- 83 — Ozir po svetu, Rusi staroverci in gerška vera sploh. Ker v sedanji turški vojski Rusi pravijo, da se vojskujejo za vero, da bi na Turškem rešili brate svoje, ki spoznavajo ravno tisto vero kakor oni, in ker se nasproti močni katoliški glasi *) oglašujejo zoper to početje, ktero jim ni brez nevarnosti za katoliško vero, bi ne utegnilo odveč biti, ako 3)Novicea razločke gerške vere od katoliške tistim popišejo, ki jih ne vejo, ktere vediti pa je sedaj toliko važniši, ker se je na meji gerškega kraljestva v turški deželi, Epirus imenovani, punt med gerskimi prebiravci vnel, ki so tudi kakor Rusi staroverci. Dežela Epirus ima blizo 375.000 stanovavcov, med kterimi je 312.000 kristijanov, kteri so deloma Gerki, deloma (slavjanski) Albanezi in (rumunski) Vlahi. Enaka mešanica stanuje tudi v druzih turških dtželah: v Albanii, v Tesalii in Macedonii. Še bolj kakor v pravem gerškem kraljestvu (ki ima svojega lastnega kralja Otona parskega) so se v imenovanih turških okrajnah slavjanski narodi, ki so se v 6. stoletji tukaj naselili, pomešali z majhnimi ostanjki Helencov, kterih omika scer ni nikdar prave poti našla v une bolj severne kraje. Slavjanska in gerška kri se tedaj ni nikdar zedinila v en narod, in ker je en narod vedno druzega preganjal in sovražil, tudi ni bila mogoča narod s k a omika. Le v tem so si ti narodi edini bili, da so sovražili Turka. Sovražtvo do Turkov je ostal edini narodni značaj teh ljudstev, ki so podložni turškemu sultanu. Al v teku časa se je tudi v tem marsikaj spremenilo; veliko albanskih narodov v Albanii in tračiskem polotoku se je poturčile in pod imenom jjAruautov" stopilo pod bandero profeta Mahomeda. Ti so zdaj naj huji sovražniki Grekov, in z njih pri-pomočjo le je zamogla turška vlada v letu 1821 ubraniti, da se ji niso mogli, po izgledu malega gerškega kraljestva, tudi stanovniki Epira, Albanije, Tesalije in Macedonije odtergati. ¦"*) „Univers", katolišk list v Parizu, svetuje celo Napoleonu da naj naravnost reče rusovskemu čaru: „Ti imaš pod naj hujim jarmom 14 milionov katoliških kristijanov. Francozka dežela ne more vec terpeti mučenja njih; postavi spetaltarje njene! Moja zmaga naj osvobodi katoliško vero — in ta svoboda katoličanov naj je delež mojega plena lu Naj že je kakor hoče, in naj, kar se sedaj tudi za gotovo povedati ne more, delajo Gerki za se, da bi razširili sedanjo majhno gerško kraljestvo v veliko in mogočno, kakor je nekdaj bilo, ali naj delajo za Ruse: toliko je gotovo, da bandero gerške vere se predstavlja sedaj kot klic na vojsko, in da v tacih okoljšinah je mikavno, poznati vero starovercov, in toliko važniši je to, ker je to bandero razstavil, kolos ruskega car-stva, v kterem, kakor „Neven" pravi, sonce nikdar ne zahaja, — ki ni le deržava, temučtako rekoč cel svet, — ki obsega deveti del ljudi naseljene zemlje in 23. del cele zemlje, — kterega, ako bi ga popotnik prehoditi hotel in bi vsaki dan 16 milj hoda storil, bi mogel enako potovati skoz četert leta, — ktero se razširja od Nemčije do Kine in severne Amerike, od belega do černega morja, — v kterem na enem mestu sapa iz ust zmer-zuje v led, na drugem dinje zorijo". G rek i so scer kristijani, pa ne katoliški kristijani; gerška vera se tedaj loči od katoliške vere, in sama še je razcepljena v dve stranki: eni so n e-zedinjeni Greki, drugi zedinjeni Greki; pervi se v poglavitnih rečeh ločijo od katoliške, — drugi so se večidel zedinili s katoliško, se tedaj wzedinjenia Greki imenujejo. Nezedinjeni Greki se imenujejo tudi staroverci zato, ker se ravnajo v verozakonu, šegah in cerkvenih napravah po kristijanski veri, ki je bila v gerškem carstvu ustanovljena in v starodavnih časih (v 5. stoletju, tedaj pred 14 sto leti) po zmislu patriarhov v Carigradu, Aleksandrii, Antiohii in Jeruzalemu osnovana. Ker se staroverci terdno derže pravil te p o njih mislih prave cerkve, se imenujejo tudi pravo-verci in svojo vero zovejo pravoslavno vero (ortho-doxe Kirche). Zgodbe popisati te razkolnosti ali razdertije, ki je pod papežem Leonom IX. popolnoma ločila gerško