PoStnina plačana v gotovinl Lshaja v ponedeljek w netek ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za snozemstvo 20 Din Raiun pri poštnem čfckovnem zavodu St 10.666. Äi^^^^^^B^PP^^^m*wSsU >^™^^^^^^vh^^^ ^^BHj Cena 1 Din Redakcija in npravat Celje, StrossmayerjevH ulica St. 1, pritličje, desno. Telefon Interurban štev. 65. Sokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi se bprejemajo ob ponedeljkik in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažnjejo le po možnosti. Stev. 63. Celje, petek 4. avgusta 1933. Leto XV. Nacionalni dan v Celju Celjska podružnica Jadranske stra- že, društvo »Soča« in obe podružnici CMD so sklenili, da prircdijo dne 9. in 10. septembra veliko narodno ma- nifestacijo v Celju pod imenom »Na- cionalni dan«. Dne 9. septembra bo slavnostna akademija v Mestnem gledališču, dno 10. pa zborovanje, obhod po mestu in popoldanska veselica na prostem, na Glaziji. Prireditev je bila prvotno določena za¦ 3.' septembra, pa je bila preložena z ozirom na to, da bo ta dan otvori- tev Sokolskega doma v Laškem. Vsa narodna društva so opozarja- jo na to prireditev s prošnjo, da pri svojih nameravanih prireditvah vza- mejo v obzir gornje dnove, in z na- daljno prošnjo, da sodelujejo pri tej manifestaciji. Ce bi hotelo kako dru- StVo sodelovati pri slavnostni akade- miji s primerno točko, bo zelo dobro- doälo, in je naprošeno, da se čim prej prijavi na eno prirejajočih dru- štev. Podrobni program bo objavljen pozneje. Celjska šolska poliklinika v šolskem letu 1932133 CELJE, A. avgusta. Poliklinika je vršila nalogo zdrav- stvenega varstva nad šolsko mladi- no s tern, da je vodila zdravstveno nadzorstvo nad učenci in šolskimi poslopji, da je skrbela za zdravljenje obolelih ucencev in da je vodila nad- zor nad defektno in slabotno deco. V oskrbo poliklinike je spadulo v šolskem letu 1932/33 iz celjskih šol in šol okoliško občino 3.152 učencev. Od teh jo jjosetilo polikliniko v torn letu skupno: 2.534 učencev v 0.036 ordinacijah, in sicer zaradi akutnih infekcijskih bolezni 136, tuberkuloze 77, notranjih bolezni 289, sifilide 1, bolezni ust, nosa, grla 274, bolezni zob 401, bolezni oči 206, kirurgičnih bolezni 289, erevesnih parazitov 59, kožnih bolezni 32(5, ostalih bolezni 467. Predvsem jo treba omeniti zobno ambulanco. Kljub temu, da je bilo z aprilom leta 1932. ukinjeno mesto zobozdravnika, jo vršila ambulanca svojo delo v"nezmanjšauem obsegu. Tako je bilo ocl 1. Jan. 1933 naprav- ljonih 3S39 plomb in izvršenih 557 eks- trakcij. Plombe so se delale pri si- romašnih brezplačno, pri premožncj- ših za ceno 3 in 5 Din. Zdravil je bilo izdanih brezplačno v vrednosti 4.500 Din. Sanitetskega in drugega zdrav- stvenoga materijala je bilo porablje- nega v vrednosti 10.000 Din. Posvetovanj z roditelji s pozivom je bilo 244, posVetovanj z roditolji brez poziva pa 660. Šolski zdravnik je napravil obiskov na domu 31, na solan 16. Solska sestra je napra- vila na domu 96 obiskov, na šolah pa 85. V bolnico je bilo poslanih 7fi učencev z različnimi obolenji. Preko zimo je bilo obsevanih 68 šoloobvez- nih otrok v 344 obsevanjih z višin- skim solncem, po voCini brezplačno. Iz fonda za zdravstveno zaščito učen- cev je poslala poliklinika s kolonijo na morje na tritederisko bivanje 17 otrok, s kolonijo na Pohorjo na ätiri- vM-8xSko bivanJe pa 14 otrok. V zdra- viiisee za bolno na pljucih v Topolš- n*L POSlala na sv°Je strožke 2 ucenca za dobo 2 niesecev. K Solski poiikliniki Spada tudi Sol- ska kuhinja, kjor so jo delila hrana ubozmm učencem brezplacno, pred- vsem onim, ki so bill sprejeti v clnev- no zavetišče. Kosilo jo dobivalo dnev no 60—70 otrok. Razen toga se jo de- lilo brezplacno mleko in kruh, ki ga je dobivaio dopoldne 30 in popo'ldno 60 otrok. V šolskem letu 1932/33 je SARGOV m^^^a flBflA BI HL^J^B mH_LJID wL_^H ^1 ^HHI ¦¦ ******* bilo izdanih 17.435 porcij kosi!a in 19.841 porcij mleka. Solska kuliinja se je vzdrževala iz podpore Nj. Vel. kraljice Marijo in iz podpore ihestne in okoliške občine. Tragična smrt Celjana Franca Lečnika v Triglavskem pogorju CELJE, 4. avgusta, V sredo 2. t m. dopoldne je razbu- rila celjsko javnost pretresljiva vest, da se je v triglavskem pogorju pone- srečil miljenec uglednega tukajšne- ga juvelirja, osmošolec Franc Leč- nik. Na brzojavno vest o sinovi ne- Sji-eči sta se podala starša takoj z avtomobilom v Mojstrano v nadi, da morda lo še najdeta svoje dete pri življenju. Na žalost je njune upe kru- to razblinil presunljiv prizor, ko sta v Mojstrani bila še cele štiri ure.ne- mi priči nadčlovežkega boja rešilne ekspedicije z mrzlimi, s krvjo ozno- jenimi skalami, ki so se bran Lie iz- ročiti mladi sok iz gomile, ki si jo je njun ljubljeni sin sam izbral. Truplo pokojnika je bilo v četrtek ponoči prepeljano v Celje, kjer bo v soboto 5. t. m. ob 17. iz mrtvaSnice mestnega pokopališča položeno k večnomu počitku. Pokojnik, ki mu je bilo komaj se- demnajst let in pol, jo bil izvrsten sill in dober dijak. Bil je lep, stasit