li pristopi Norveška vojski ali naj ostane nevtralna. Norvežani so zelo razburjeni.
Berlin, 23. aprila. »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Švedski listi napovedujejo krizo na Norveškem. Trdi se, da je neka vojskujoča se velesila Norveški zeio veliko predlagala. Splošno se sodi, da se bo sedanja kriza le rešila, če bo odstopilo več ministrov.
Kodanj, 23. aprila. (Kor. ur.) »Politi-ken« poroča iz Christianije: Tajna seja storthinga 21. t. m. je trajala do '/21 ponoči. Poroča se, da vlada ostane.
Christiania, 23. aprila. (Kor. ur.) Storthing je dovolil 150.000 kron za podporo mornarjem, ki so izgubili svojo službo,
Zekoj se r*uje voiska ?
Berlin, 22. aprila. Wolffov urad poroča: Član angleškega parlamenta Jowett je na letošnji konferenci neodvisne delavske stranke, kakor poroča »Manchesler Guardian«, dejal med drugim; Vojska se ne nadaljuje radi zopetne osvojitve Belgije ali Francoske, tudi ne za svobodno Poljsko ali radi rešitve alzaško-lorenškcga vprašanja, marveč edinole zato, da sc pridobi nemške kolonije v Afriki in razkosata Avstrija in Turčija, da ententa na račun teh držav lahko pridobi na ozemlju. .
Vojsko bodo odločili podmorski čolni.
Curih. Politični krogi sodijo, da se vojska ne bo odločila na zahodnem bojišču, marveč da io bodo odločili podmorski čolni. Neki ugledni Švicar na visokem mestu je izjavil, da jc podmorska vojska vse prekosila, kar so pričakovali od nje.
Poročilo o miru.
Uspehi naše zunanje politike.
Gsnf, 23. aprila. (Kor. ur.) »Journal de Geneve« piše 21. t. m. z ozirom na glasove francoskega časopisja o zadnjih korakih avstrijske in nemške vlade glede na vprašanje miru, da so pričeli politični krogi v Londonu in v Parizu prijazno presojati politiko Avstrije. Politika grofa Czernina, ki je stavil svoje predloge sporazumu, ne da bi ga bil napadal, je kolikor toliko pri državnikih v Londonu in v Parizu uspela, ker verujejo, da mladi vladar odkritosrčno dela na mir.
Stcckholmski posvet.
Kodanj, 21. aprila. Minister Stauning, ki pripravlja kongres socialistov, se je posvetoval z Brantingom, s francoskim ministrom Thomasom in z ruskim socialistom Aalbergom.
Vojska bo končana pred novembrom?
Lugano, 22. aprila. »Secolo« javlja iz Londona; Državni zakladnik Bonar La\v je izjavil, da mogoče isti parlament, ki je zboroval, ko se je pričela vojska, še doživi njen konec. Iz te izjave sklepamo, da pričakuje Bonar Law mir še pred novembrom.
Angleži se boje posebnega miru Rusije.
Lugano, 21. aprila. »Corriere della sera« javlja iz Londona: »Morningpost« upa, da skrajna socialistična manjšina v Rusiji ne bo izsilila posebnega miru in si naložila nemški jarem. Bodočnost Rusije zavisi od zmage na zahodnem bojišču. Tudi v Washingtonu jih skrbi, kaj da bo storila Rusija.
Mirovna resolucija socijalne demokracije v Nemčiji.
Dunaj, 21. aprila. (K. u.) »Arbeiter-
zeitung« objavlja sledeči na skupni seji strankinega odseka in strankinega načelstva socijalistične stranke v Nemčiji s predsedsivi frakcij državnega zbora in pruske zbornice in deželno komisijo za Prusijo dne 19. aprila soglasno sprejeti sklep: »Podkrepljamo neomajni sklep nemškega delavskega razreda, da naj izide nemška država iz te vojske kot svobodni državni ustroj. Mi zahtevamo takojšnjo odpravo vseh neenakosti državljanskih pravic v državi, deželi in občini kakor tudi odstranitev vsakega birokratičnega režima in njegovo nadomeščenje z odločujočim vplivom ljudskega zastopstva. Zavračamo z vso odločnostjo domnevanje sovražnih vlad, da je nadaljevanje vojske potrebno, da se prisili Nemčijo k svobodnim državnim ustanovam. Naloga nemške ga naroda samega je^ da razvije svoje naprave po lastnem prepričanju. Pozdravljamo iskreno zmago ruske revolucije in mednarodno mirovno stremljenje, ki je nastalo vsled nje. Izjavljamo soglašanje s sklepom konference ruskega delavskega in vojaškega sveta, da naj se pripravlja skupni mir brez aneksij in vojne odškodnine na podlagi svobodnega narodnega razvoja vseh narodov. Zaradi tega smatramo za najvažnejšo dolžnost socijalistične stranke v Nemčiji, kakor tudi vseh socijalistov vseh dežel, da se bojujejo proti sanjarijam ošabnega šovinizma, da pritiskajo na vlade, da se jasno odpovedo vsaki osvojevalni politiki in uvedejo kolikor mogoče hitro na tej podlagi odločilna mirovna pogajanja. Nobena vlada ne srne biti z mirom ponižana ali spravljena v neznosen položaj, ampak mora biti vsaki dana možnost, da sodeluje s prostovoljnim pristopom k nad-državni organizaciji, in priznanjem obliga-toričnega razsodišča za trajni obstoj bodočega sveta.« List pristavlja k temu: V imenu nemško-avstrijske in ogrske socijalne demokracije sta izjavila nato dr. Adler in Garamy, da se brez pridržka pridružujeta temu sklepu in izražata ruskemu delavstvu vse simpatije in pripravljenost za dejansko sodelovanje za mir brez aneksij in vojne odškodnine na podlagi svobodnega narodnega razvoja vseh narodov.
Mm pereči.
