^r Í^oÍpŤ Gorenjski časnik od leta 1947 C^i^ J k Prvi predhodnik tednik Corenjec lfta 1900 PETEK, 23. JANUARJA 2009 Leto LXJI, št. 6, cena 1,55 EUR, 19 HRK Odgovorna ur£dnica: Mabita Volčtak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naxlada: 22.000 izvodov ww-gorénisxicilas.si Na Karavankah Na mejnem platoju Karavanke bodo zgradili avtokamp za avtodome. Na to območje naj bi se preselila tudi jeseniška policijska postaja. Urša Pstîrnel dvajset tisoč kvadratnih metrov površin in naj bi bil prvi Jesenice • Mejni plato Kara- avtokamp ob avtocesti v Slo- vanke, ki je po odhodu mej- venifi. Občina Jesenice se ne policije prazen, nij bi prek ministrstva za javno kmalu znova zaživel. Na tem upravo še pogovarja z drža- območju občina Jesenice na- vo, ki je lastnica zemijiáč in črtu je razvoj turističnih, objektov na platoju Karavan- športnih in zabaviščnih de- ke, 0 tem, kolikšen del iz- javnosti, )e povedal jeseniški praznjenih površin bodo župan Tomaž Tom Mendn- prenesli na lokalno skup- ger. Idejni projekti so pri- nost Tako naj bi še ta mesec pravljeni, v prvi fazi naj bi imeli nekaj pomembnih se- uredili večji avtokamp za av- Stankov na to temo. lodome. Avtokamp naj bi obsegal kar med petnajst in Mejni plato Karavanke obsega petdeset tisoč kvadratnih metrov površin. Občina jesenicejiaj bi na njem v prvi fazi uredila r 3. stran avtokamp za avtodome. /Foto AniasůiovK Delavcem Ibija zavrelo Nekdanji delavci podjetja Ibi Kranj, ki je šlo pred pol leta v likvidacijo, so še vedno brez odpravnin. Več kot polovica jih je še vedno brez dela. Bošttak Bogataj pahnili v stečaj. Z drugimi oziroma bi bile te občutno besedami bi to pomenilo, -da nižje od zakonsko določenih Kranj • V sredo se je přibliž- delavci v najslabšem prime- pri likvidaciji. no 50 nekdanjih zaposlenih ru ne bi prejeli odškodnin ► i. stran (ob likvidaciji jih ie X22 ostalo brez dela) protestno zbralo v svoji nekdanji tovarni, kjer so od likvidacijskega upravitelja Antona Ahaca zahtevali pojasnila. "Siti smo obljub o odpravnini, ki so nam jo obljubili z zadnjo plačo, kasneje, da bodo izplačane konec lanskega leta," so povedali zaposleni, ki so se znašli v stiski in tudi obljubam o izplačilih odškodnin v prvem četrtletju leta ne verjamejo več. V sredo so se zbrali tudi zaradi informacij, da je bilo zemljišče, na katerem stoji tovarna, že prodano banki, podjetje pa naj bi lastniki Protest nekdanjih delavcev kranjskega Iblja/F«ta:;TA Gorenjska Gremo gor. POTROŠNIŠKI IN STANOVANJSKI •ý D i Gorenj ska Banka Ornejftna ponudba do 12.Û9! ' že Od kUAMCrrORS ^aasaSiam ^y^W'TrTliMir Modelno Îeîo 2008 že € Modelno eto 2009 18.990 EUR. www.kiâ.sf KMAC ĆA.. LeskoSkOtfa Z. Ljubfjana tg)01/s6-43-333.01/58-43-416 LJaiiWiOM^llitfdxlOli^aiBlVtt nusčhávBrvA^eVustaKimB Câ CO c/i AKTUALNO Kríza le na račun delavcev ! je treba varćevati, vendar ne e na račun zniževanja stroškov dela. Drjgih ukrepov danes praktično ni," prav! Rajko Bakovnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov» m doda* ja. da nekateri izkori&ćajo krizo tudi za ustrahovanje zaposlenih. GORENJSKA Čelada lati ko resi življenje Enotd helikopterske nujne rriedtcin* ske pomoči je od začetka smučarske sezone do 20. januarja na smučiSčih posredovala Šestkrat. V Bolnišnici Jesenice so minuli konec tedna oskrbe* li skoraj dvajset poškodovanih smučarjev. Z novo tehniko smu£an;a je v«£ stranskih trkov. 4 RAZGLEDI Krizo so povzročili finančni avanturisti "Sedanjo finančno kr>zo so povzročili avanturisti, ki so s produciranjem finančnih instrunrentov tako zakompll» cirali stvari» da jih ie "Strokovnjaki niso rdzumeli, kaj šele običajni ljudje," pravj Zlatko Kavčič, letošnji nagraje« nec Združenja Manager. 10 RAZGLEDI Nevarni trki ptic z letali Na ljubljanskem letališču je v primer« javi z drugimi letali^Či^ kamor letájo letala Adrie Airways, velika koncentracija ptic. Glede na razmerje med Številom vzletov in trkov imajo petkrat več tikov s pticami kot drijgje. Ptice Že poškodovale eta a. 12,13 VREME Dams bo ddno jasno in suho. Juin bo oblačno s »y'ift vimym. V nedí^o bodo padavine čez dan v ^aimem ponehale. Zvečer se ho od zahoda :gasnilo. Gi » f t $ jiOri: obiačno s padavinami o/4°C (N O M o 0 f t à 1 2 POLITIK dan ica. zavrl (S>g-éas. si GORENJSKI GLAS petek, 23. januaqa 2009 Kranj Podprli kandidaturo jelka Kacina « Kranjski odbor LDS je pred časom sprejel sklep, da Jelka Kacina podprejo kot kandidata za evropskega poslanca in nosi ca liste, s Čimer sta predsednica mestnega odbora LDS Darja Kovačič in glavni koordinator LDS za Gorenjsko Zmago Za- dnik na delovnem srečanju v sredo seznanila tudi predsednico LOS Katarino Kresal. "Razen tega je beseda tekla tudi o tem, v kateri smeri naj bi potekalo delovanje LDS na lokalnem nivoju," je po srečanju ie pojasnil Zmago Zadnik. M. R. i o s ljubljana Dan spomina na holokavst Organizacija združenih narodov je 27. januar razglasila za dan spomina na holokavst. 15. februarja lani jeto storila tudi Slovenija, in sicer v spomin na trpljenje vseh slovenskih in- ternirancev. Ob tej priložnosti bodo tako letos prvič pripravili slovesnost, na katero so povabili nekdanje internirance in njihove svojce, in sicer v nedeljo ob n. uri v Kulturnem domu Španskih borcev v Ljubljani. Slavnostni govornik bo predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. M. R. urilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas i Knjigo prejme JANEZ KODER z Bleda. KOTIČEK ZA NAROČNIKE « Zvesti Gorenjskemu glasu Marija Malovrh je doma v Stari Loki blizu 1025 m visokega Lubnika, na katerega se povzpne vsak dan. Pravi, da se za* njo dan začne že ob peti uri zjutraj. Najraje se na Lubnik odpravi takrat ali še prej, saj se ob zgodnjih jutranjih urah v gozdu največ dogaja, in opazuje. Na svojih vzponih, ki se jih je letos nabralo že čez pet tisoč (na vrhu se vedno vpiše v knjigo); je doživela že veliko zanimivih srečanj z živalmi. Pred kratkim je osupnila ob pogledu na trop gamsov, kakih trideset jih je bilo, ki v snegu pridejo nižje, vîdeia je mamo srno z mladički, ki, preden zbeži, postoji in jo pogleda. Najbolj mistična so jutra, ko sije luna, takrat posluša sove. Pove, da ima živali verjetno tako zelo rada tudi zato, ker je bil njen pokojni mož, ki ga zelo pogreSa, lovec. Upokojena vzgojiteljica se dela v vrtcu z veseljem spominja. Rada ima delo z otroki, bili pa so tudi dober kolektiv. Poleg vzponov na Lubnik, ki pravi, da so za njeno dušo in vzdrževanje kondicije, rada dela tudi na vrtu. Ker hiŠo ogreva z drvmi, ima delo tudi s pripravo le* teh. Pred nekaj leti se je naročila na Gorenjski glas, s katerim je