fant, miren, zelo prikupljiv znaöaj, navdušen za vse lepo in vzvišeno in kot tak posebno očaran od naših div- nih, a ZaV za njega in svojce tako usodnih planin. S turistiko in smu- čanjem je zaCel že v nižji gimnaziji. bil je agilen Clan Savinjske podruž- nice TK Skale in SPD ter je bil kljub svoji mladosti žo na glasu kot ruti- niran plezalec. Preplezal je skoro že vse grebene Savinjskih in deloma tudi .Tulijskih planin, za letos pa si je izbral nevarno turo v triglavski skupini. S svojim prijateljem sošol- cem Edvardom ValenČiČem iz Žalca je v štirih dneb. absolviral ogromno turo: Planica — Mangart — Sleme — Mojstrovka — Vršič — Pvisnnk — Kranjska gora — Mrtulek. <)(! in sta se povzpela usodnega dne čez Grlo na Veliki oltar, hoteč priplezati po grebenih na Škrlatico in končno po severni steni na Triglav. Vsled bli- žajooo se nevihte sta hotela v forsi^- ranem tempu preplezati greben in ravno ta nagliea jo bila najbrž poleg izpodmikajoCega terena in preobte- ženosti za Lečnika üsodna. Strtno- glavil je brez glasu, oddaljen jedva 10 m od svojega tovariša, v višini 2600 m v prepad in obležal vgl obeli približno 120 m nižje. Njegov tovariš je mogel v odrevenelosti vsled groz- nega prizora edino še razločiti, da dnri najljubši prijatelj z glavo nizdol v neminovno propast. Jäta vran, ki je ravno tedaj pasi- rala greben, je le še povečala grozoto prizora. Strahoto je ge stopnjevala huda planinska, nevihta, ki je kmalu pridrvela nad skalnate stene. . • . ¦ '!*; '.* ¦ . Ugasnilo je mlado življenje. Živ- Ijenje polno upov in naCrtov za bo- dočnost. So 20 minut pred sixirtjo, ko se je nebo nenadoma stemnilo, je predlagal svojeinu tovarišu, da si za drugo turo nabavita šotor, da bi' ob novihtah lahko vedrila kar na pro- stem med skalami. Iniel je žo izgotov- ljen program za zimske ture, izbral si je že bodoči poklic, ki se mu je zdel najidealnejši: medicino. Kljub, visokoletečlm načrtom in svoji inteligenci pa je bil pokojnik v družbi skromen in svojih strem- Ijenj nikdar ni obeŠal na veliki zvon. Zaupal jih je edino svojemu najin- timnejšemu prijatelju in še to v zelo skopih besedah. V večji družbi pa je dajal le skromne odgovore — sam se ni skoro nikdar oglasil k besedi. Zakaj si bil vedno tako till, Fran- ci? Mar si slutil, da živiš svoje mla- do življenje samo za se, da Ti ne bo nikdar usojeno ogreti si svojo mlado dušo v ljubezni Človeka do ßloveka, temveč si vso vračal le naravi, ki je bila Tvoja inspiracija in ideal. ob- enem? Ali nisi opazil hrepenečih po- gledov deklet, ali se nisi nikdar ogrol v vrtincu plesa, da bi bil vsaj enkrat mlad in prešeren, da bi vsaj enkrat prišel iz rezerve? Sedaj si utihnil za vedno. Ne za- meri, da po naročilu Tvojega prija- telja poseg-am v Tvoje tajne, ki si jih pred ljudmi tako pazlfivo čuvaJ. Od- šel si k VeCnemu, ki ga prosi, da olajša bol Tvojim dragim, da ne klo- nejo ob izgubi svojih najlepsih nad. Naj jih tolaži zavest, da jo vsaj Tebi dobro. Njihovi tihi boli se te dneve priključuje širok krog Tvojih in nji- hovih znancev. Absint inani funere neniae Luctusque turpes et querimon'ae. Dr. C. Š. Težka avtomobilska nesreča v Drešinji vasi Trgovec Josip Holzapfel podlegel poškodbam V četrtek okrog pol 13. se je dogo- dila na drž. cesti v Drešinji vasi pri Celju avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Trgovec g. Josip Holzapfel iz Lutvercev pri Gor- nji Radgoni je peljal zjutraj perut- nino s tovornim avtomobilom v Ljub- ljano. Ko se je vračal s praznim av- tomobilom s spremijevalcem iz Ljub- ljane, je okrog pol 13. na cesti v Dre« šinji vasi med Petrovcami in Celjem srečal avtobus, ki je vozil iz Celja na Vransko. Holzapfel se je izognil av- tobusu, a je nato trčil v kmečki! voz, naložen z drevesnimi debli. ki je stal na desni strani ceste. Tovorni avtomobil se je prevmil v cestni jarek. Holzapfel je odletel z avtomobila v velikem loku in oble- žal nezavesten. Pri padcu mu je po- čila lobanja, zlomil si je desno nogo na več mestih ter je dobil tudi pre- tres možganov in druge notranje po^ škodbe. Njegov spremljevalec je ostal po čudnem naključju nepoškodovan. O nesreči je bila takoj obveščena re- ševalna postaja v Celju, ki je prepe- ljala ponesrcčenega Hol zapf la v bol- nico. Tovorni avtomobil, cigar spred- nji del se je pri trčenju v voz in padcu razbil, so dali nekemu celj- skemu avtomehaniku y popravilo. Na • kraj nesreče je kmalu prispcla sodna I komisija iz Celja, ki jc ugotovila de- i janski staii. J Gosp. Holzapfel se je v celjski bol- nici samo enkrat zavedel in povedal avoje ime, ob 16. pa je izdihnil. Ne- srecnež je bil star Sele 38 let DOMACE VESTI d Občiuske volitve v moravskl in vardarski banovini. V nedeljo 6. t. m. se bodo vršile v moravski in vardar- ski banovini občinske volitve. Rok za vlaganje kandidatnih list je te dni potekel. Poskusi organizirati pri vo- 1 it van obširnejši in sistematičnejši nastop opozicije, so se popolnoma po- nesrečili. V moravski banovini' prl- pada od vseh vloženih kandidatnih list