Novi nuncij v Monakovu,
Osservatore Romano« poroča, da je imenovan za apostolskega nuncija v Monakovu msgr. Eugenio Pacelli, naslovni škof v Sardi. Pacelli je bil tajnik za izredne cerkvene zadeve v papeževem državnem tajništvu,
Švedska ostaue nevtralna.
Stockholm, 23. aprila. (Kor. ur.) Zastopniku »Associated Presz« je izjavil zunanji minister: Tudi nova vlada bo zasledovala dosledno, nepristransko nevtralnost, ki najbolje jamči neodvisnost in samostojnost švedske in ki bo preprečila, da 1 sc dežela nc bo zapletla v vojsko.
Odstop portugalske vlade.
Lizbona, 21. aprila. (Ker. ur.) Vlada je odstopila.
Na Španskem obnovljena ustava,
Madrid, 21. aprila. Kralj je zopet obnovil jamstvo ustave.
Anglija in vprašanje Dardanel.
Lugano, 23. aprila. (Kor. ur.) Londonski dopisnik »Giornale d' Italia« piše: Angleški politični krogi so zelo zadovoljni, ker se Rusija zadovoljuje, cla postanejo Dardanele mednarodne. Pričakujejo, da bi se tej rešitvi tudi osrednji velesili ne upirali, kar bi zelo olajšalo vprašanja, ki se rešijo, ko se bo sklepal mir. V Londonu pripisujejo izjavam ruske začasne vlade velikansko važnost, Odpoved Rusije na gotove teritorialne kompenzacije na evropskem orientu je korak naprej, ki orno-gočuje, da se bo morebiti vojska kmalu končala. Če je res, da bi osrednji velesili pritrdili, naj postanejo Dardanele mednarodne, je mogoče, da bo mir odvisen lc od uspeha vojaških operacij na evropskih bojiščih, ki se bodo, za kar govori tisočero razlogov, najbrže kmalu končno odločile.
Kako se pripravlja Kitajska na vojsko.
»Echo de Chine« poroča iz Pekina: Kitajska bo razdelila svojo vojno mornarico v 10 skupin. 10 bojnih ladij bo straži-lo severno kitajsko obal, 13 srednje kitajska morja, 6 jih bodo nastanili v Hong-kongu, 4 v Fukiengu, 32 pa na južnem Kitajskem. Rezervno brodovje 11 ladij pod-rede naravnost mornariškemu ministrstvu. Kitajsko armado bodo preosnovali in ustanovili 35 divizij in 30 mešanih brigad. Amerika in Japonska bosta posodili Kitajski 56 milijonov dolarjev.
llrocjo polilo.
Hrvatsko-slovenski klub.
Seja parlamentarne komisije hrvatskoslovenskega k 1 u -ba se vrši v petek dne 27, t. m, ob 9. uri predpoldne v k 1 u b o v i h prostorih.
»Češki svaz.«
V četrtek, dne 26. t. m. ob 2. uri popoldne se sestane devetčlansko predsedništvo »Češkega svaza« na Dunaju k posvetovanju. V petek, dne 27. t. m. ob 9. uri se vrši tajna seja tridesetčlanske parlamentarne komisije imenovanega svaza>. — Istočasno se vrši seja parlamentarne komisije »Hrvatsko-slovenskega kluba«.
.Po avdijenci pri cesarju.
Dunaj, 20. aprila. Na rotovžu so se zbrali predpoldne člani izvršilnega odbora nemško nacijonalne zveze in krščansko so-cijalnega združenja k posvetovanju. Razpravljalo se je o poteku včerajšne avdi-jence.
Dunaj, 20. aprila. (Kor. ur.) Kakor poroča neka lokalna korespondenca, je bila izrečena na zborovanju soglasno cesarju najudanejša zahvala za dovolitev avdijen-cc, za milostni sprejem zastopnikov obeh strank in za v cesarjevih besedah izraženo priznanje junaštvu in vztrajnosti nemškega ljudstva med voino. Zborovalci so sklenili, da se prihodnji pondeljek zopet snidejo, da pripravijo vse potrebno za zborovanja strankinih klubov, ki so za v torek napovedana.
Nemško-čcški radikalcL
Dunaj, 20, aprila. Glavni odsek nem-ško-čeških poslancev se je predpoldne sestal k posvetovanju. Navzoč je bil tudi dr. Urban. Poslanec Pacher je poročal o včerajšni avdijenci pri cesarju, nato je dobil dr. Urban besedo. Njegovim izvajanjem je sledila daljša debata. Nek poslanec je razvijal misel, da se ni po njegovem mnenju položaj nič zboljšal, ampak vsled stališča Poljakov poslabšal. Če hoče vlada izhoda iz zagate, katero si je sama skovala, mora sama najti ta izhod. Nemci niso več v stanu na račun svojih lastnih koristi pomagati.
Dunaj, 20. aprila. O posvetovanju nemško-češkega združenja je bilo izdano sledeče poročilo: Nemško-češki poslanci so se sestali danes predpoldne pod predsedstvom poslanca Pacherja k številno obiskanem zborovanju, katerega se je udeležil tudi minster dr. Urban. Predmet posvetovanja je bilo stališče nemško-čeških članov predsedstva nemško-nacijonalne zveze k današnjemu zborovanju te zveze. Dalje predposvetovanje o predlogih za dne 23, t. m. sklicanega plenarnega zborovanja nemško-čeških poslancev in nemško nacijonalne zveze. Po poročilu poslanca Pacherja in po dopolnilnih clostavkih dr. Urbana se je vnela večurna debata o političnem položaju. Debate so sc udeležili vsi poslanci. Ker bo posvetovanje in sklepanje zaključeno šele na plenarnem zborovanju, je bil proglašen potek zborovanja za zaupen. Kakor se poroča od nemško-češke strani, vlada med nemškimi radikalci nezadovoljnost. Na položitev mandatov ali na kak podoben korak se ne misli. Ko sc sestane parlament, ne bodo siccr češki Nemci glasovali proH nujnim podobam za obstoj države in potek vojuc, pač pa bodo
v vseh drugih stvareh stopili v opozicijo in
si pridržali kritiko v polni meri.