zadovoljna, le križank bi bilo lahko več, doda. Po* hvali tudi iziete z upokojenci, s katerimi se Marija Malovrh imajo zelo lepo. D. K. nd Sedem poslancev za evropski parlament bo 1,7 milijona volilnih upravičencev v Sloveniji izbiralo 7. junija. Majtta Rant Kranj - Volitve v evropski parlament, na katerih bomo odločali, kdo bo zasedel 736 poslanskih mest v Bruslju oziroma Strasbourgu, bodo v 27 državah Članicah Evrop* ske unije potekale med 4. in 7. junijem. "Glede na to, da je volilni dan v Sloveniji nedelja, lahko pričakujemo, da bo predsednik države Danilo Turk volitve razpisal 7. jtini- ja," so sporočili iz informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani. Svo- )elko Kacin jih sedem predstavnikov v e o o ? s Ljudmila Novak Romana Jordan Cizeli bomo slovenski državijani prav tako naj vnovične kandi- diš tudi, kje seda narediti še da Dimovskega in Marka volili diugič. dature ne bi načrtoval Aure- več," je dodala Ljudmila No- Pavliho. Rop zaenkrat tega V okviru svoje informacij- lio Juri, ki je v evropskem vak. Tudi Romana Jordan Ci- ne komentira, Dimovski naj ske in tomunikacijske kam- parlamentu oktobra lani za- zelj se strinja, da v prvem bi že zanikal, da ga zanima ta panje bo Evropski parlament menjal Boruta Pahorja, ki je mandatu §ele spoznavaš, položaj, Marko Pavliha pa je okoli 375 milijonov volivcev bil r^a septembrskih volitvah kako poteka delo v evrop- v zvezi s tem zapisal: "Če mi nagovarja] s sl<»anom Ti od- izvoljen v državni zbor. skem parlamentu, zato bi ga, bo dovoljeno in omogočeno. ločaši Tako jih želijo opozori Svoje delo v evropskem obogatena z znanjem in iz- se bom prijavil tudi sam, saj tí, da odločitve, ki jih spreje- parlamentu pa so pripravlje- kušnjami, rada nadaljevala, me h kandidaturi nagovarja- majo evropski poslana, vpli- ni nadaljevati Jelko Kacin, "Veliko dela nas še Čaka jo številni domači in tuji eks- vajo na njihovo vsakodnevno Ljudmila Novak, Romana predvsem m področju skup- perti, politiki ter nenazadnje življenje, in jih pozvali k ude- Jordan Cizelj in Alojz Peter- ne energetske politike in povsem običajni ljudje." Ob ležbi na volitvah. Pri volitvah le. "To delo mi ponuja izzive, ukrepih na področju pod- tem še dodaja, da je treba po- v evropski parlament je vsa ki mi dajejo priložnost, da nebnih sprememb. skrbeti, da bo na pregleden Slovenija ena sama volilna nakopičeno znanje in izkuá- Konec oktobra pa se bo iz- način izbran najboljši oziro- enota, zato mora posamezna nje. ki sem jih pridobival tekel mandat tudi članu ev- ma da se bo lahko ob predpo-lista za izvolitev svojega kan- tudi s sodelovanjem v nekaj ropske konnisije iz naSe drža- stavki izpolnjenih vrhunskih didata zbrati vsaj 14 odstot- slovenskih vladah in v držav- ve Janezu Potočniku. V Slo- znanj in vrlin kdorkoli potekov oddanih glasov. Z Dste pa nem zboru, s pridom izkori- veniji komisarja predlaga goval za evropskega komi- so izvoljeni tisti kandidati, ki stim tudi v prihodnje," je predsednik vlade, odločitev sarja po vnaprej določeni zberejo največ prednostnih svojo odločitev pojasnil JeDco pa morajo potrditi vsi minis- proceduri. "Ce bo izbira sio- glasov. Od poslancev, ki so Kacin. Podobno razmišlja tri. Kot najprimernejšega nela na zakulisnih obljubah Slovenijo v Evropskem parla- Ljudmila Novak, ki obenem kandidata za to mesto tudi v po takšnih ali drugačnih mentu zastopali že v prete- pravi, da je delo v evropskem prihodnje nekateri vidijo Ja- predvolilnih 'zaslugah', izid klem mandatu, Mihae! Brejc parlamentu zelo zahtevno, neza Poto6uka, kot njegove najverjetneje ne bo pravilen, in Mojca Drčar Murko ne na- zato se lažje znajdeš, ko en- mogoče naslednike pa ome- Še manj pa pravičen," je še meravata znova kandidirati, krat osvojiš način dela. "Vi- njajo tudi Toneta Ropa, Via- dodal Pavliha. Ob dražjih bonih tudi manj dela V Študentski organizaciji Slovenije opozarjajo na vse slabši socialni položaj študentov. Matíia Rakt študijem zaradi prevelikih zaslužek preko Študentskega ni, da je cena najdražjih bo- stroškov. servisa številnim študentom nov kar 448 evra. Kranj • V Študentski organi- Tudi predsednik Kluba predstavlja vir preživetja ozi- Na svoje težave so pred- zaciji Slovenije (SOS) opo- študentov Kranj Andraž Šiler roma jim sploh omogoča štu- stavniki študentov pred dne- zarjajo, da je v zadnjih me- opaža, da se je v zadnjem dlj. Vendar menita, da zaradi vi opozorili tudi ministra za sedh upadlo povpraševanje času precej zmanjšalo pov- tega nihče ne bo opustil štu- deb, družino in socialne za- po študentskem delu, kar praševanje po Študentskem dija, ampak ga bo mogoče deve Ivana Svetlika, Id je po naj bi skupaj s podražitvijo delu. "Študenta je rudi najla- zgolj za kakšno leto aii dve srečanju dejal, da bodo ukre- študentskih bonov negativ- že odpustiti, saj delajo brez opustil. V začetku leta je štu- pi za pomoč socialno bolj no vplivalo na socialni po- vsake pogodbe. Res pa je dente še dodatno udarila po ogroženim študentom bodo ložaj študentov. K slabšanju tudi, da jih je tudi najlaže za- žepu podražitev bonov za usmerjeni zlasti v spremem- socialnega položaja študen- posliti, tako da bodo po kon- študentsko prehrano, ki pa v bo štipendijske zakonodaje, tov je po njihovem že tako cu krize najbrž prvi dobili za- Kranju in okolid, poudarjata pozornost pa bodo namenili prispevala neustrezna in poslitev," razmišlja Šiler, ki sogovornika, ni bila tako dra- tudi zaposlovanju mladih. nezadostna štipendijska po- je ob tem opozoril tudi na stična kot v Ljubljani. "V pov- Obenem je še dodal: "Shajati litíka države, kar 8300 štu- znižanje ume postavke za prečju so se v Kranju cene bomo morali s tako ureditvi- dentov pa je po ocenah SOS Študentsko delo, in sicer v bonov dvignile za pol evra. jo študentske prehrane, kot še dodatno obremenjenih s povprečju za 20 do 30 odstot- medtem ko so se v Ljubljani je, hitro pa bomo popravljali plačevanjem stroškov tako kov. Prav študentsko delo pa podražili kar za evro. Za naj- zakon o štipendiranju in ga obveznega kot tudi dodat- po mnenju ŠOS ob neustrez- cenejši bon je bilo prej v Kra- posredovali v parlamentarno nega zdravstvenega zavaro- ni štipendijski politiki pred- nju treba odšteti 0,85 evra, proceduro. Intenzivno se vanja. Prepričani so, da se v stavlja pomemben socialni po novem pa stane 1,44 bomo pogovarjali o Študent- primeru, da pristojna mi- korektiv, da Študenti zmorejo evra." V novem razpisu za skem delu in tudi o zaposlo- nistrstva ne bodo ukrepala, pokrivati stroške študija, ponudnike bonov so sicer do- vanju mladih, ki končujejo lahko zgodi, da bo del štu- Tudi Mojca