za občinske odbore tamošnjih ob- Cin samo 6 odstotkov raznim opoži- cionalnim skupinam, ki pa niso med seboj skoro niČ povezane, v vardar- ski banovini pa ni niti 5 odstotkov opozicionalnih list, Discipliha v vr- stali Jugoslovenske nacionalne stran- ke je zelo dobi*a in tudi tam, kjer so organizacije stranko dopustile dvoj- ne kandidatne liste, se je to zgpdilo le iz posebno,važnih lokalnih ozirov. Interes za občinske volitve je med narodom v obeh banoviriah narav- nost ogromen. Udeležba pri volitvah bo po vseh previdevanjili zelo velika. Občinske volitve imajo zlasti daleko- sežen pplitičeri pomen v moravski banovini, kjer bodo, kakor se kaže, definitivno likvidirale nekdanjo raz- dvojenost na bivSo raHikale in demo- krate. Te volitve bodo dokazale no- tranjo solidarnost Jugoslovenske na- cionalne stranko ,v. c^ntru srbskega dela naSega naroda, kar bo za na- ' daljni razvoj politicxnih prilik v vsej državi najdalckoscžnojScga pomena. d Pocenitev kruha v Zagrebu in Ljubljstni. Ker je zaradi dobre letine nedavno padla cena pšenice in mo- ke v naSi di'zavi, so peki v Zagrebu in Ljubljani sklenili, da pocenijo belii in črni kruh. V Ljubljani bodo zaenkrat znižali ceno kruha za 50 par pri kg. Ko bo poSla zaloga moke po prejšnji ceni, bodo cene kruha še znižali in sicer najbrž za 1 Din pri kilogranm. To se bo zgodilo menda do konca tega meseca ali v začetku septembra. Pričakujemo, da bodo tudi celjski peki kmalu sledili za- grebškemu in ljubljanskemu zgledu. d Beogrctd dobi pol*cijo. Kakor znano, opravlja v Beogradu varnost- no in policijsko službo orožništvo. Sedaj pa sestavlja v notranjem mi- nistrstvu posebna komisija zakon, s katerim se bo tudi v Beogradu pove- rila varnostna služba državni poli- ciji. d Šest ur dobrega spanja je veC vredno kakor 9 ur nemirnega in sla- bega! Pijto vedno: Kathreiner Kneip- povo sladno kavo s Pravim : Franck- ovim ¦¦: dodatkoml Zdrava kakor vsakdanji kruh! d Dunajska vremenska nctpoved za soboto 5. avgusta: Severne Alpe: Mimogrede dokaj jasno in nekoliko topic]o; pozneje zopet hladnejše, 12- premenljivo vreme. Južne Alpo: Po večini jasno, nekoliko topleje. Stran Ž. »Nova Doba« 4. VIII. 1933. Stev. 63. Celje in okolica c PoslovUni večer šol. npr. g. Još- ka Bizjaka. V Cetrtek 3. t. m. zvečer je imel šolski odbor obrtne nadalje- valne sole na mestnem magistratu proračunsko in obračunsko sejo pod predsedstvom župana g. dr. Goriča- na, ki se je ob tej priliki v imenu šoi- skega odbora z lepim nagovorom po- slovil od odhajajočega upravitelja sole g. Joška Bizjaka ter se mu iskre- no zahvalil za njegovo neumorno, smotreno in požrtvovalno delo, s ka- terim je dvignil obrtno nadaljeval- no šolo v Celju na sedanjo višino, da je med prvimi, če ne prva med vse- mi. Šol. upr. g. Joško Bizjak je v poslovilnem govoru povdarjal, da je uspehe pripisovati razumevanju ter krepki pomoči in sodelovanju uči- teljstva, zlasti pa šolskega odbora in njegovega predsednika. Po seji so prireclile obrtne zadruge v hotelu »Pošti« poslovilni prijateljski večer v slovo priljubljenemu upravitelju g. Jošku Bizjaku. Na poslovilnem ve- čeru, ki so so ga udeležili vsi Člani šolskega odl)ora in načelniki obrtnih zadrug, so govorili gg. župan dr. Go- ričan, direktor Marinček, obrtni mcj- stri Perc, Košir, Golčer, Kukovec, Kirbiš, Vrenko, Holobar in Selišek ter delovodja Žohar. PodCrtavali so neumorno delo in uspehe ter sporaz- umno delovanje sole in obrtništva, ki je rodilo tako lepe sadove, kar je po- sledica smotrenega in taktnega po- stopanja šol. iipr. g. Bizjaka ter nje- govoga globokega umevanja važnih nalog obrtne nadaljevalne sole. Izra- zili so željo, da bi naslednik hodil po stopinjah odhajajočega. G. Bizjak je v svojem govoru v svoji skrom- nosti pripisoval uspehe marljivemu in vzornemu sodelovanju učiteljstva ter sporazumnemu delu sole, obrtni- kov in njih korporacij. Obljubil je, da bo svojemu nasledniku toplo pri- poročil harmonično delovanje, ki edino jamči za uspehe. Večer je po- tekel v izredno prisrčnem razpolo- ženju. c Sadna in vinska razstav» v je- seni v Celju odpovedana. V nedeljo se je vršil v celjskem Narodnem do- mu sestanek zaradi nameravane pri- reditve sadnega in vinskega sejma jeseni v Celju. Na tern sestanku je poročal znani strokovnjak in delavec za povzdigo našega sadjarstva gosp. Miloš Levstik, da baš letos ni1 pripo- ročljiva taka prireditev zaradi slabe sadne letine in manjvredne kvalite- te. Sklenilo se pa je, da se namera- vana prireditev ne pusti z vidika in da se bo prihodnje leto priredila, ako bodo dani pogoji in ako bo boljša sadna letina. Po poročilih inozem- skih listov tudi druge države ne bo- do imele sadja, kar dokazuje veliko zanimanje inozemskih trgovcev, ki se jih je že mnogo oglasilo za jesensko razstavo v Celju. Vsled splošno slabe sadne letine bodo tudi cene vi'soke, zaradi Cesar se sadjarji opozarjajo, naj ne zamudijo ugodne prilike in naj se ne dajo izkoriščati od raznih nepoklicnih izkoriščevalcev, zlasti v onih okoliših. kjer