Državni zbor sklican 21. ali 27. maja.
Kakor poročajo z Dunaja, bo sklican državni zbor dne 21. ali 27. maja. Sklicanje se proglasi že ta teden.
Češki Nemci bodo zborovali.
Nemška napredna stranka na Češkem sklicuje za v nedeljo, dne 13. maja, v Prago zborovanje strankinih zaupnikov iz cele Češke. Posvetovali se bodo o spremenjenem političnem položaju.
Težišče sedanje politične krize ni sedaj pri nemških strankah, ampak pri Poljakih. Poljski klub je nadaljeval svoja posvetovanja. Dr. Bilinslci je bil sprejet v soboto popoldne v avdijenci pri cesarju. Po avdijenci jc imel imenovani voditelj Poljakov razgovore z zunanjim ministrom Czer-ninom in ministrskim predsednikom Clam-Martinicom. Kriza ima globokejše korenine kot samo odstop dr. Bobrzyn-skega.
Nemci že snubijo Poljake in socijalne de« mokrate.
Kakor poroča današnja »Grazer Mon-tags Zeitung« snubijo Nemci sedaj nemške socijalne demokrate in računajo že na trdno večino poslanske zbornice, ki bi bila sestavljena i? Poljakov in Nemcev, Baje čutijo Poljaki sedaj tesnejšo naravno zvezo z Nemci kot preje.
Odgovornost za te kombinacije in sanjarije prepuščamo imenovanemu graške-mu listu.
Vprašanje predsednika zbornice.
Kakor poroča sobotni »Prager Tag-blatt«, so se vršila pretekli ieden posvetovanja med Češkim Svazom, Slovenci in Poljaki — čeravno Poljaki to dementirajo. Predmet razgovorov je bilo vprašanje bodočega predsednika zbornice »Prager Tag-blatt« izraža svojo bojazen, da je mogoče, da se izvrši pri Poljakih političen preobrat in da pride mesto Nemca na predsedniško mesto zbornice Slovenec Pogačnik.
Poljaki in nova orientacija.
V poljskem klubu vlada resna kriza. Poljaki ne mislijo poslati v kabinet sedaj nobenega parlamentarca. Poljski socijalni demokrati zastopajo zopet misel, naj se priklopi Galicija kongresni Poljski in to poljsko ozemlje naj dobi obsežno avtonomijo v okviru avstrijske monarhije. Poljska ljudska stranka zahteva, naj se izvede odcepitev Galicije in naj se pridruži Galiciji ostalo avstrijsko poljsko ozemlje, v prvi vrs*i ciješinski kot. Stranka protestira proti uvedbi nemškega državnega jezika v Galiciji.
Plenarno zborovanje poljskega kluba se vrši dne 24. t. m.
Dr. Baernreither pri ccsarju. Cesar je sprejel v soboto v avdijenci tudi nemškega ministra dr. Baernrethcrja,
Drugačnega kova mož kakor Mii/akov je ruski vojni minister Aleksander Guč-kov. Rojen je bil v Moskvi (1862) iz staro-verske trgovske piemičke družine; njegova mati pa je iz francoskega rodu. Dovršil je moskovsko vseučilišče, potem se je posvetil trgovini. Stara moskovska podjetnost ga je priganjala k romantičnim vojaškim podjetjem. Kot prostovoljec se je v južni Afriki bojeval proti Angliji za svobodo Bu-rov, V ruskojaponski vojski je služil pri ruskem Rdečem križu ter bil od Japoncev ujet. Po vrnitvi iz Japonske je v sebi začutil poklic, da po zgledu starih moskovskih plemičcv vse svoje moči posveti domovini ter sodeluje na političnem polju, na katerem je že prej deloval kot član avtonomne plemiške in pokrajinske uprave (zemstvo).
Stare moskovsko tradicije so Gučko-va v revoluciji leta 1905 in 1906 nagibale k strankam desnice za ohranitev reda in miru v domovini, Visoka modema izobrazba pa mu je narekovala, da je treba domovino vladati ustavno in demokratično. Zato se jc postavil na stališče oktobrskega manifesta 1905, ki zagotavlja ustavno monarhijo. Rusija naj se stopnjema reformira in demokratizira. V ta namen je ustanovil stranko cktobristov. Leta 1906 je v javni polemiki branil stroga Stolvpinova vojna sodišča, ki so z vojaško strogostjo strla revolucionarno podivjanost. V dumi je njegova stranka tvorila most med monarhistično vlado in med lcvico, prehod med vlado in med »kadeti«. Njegova stranka je v tretji dumi (1907—1912) dosegla svoj višek (154J; bila je steber nove Rusije. Iz te stranke je izšel sedanji ministrski predsednik Lvov ki se je s svojo frakcijo iz taktičnih oziro\ ločil od oktobristov, da je mogel posredovati med vladajočo stranko oktobristov it med kadeti.
Leta 1910 je bil Gučkov izvoljen z: predsednika dume. A za tako važno meste ni imel zadosti parlamentarne spretnost ter ni bil kos drugim spretnejšim parlamen tarcem; v ruski dumi je namreč razmero ma veliko spretnih parlamentarcev. Pf zadnjih volitvah v dumo ie njegova stran
ka ostala še najmočnejša po številu (99), sam pa ni bil več izvoljen in se je umaknil iz političnega življenja. Vladajoči politični krogi so še vedno cenili njegovo organiza-torsko moč in njegovo posredovalno vlogo. V juliju leta 1915 ga je vlada poklicala kot svetovalca v vojno ministrtsvo. To je bilo v tistem času, ko je bila ruska armada poražena in ko je vlada iskala zveze z občinstvom. Istega leta (1915) je bil izvoljen v državni svet (senat). Gučkova popularnost je zopet zrastla, ko se je razkrilo, da je dobro poznal domovini nevarne nepravilnosti v vojnem ministrstvu (Suhomlinov) in ko je pripomogel, da so se te nepravilnosti odpravile. S svojim protestom proti aretaciji zastopnika delavcev se je zopet približal parlamentu; postal je tako popularen, da so ga sprejeli na odgovorno mesto začasne revolucionarne vlade.