Jagodic iz Kluba ločili najvišjo možno ceno študij, saj so v gospodarski dentov prisiljen prenehati s študentov Kranj se strinja, da obroka na 7 evrov, kar pome- krizi najbolj ogroženi." t t 1 GOREN)SKIGLAS petek, 23. januari a 2009 M KTU) LNO info (§>2-^08, si 3 Kriza na račun delavcev Rajko Bakovnik» predsednik Sveta gorenjskih sindikatov, meni, da bolj kot gospodarsko krizo na Gorenjskem čutimo krizo vrednot. Boštjan Bogataj podjetjih (kjer so prisotni), ki subvencije države zagotav- dal» da se z lastnikom pogaja- ....................................... zaposlujejo približno petino Ijati zaposlenost, vsako zni- jo o zmanjšanju plač za dese- Kranj • "Razmere in dogodki (13 tisoč) zaposlenih v regiji, žanje plač pa mora biti tino: "Dva petka smo že bili v gospodarstvu od nas terja- "V več podjetjih napoveduje- usklajeno s sindikatom, doma, tako da ima 5U zapo- jo, da smo vse dneve prisotni jo skrajševanje delovnega "Manjše plače so lahko slenih vse večje težave. Sin- V podjetjih, na usklajevanjih» časa, znižanje plač, dopušča- upravičene, vendar bo upra- dikat jih Želi omiliti, več pa pogajanjih in reševanjih pro- jo možnost odpuščanja," vičeno tudi povračilo razlik niti ne želim govoriti, saj je blemov, " pravi Rajko Bakov- pravi Bakovnik in ugotavlja: iz tega naslova, ko bodo go- jutri nov dan." nik, predsednik Sveta go- "Vodilni in zaposleni so za- spodarske razmere boljše, II "Usna industrija je vse od renjskih sindikatov. Težave skrbljeni, vendar ne panični, meni predsednik gorenjskih osamosvojitve v krizi, zadnja gorenjskih podjetij sta lani Vsi vemo, da je tieba varče- sindikalistov. Čudi se, da se leta pa smo v Lipu pozitivno nakazali likvidaciji Aquasave vati, mi pa poudarjamo, da [e za že uveljavljeno zakon- poslovali, " je povedal Metod lože Petek Bojan lančar M «tod Purgar hA ate j a Ta vča r in Ibija (likvidacijski upravi- ne le na račun zniževanja sko možnost prerazporedit- Purgar, predsednik sindika-telj Anton Ahac obljublja, da stroškov dela. Drugih ukre- ve delovnega časa odločiia ta v Lip Bled. Lani se je s go- bodo nekdanji delavd začeli pov danes praktično ni." zgolj četrtina gorenjskih spodaisko krizo gradnja sko dobivati odpravnine), v začet- V praksi se sindikaUsti sre- podjetij. raj ustavila, zato so prvi uda- ku leta pa še eno tekstilno Čujejo s primeri, ko lastniki "Dobro poslujemo, zaradi rec doživeli pri proizvodnji podjetje-Sandy s Slovenske- in menedžerji izkoriščajo krize ni težav in jih tudi ne opažnih plošč in vrat, naro- ga Javomika (vodstvo obljub- krizne razmere za ustrahova- pričakujem, saj delujemo na čila so krepko upadla. "Prvi Ija poplačilo vseh terjatev de- nje zaposlenih z zniževa- trgu merjenja električne ukrepi so sledili lani spomla- lavcev, sicer sindikati napo- njem plač, čeprav ob tem ne energije, ki jo je treba meriti di.-saj danes ni več zaposle- vedu je jo tožbe). predlagajo skrajšanja delo- tudi v času kriz. " pravi Jože nih za določen čas in prek Še nekaj mesecev nazaj je vnega časa, deia in naročil pa Petek, predsednik sindikata agencij, znižanje plač pa je bila stopnja brezposelnosti imajo dovolj. Z dn;gimi be- v Iskraemeca Zato pa večjo vgrajeno že s sistemom nana Gorenjskem najnižja sedami, varčevati želijo na težavo vidi v seUtvi programa grajevanja. Vodstvo tudi išče med vsemi statističnimi regi- zalogo, predvsem na račun mehanike, ki je v zadnjih nove prodajne poti." Mateja jami v Sloveniji, danes je na zaposlenih. "Izjemno nega- mesecih na račun cenitve Tavčar, predsednica sindika- enaki ravni kot v državi • 6,9- • tivno podobo kažejo podjetja, ključnih surovin posta] ren- ta v Merkurju» pravi, da zara- odstotna. Čeprav tudi zadnje ki jih poznamo po mened- tabilen. Petek: "Moti nas od- di recesije drastičnih spre- mesece povpraševanje po de- žerskih odkupih. Izjema je le nos lokaJne skupnosti, ki je memb in skrajševanja delo- lavdh ne upada, pa so nove Merkur," je bil konkreten ob grožnji prenosa proizvod- vnega Časa ni: "Redno zapo- zaposlitve le za določen čas. Rajko Bakovnik, ki pa imen nje avtomobilov iz Novega sleni bodo obdržali delo, tudi božičnico je lanskega podjetij ni želel razkriti, leda mesta intervenirala, v našem vsak mesec sproti pa se odlo- decembra prejelo !e petina prihajajo iz lesno-predel o- primeru selitve v Egipt in iz- ča o zaposienih za določen zaposlenih. Svet gorenjskih valne in elektro-kovinarske gubi 300 delovnih mest v čas. Plače so ostale na enaki sindikatov je sredi meseca industrije. Kranju pa ne naredi nič." ravni, le zaposlenim z indi- opravilo raziskavo o gospo- Ukrepe vlade podpirajo, Bojan Jančar, predsednik vidualnimi pogodbami so se darski krizi v 32 gorenjskih vendar menijo, da morajo sindikati v Iskri MIS, je pove- že znižale." Na Karavankah bo avtokamp i 1. stran urejali po načelu javno-zaseb- nega partnerstva, gradnja av- Po županovih besedah ruj bi tokampa pa naj bi bik konča-drtava obdržala površine za na že prihodnje leto. preselitev Policijske postaje Občina Jesenice je z mej- Jesenice, prostor na platoju nim platojem lani imela še naj bi dobili tudi vodniki bolj velikopotezne načrte, službenih psov Gorenjske in tako so ob avtokampu náČr- enota za izravnalne ukrepe, tovali ureditev vodnega par- Del objektov in površin pa ka, velikega večnamenskega naj bi obdržala tudi Družba objekta, v katerem naj bi bile za avtoceste. Po Mencingerje- igralnice, hotel, nočni klubi, vih besedah naj bi od skupaj uredili naj bi tudi več parki- 50 tisoč kvadratnih metrov riŠČ in parkirno hišo z 2100 površin, kolikor jih obsega parkirnimi mesti... Po Men- območje mejnega platoja, dr- cingerjevih besedah so te žava na občino prenesla med ambiciozne projekte zdaj ne- )0 in 40 tisoč kvadratnih me- koliko prilagodbi, a površine trov. Na Občini jesenice na- bodo še vedno namenjene črtujejo, da bodo to območje predvsem razvoju turizma. Delavcem Ibija zavrelo i "i. stran vse odpravnine delavcev naj bi izplačali po prodaji opre- Ahac je zaposlene pomir« me, kjer so pogovori v zadnji jal z zagotovili, da je premo- fazi, kar pomeni, da naj bi žen je podjetja v likvidaciji vredno več od teriatev, zato nekdanji zaposleni denar dobili do konca marca. Ahac stečaj ne pride v poštev: trdi, da je do sedaj izplačal "Podjetje je delavcem za od- skoraj 29 odstotkov odpra- pravnine dolžno 730 tisoč ev- vnin, medtem ko so deiavd rov, 800 tisoč evrov je dolž- seznanjeni le z eno izplačano dobaviteljem, 1,5 milijona no odpravnino. Kar 71 ne- evrov bankam. Pri izplačilih kdanjih Ibijevcev še vedno do^ov se zatika le pri proda« čaka na zaposDtev in jo bodo ji premoženja zaradi