bo sadna letina povoljna. Da so ustrežo onim ino- zemskim tvrdkam, ki so se že prija- vile za nakup sadja, kakor tudi na- Sim sadjarjem, se ti prosijo, naj ja- vijo razstavnemu odboru: približno množino in vrsto sadja, ki ga bodo imeli za prodajo. Razstavni odbor bo brezplačno preskrbel kupca.. S tem bo prihranjeno rnnogo na nepotreb- nem iskanju blaga in zaslužek po- sredovalcev bo odpadel v korist na- šim sadjarjem. Za sadjarje pa naj velja geslo: Tebi blago, meni denar! — Razstavni odbor v Celju, Gregor- Cičeva ul. 2/II. Izredno lahek izvenkartelski bencin Vam edinole nudi crpalka pred veletrg. Ivan Ravnikar, Celje c Kinetsko - miadinsk* praznik v Celju. V nedeljo 6. t m. bo kmetska mladina zopet manifestirala za svoj pokret. Na travniku g. Fuchsa v Ga- berju bodo tekme koscev za prven- stvo celjske okolice. Nastopili bodo tudi kosci-škrici, katerih prvak bo prejel lepo diplomo, ki je razstavlje- na v izložbi tvrdke Rakusch. Za dir- ko kmetskih kolesarjev je določena proga Celje^—Vojnik—Celje. Zbira- lišče bo pri »Zelenem travniku« kjer bodo celjska dekleta ob 15. spreje- la Zvezin prapor in pripela nanj spo- minski trak. Sprevod, ki bo kreni! skozi mesto na prireditveni prostor, bodo otvorili konjeniki, sledili bodo kolesarji, kosci z grabljicami in okra- šeni vozovi'. Po prireditvi bo na pri- reditvenem proßtoru veselica z godbo in plesom. Vabimo vse tovariše in tovarišice ter vse ljubitelje kmctsko- delavske mladine, da se prireditve udeležijo. — Odbor Druätva kmetskih fantov in deklet za Celje-okolico. c Izlet Zagrebčanov v Celje. V ne- deljo 6. t. m. ob 10.17 bo prispel iz Zagreba v Celje izletniški vlak s Cla- ni zagrebškega »Merkurja« in člani zagrebškega nogometnega teama (ki so tudi včlanjeni pri »Merkurju). Sportno in ostalo občinstvo naj se v čim večjem številu udeleži sprejema na kolodvoru. Po popoldanski nogo- metni tekmi med zagrebškim in celj- skim teamom bo priredil »Merkur« veselico v restavraciji ge. Stegujeve v Zagradu. c Razstava psov bo v nedeljo H. t. m. v mestnem parku. Popoldne bo tarn tudi produkcija dresiranih psov. c Za rodbUie brezposelnih rudarjev je nabrala celjska sokolska župa po- leg 30.000 Din, ki jih je že razdelila, v zadnjem Casu se 17.079.25 D. Savez SKJ je napovedal nadaljno podporo v znesku 5.000 Din. Ti prispevki bo- do v prihodnjih dneh zopet razdelje- ni med rodbine brezposelnih rudar- jev. Nabiralna akcija se nadaljuje Nadaljni seznam darovlcev bomo ob- javi.li v prihodnji štovilki. c Iz novinörske službe. Gosp. dr. Ferdinand Hribovšek, urednik lista »Deutsches Volksblatt« v Novem Sa- du, ki je po smrti g. Franca Schau- er ja začasno prevzel uredništvo »Deutsche Zeitung« v Celju, se je vrnil na svoje prejšnje službeno me- sto. Uredništvo »Deutsche Zeitung« je prevzel 1. t. m. gosp. dr. Erik Pe- tschauer iz Svetlega potoka pri Ko- čevju, ki je bival zadnja leta v Nem- čiji. c »Herman Celjski« v mestnem parku. Celjski studio namerava v za- četku septembra uprizoriti v mest- nem parku NovaCanovega »Herma- n« Celjskega«. Sodelovali bodo člani Celjskega studia ter gostje iz Ljub- Ijano in Maribora. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okoUce bo imelo svoj mesečni1 sesta- nek v soboto 5. t. m. v Vojniku. Ko- ren jaki gredo peš ob 13. izpred kolo- dvora. Dnjgi imajo ugodno zvezo z avtobusom ob 14.40, nazaj ob 18.25. c Obisk tujcev. V juliju je obiskalo Celje 1135 tujcev (napram 909 v ju- niju) in sicer 828 Jugoslovenov in 307 inozemcev, med temi 150 Avstrijcev, 77 Cehoslovakov, 26 Nemcev, 25 Ita- li'janov, po 6 Rusov in Grkov, 4 Po- ljaki, po 3 Angleži in Madžari, po 2 Švicarja, Rumuna in Afrikanca ter 1 Amerrkanec. Po poklicu je bilo 3si5 trgovcev in trgovskih potnikov, 19G uradnikov, 112 obrtnikov, 45 inže- njerjev, 32 dijakov, 28 odvetn'ikov, 20 učiteljev, 18 industrijcev, 14 pro- fesorjev, 7 zdravnikov, 6 novinarjev in 4 lekarnarji1; 282 oseb je bilo brez poklica, c Delovnl trg. Pri ekspozituri jav- ne borze dela v Celju se je od 21. do 31. julija na novo prijavilo 8(5 ftrez- posolnih (71 mokih in 15 žensk). Dne 31. julija je ostalo v evidcnci 752 brezposelnih (730 moSkih in 22 žensk) napram 765 (745 moškim in 20 žen- skam) dne 20. julija. Delo dobijo: 4 hlapci, 2 zidarska delavca, 1 oskrb- nik, 1 čevljarski pomočnik, 2 slikar- ska vajenca, 1 mesarski vajenec, 7 služkinj, 2 kmeCki dekli, 2 kuharici k orožnskom in 1 kuharica k rodbini. c Porcijunkulske slavnosti v ka- pucinski1 cerkvi so bile 1. in 2. t. m. slabše obiskane nego lani. V nasprot- , ju z drugimi leti ni bila letos ob tej I priliki prijavljena niti ena žepna • tatvina, pač pa je policija arctirala | devet oseb zaradi nespodobnega ve- denja in splošne sumljivosti. c Koncert v korist Udruženja rus- kih vojnih invalidov bo v nedeljo 20. t. m. od 10.30 do 12.30 v mestnem parku. c Osobje predslojništva mestne po- licije v Celju je nabialo 220 Din za rodbine brezposelnih trboveljskih rudarjev. c V celjski zupniji jo umrlo v ju- liju 34 oseb (med temi so bili 