cerkev od katoliške, ne spada v namen tega sostavka, v kterem hočemo le ob kratkem povedati pravila gerške cerkve, po kterih se loči od katoliške. (Konec sledi.) — 86 — Ozir po svetu. Rusi staroverci in gerška vera sploh. (Konec.) Gerška vera ne z e d i njenih Gerkov ali staro-vercov se loči od katoliške v sledečem: Sveti da h po njih veri izhaja edino le iz Boga očeta, ne pa iz Boga očeta in sina. Ona spozna sicer tudi 7 sv. zakramentov, pa s sledečimi razločki: pri sv. kersta se mora celi život kerščenika trikrat vtopiti v vodo, in ob enem, ko se človek kersti, prejme tadi sv. b irmo ktera stori še le popolnoma sv. kerst po njih veri. — Staroverci verujejo kakor katoličani, da se pri sv. maši kruh in vino spremeni v Jezusovo telo in njegovo sv. resnjo kri, pa krnh ni opresen in vino mešajo z vodo po šegi jutrovih dežel; pri sv. obhajilu prejme vsak,tudi otroci, kadar jih obhajajo, sv. kruh na žlici, ki je napolnjena z blagoslovljenim vinom« Dahovni njih se smejo z devico, nikdar pa ne z vdovo oženiti, le minihom in noter doli do škofa višjim duhovnikom, ki se vselej volijo izmed minihov, je zakon prepovedan; vdrugič pa se ne sme noben pop oženiti, zato se popi vdovci, ki večidel ta Ji zgube svojo faro, podajo v samostan in se hieromonahi imenujejo« Zakon sploh se po gerški veri odvezati da; postave pa, ki prepovedujejo zakon med bližnjo žlahto so zlo ojstre, in 4krat se ženiti ni nobenemu pripušeno. Dalje se loči gerška vera od katoliške tudi v tem, da s sv. oljem se ne mazilijo le umirajoči, ampak tudi bolniki za ozdravljenje, za odpuščenje grehov in posveeeuje duše, — vic po gerški veri ni, tudi odpustkov ne; — papeža ne spoznajo staroverci; naj višja deželska in duhovna oblast je pri Rusih ze-dinjena v oblasti cesarja. Izrezanih, izsekanih ali vlitih podob v cerkvah svojih ne terpi ta vera, ampak podobe Kristusa, device Marije in svetnikov, ki jih imajo v cerkvah in v hišah, so le malaue na planem ali k večjem z biseri umetno okinčane; le edina rusovska cerkev ima na oltarjih svojih tudi iz lesa ali kamna izdelane podobe. Svetnike, posebno pa mater božjo Gerki zlo časte. Za pokoro imajo posebno post, ob kterem jim je le vžitek sadja, zelišč, kruha in rib pripušen; postijo se vsako sredo in petek, sicer imajo še 4 velike poste med letom. Božja služba v gerški cerkvi obstoji iz maše in mnogih molitev; ljudstvo ne poje v cerkvi, ampak posebni pevci so povsod , ki pojejo psalme in himne; godba in vsaka druga cerkvena muzika je prepovedana. Pridige in keršanski nauk so redki; v Turčii pridigovajo le višji duhovni; na Rusovskem je bilo pridigovanje pod čarom Aleksejem v 17. stoletji celo ojstro prepovedano. Dušni pastirji so razdeljeni vliturge. pevce, predbravce, nižji diakone in diakone, — duhovniki, ki opravljajo službo božjo v veličin in poglavnih cerkvah, so popi in nadpopi. Cez nadpopa je nemore noben deželsk duhoven prinesti, škofe volijo vselej le izmed minihov, iz škofov nadškofe, metropolite in patriarhe. Na Rusovskem je 31 škofij. Gerška cerkev na Turškem se ravna po naj stareji osnovi. Patriarh Cari-gradski je glavar gerške cerkve v Turčii. Lahko je zapopasti, zakaj se turški sultan brani, da bi car ru-sovski si ne prilastil duhovne oblasti čez Gerke na Turškem. Ze pred sto leti pa se je začela tudi gerška cerkev ločiti v mnoge stranke, kakor so bili Strikoluiki, razkolniki, Filiponi, Duhoborci, ki pa so se večidel spet pogu-bili. V 17. in 18. stoletji so misionstva Jezuitov z modrim, ne prenapetim postopanjem veliko veliko starovercov, ki so preganjani na Turškem, pobegnili na Ogersko, Hor-vaško, Slavonsko, Dalmatinsko, Laško itd. v poglavnih delih zedinili s katoliško vero, ki se zatega voljo zedinjena gerška vera imenuje. Zedinjeni Greki verjejo, da sv. duh izhaja tudi od Boga sina; oni spoznajo papeža in verjejo na vice, kakor katoličani. Kar pa notranjo cerkveno osnovo vtiče, kakor imena duhovnih služb in časti, zakon duhovnikov, brade in kape njih, gerški jezik pri službi božji in sv. obhajilo s kruhom in vi-nom, so obderžali še od starovercov. — 87 —