krize, v času, ko je brezposelnost že sama stavba pa je ocenje- na Gorenjskem krepko po- na na deset milijonov evrov." skočila, tudi težko našli. Tudi Do sedaj mu je uspelo pro- zato tako željno pričakujejo dati vozni park in del opreme, večine strojev, objekta in odpravnine, ki za delavko z 28 leti delovne dobe znaŠa zemljišča pa Se ne. Večino ali okoli 6 tisoč evrov. Se za Elan zanimajo Rusi? Neuradno se je izvedelo, da se Rusi zanimajo za Elan Ski, medtem ko v Skimarju nadaljujejo postopke odpuščanja delavcev. StífanŽakgí Sicer pa so v časniku Fi- ..............................................................................nance iz virov blizu KAD-a Begunje • V ponedeljek so iz objavili presenetljivo novico, služb Skimaija, krovne druž- da se za nakup družbe Elan be Elana, oddali na pošto 67 Ski zanimajo Rusi. Ivan Štr- obvestil o prekinitvi delovnih lekar, v. d. predsednika upra- razmerij za nedoločen čas. ve, je ob tem povedal, da o Od prvotno napovedanih 180 tem ne ve nič. PaČ pa je do-odvečnih delavcev se je Števi» dal, da z italijanskim partie odpuščenih zmanjšalo na neijem pripravljajo dodaten 141, saj so si nekateri že sami zimski program. poiskali drugo delo, 74 delav Vse tudi kaže, da zgodba o cev pa je imelo le delovna raz- odstavitvi nekdanjega proku- merja za določen čas oziro- rista Jožeta Kralja, ki je bil ma se bodo predčasno upo- razrešen zaradi prekoračitve kojili. Med 67 delavd, ki so pooblastil (podpisa pogodbe prejeli obvestilo o prekinitvi o razvoju bojnega čolna), še delovnega razmerja, je 4a de- ni zaključena. Za torek je na- lavcev v družbi Elan Marine mreč sklical tiskovtïo konfe- in 25 v družbi Elan Ski. Sicer renco z naslovom Resnica o pa proizvodnja zaradi po- Elanu, pripravlja pa tudi ka- manjkanja naročil v Ban Ma- žensko ovadbo proti novem rine Še vedno stoji, pognaK predsednilai nadzornega od- naj bi jo v začetku febniarja. bora Stojanu Nikoliću. jesenice Odpirajo enoto varne hiše v prihodnjih dneh bodo odprli stanovanjsko enoto varne hiše, v kater) bo prostora 2a tri do štiri ženske 2 otroki, ki se soočajo 2 nasiljem v družini, Kot je povedal direktor Centra za socialno delo Jesenice Božo Pogačar, je lokacija enote varne hiše tajna, nahaja pa se nekje na Zgornjem Gorenjskem. Stanovanjska enota pomeni razširitev dejavnosti varne hiše, ki so jo odprli pred Šestimi leti in je nenehno zasedena. Z odprtjem stanovanjske enote so omogočili možnost bivanja še več materam z otroki, nosečnicam, pa tudi samskim in starejšim ženskam v času trenutne osebne stiske, denimo nasilja, razveze, brezposelnosti... Ženske poleg namestitve v varni hiSi oziroma njeni novi enoti dobijo tudi strokovno pomoč svetovalk, psihologov, otroških psihiatrov, pravnikov ... Odprtje stanovanjske enote so podprle občine Zgornje Gorenjske. U. P. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vol^ak Ni^ESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik, Danica Zavri Žlebtr UflEDNlřrVO NOVINARJi-UREĐNlKI: Bo$Qan Bogataj, Alenka Brun. Igor Ksvae. Suzana P. Kovači Urša PelEmel, Mateja Rant Stojan Saje, Vilma Stancvnik, Simon Šubic, Cveto Zspkstnik. Oania ZavH Žiebir. Štefan Žargi; staini soddavd: Marjana AhaČČ, N4aja Bertoncsi), Ma^až GregoriČ, Ana Hartman, Jože Košnjek, Milena Mildas^ Miha Nagtič. jasna PaUdin, Mar^ Smolnikar, Ana Vol^k OB UKOVNA ZASNOVA jemej Stritar, tlovarStritar d.o.o. TEHNIČNI UR£DNIK Grega Flajnik FOTOCRAFIjA Tina Doki, Corazd Kavčč ULRICA Marjeta Vozile V0D)A0GLASNEGATR2EN)A Mateja Žvižaj G0REN]SKI CLAS (ISSN 0352*6666) je p«gisťi'ar)a blagovna in storilvena znamki pod P'' Uradu RS za ifltdeklualro lastntno, Ustanovitelj in izd^titelj: fias, d.0.0., Krên'i / Direktorica: Marija Volčjali / Naslov: SleMcisova cesti 4. 4000 Kr^nj / Tel.: 04/2014200, Iv: 04/20^ 4213. e-mait: info ^g-gias.si; mah o|iaiMnosin«35 £ UR Jetn« n aio^n 1 ns: 14040 CUR; Rednr plačniki Imajo 10 S popusta, polletni 2<>% popusta« lelni 3$ % popusta,' v cen« |e vn^jnan DOV po stopnji naročnina s« upotievg od tekoče Mejnike Časopisa do pisnega prek!»ca. ki velia od za£etVa naslednjega obfa^nskega oMQ4)ja / Oglasne slorieve; po ceniku; ogl«sne trl«nje' lel.t 04/ 201 42 4S 4 4 ; GORENJSKA info @ ž-fiíos. GORENJSKI GLAS petek, 23. januarja 2009 ž rovnica Znova poplavilo Poharjev travnik Minuli torek je v poznih popoldanskih urah zaradi obilnih padavin prišlo do zastajanja vode na 'Poharjevem travniku' v Žirovnici. Voda )e začela ogrožati šest bližnjih stanovanjskih hiš, v eni od njih pa je poplavila klet in garažo. "Do poplave je najverjetneje prišlo zaradi spleta okoliščin, in sicer zmrznjenih, že tako slabo propustnih tal in obilnejših padavin. To območje je že od nekdaj problematično zaradf zastajanja vode in s tem ogrožanja bližnjih hiš. Voda na travniku je že večkrat poplavljala, še nikoli pa tako intenzivno. Doslej seje težave vedno dalo rešiti s črpanjem vode, tokrat pasmo ogrožene hiše zavarovali Še z vrečami peska in izkopom jarka, ki je preprečil odtekanje vode v smeri hiš," je pojasnil ži- rovniški župan Leopold PogaČar. Poleg intervencije gasilcev PGD Zabreznica in Smokuč je župan sklical delni štab civil- ne zaščite. "Usklajena akcija gasilcev in štaba civilne zaščite je preprečila nastanek večje škode," je Še dejal Pogačar, ki se bo v naslednjih dneh sestal s predstavniki gasilcev in civiine zaščite, da bi poiskali rešitve tega problema. A. H. Tržič Razstava o naši vojski Območno združenje vojnih veteranov Tržič organizira dokumentarno razstavo Štirideset let Teritorialne obrambe, ki bo na ©gled od 26. januarja v galeriji Atrij Občine Tržič. Tam bo ob 17. uri krajša slovesnost, med katero bo zbranim spregovoril predsednik tržiškega združenja Anton Stntih» razsta-vo pa bo odprl Franc Primožič, eden od ustanoviteljev TO v Tržiču. S. S. Šenčur Predstavitev zbornika o Šenčurju med NOB Krajevni organizaciji Združenja borcev Šenčur in Visoko vabita na predstavitev zbornika Senčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem, ki bo jutri, 24- januarja, ob 15. uri v Domu krajanov Šenčur. S. t. ii R i^HiJ h I GL R E . 