4 mrt- vorojeni) in sicer 2 v mestu, 25 v javni bolnici in 7 v okoliški občini. c človeško okostje so našli v pone- deljek oki-og 16. delavci, ki so zapos- leni pri regulaciji Koprivnice na Dol- gem polju. Pri kopanju novega pre- kopa za »Jožefovim dvorom« v Ko- menskega ulici 8 v Celju so v globini dveh metrov odkopali dele človeške- ga okostja. Lobanja je preklana in temnorjava, zobje pa so močni in zelo dobro ohranjeni. Lobanjska kost je debela skoro 1 cm. Verjetno je, da je neznanec postal žrtev zločina. Teren v novem prekopu, poleg sedanjega kolena Koprivnice, je prodnat in je tam najbrž nekoč tekla voda. c Žetev smrti. V celjski bolnici je umrl v pon&deljek 31. julija v sta- rosti 54 let g. Ivan Fojan, rudniškii upravitelj iz Šmartnega ob Paki, v torek 1. t. m. pa je umrla 6-letna po- sestnikova hčerka Lucija Šerdoner- jeva ilz Braslovč. N. p. v m.! c Prof. Karl Duffek f. V Mödlingu pri Dunaju je umrl v ponedeljek 31. julija v 81. letu starosti profesor v p. Šolski svetnilk g. Karl Duffek. Pred vojno je ve6 let služboval na drž. gimnaziji v Celju kot profesor nara- voslovja. Bil je tudi vodja nemškega »Studentenheima«. Bi,l je po rodu Ceh, a je v Celju deloval strogo v nemškem duhu. Bil je pravičen uči- telj ter dobrodušen in šegav mož. Bodi mu ohranjen blag spomin! c V»žen sestanek hišnih posestni- kov. Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico bo priredilo v sredo 9. t. m. ob 20.30 v hotelu »PoSti« v Celju sestanek, na katerem bo po- ročal predsednik pokrajinske zveze g. Frelih iz Ljubljane o obdavčenju lastnih stanovanj in lokalov. Zaradi važnostil tega predavanja se vabijo vsi člani, da se zanesljivo udeležijo sestanka. c Dve nesreči. Na Homcu pri Novi cerkvi1 je padel v sredo 20-1 etni dni- nar Josip Kok pri zlaganju cementa in si zlomil levo roko. — Na Bregu 14 pri Celju si je hilšni posestnik An- ton Žnideršič v četrtek pri cepljenju drv po nesreči odsekal kazalec leve roke. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. c Tatvina kolesa. Trgovskemu va- jencu Marjanu Krušiču iz Celja je bilo v ponedeljek med 11. in 12. do- poldno izpred poslopja Pokojninske- ga zavoda ukradeno okrog 1.000 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Puch«, evid. štev. 2 — 10.884 — 3. „ŠI a g e r" Celje, Dečkov trg 4 a. Izposojevalnica gramofonskih plošč po * 2 Din in gramofonov po 10 Din Prodajamo plošče od 10 Dm naprej c Korber Josip j/ Celja preklicu- jem, kar sem govoril v gostilni pri Zelenem travniku o Hohn j ecu Ötefa- nu, mes. mojstru v Celju. lzjavljam; da ne vem o njem nie slabega, in so mu zahvaljujem, da mi je odpustil in odstopü od tožbe. c Vsako nedeljo koncert. Pričetek ob 4. popoldne. Gostilna pri Mostu. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobite na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. c Nogometni čevlji, žoge in druge potrebščine za nogomet pri tv. Kr»- mar & Mislejj, Celje. c Gasilno in reševalno društvo v Celju. Tedensko gasilno službo ima Veselite se! %Lv\l' pripomore k temu, da si ustvarite prijetnejše ž i v I j e n je. od nedelje 6. t. m. do vštete sobot» 12. t. m. IV. vod pod poveljstvom g. B. Schlosserja, reševalno službo pa II. skupina. Inspekcijsko službo ima v avgustu g. B. Gradt. c NoSno lekarniško službo ima od sobote 5. t. m. do vštetega petka 11. t. m. lekarna »PH križu« na Kralja Petra cesti. Sokolstvo x Prosvetni tečaj sokolske župe v Celju. Vsem edinicam celjske župe je bil poslan razpored župnega pro- svetnega tečaja, ki bo od 13. do 15. avgusta v Celju. V tečaju bodo na- slednja pradavanja: br. Osip Šest: Izvajanje recitacij, dramska litera- tura, tehnična oprema odra in gar- derobe. Br. Milko Hrašovec: Govor- ništvo. Br. Franjo Roš: Vaje v go- vorniätvu. Br. dr. Cvetko Šribai1: Iz- vajanje debate. Br. Radovan Gorec: Petjo in glasba v Sokolstvu. Br. Mi- los Prolog: Vzgoja sokolske mladine. Br. Tone Kurnik: Sokolstvo in soci- alni problemi. Br. Franjo Cepin: Na- loge in dolžnosti funkcijonarjev. Br. Anton Baža: O sokolskem tisku. Br. Franjo HajnSek: Delo Sokolstva na vasi. Br. inž. Vlado Burnik: Delo prosvetarja. Na sporedu so tudi re- citaeije narodnih, Prešernovih in Žu- pančičevih pesmi. Odrejene so po- sebne ure za recitaeije ter vaje v go- vorništvu in debati. Za vsako edini- co je obvezno, da pošlje vsaj enega člana v toßaj. Prijave sprejema br. župni prosNetar inžj. Vlado Burnik v Volenju. Clani bodo prenoöevali v rudarski šoli, članice pa v Zdrav- stvenem domu v Celju. x Lahkoatletski tečaj celjske so- kolske župe bo od 7. do 13. t. m. v Celju. Stanovanje brezplačno,. celo- dnevna prehrana 20 do 22 Din. Zbi- rališče v ponedeljek 7. t. m. ob 8. zju- traj v župni. sobi v Narodnem domu. Bratska društva prosimo, da pošlje- jo Cim prej prijave župnemu načel- nižtvu. Nepravilno ali prepozno pri- javljeni ne bodo pripuščeni k tečaju. Rok za prijave je podaljšan do 5. av- gusta. — Nače-lništvo. Glasovi iz obeinstva Predrzni ponoenjaki Še vedno se najdejo neolikani ljud- je, ki postajajo v gručah po cestah ter nadlegujejo in ovirajo mimoido- če. Ko sem se vračal v nedeljo okrog polnoči po cesti v Celje, je stalo pred Teppeyevim skladiščem lesa v. Za- vodni kakih 10 vinjenih fantov, ki so hudo razgrajali. Hotel sem se jim iz- ogniti in sem sei po sredi ceste. Ko so videli, da imam pred njimi re- spekt, se je vsul cel očenaš neumest- nih opazk za menoj. Vsak je moral nekaj pripomniti. Eden je rekel: »Ka- ko se pa reče, če se gre mimo!