Na najodgovornejših mestih nove vlade sta si podala roko Miljukov, zastopnik ruskega liberalizma, in Gučkov, zmerni zastopnik ruske državne misli in ruskih narodnih tradicij. Liberalizem se je zvezal z ruskim staroverstvom, da ustvari novo Rusijo. Liberalna Rusija, ki je organizirala zaroto dekabristov (v decembru 1825), osvobodila ruskega mužika in pripravljala revolucijo 1905/6, se je po mnogih bridkih izkušnjah zvezala z moderniziranim moskovskim staroverstvom, da tako v stiku z jedrom ruskega naroda ustvari novo demokratično Rusijo. Ali se bo to posrečilo? Če se posreči, potem bomo morda imeli v svojem sosedstvu Rusijo, s katero se da govoriti in mirno živeti.
Dnevne novice.
+ God in rojstni dan cesarice. Cesar je odredil, da se morata god cesarice (27. aprila) in njen rojstni dan (9. maja) praznovati z oficijelnimi božjimi službami ob udeležbi oblasti. Šole imajo oba dneva prosto.
-f- Cesar je podelil nadvojvodi Maksu veliki križ maltežkega vitežkega reda.
+ Viceadmiral Kailer zbolel. Načelnik mornariškega oddelka v vojnem ministrstvu veceadmiral Karel Kailer pl. Kal-tenfels je nevarno zbolel. Zadnje dni se jc bolezen tako poslabšala, da se boje za njegovo življenje.
-j- Za vojaške vdove in sirote. C. kr. deželno predsedništvo je dovolilo na podlagi predloženih pravil ustanovitev »Kranjskega deželnega društva c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in mladinsko skrbstvo« s sedežem v Ljubljani. Z ozirom na namen društva za uboge ostale naših hrabrih in junaških kranjskih braniteljev domovine, kakor tudi za blagor in napredek našega naraščaja skrbeti, se vnovič povablja k prav obilnem pristopu k društvu,
-f- Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 27. aprila 1.1., ob pol štirih popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo, na kateri je na dnevnem redu med drugim volitev predsednika, podpredsednika, provizornega predsednika in treh računskih pregledovalcev.
—	Knjižice »Dobrodelnosti« ne razpošilja uprava »Slovenca«, ampak edino le društvo »Dobrodelnost« v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 35. Na upravništvo »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« poslani denar se porabi samo za naročnino časopisov.
—	Imenovanje. Za fregatnega zdravnika je imenovan provizorični fregatni zdravnik dr. Josip Majcen.
—	Smrtna kosa. Umrl je dne 13. t. m., ob 10. uri zvečer v neki ogrski vojni bolnišnici g. orožniški stražmojster Anton O r e h e k. Vsa tri leta je bil v vojni službi na ruskem bojišču. Pred mesecem se je ob fronti prehladil in si nakopal pljučnico, ki ga je umorila. Pred vojno je služboval v Kanalu, v Zagorju in v Metliki. Ubogi sivolasi njegov oče, bivajoč pri sinu-žup-niku v Strugah pri Dobrepoljah, je v tej vojni domovini daroval že tri sinove in oba zeta. Bog tolaži! — Umrl je kurat mariborske kaznilnice č. g. J a k o b F i n k. — Umrla je v 72. letu svoje starosti Marija Žagar, mati dveh lavantinskih duhovnov g. Pavla Žagar, sedaj vojni kurat na ruskem bojišču, in Ignacij Žagar, župnik v Dobjem. — Umrl je v deželni bolnišnici v Ljubljani 67 let stari čuvaj državne železnice v pokoju Janez Mežik iz Gozda št. 4, občina Kranjska gora. Zapušča ženo in štiri otroke. — Umrl je v Mariboru kletar vinske tvrdke Pfrimer g. Vuga, star 45 let. — V celjski bolnišnici sta umrla vojaka 87, pešpolka Mihael Gajšek in Ivan Kovač.
—	Domače umetniške razglednice, — Maksim Gaspari je imel na zadnji umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani več v narodnem slogu mojstrsko izvedenih barvnih risb, ki so zaradi svoje lepote in prikupljivosti posetnikom izvanredno ugajale in umetniku dovedle vse polno naročil na lastnoročno izvedene posnetke. Sedaj je šestorico izmed teh svojo snov iz življenja kranjskih kmetov zajemajočih sl!k v obliki izborno uspelih umetniških razglednic izdala »Umetniška Propaganda« v Ljubljani. Ta najnovejša
serija domačih umetniških razglednic obsega nastopne Gasparijeve barvne risbe: Kranjska Mati božja z detetom in pastirčkom, Molitev pred kmetskim znamenjem, Kmetska rodbina hiti na cvetno nedeljo z butarami v cerkev, Žene in dekleta neso velikonočni »žegen«, Kmetska možaka v krčmi in Jesen (kmet nese listje oprtav).
— Poziv nemških črnovojnikov. Nemški konzulati v Avstriji poživljajo na priglasitev vse nemške v Avstriji bivajoče črnovojniške zavezance, ki so bili rojeni po 2. avgustu 1869. Všteti so tudi oni, ki so bili rojeni leta 1900, kakor hitro dopolnijo 17. leto starosti. Priglasiti se morajo tudi oni, ki so bili pred 16. oktobrom 1916 odpuščeni kot trajno nesposobni.