5 I Gorenjski Glas Zû^iΠ60ÍH bekžimo Čús v Čelada lahko reši Enota helikopterske nujne medicinske pomoči je od začetka smučarske sezone do dvajsetega januarja na smučiščih posredovala šestkrat. V Bolnišnici jesenice so minuli konec tedna oskrbeli skoraj dvajset poškodovanih smučarjev. Z novo tehniko smučanja je več stranskih trkov. Suzana P. Kovačič & n Kranj - Enota helikopterske nujne medicinske pomoči (HNM.P) je od začetka smu» čarske sezone do dvajsetega janmrja letos na smučiščih posredovala šestkrat, od tega trikrat Tia Starem vrhu, po enkrat pa na Krvavcu, Kaninu in na Sorišid planini- Imeli so še več klicev na pomoč, a helikopter zaradi slabega vremena ni smel poleteti. "Enota HNMP, v dnevni ekipi sta zdravnik in reševalec-zdravstveni tehnik ali diplomirani zdravstvenik, posreduje na smučiščih; kjer lahko pristane helikopter. Če to ni delu dneva. Osnovno zdrav- tako starejši kot mlajši smu-možno, reševalci poškodova- stvo Gorenjske, Zdravstveni iarji/' je povedal Branko spustom prepričajo, ali je nega na smučišču pripeljejo dom Kranj zagotavlja organi- Brodnik, dr., med, specialist smučišče prosto, če pa smu-na kraj, kjer je možen prista- zadjo HNMP, v kateri deluje kirurç v Bolnišnici Jesenice. čišče prečijo, morajo to stori-nekhelikopterja.alipaposre- trenutno trideset članov iz duje Helikopterska posadka vse Slovenije, od tega devet- Zaščitite tudi hrbet % a pogosto vsakim tam. kier ie to varno Gorske reševalne zveze Slo- najst zdravnikov in enajst re- venije s pomočjo tehničnega Sevalcev, Sodelujejo z Letal- Čelada je obvezna do 14. leta starosti, vendar jo priporo- Vaditelji smučanja mora- čam prav vsakemu, " je pove« reševanja. Prevbdujejo po- sko policijsko enoto, ki jim jo svoje tečajnike učiti ne dal vodja Šole smučanj a Jack škodbe nc^, sledifo poškodbe zagotavlja helikopter in letal- samo pravilnih zavojev, am- spon pak tudi varnega smučanja. glave, prsnega koša in trebu- sko posadko. ha, redko pa so poškodovanci zaradi hudih poškodb živ- Ijenjsko c^oženi. Letos smo posredovali v intervenciji, ki se je žal končala s smrtjo. Ve- smo imeli minuli konec ted- damo, če imajo ustrezno laka Rebolj. "Odkai tphnilca smuČanÍa íc likokrat posredujemo samo na v oskrbi med petnajst in zato, ker je lokalna zemeljska dvajset poškodovanih smu- PriporoČena pravila pa ne ve- ving), je več stranskih trkov. Ijajo samo v času tečaja, am- Tako je med smučanjem pak tudi potem, ko smuča- zelo pomemben pogled "V Bolnišnici Jesenice mo sami! "Tečajruke pregle- vstran, pred spustom ir ustavljanjem pa še pogjed nazaj. Boljši smučar lahko nad zoruje veliko večji del smučišča kot slabši. Ne spuščajte 5€ opremo (nastavljene varnostne vezi, pravilno zapete tprenn ekipa nujne medicinske po- čarjev. Zaradi večjih hitrosti smučarske čevlje ...). Pred ča moči odsotna zaradi posredo- prihaja do trkov, veliko je po- vsako vadbo se morajo dobro pc vanja v drugi intervenciji/' je Škodb glave, vratne hrbteni- ogreti, da ne pride do po- Dobri prodajalci znajo tudi povedal Uroš Lampič, dr. ce, poškodb kolena, poškodb škodb. Z učenjem smučanja svetovati, kakšne smuči so med, vodja HNMP. Enota in zlomov goleni. Imeli smo začnemo ob robu smučišča primerne znanju smučanja, ima bazo na letališču Brnik, tudi že nekaj zlomov kolka. in ne na sredini oziroma na Priporočam tudi zaščito za deluje vsak dan v svetlem Ni pravila, poškodujejo se preiomnid. Posebej jih opo- hrbet," je še povedal Rebolj. Dijaški domovi vse bolj prazni Na okrogli mizi v okviru 14. strokovnega srečanja ravnateljev dijaških domov na Bledu so spregovorili otežavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Mats;a Rakt nova mreža šol, je poudarila sofinancirala del oskrbnine zakon, saj ta čas bivanje v di-....................................... Brenova, ki je gimnazije, kot dijakom, zlasti če se bodo jaških domovih ureja le pra- Bled • Težava je, ker dijaški se je izrazila, pripeljala v vsa- odločili za prehod na obvez- vilnik. "Zaradi tega se sreču- domovi v javnosti ne obstaja- ko slovensko vas. "Svoje so no srednjo Šolo. "Dogaja se jemo z nerazumevanjem jo kot problem, zato se o njih prispevale še boljše cestne namreč tudi, da se že vpisani specifike naše problemati- tudi ne govori in jih imajo povezave, večja dostopnost dijaki izpišejo, kerne zmore« ke," je še dejala Brenova. Mi- mnogi le še za naplavino avtomobilov, Štipendijska jo plačevati oskrbnine." Prav nister Igor LukŠič jim je za- zgodovine," je na okrogli poEtika, ki ne upošteva tega, zagotavljanje možnosti izob- gotovil, da se zaveda zahtev- mizi v okviru 14. strokovne- Če je dijak vpisan v dijaški raževanja tistim, ki jim sicer nosti njihovega dela in jiJi ga srečanja ravnateljev dija- dom, in zniževanje sredstev ne bi bilo dostopno, pa je tudi podpira v njihovih za- ških domov poudaril mini- za investidjsko vzdrževalna eno njihovih najpomemb- htevah. "Težava pa nastane, ster za šolstvo in špoit dr. dela. "To je vodilo v slabši bi- nejših poslanstev, je opozo- ko ie to treba realizirati, saj je Igor LukŠič. Ravnatelji so valni standard v dijaških do- rila Brenova. ministra opozorili predvsem movih in s tem še manjši proračun za letošnje leto že MarjetkaBren je opozorila sprejet. Je pa pomebno, da na težave, s katerimi se sre- vpis. Zato so dijaški domovi Se na potrebo po spremembi greste s tem v javnost, da se čujejo pri svojem delu, zlasti svojo osnovno vzgojno izob- normativov, predvsem glede bodo zadeve premaknile v zaradi upadanja vpisa v dijaške domove. raževalno dejavnost razširili zmanjšanja števila dijakov v smer, kot jo tu predlagate." tudi na področje tržne dejav- skupini, in pravični uvrstitvi Zato se strinja, da je o teh te- Vpis v dijalJce domove se nosti in sociale. V Sloveniji ravnateljev v ustrezne plaČne žavah treba razpravljati, da po besedah predsednice skupnosti dijaških domov Slovenije Marietke Bren je 40 dijaških domov, njiho- razrede, pri Čemer naj se bodo skupaj našli rešitev, s va zasedenost pa je zgolj 70-odstotna. Eno od možnosti upošteva tudi naziv in dovoli katero bodo omogočili, da napredovanje, Ravnatelji di- bodo dijaki lahko izbirali zmanjšuje že od leta 1990. za povečanje vpisa Marjetka jaških domov razen tega po- tudi šole, ki je sicer ne bi Največ je k temu prispevala Bren vidi v tem, da bi država grešajo še ustrezen podrob mogli. ft GORENJSKI GIAS petek, 23. januarja 2009 GORENJSKA ' 5 • v • bencinski servis Najkasneje marca letos bo z delom začel nov bencinski servis v Mršaku v Žireh. Do^ikn Bogatat žiri - V jesenskih mesedh so gradbeniki začeli z deli na novem bencinskem sersisu v Žireh, že sedaj pa kaže končno podobo. Kot kaže, bo potrebno uredili Se vi« dokumente, saj v Petrolu zastavljajo, dâ ga bodo odprli vsaj marca letos. "S selitvijo na nov bendo-ski servis bo omogočeno tudi rušenje starega. Na tem mestu bodo, skladno z navodili | občine, urejene zelene povrii- ^ ne, vozne površine pa ostajajo • nespremenjene," sporočajo iz slovenske naftne dmžbe. Nov bencinski servis bo ^ imel urejeno prodajalno, ki se bo razprostirala na 60 kva- Novi bencinski servis v Žireh že stoji» odprt pa naj bi bil vsaj marca letos. dičiUiili