«, dru- gi: »Takega mestnega škrica, ki ho- di tako pokonci, bi bilo tudi dobro enkrat spodbiti!« itd. Kaj sem si hotel pomagati? Stisniti sem moral I jezik za zobe, sicer ne bi bil prinesel j zdrave kože domov. Dobro bi bilo. če ; bi policija posvetila več pozornosti temu delu svojega območja. Ö - n Kopanje med kapucinskim in železniškim mostom Tudi letos preganja policija kopal- ce med kapucinskim in prvim želez- ! niškim mostom. Pred dnevi je bilo 1 na tem 200 m dolgem prostoru skoro- da ljudsko popisovanje. Baje ne bo Štev. 63. »Nova Doba« 4. VIII. 1933. Stran 3. V današnji številki smo prlčeli objavljati senzacionalnl roman ,Skrivnostno oko' kl prekaša po napetosti In zaniml- V08tl vse naše dosedanje romane. Berite naš novi roman ! Če še nlste naš naročnik, naročite takoj »N 0 V O D O B O«! izostala kazen. Vendar se nam zdi potrebno, ugotoviti dvoje dejstev: I. Nikjer na omenjenern prostoru ni napisa (table), ki bi prepovedoval kopanje na tern mestu pod grožnjo seveda, da se prestopek kaznuje z 100 Din ali 24 urami zapora. II. To preganjanje, ki se vrši v ob- li'ki racij, je menda neumestno in nepotrebno. Oblasti, ki je izdala to prepoved, bi priporočali, da si ogle- da vodo o n k r a j železniškega mo- sta. Tu se izliva v čisto Savinjo celj- ska »Cloaca maxima«, nekoliko niž- je pa blagodišeča Voglajna. Ali naj se mar vse v tej vodi kopa, posebno pa otroci?! Kopanje bi se naj prepo- vedalo na tern mestu, ne pa tarn, kjer je čista in plitva voda. Razlog, da je kopanje na omenjenem prosto- ru neestetsko, no drži. Smo mnenja, da je človežko telo vsaj toliko lepo, kakor so razne cunje, slamnjaC© in drugo, kar na tern prostoru izpirajo in sušijo. To zabranite, a ljudem do volite, da se bodo tudi tu lahko ko- pali in okopali. Veö »preg^njanih«. Sport A-team : B-team 7 : 3 (4 : 2) V sredo 2. t. m. je bila na SDortnem igričšu pri1 »Skalin weu« uuigra.ua druga izbirna tekma med A- in B- teamom za določitev celjskega riogo- motnega teama, ki bo v nedeljo na- stopil proti zagrebškemu teamu. Tek- ma, ki ji je prisostvovalo okrog 250 gledalcev, je bila prav živahna in za- nimiva. Obe moštvi sta nudili več le- pih kombinatornih potez, prevlado- val pa je A-team, ki je bil tudi hrtrej- ši in odločnejši pred golom. t Zagrebški team : celjsk* team. V nedeljo 6. t. m. ob 17. se bo pričeJa na igriSču pri »Skalni kletit« nogo- metna tekma med zagrebškim in celjskim nogometniim teaniom. Po- stavo zagrebškega teama, ki je zelo močna, smo že objavili. Celjski tean-i bo nastopil v naslednji postavi: Hi- linger (SKC.) — Končan (Atl.) — Mi- kuš (C), Zupanc (C.) — Hojnik (A.) — Presinger II. (C), Gobec (C.j — Koželj (A.) — Marič (C.) — Raičko- vic (39. p. p.) — Zoran (39. p. p.). Re- zerve: Orel, Koprivšek, Stojkovič, Ca- ter, Veble, Presinger I., Križanr, Ah- tig. Ob 1G.30 se morajo vsii navedeni javiti, opremljeni s Cevlji in hlačica- mi1, na igriŠCu kapetanu moštva g. Krellu. Tekma bo vsekakor zelo za- nimiva in napta. Za to nogometno senzacijo vlada v Celju in okolici ve- liko zanimanje. t Vozaške, motociklistične in ko- lesarske d*rke na Teznn pri Maribo- ru 13. in 15. t. m. Ob priliki Mari'bor- skega tedna priredi Kasaško društvo v Mariboru skupno z Motociklistič- nim društvom »Perunom« vozaške. motociklistiČne in kolesarske dirke. Oba dneva bodo po 2 mctociklistieni dirki, po ?> kolpsarske dirke, po 3 vo- zaške dirke z enovprežnim vozom in po 1 vozaška dirka z dvovprezn'm vozom. Pri vozaški dirki bo prvi dan podeljena nagrada dravske banovi- ne; te dirke se bodo udeležili naj- boljši vozači. Na drugi dirki bo po- deljena nagrada mesta Maribora; na tej dirki se bodo predstavili nekateri mlajši vozači. Pričakovati je, da bo udeležba na tej dirki posebno velika. Prvi dan se bo zaključil z dirko v spornin na Frica Skoberneta v Celju, pokojnega odbornika Kasaškega dru- štva v Mariboru. Ta dirka se bo vr- šila z dvovprežnimi vozovi. Sportna dama ob krmilu ELIDA Creme de chanuc heure Dopisi Žalec Seja krajevnega odbora JNS v Ž»l- cu. Ob polnoštevilni udeležbi se jo vršila v ponedeljek 31. julija v gostil- nii Hausenbichler v Zalcu seja kra- jevne organizacije Jugoslovensk© na- cionalne stranke. Navzoče je pozdra- vil predsednlk g. Rudolf Lorber, žu- pan žalski, ki je podal poročilo o po- teku občnega zbora sreske organiza- cije v Celju. Tajni'k g. Vilko Senica je poroCal, da je krajevna organiza- cija vložila protest gled© davčne prakse s prošnjo, da bi se ta praksa omilila. Na to vlogo ni prejela nika- kega odgovora, vendar je davčna ob- last