Nepoboljšljiva tatica. Ana Turšič, 37 let stara, pristojna v Cirknico, je bila že 5krat zaradi tatvine kaznovana. Zadnjo kazen triletne težke ječe zaradi enakega delikta je dne 26. svečana t. 1. v kaznilnici v Begunjah prestala, dne 1. marca je kot dekla vstopila pri Luciji Berce v Radovljici v službo, katero je pa že čez 4 dni po noči skrivaj zapustila, z njo je pa izginilo več ženske obleke in žepna ura; a tudi na svoj želodec ni pozabila, kajti izmaknila je 5 kg prekajenega mesa. Tudi svoji sosluž-kinji Mariji Jakše ni prizanesla, ter ji pobrala več obleke, tako da se skupna škoda ceni na 153 K. Kako zelo da je obdolženka tatvini podvržena sledi že iz tega, da je v času ko je bila zaprta celo v jetnišnici kradla kar ji je prišlo v roke. Sodišče jo jc kot zelo nevarno tatico obsodilo na dve leti težke ječe.
Oče, ki ima vseh svojih pet sinov pri vojakih. Anton Bizjak iz Pečin na Tolminskem in pet sinov, vseh pet je pri vojakih; eden je v italijanskem ujetništvu, odkoder se je cgiasil.
Denar ni sreča. V Budimpešti se je ustrelil veletržec z usnjem in večkratni milijonar Emerik Mauthner.
Velike zahteve poljskih delavcev na Ogrskem. Predsednik ogrskega aproviza cijskega urada, baron Kiirthy, naznanja, da prihajajo na urad z dežele mnogoštevilne pritožbe radi nezaslišano visokih delavskih mezd. Tako zahtevajo n. pr. .moški poljski delavci 28 K dnevne mezde;™troci zahtevajo po 10 do 15 kron navdan. — Ogrski aprovizacijski urad pripravlja odredbe za odpravo verižne kupčije, za nadzorovanje cen živilom, za zagotovitev letošnje letine, za ureditev mlečnih cen, za prepre-čenje raznih zlorab pri navijanju cen; uvedejo se najvišje cene za čaj.
Za ravnateljsko mesto na Dunajskem Nemškem Ljudskem gledališču se glasom nekaterih nemških listov poteza Bjorn Bjornson.
LMilIfliiske mm.
lj Času primerna udanostna izjava, Šentjakobsko prosvetno društvo je ob priliki svojega občnega zbora poslalo na najvišje mesto udanostno izjavo, v kateri je dalo iskrenega duška svoji udani ljubezni in zvestobi do presvitlega cesarja Karola in njegove prejasne soproge Cite. Po Najvišjem naročilu se je sporočilo Šentjakob skemu prosvetnemu društvu Najvišjo zahvalo za podano udanostno izjavo.
Glasbeno dramatični večer v deželnem gledališču je bil po celi Ljubljani pozdravljen z največjim zanimanjem. Bogat in raznovrsten spored in odlične sodelujoče umetnice in umetniki ter prvovrsten moški zbor s prekrasnimi našimi narodnimi pesmimi, vse to je nudilo užitek, kakršnega že dolgo nismo imeli. Ves spored prvega večera se primerno preurejen ponavlja prihodnji četrtek 26. t. m. (ne v petek 27. t. m.) ob 8. uri zvečer. — Če bi ne bilo na sporedu nič drugega, kakor skupni nastop Milana Skrbinška in gospe Zvonarjeve v »Maski satana«, bi to za umetniški užitek zadoščalo. Take^i Hranja, kakšraega nam nudita gospod Milan Skrbinšek in gospa Zvonarjeva v »Maski satana«, ni videti na vsakem dvornem gledališču. Poleg tega nastop'te priznani umetnici gospa Cilka Otohalova, bivša koleraturna operna pevka dvorne opere v Stuttgartu, češkega narodnega gledališča v Pratfi in slovenske opere v Ljubljani ter gospa Marija Peršlova, bivša operna pevka mestnega gledališča v Poznanju in slovenske opere v Ljubljani. Moški zbor, ki bo zopet nastopil, jc izbran iz najboljših ljubljanskih pevcev. Vstopnice se že prodajajo pri blagajni dež. gledališča od 4, ure popoldne do 9, ure zvečer.
lj Odlikovanji. Polkovnemu zdravniku dr. Mavriciju Rusu, ki jc prideljen gar-nizijskemu šefzdravniku v Ljubljani gene-ralštabnemu zdravniku dr. Geduldigerju, je sporočil poveljnik V. armade, generalni pokovnik pl. Boroevič, potom dekreta pohvalno j •"•'"* '■a izvrstno službovanje pred so	— Poročnik pešpolka
»Cesarj'	Bogdan Petelin, sin po-
kojnega	:ga profesorja Martina
Petelin,	ovan s srebrno hrabro-
stno sv	te.
lj	Tukajšnji odvetnik in
branile	i kazenskih zadevah,
upravi	ne mase »Glavne poso-
jilnice« g. dr. Josip Oblak, je bil imenovan za vojaškega sodnega praktikanta.
lj Pogreba pokojne gospe dr. Voduško-
ve se je v sprevodu in ob cestah, po katerih se je sprevod pomikal, udeležbo okolu 10.000 oseb, pač dokaz, kako vele-spoštovana je bila pokojnica v Ljubljani.
lj Poročil se je včeraj g. Franc Deren-da, trg. sotrudnik pri tvrdki I. C. Maycr, z gospo Katinko Košmerlj, lastnico izdelo-valnice drož v Ljubljani.
lj Ljubljančana zaprli v Kršstianiji. — Nemški listi poročajo v Kristian.je dne 21. t. m.: Tukajšnji policiji se je posrečilo prijeti pustolovskega sleparja. Izdajal sc je bil za jurista iz Belgrada in srbskega stotnika v rezervi, kateremu se je bilo posrečilo uiti iz avstrijskega vojnega ujetništva. To »storijo« je bil natvezel na srbskem generalnem konzulatu in dobil posojilo 400 K. Njegov cče, ki jc bogat general in tačas nastavljen na srbskem poslaništvu v Parizu, bo seveda znesek vrnil. — V Kristi-anij: se je mož seznanil tudi z mlado damo in sc z njo zaročil; posodila mu jc 300 K. Razen tega je stanoval od začetka februarja do začetka marca v nekem hotelu, ne da bi hotelirki kaj plača'. Občeval je z visokimi osebnostmi in častniki. Začetkom marca je začel s pripravami za plesni ven-ček, katerega je nameraval prirediti svojim prijateljem.. Stroški so znašali 1000 I\, toda pred veselico so ga zaprli, Edvard Adolf Pipan — to je njegovo pravo ime — je doma iz Ljubljane, študiral je v Budimpešti pravo in postal leta 1905. rezervni častnik. Pred vojno je živel pri svojih starših in se preživljal s pisateljevanjem. Potem se je leta 1915. udeležil bojev v Galiciji in ubežal k Rusom. Nato se je potepal po Rusiji, Švedskem in Danskem. Iz Danske so ga izgnali, na Švedskem je bil obsojen na petmesečno ječo.