JiieUili, ill b«ir, kar je Ponudbo servisa bo dopol- nedvomno velika pridobite/ goče natočiti na 14 mestih, glede na obstoječo ponudbo Kupd bodo lahko, poleg oskr- njeval Širok speîcter storitve- sedar.jega servisa. Pod nad- be s pcgonskimi gorivi, izbira- nih dejavnosti (nakup vstop- strešnico sta sedaj le dve točik li tudi med širokim spektrom nic, vpîaâJo Lota, Športnih ni mesti za gorivo, skupno bo prehrambenih izdelkov in stav in podobno). V prodaji bo na novem sen^ gorivo mo- različnim trgovskim blagom. tudi plin'v jeklenkah, novost Spoznala sta na plesu Marija in janko Markič iz Naklega bosta konec januarja slavila zlato poroko. Skupaj skozi najtrše preizkušnje. Stoian Saje ki je bil tesarski mojster, me Gradbincu je bil dvajset let je naučil delati. Ko je imela tesarski mojster, dvakrat Naklo - BohinČevi v Sebe- moja hiša v Naklem streho, tudi slovenski prvaki njah so imeli med sedmimi sem predlagal Mariji poro- "Meni se je uresničila mla- otroki Štiri dekleta. Ena od ko. Poročila sva se 31. januar- dostna želja, da sem postala njih je bila Marija. Tudi njo ja 1959 v Kranju. Cerkveno trgovka. Kar zx let sem bila sta starša Pepca in Janez na- poroko sva imeU v Križah. poslovodja trgovin podjetja učila kmečkih opravil. Radi Stanovala sva v Strahinju, od Živila, nazadnje petnajst let je prodajala pridelke na trgu kjer sva šJa na poročno pot v TriiČu. V službi sem trdo delala in se trudiia za uspeh. Doma sem skrbela za dniži- in pomagala očetu na veseli- peš v Maklo in nazaj. Denar cah pri prodaji pijače. Imek sva varčevala za dograditev je le petnajst let, ko jo je pro- hiše, v katero sva se vselila no. Ob drugi obletnici porosil za ples neznan fant. Po- decembra 1960," se je ke se je rodil sin Janez, nato zneje sta se družila in posta- spomnil preteklosti Janko hči Irma in nazadnje sin Iz- la prijatelja. Po sedmih letih Markič. Povedal je, da sta tok. Slednjega sva izgubila v jo je Janko zaprosil za roko. hišo v Turistični ulici dva- "Želel sem si pošteno in krat povečala in pred 45 îeti prometm nesreči, Irma pa je zaradi bolezni invalid. Tego- delovno dekle, Marija pa je uredib prve turistične sobe, be so bile krive za mojo bila tudi lepa. Bil sem najsta- Obnove domače hiše je vodil hudo bolezen. Zaradi raka rejši od šestih Markičevih sam, saj je služboval kot sem bila leta 1995 tik pred otrok v Strahinju. OČe Janez, gradbeni delovodja. Pri operacijo. Podariliso mi pr^ prevod knjige Zdravljenje raka in levkemije. Preizkusila sem 42-dnevno metodo čiščenja telesa. Da sem ozdravela, so mi pomagali tudi Čaji iz zdravilnih rastlin, ki jih nabira Janko. Skupaj sva premagala najtežje preizkušnje. Ob nama sta še vedno sin in hčerka. Ker v hišo prihajajo tudi turistični gostje, nama ni dolgčas/' je zaupala Marija Markič. Dodala je, da bo praznovanje njune zlate poroke v Naklem živahno. Poleg svojih sorodnikov in birmancev sta povabila župana, pomočnike pri gradnji hiše, narodne noše in Člane folklorne skupine, v kateri pVft^ sin )ane7. je tudi ročna avtopralnica Najemnik bencinskega servi sa v Žireh ostaja isti v Petroh pa vrednost investicije, bre: cene zemljišča, ocenjujejo rt million pvmv. Marija In Janko Markič, povezana v dobrem slabem Križe Pohod na Kriško goro Planinsko društvo Križe prireja v nedeljo, 25. januarja, dvaindvajseti Zimski tnm pohod na Kriško goro. Kontrolna točka v koči bo odprta od 9. do 15. ure. Organizatorji priporočajo pohodni- kom, naj prilagodijo opremo zimskim razmeram v gorah. Na Kriško goro naj se vzpnejo po markirani poti, upoštevajo pa naj navodila redarjev. Zaradi prireditve bo delna enostranska zapora lokalne ceste Križe-Gozd od parkirišča 'Pruh' do vasi. Tam bo možno parkirati osebna vozila tako, da bo zagotovljen neoviran dostop za vaŠČane in intervencije. S. S. Podaljšali rok za poravnavo Za odkup bara Kramar v neposredni bližini Bohinjskega jezera nekdanji lastniki zahtevajo osemsto tisoč evrov. Mateja Rant da bi ugotovili, ali obstaja re- .................................................alna možnost, da se objekt Bohinj*Zaobjekt,vkaterem vrne v naravi," je pojasnila je danes bar Kramar, so ne- Bernarda Resman. Nekdanji kdanji lastniki že pred časom lastniki namreč trdijo, da je viožili denadonalizadjski za- bila pogodba, s katero so jim htevek. V zvezi s tem na so- odvzeli objekt, za kai so do- dišču teče upravni postopek, biii odškodni^io in nado- pred zadnjo razpravo pa so mestno zemljišče, sklenjena pri občini prejeli predlog za pod prisilo. "Ker jim je bilo poravnavo, po katerinaj bi za onemogočeno gospodarjenje odkup objekta odšteli 800 U- s lem objektom, so bili po soč evrov. Župan se s tem ni njihovem prepričanju oško- strinjal, zato so oblikovali po- dovani, " je razložila Bemar- gajalsko komisijo, da bi do- da Resman in dodala, da so segli za občino sprejemljive)- jim ponudili tudi nadomest- šo poravnavo. no zemljišče na prav tako Pogajalsko komisijo se- eminentni lokadji ob jezeru, sLavljajo strokovnjak za to česar pa niso sprejeli. Glede področje prof. dr. Alojz Ude, poravnave so se poskušali direktorica občinske uprave sporazumeti že ta ponede- Bernarda Resman in podžu- Ijek, a jim to ni uspelo, zato pan Jože Sodja. "Zadeve ta so rok za poravnavo poda- čas pregleduje profesor Ude, Ijšaii še za štirinajst dni. Največ denarja za kanalizacijo Mateja Rant Takoj ko bodo vremenske ....................................... razmere to dopušiale, se Bohinj • V letošnjem prora- bodo lotili še gradnje kanali-čunu v občini Bohinj načrtu- zadjskega omrežja v Ribče- jejo dobrih devet milijonov vem Laza Projekt je skupaj prihodkov, porabili pa naj bi vreden 1,7 milijona evrov, pri milijon več. Ker naj bi od- čemer računajo na 1,2 mili-hodki za milijon evrov prese- jona evropskih sredstev, gli prihodke, se bodo morali Zato so tudi predvideli zadolževanje, da bodo lahko zagotovili delež lastnih sredstev. tudi zadolžiti za 650 tisoč evrov. Največ denarja bodo sicer namenili za gradnjo ka- S pomočjo evropskih sred« nalizadje, s čimer so začeli stev pa bodo uredil: še pol uresničevati strategijo o od- milijona evrov vredno kole- vajanju odpadnih voda v nji- sarsko stezo od Bohinjske hovi občini, ki so je sprejeli Bistrice skozi Staro Fužino pred dvema îetoma. Večino do Srednjp vasi. I/»tos naj bi teh naložb bo sofinancirala po županovih besedah pri- Evropska unija. dobili tudi dovoljenje za Med najpomembnejšimi gradnjo primarnega kanali- letošnjimi naložbami je žu* zadjskega voda od Ribčeve- pan Franc Kramar omenil ga laza do Bohinjske Bistri- gradnjo kanalizadje v Stari ce, približno 250 tisoč evrov Fužini, za kar