malo popustila v izterjavanju z ozirom na veliko gospodarsko krizo. Krajevna organizacija je dosegla, da je vlada dovolila posojilo 500.000 Din za stroškc pri obiranju hmelja. Bla- gajnik g. Juro šušteršič je podal za- dovoljivo poročilo. Organizacija ima danes 70 članov, po večini v žalski. in nekaj v gotoveljski občini. Glede nabiranja novih članov se je razvila daljša debata, ki so se je udeležili skoro vsi odborniki. Da bi bila agi- tacija uspešnejša, je bilo sklenjeno, da se preskrbijo pri sreski organiza- cij.i1 v Celju letaki, ki bi vsebovali v izvlečku program stranke, ki ga mora poznati vsak pristaš. Pri raz- motrivanju o podrobnem nadaljnom delu se je pokazala solidai-nost in polno razumevanje. Pričakovati je, da se bo število pristašev znatno po- večalo. To je potrebno zlasti v sosed- njih Gotovljah. Letna članarina je bila določena na I Din, premožnej§i MAURICE LEBLANC: Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rthteršič Prvo poglavje Ujeta Oba čolna, ki sta bila privezana na malern po- molu ob vrtu, sta se v temi zibala. Skozi goste megle so se svetila le tu in tarn poedina raasvetljena okna ob jesenski obali1. Samo Casino d1 Enghien so je ko- pal v morju luči, čeprav so bili že zadnji septem- brski dnevi. Časih so pogledale zvezde skozi oblake in Iahen vetrič je vzvalovil gladino. Arsen© Lupin je stopil iz kioska, kjer je pokadil cigareto, potcm pa so je sklonil čez rob pomola in vzkliknil: f »Grognard! La Ballu! . . . ali sta že prišla?« Iz vsakega čolna se je oglasil nekdo v odgovor: »Da, gospod!« »Pripravita se! Avto z Gilbertom in Vauche- reyem se že vrača. Sližim ga-« Ni se motil. Slepeč odsev žarometov se je po- kazal i'zza ovinka, velik, odprt avto se je ustavil in iz njega sta skočila dva moža v čepicah, z zaviha- nima ovratnikoma. Res sta bi'la Gilbert in Vaucherey — Gilbert mlad mož dvajsetih ali dvaindvajsetih let, prijetne zuna- njosti in spretnih, moCnih kretenj, — Vaucherey xnajhen, že osivel, z bledim, bolnim obrazom. »No,« je vprašal Lupin, »ali sta videla poslanca?« »Da,« je potrdil Gilbert, »z vlakom ob sedmih in štirideset se je odpeljal v Pari'z.« »Potem imamo prosto pot?« »Da. Vila ,Marija Terezija' nas Caka.« Lupin se je obrni'l k šoferju, ki je so sedel v avtu: »Nikar, ne čakaj! Morda se bo komu čudno zdelo. ^1 se toeno ob pol desetih, da bomo avto naložili, """ >?7Stnam Vse Posreči.« -akaj naj bi se ponesreCilo?« jö vprašal Gilbert. «mrAmTL¦«S? JO °clPeIJal. Lupin pa je zavil s svojima spremljevaicema «;r*Q+ ^ ±. ¦ • j • i «-7O1 «-9 v p proti Jezeru m dejal: ™J-\ Y i r+nisem v«ega sam premislii in pri. pravil. - Zato tudi nisem docela prepriCan, da je vse v redu.« »O, gosppdur, tri leta že delam z vami ... in Počasi zaCenjam razumevati vafie metode« >>Da, drag! moj, zafienjaä,« se je nasmehnil vS >>Prav zato sc bojim Poli'ciIe . . . Naprej, skoči 7d»i «" " in tlj Vaucherey' vzemi drugega! -Dobro, zdaj pa vesla v roke in počasi ... in tiho! . . .« Grognard in Le Ballu, oba veslača, sta pristala na desni htrani nasprotnega bregra, levo od kazina Lupin je stopil k svojemu spremljcvalcu in mu tiho rekel: »Povej mi, Gilbert, kdo je začel pi*yi govoriti o tern vlomu, ti ali Vaucherey?« »Prav za prav sam ne vem natanko . . . že več tednov se ukvarjava z njim.« »Ne zaupam mu prav . . . Umazan znaCaj je . . . Ne vem, zakaj se ga še nisem odkrižal . . .« »O, gospodar!« »Pač. Nevaren tovariš je . . .« Premolknii jo za nekaj trenutkcv, potem pa je rekel: »Torej si prepričan, da si videl poslanca Dau- brecqua?« »Seveda, mojster.« »In veä, da je gel po opravkih v Pariz?« »V gledališče je šel.« »Lepo, toda služinčad je ostala v enghienski vili . . .« »Kuharico je odpustil. Sluga Leonard, njegov zaupnik, čaka gospoda v Parizu in od ondod se ne moreta vrniti pred eno zjutraj. Toda . . .« »Toda?« »Računati raoramo z Daubrecquovo muhavostjo. Zaslutiti utegne kaj in se prej vrniti. Dobro bo, če opravimo vso najpozneje v eni uri.« »Ali imaš ključe?« »Za teraso.« »Ali je vila tamle v parku?« »Da. Obe sosedni sta prazni. Zato bomo lahko v mini delali.« Ustavila sta se v majhnem zalivu v zavetju pre- perele strehe. Od ondod je vodilo na vrt nekaj stop- nic. Lupin je menil, da bodo tod najlaže nakladali. Nenadoma pa je vzkliknil: •¦Ljudje so v vili! Poglej luC!« »Plinska svetiljka za strah. Saj se no premika.« Grognard jo ostal pri čolnih. Lupin mu je na- roCil, naj straži. Le Ballu, drugi veslaC, je šel k ograji ob obrežni cesti. Lupin se je s svojima sprem- ljevaicema splazil v send pod teraso. Gilbert je prvi splezal nanjo. Ko se je malce spoznal z okolico, je preizkusil ključ. Eno krilo vrat se je odprlo in vsi trije so vstopili. Na podstrešju je gorela plinska svetiljka. »Le poglejte, mojster,« je dejal Gilbert »Da, da . . .« je Lupin tiho pritrdil. »Toda zdi se mi, da luC, ki smo jo prej videla, ni bila ta.« »Kje pa?« »Res ne vem . - . Ali je tu salon?« »Ne,« je odvrnil Gilbert, ki je mirno govoril malce glasneje, »ne. Lastnik si je iz previdnost zbral za svoje stanovanje samo prvo nadstropje in le tarn bomo kaj dobili . . .