lj Šestclesetletnico svojega rojstva je te clni v Pragi praznoval dvorni svetnik dr. H r a s k y , ki je dalje časa služboval kot deželni inženir v Ljubljani.
lj Sneg je nekaj časa padal včeraj popoldne v Ljubljani.
lj Podaljšanie policijske ure. Deželna vlada je do nadaljnega določila, da sinejo biti gostilne in točilnice odprte do II. ure, kavarne pa do 12. ure. Ta odredba stopi v veljavo, kakor hitro jo bo mestn imagistrat uradno razglasil.
lj Poln čoln drv šel pod vodo. Včeraj popoldne je nek čolnar priplovil po Ljubljanici poln velik čoln drv. Ko prrpiovc do odcepa Grubarjevega prekopa od Ljubljanice do takozvane špice, mu je voda s tako močjo zanesla čoln proti Grubarjevemu prekopu, da mu ni bil več kos in ker je uvidel, da je ves trud zaman, jc skočil, da reši vsaj sebe, na obrežje, čoln je splaval pa po vodi dalje in se, ker je zajel vodo, polagoma toliko časa potaplja], da je slednjič ostal pod vodo. Nekaj drv je šlo s čolnom vred pod vodov nekaj jih je splavalo, in ker je bila zatvornica odprta, jih je voda odnesla dalje. Lastnik drv kakor tudi čolnar sam imata veliko škodo in bode mogoče čoln zopet dobiti iz vode le z velikim naporom.
lj Oddaja semenskega krompirja za I., III., VIII. in IX, okraj. Semenski krompir se oddaja iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti dopoldne od 8. do 11. ure, popoldne od 2. do 5. ure, in sicer pride na vrsto v torek, dne 24. aprila 1917, dopoldne I. okraj, in popoldne III. okraj, v sredo, dne 25. aprila, pride na vrsto dopoldne VIII. okraj in popoldne IX. okraj. Stranke se morajo izkazati z nakazili za semenski krompir in prinesti s seboj vreče. Cena za semenski krompir je 22 vin. Pripomniti je, da se tokrat ne oddaja krompir za prehrano, temveč izključno lc za semenske svrhe in naj zato druge stranke ne silijo na prodajni prostor.
lj Oddaja cenejšega mesa za nove pri-glašence k vojni prehrani. V sredo, dne 25. aprila, bode mestna aprovizacija zopet oddajala za one nove priglašence, ki so dobili male modre izkaznice goveje meso po zničanih cenah, in sicer 1 kg po 2 K. Rodbine z 2 ali 3 osebami dobe kg, rodbine s 4 in 5 osebami 3/4 kg in rodbine s 6 ali več osebami po 1 kg. Da se prepreči naval in omogoči oddaja brez nepotrebnega čakanja, se določa naslednji red: Na vrsto pridejo od 2. do 3. ure stranke, ki imajo modro izkaznico s št. 6601 do 6800, od 3. do 4. ure 6801 do 7000, od 4. do 5. ure od št. 7001 naprej. Stranke, ki bi se ne ravnale po tem redu in ki bi se nastavljale ob času, ko niso klicane, ne dobe mesa.
Razdelitveni načrt za jajca. Mestna aprovizacija ljubljanska bode tekoč teden prodajala v vojnih prodajalnah jajca. Strankam se bode pri nakupu izkazati z močnimi izkaznicami in odpade na osebo po 10 jajc. Cena jajc je 32 vin. za komad. Po-vdarja se pa, da imajo pravico do nakupa jajc izključno le v Ljubljani stanujoče družine. I. okraj dobi jajca v vojni prodajalni v Šolskem drevoredu (Mahrova hiša). V torek, dne 24. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 1, popoldne izkaznico št. 2 in 3. — II. okrai dobi jajca v vojni prodajalni na Starem tniu. V torek, dne
24.	aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 4, popoldne izkaznice št. 5. V sredo, dne 25. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 6, popoldne izkaznica št. 7. V četrtek, dne 26, aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 8. — III. okraj dobi jajca v vojni prodajalni Rimska cesta št. 5. V torek, dne 24. aprila, pridejo na vr-. sto dopoldne izkaznice št. 9, popoldne številka 10. V sredo, dne 25. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 11, popoldne izkaznice št. 12. V četrtek, 26. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 13, — IV. okraj dobi jajca v vojni prodajalni v. Gosposki ulici. V torek, dne 24. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice štev, 14, popoldne izkaznice št. 15. V sredo, dne
25.	aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice številka 16, popoldne izkaznice šte-vilka 17. V četrtek, dne 26. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 18.—< V. okraj dobi jajca v vojni prodajalni na Marije Terezije cesti. V torek, dne 24. apr., pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 19, popoldne izkaznice št. 20. V sredo, dne 25, aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 21, popoldne izkaznice št. 22 in 23. — VI. okraj dobi jajca v vojni prodajalni v Prešernovi ulici. V torek, dne
24.	aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 24, popoldne izkaznice št. 25. V, sredo, dne 25. aprila, pridejo na vrsto do-, poldne izkaznice št. 26, popoldne izkaz-niče št. 27 in 28. — VIL okraj dobi jajca v, vojni prodajalni v Spodnji Šiški, Celovška; cesta (poleg cerkve). V torek, dne 24. apr., pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 29, popoldne izkaznice št, 30. V sredo, dne
25.	aprila, pridejo na vrsto dopoldne iz-, kaznice št. 31, popoldne izkaznice št. 32.; V četrtek, dne 26. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 33. — VIII. okraj dobi jajca v voini prodajalni v Šolskem drevoredu (Mahrova hiša). V sredo, dne: 25. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaz-, nicc št. 34, popoldne izkaznice št. 35, V; četrtek, dne 26. aprile., pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 36, popoldne izkaz-, niče št. 37. V petek, dne 27, aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 33, popoldne izkaznice št. 39 in 40. — IX. okraj dobi jajca v vojni prodajalni na Starem trgu. V četrtek, dne 26. aprila, pridejo na vrsto dopoldne izkaznice št. 41, popoldne izkaznice št. 42.