so ^adbeno pa bodo odítpli Se za gradnjo dovoljenje pridobili že lani. mrliških v Srednji vasi. d F 9 V NAŠ DRUŽBI JE VSELEJ PROSTOR ZA NOVE LJUD Za potrebe naše servisne enote v Kranju iščemo SERVISERJA (m/ž) za servisiranje velikih gospodinjskih aparatov Od kandidatov pričakujemo: - poklicno ali srednješolsko izobrazbo smer elektrotehnika - poznavanje osnovnih uporabniikfh računalniških orodij - opravljen izpit B kategorije. liidino osdbo. ki ima občutek za ... . je komunikativna in bi delo samostojno opravlidid. Deto je terensko. Pisn« prijdve s kratkim življenjepisom in opisom de]o/nih izkušenj pošljite v osmih dneh ob obja/e na naslov: Gorenje, d.d., Kadrovska dejavnost, Partizanska 12, 3320 Velenje ali na elektronski naslov: irena.permansekâgoret^je.sl www.gorenle.com gorenje 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 23. januari a 2009 Drsalni spektakel KiusnMA Dželilovic sveta slavnih ter teme Ev- ..............................................................................ropske unije. Vseslovenska Kranj • V soboto je bil na skupina Lucky Luka si je malem kranjskemdrsališču kranjsko drsaHšČe izbrala drsalni spektakel, s katerim zato, ker se je v letošnji se- so se predstavili člani orga- zoni s kranjsko občino do- nizadie Lucky Luka. Drsdd govorila, da drsaliáče poživi- Ludcy Luka so se predstavi- jo in tako privabijo obisko- li z eno izmed svojih števil- valce. Čeprav je drsališče v nih predstav, z Ledenim središču Kranja, pa obisko- dnevnikom. Z nastopom so valcev skoraj ni bilo. "Žal je pokazali, kaj se vsakodnev- tako, da je v tem času veliko no dogaja na drsališču. V drugih prireditev, prav tako sklopu Ledenega dnevnika pa je ziuiaj zelo mraz in je smo si tako lahko ogledali obiskanost odvisna tudi od oddajo 24 ur, znotraj katere vremena," je povedal Liika so predstavili različne rubri- Klasinc, direktor podjetja ke - kroniko, šport, novice iz Ludcy Luka. Drsalci skupine Lucky Luka so se na drsališču razživeli Cena posamezne knjige je 40 € -h poštnina Naročniki imajo 0% popusta ^ m Naročanje po nu 04/201-42-41 dh po Q' ndrocriine(g]g-glds.si Prva izdajd kataloga Denar na Slovenskem 2007 )e biU zelo hftre razprodana. To potrjuje, da je med zbiralci In ljubitelji numizmatike Izredrio veliko zanimanja za tovrstno literaturo, kar nas je dodatno spodbudilo k izdaji novega kataloga. Pri novi Izdaji n^ gre za ponatis starega kataloga» temveč za popolnoma nov koncept z obsežnimi dopolnitvam i » ki celovrteje predstavljajo uporabo denarja na Slovenskem; novi katalog m je celostno precej bolj podoben nacionalnim katalogom drugih ^riav. Gorenjski Qas Za vas bdsiimo čas Kako varen vrtec Valburgi? "O varnosti vrtca odločajo pristojne inšpekcijske službe. Stanje je resno, ne drži pa, da se otroci igrajo med žabami," o enoti Smlednik Vrtca Medvode pravi ravnateljica Romana Epih. Mai a Bertoncei) normativ. Stavba je stara, nenamensko grajena, zato bi Smlednik < Enota Smlednik bi]o nujno potrebno zame- VitCâ Medvoáe jç §e naprej njati okna, napeijati vodo v aktualna tema. Pisali smo že igralnice, sanirati streho, o tem, da je zgradba v Val- utrditi stene. Ker pa je ob- burgi, v kateri so trije oddel- ljubljena gradnja novega vrt- Id, stara in v slabem stanju, ca, zaenkrat inšpekcijske da bo občina Medvode zgra- službe to tolerirajo." je pove- dila nov vrtec s petimi oddel- dala Romana Epih, ravnate-ki, na zboru krajanov pa je Ijica Vrtca Medvode, ter dopadla tudi odJoâtev o lokad- dala, da je staiie zanimalo, ji. Nov vrtec bo na sedanji lo- kdo se bo podpisal pod izja- kadji, torej v Valbuigi. Na vo,dajevrtecvaren."Zatoso temo dotrajanosti sedanje poklicane pristojne inšpek- zgradbe je bil objavljen tudi djske službe. Hiša bo zdita- prispevek na eni izmed ko- la še kakšno ieto, dve, tri. Ob merdalnih televizijskih po- hujšem potresu pa težko re- staj, Id je doživel odziv pri čemo, katere stavbe bi lahko nekaterih starših, ki otroke vzdržale," še pravi Epihova. vozijo v ta vrtec. Z vpraša- Starši so na sestanku izbrali njem, kako vama je enota dva predstavnika, ki bosta Smlednik, so se obrnili tudi spremljala nastajajoče pro- na ravnateljico Vrto Medvo- jekte in vse aktivnosti v zvezi de, ki je na to temo za starše z vrtcem, svetnica Alenka sklicala sestanek. Žavbi Kunaver, ki je bila tudi "Stanje je resno, vendar na sestanku, pa se bo zavze-se otrod ne igrajo med žaba* la, da bi občinski svet kot primi in z njimi. Klet je res zelo oriteti v proračun uvrstil Enota vrtca Medvode Smlednik je v stari ^radbl v Valburgi, vlažna, igralnice zaenkrat gradnjo enot v Smledniku in k» je dť^trajana. Obrtóva ni smisôirtâ, lato bo občina zgradila ne. Ne drži, da so igralnice tudi v Pimičah. "Že dlje časa nov vrtec, pod azbestno streho, pač pa opozarjam na slabo stanje je 2 azbestno kritino polaita ' objektov medvoškega vrtca, rem si predstavljati, da pro- novih več milijonskih inve- igralna hišia na dvorišča V medtem pa v proračunu da- račun občine, ki v osnutku stidj. Morali bi imeti sez- igralnicah ni mraz, temvei jemo prednost investidjam, znaša okoli 12 nûlijonov ev- nam prioritet in realno načr- vzdržujemo temperature od ki niso nujne, ki nimajo od- rov, v naslednjih petih letih tovati gradnje," je opozorila 20 do 22 stopinj, kot zahteva !očb inšpektorjev. Ne mo- prenese gradnjo številnih Žavbi Kuiiaverjeva. $ Cesto poplavilo zaradi zmrznjenega polja Jasna Paiadin memo signalizadjo, s katero smo želeli umiri promet. Kaj Mengeš • Približno tristo več pa proti vrem^u občina metrov cestišča Gorenjske ne more. Ne gre za zamaše- ceste na robu Mengša proti no kanalizadjo ali neprimer- Mostam se je sredi tedna no odvodnjavanje, temveč za znašlo pod vodo, ki je s polja nesrečne okoliščine, saj je v odtekala proti središču me- teh dneh na zmrznjeno sta in precej ovirala promet. zemljo padla večja količina Kot so sporočili z Občine dežja, celotno območje Dr- Mengeš, so do neprijetnega novega pa je nagnjeno proti stanja pripeljale zimske in deževne vremenske okolišd- Mengšu, zato se je voda raz- lUa po cesti. Hiše niso bile ne, saj voda s polja zaradi (^rožene, zato kopanje kakš- zmrznjenih tal ni mogla cúh kanalov ni bilo potreb- I normalno pronicati v tla. no," je razmere in posredo- s "Dobili smo nekaj klicev ob- vanje pristojnih služb opisal Čanov, zato smo postavili pri- župan Franc Jerič. Del Gorenjske ceste v Mengšu je bil v sr«do pod vodo DARILO NAROČNIKOM V LETU 2009 Dežr^lk • Termovka šal z žepkom Plačniki {etne naročnine lahko tetos izbirate med štirimi darili. Ponudba velja do S. marca 2009, če boste letno naročnino plačali na sedežu Gorenjskega