« »Kje so stopnice?« »Na desni za zaveso.« Lupin se je obrnil k zastom in ga razgrnil. Tedaj pa so se nekaj korakov od njega odprla neka vratn in pokazal se je presenečen obraz s prestrašenimi očmi. »PomoC! Morilci!« je neznanec zaklical in stekel nazaj, odkoder je bil prišel. »To je sluga Leonard!« je vzkliknil Gilbert. »Če bo sitnaril, mu razbijem kljun,« jo zagode! Vaucherey. »Miroval boš, ali si me razumel, Vaucherey?« jo dejal Lupin i>n skočil za slugo. Pohitel je skozi obednico, kjer je mimogrede opazil svetiljko in zraven nje krožnike in steklenico. Leonarda je dobil v oblačilnici, kjer je brez uspehn poskuSal odpreti okno. »Ne gani se, kimovec! Ne delaj neumnosti! . . . O, ti klada!« Po bliskovo se je vrgel na tla, ko je opazil, da jt Leonard vzdignil roko. Trije streli so razsvetlili pol- mraCno obiaCilnico, potem se je sluga opotekel. Lupin ga je bil pograbil za noge in malo nato je bil že bro/. orožja. Prijel ga je za vrat. »Tele zabito!« je zamrmral. »Malo da me ni ob strelil . . . Vaucherey, zveži ga!« Z žepno svetiljko je posvetil slugi v obraz in se zarežal: »Ali si opravil, Vaucherey? Ne bi rad za večno obsedel v tej sobi.« »Brez skrbi, mojster,« je dejal Gilbert. »I, seveda ... In streli? Ali misliŠ, da jib. nihC( ni mogel cuti?« »NemogoCe!« »Vseeno! Mudi se! Vaueherey, vzemi svetiljko in potem gor!« Pograbil je Gilberta za ramo in ga odvlekel \. prvo nadstropje: »Tepee! Ali si tako poizvedoval? Ali ni bilo prav da ti nisem zaupal?« »Mojster, saj nisem mogel vedeti, da bo izpro menil svoj načrt in pustil slugo doma. Menda misli doma večerjati.« »Kdor hoCe vlomiti in sreCno odnesti pete, mora vse vedeti.« Pri pogledu na pohištvo v prvem nadstropju so je Lupin pomiril. Ocenjeval ga je z zadovoljnim obra zom ljubitelja umetnosti, ki si je kupil nekaj umetnin. Stran 4. »Nova Doba« 4. VIII. 1933. Stev. 63. pa lahko prispevajo višje, poljubne zneske. Organizacija ni samo zaradi Štovila članov, temveč mora bitt klej- na. Le taka organizacija ima notra- njo silo. V naši organizatfiji mora biti včlanjen ves narod, ki ne sine poznati stanovskih razlik. Vsak so- mišljenik ima polno pravico do za- htev, ki jih lahko iznese po srcski organizaciji v Celju. Jugoslovcnska nacionalna stranka ima v vladi naj- višjo zaščito. Informativen sestanek je priredil banovinski odbor odnosno omladin- ski odsek Narodne odbrane dne 26. julija v prostorih restavracije gosp. Pikla v Žalcu. Sestanek je vodil g. Miro- Gorišek kot zastopnik žalske omladine. Na scstanku so delogati gg. B. Sancin, Dominko in drugi raz- ložili program tega pokreta. Po re- feratih se je razvila zanimiva deba- ta. V velikem številu zbrana mladi- na je z navdušenjem sprejela pro- gram omladincev. Sličen sestanek se je vršil dne 25. julija v Laäkem; vo- dil ga jo g. Ivan Grešak iz Laškega. Prostovoljnemu gas^lnemu društvu v Žalcu je daroval g. Rudolf Janič, posestnik in gostilniCar v Žalcu, 100 Din namesto venca na grob pok. g. Josipa Širce. Iskrema hvala! Gospodarstvo Hmeljarjem! ŽALEC, 3. avgusta. Hmeljarsko društvo javlja vsem hmeljarjem, da je polovična vožnja 7a. obiralco dovoljena. Legitimacije ;? • priporoča svojo veliko zalogo tovarniških finih inzanesljivih čevljev. Oddaja pod lastno ceno po Din 89,100 in 125 Din. Tudi na obroke. Točno popravilo čevljev po nizki ceni. VOZIČKI m DECJE OPBEME KRAMARsMISLEJ CELJE C Proda se po ugodni ceni večja partija dobrih, močnih vtnskiti sodov v raznih velikostih od 30 do 3000 litrov. Vpraša se pti "tvrdki M. Oswatitsch, Celje, Kralja Petra c. 29. Franjo Dolžan Celje Za k re si i o Telefon 245 kleparsfvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema wsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerna — Postrežba točna.in solidna Vinlio HuhoPEC. obi, feonces.inestiii tesarslti mojstep na Laoi MNB Pp I III izvšuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbes ostrešja za |lU Utljil hišc, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tia, paviljone, vc- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. it°"un LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsainstalacijska dela, vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne crpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvrSba — Tocna postiežba — Zmcrne cene — Zahtevajte ponudbe Potrtf v silni boli javljamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da narn je kruta usoda ugrabila naSega iskreno ljubljenega in nepb- zabnega sina ' Lečnika Franca osmošolca realne gimnazlje v Celju ki se je ponesrečil dne 1. avgusta popoldne na Skrlatici. iTijsi •-¦> ¦ Zemeljske ostanke prepeljejo v Celje, kjer bodo položeni k več- nemu počitku. Pogreb bo v soboto 5. t. m. ob 17. iz kapele mest. pokopaliSča. V CELJU, dne 3. avgusta 1933. Lečnik Anton, oče; Htia, mati ; Anton in Otmar, brata ; Änica, sestra in ostalo sorodstvo. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öetlna. ~ Öba v Celju.