Pri orsKe ivicc,
Vojni minister občini Grahovo. Nj.
ekscelcnca Stoger-Steiner, ', , , .
je ob svojem odhodu poslal grahovskemu županstvu naslednje pismo: Občinskemu uradu Grahovo v roke blagorodnega gospoda občinskega predstojnika. Po zaupanju Nj. Veličanstva sem imenovan za vojnega ministra. Predno zapustim svoj zbor, izrekam Vašemu blagorodju za krepko, voljno, požrtvovalno delovanje v prid civilnemu prebivalstvu mojega 'zbornega območja priznanje in zahvalo. —• Vsikdar sem se rad prizadeval za blagor vrlega prebivalstva v vojnem ozemlju in se bom tudi v bodoče vedno priznalno spominjal njegovega patriotičnega obnašanja in požrtvovalne vztrajnosti. Vaše blagorodje kakor tudi prebivalstvo Vašega delokroga spremljajo moje najboljše želje. Naj bi bila po uspešnem miru vsem dana srečna bodočnost in iz razvalin porušenih krajev naj sc dvignejo novi domovi k novi blaginji. Na svojem novem mestu si bom po moči prizadeval pospeševati pozidavo lepih krajev. Vedno bom tudi v bodoče z veseljem posvečal svojo skrb krajem, ki jih zapuščam kot častni občan. — Stoger-Steiner, gen. inf., 1. r.
Odlikovani Goričanki. Dne 5. marca t. 1. je podelil Nj. cesarska Visokost nadvojvoda Franc Salvator gospodičnama Mariji in Frančiški Vrtovec za posebne zasluge v vojaški postrežbi v času vojske, častno svetinjo »Rdečega križa« z vojno dekoracijo. Gospodični sta iz Gorice doma. Gdč. Marija je učiteljica in gdč. Frančiška je uradnica goriškega deželnega odbora, Čestitamo!
Umrl je na Dunaju v rezervni bolniš-nici»Rdečega Križa« enoletni prostovoljec pešpolka št. 97 zamenjani vojni ujetnik Stanko Germek, sin ugledne tržaške rodi bine g. Antona Gcrmcka. Bog tolaži
MM li \\mlimw uoriim o us^iiii na Dover šfi Gola s.
Od naših torpedovk se »G 85« in »G 42« nista vrnili in sta izgubljeni, Vsi ostali čolni so se vrnili, ne da bi bili poškodovani ali da bi imeli izgube. Del naših sil, ki je izpadel južno izliva Temze, ni zadel na nobeno sovražno ladjo in je ujel le nekaj mož neke trgovske ladje.
Načelnik admiralnega štaba mornaricc. \
1 pcinod gorilni iigpceiii.
Za begunce so darovali: Jožef Kardi«
nar. prof. v Celju 10 Ki Amalija Debelak,
Pretarko, Podčetrtek 20 K; Tvrdka Lesko-vec & Meden, ob smrti družabnika g. Le-skovica 1000 K; Josip Zelnik, župnik v Čemšeniku 10 K; župni urad Sv. Rupert v Slov. Gor., p. Sv. Lenart 20 K; Duhovni urad Kal 30 K; Ferdinand Pšunde, župnik, Sv. Bolfenk v SI. Goricah 50 K; Franc Vuga, nadp.-avditor, o priliki popolnega okrevanja njegovega sinka Žarkota 50 K; Josip Javornik, veleposestnik iz Žalne 50 kron; Končina F., veleposestnik iz Zatične 20 K; Poljanec, župan v Krki 10 K; Klementina Vižintin, ponovno darovala 8 K 22 vin.; Ignac Brvar, Feldkurat, Feldspi-tal 308, 28 K; Eiletz, poročnik, Salvore, kot prispevek igre Kovačev študent 28 K; Anton Slokar, 2/97. stot.. 75 K 40 v.; Albin Petrič, Stani, Zihpolje, Koroško, 3 K 60 v.; Kranjski deželni odbor 2000 K; Jožefa Kre-sevič, Račice 47, Podgrad, Istra, 10 K; Neimenovana gospa 30 K; Marija Manfreda, Poljubin št. 18, Podmelec, 126 K; Perčič Mihael, Križe pri Tržiču, 30 K; dr. Matija Lavrenčič, Podgrad, Istra, 25 K; P. Bona-ventura Franc Saver, Ord. Mn. Cap., vojni kurat, 30 K; Karel Golmajer, Tržič, 10 K; Josip Knaus, duhoven, Draga pri Trstu, 20 K; Anton Abram, župnik, Ko5r.na, 62 K; Revček Andrejček spod Šmarne gore 20 K; Darilo »Naroda« 30 K; Mirko Šircelj, kad. nared. z bojišča po »Narodu« ll K 91 v.; Jan Hutter, c. kr. prof. v Celovcu, samostan Harbach, kot velikonočen dar beguncem 20 K; Josip Tusulin, c. kr. kane., Cerkno, 20 K; Župni urad v Begunjah pri Cerknici 35 K; dr. Hinko Irgolič za gospo Leo-poldino Slamič, trgovka v Črnučah, 40 K; Neimenovani za storjeno uslugo 2 K. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Šmarnice za leto 1917, ne izidejo. Iz prejšnjih let so v Katoliški bukvami v Ljubljani na razpolago še sledeče Šmarnič-ne knjige:
Šmarnice Arskega župnika. Razlaga lavretanskih litanij z življenjepisom bi. župnika Janeza Vianeja, od leta 1912. Cena 3 K. Ta snov je gotovo zelo primerna za Šmarnice; razlaga je jedrnata in snov, ki je za vsak dan določena, ne predolga, zato bodo te Šmarnice poslušalcem zelo ugajale; razlagi sledi za vsak dan zgled iz življenja blaženega župnika Vianeja iz Ar-sa, ki je živel v duhu svetosti v minulem stoletju; ob koncu pobožna vaja in molitev.
Marija ▼ predpodobah in podobah.
Šmarnice. Zbral Jož. Vole, župnik, od leta 1904. Cena 3 Jk. Pisatelj nam slika božjo Mater Marijo v starodavnih predpodobah in podobah, vzetih iz sv. pisma. Lepim premišljevanjem je dodan za vsak dan zgled iz življenja Marijinih častilcev.
Devica verna. Šmarnice. Spisal J. Godec, župnik v pokoju. Cena 3 K. Predmet Šmarnicam so nekatere verske resnice, ki jih pisatelj kratko in jedrnato razloži; obenem ovrže razne ugovore proti razloženim verskim resnicam.
Šmarnice. Marijine čednosti in dobrote po ponatisu S. J. in Schepersu Radempt, spisal P. Ladislav O. S. Fr. od leta 1900. Vez. 3 K. Pisatelj nam krasno slika Marijine čednosti in dobrote; za vsak dan nam doda zgled, kako Marija pomaga. Na koncu knjižice kratek molitvenik.
Dr. Josip Jerše, Šmarnice. Mati čudovita. Vez. 3 K.
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1*80, za dame K 1'50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naroČiti za več parov skupa . Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
<5
Fran Marolt, LJubljana,	300
lovenske vojaške narodne pesmi
za K 150 ali K 1-80 se še dobe. Po pošti 20 v več.	Najlepše datilol
Hlode od 16 cm naprej, trame dolge od 4 metre naprej in deske vseh vrst in debelin 729
kupufem
po najvišjih cenah. Ponudbe na naslov A. KRULEČ, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13, vrata št. 6.
št. 53 ob državni cesti iz Novega Mesta proti Žabji vasi z gospodarskim poslopjem vred, pri kateri se nahaja Četrt orala vrta, je na prodaj.
Ona po dogovoru.	990
znamka
iTBBCT^fiajPUraU	l^aLKSSESvSI
je najboli zdrava in tudi najcenejša
?ar fcrana za dojenčke,,
Dobi se pri lekarnarju Trnkoczyju v Mubljanv zraven rotovža. Glavne zaloge: Na Dunajn v lekarnah Trokoczy: Sc&onbrun-nvrsTarFe 109, Josefstadterstrnsse 25, Rade-ckyp'?tz 4; v Gradcu: Sackslrasse i. 37
Kleparski pomočniki, vodovodni monterji*
111011
se takoj sprejmo proti dobremu plačilu po dogovoru.
Sprejmo se tudi vajenci. L. M. ECKFR, LJUBLJANA,
kleparstvo in instalacija vodovodov.
Sprejme se boljša 99 .	VB • e
Ponudbe pod šifro »Izurjena« 1007 na upravništvo »Slovenca«.
se prevzame v najem ali nakup. Onemu, ki opozori na kak dober naslov, bogata nagrada. Po nudbe pod „ .. S. 2175" na anončno pisarno Jan. Gregr, Prar^a, Jindfižkova ulica 19. 1005
vešča slov. in nemškega jezika, izurjena mešane stroke, žeii službe v mestu ali na deželi takoj ali pozneje. Ponudbe pod šifro: Prodajalka 095 na upravo „Slovenca".
cP. ar Sonc
medni salon

Uuhlana. j Mestni trg. {
1 L ubij a na
= Mestni trg.	I
prinoroča veliko zalogo svilnatih klobukov, nakitemh in praznih siammicv, nakitov itd. Velika izbera Popravila točno. — minili klobukov.	_ Cene nizke.

Kranjska industrijska družba Jss^ice-Fuži e rabi za svoje tovarne na Savi, Javorniku in Dobravi
in sicer razne delavce pri pečeh, valjavce, strpne delavce, ključavničarje, kurjače, elektrike, težake kakor tudi preddelavce za obrat in električno obratovanje. — Prosilci naj se javijo čimpreje pismeno z navedbo zahteve plače, starosti, samskega stanu ali so ož^njeni, jezikovne sposobnosti ter vojaških razmer. — Invalidi naj naznanijo, kako so bili ranjeni in v koliko so sposobni za delo.
Franc Derenda Katinka KošmerJj
poročena
Ljubljara, dne 22. aprila 1917
tieteiina, fracna, urina in hoa-iežna coeiSlšna semena na debelo šn drslsna priporoča
Smesr S Urtanič,
Ljubljana, Woffoua ulica !2.
ilUgg	ESHBSSISHH	USeSSi	H38I
			
Zahvala.
Ginjenim srcem sc iskreno zahvaljujem v svojem in svojih otrok imenu vsem, prav vsem, ki so mojo zlato, iskrenoliubljeno soprogo
Minko
spremili na zadnjem potu, jo obdarovali s svojo molitvijo in s krasnim cvetjem.
V Ljubljani, dne 22. aprila 1917.
Dr. Božidar Vodušek.
I c* preselitve in otvoritve.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem svojo dobro znano zlatarsko deiavnico preselil iz Vegove ulice v Šelenburgovo ulico 6 (poleg puškarja Kaiserja). Zaeno sem otvoril
vino z
S solidnim blagom, zmernimi cenami in preciznim delom sem prepričan, da si bodem dosedanjo naklonjenost cenjenih odjemalcev ohranil tudi v bodoče.
Priporoča se:
Alojzij Fuchsf
zlatar.