gidsa, Bleiweisova cesta 4, Kranj, od ponedeljka do četrtka od 8. do 19. ure ali v petek od ^ 4 S. do 16 ure. Na začetku bo izbira največja, zato pohitite, saj ne moremo vedeti, za katen izdeiekse boste odločali. Gorenjski Glas I GORENJSKI GLAS petek, 33. januarja 2009 V Ume. sta novnik @ 7 Celinski V Kranju bodo jutri in v nedeljo potekale tekme celinskega pokala v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Tekaški del iz Medvod preselili v Planico. Mai a birtoncelt Kranj • Na skakalnici državnega panožnega nordijskega centra v Kranju in na tekaških progah v Planici bodo ta konpc tedna potekale tekme celinskega pokala v smučarskih skokih in nor-dijski kombinaciji. Tekaški del za nordijsko kombinad-jo je bil sprva predviden na progah Športno rekreacijskega centra v Preski v Medvodah, kjer pa saega ni, zato bodo nordijski kombinator* d na smučeh tekli v Planici. Fretekli teden je dobro ka- ÉÉ zalo, dež in visoke tempera* ture v teh dneh pa so prepre- ^le iTvedbo tekf>v v Mwívo- dah. V boju z naravo smo predstavili i à predsednik bili nemočni," je pojasnil skokih bo nastopilo nekaj Koraovec, vodja skakalnega ima pravico nastopa 2 AleS Galof, predsednik ŠD več kot 60 tekmovalcev iz dela tekmovanja. V točko- osmimi tekmovalci." Src Preska Medvode, kjer enajstih drŽav, med njimi bodo sedaj v Planici, kjer so dvanajst Slovencev. "Zago- vanju celinskega pokala trenutno vodi Čeh Lukaš Hla- Zaradi prestavitev tekaškega cela v Planico je prišlo pred dvema letoma že go« tovljen nastop imajo Rok va, najboljši Slovenec je na do manjših sprememb tudi .citovali s celinskim pokalom Urbane, Primož Piki, Robi devetem mestu Rok Ur- v programu tekmovanj. Da- V teku na smučeh, poskrbeli Hrgota, Jure Šinkovec, Ma- banc. O udeležbi na dveh nes je na kranjski skakalnici za izvedbo tekaškega dela tic Kramaršič, tudi Peter tekmah celinskega pokala v uradni trening, jutri in v ne- tekmovanja. Skakalni del ho Prevc. Dokončni seznam nordijski kombinaciji pa je del}obodoob9. uris lekmo- V organizaciji SK Triglav bo znan po kvalifikacijah, več povedal vodja tekmova- vanji na skakalnici začeli Kranj. Največji konkurenti našim nja Brane Simič: "Pričaku- kombinatorci, ob 12. uri ska- Na dveh tekmah celinske- bodo Avstrijci, Nemci in jemo nastop 55 tekmoval- kald, start tekov v Planici pa ga pokala v smučarskih Norvežani," je dejal Sašo cev iz 12 držav. Slovenija bo oba dneva ob 15. uri. Uspeh domačih sankačev Ma)a Bertoncelt skuprem sei^tevku evropske- ....................................... ga pokala povzpeli na tretje Dolenja vas - Na sankaš.3kre z dokaziil o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjep»xn na gornji nasíov v S cir>eh po obia^'. Sef varnostnikov na sodišču Nekdanji direktor Varnosti Kranj Marko Gaber je obtožen zlorabe položaja in ponareditve poslovnih istin. Neupravičeno naj bi si pridobil čez dvesto tisoč evrov. Simon Subic ter obrokov za odplačilo po- ..............................................................................sojil, čeprav je odtegljaje na Kranj • Dve leti po zlomu plačilnih listah zaposlenih Varnosti Kranj so na kranj- prikazovalo. Varnost Kranj skem okrožnem sodišču je Se danes v prisilni porav- sprožili sodni proces zoper navi, medtem ko je veČino Marka Gabra> nekdanjega njenih poslov in zaposlenih predsednika uprave in člana prevzela skupina G7. nadzornega sveta varnostne Kot navaja obtožba, nai bi družbe. Kranjsko tožilstvo, . Marko Gaber od junija 2604 ki ga zastopa okrožni držav- do septembra 2005 s trans- ni tožilec Janez Palovšnik, akcijskega računa družbe mu očita storitve več kazni- brez pravne podlage nakazal vih dejanj* zlorabe položaja na svoj osebni račun skoraj in ponareditve poslovnih li- 66 tisoč evrov. Jiilija 2005 stin, s katerimi naj bi si pri- naj bi tudi v imenu družbe dobil protipravno premo- ' sklenil pogodbi o prodaji del- ženjsko korist v višini več kot nic, kjer je sam nastopal kot Marko Gaber naj bi si z bančnega računa Varnosti Kranj dvesto tisoč evrov. Obtoženi kupec, vendar pa 130 tisoč nakazal precej denarja, vse očitke zavrača. evrov kupnine domnevno ni Po navedbah obtožbe naj nikdar poravnal. Z računa teh denarnih transakcijah Varnosti Kranj plačevale kar bi očitana kazniva dejanja podjetja Ekospekter, v kate- pa oi predložil družbi v ob- podjetju Afaktor: "Kot sem bil seznanjen s strani delavke v računovodski službi, je bila ta dolžna izdanim raču- storil leta 2005, ko je kranj- rem je bil prokurist, naj bi si ravnavo. sko podjetje zašlo v hude na svoj račun nakazal slabih Dogodke s konca 2005 je denarne težave, zaradi kate- štiri tisoč evrov, kot direktor kranjskemu sodišču na tor-rih je 170 zaposlenih ostalo podjetja Veramenl pa naj bi kovi obravnavi poskušal nom priložiti tudi obvestilo, brez treh mesečnih plač, si na svoj račim neupraviče- osvetliti Marko BaŠkovec» ki da naj stranke denar nakaže- odpravnin, jubilejnih na- no nakazal več kot pet tisoč je 8. decembra tega leta za- na Afaktor. Kljub moji pis- grad, dodatkov za nočno evrov. Pri navedenih očita- menjal Gabra na čelu podjet- ni prepovedi se je takšno delo in delo ob nedeljah, nih dejanjih naj bi Gaber ja, a je bil že 23. decembra preusmerjanje denarja še dela regresa in odškodnin uničil tudi več poslovnih razrešen s strani nadzornega kar nadaljevalo, ker so zapo- za neizrabljene dopuste v listin, v plačilne naloge naj sveta, katerega član je bil sleni v Varnosti Kranj slepo letu 2004. Poleg tega pod- bi vpisoval lažne vsebine tudi Gaber. Baškovec je po- sledili Gabru, ki je imel še jetje zaposlenih ni plačevalo nakazila ("vračilo posojila"» vedal, da je ob prihodu v vedno glavno besedo v pod- prispevkov za zdravstveno ki pa da mu je bilo že vmje- podjetje ugotovi, da so jetju in si ga je tudi lastil. " in pokojninsko zavarovanje no), knjigovodskih listin o stranke račune za storitve Sojenje se bo nadaljevalo. KRiniNAL Kranj Snemal in fotografiral bo Neznani storilec je v torek med poldrugo popoldan in pol deveto zvečer, ko lastnikov očitno rîi bilo doma, vlomil v stanovanjsko hišo In iz notranjosti odnesel dva fotoaparata, kamero, prenosni računalnik, več kosov zlatih predmetov In 40 evrov gotovine. Lastnike je oškodoval za približno 2300 evrov, policisti bodo spisali kazensko ovadbo. Koroška Bela Po vozovnico in desetaka v torek okoli devete zvečer je nepridiprav iz odklenjene stanovanjske hiše odnese) žensko torbico, v kateri je imela lastnica avtobusno mesečno vozovnico, nekaj dokumentov in deset evrov. Kljub majhni ukradeni vsoti denarja skupna Škoda znaša 150 evrov; policisti bodo tatu naznanili sodišču. Kranjska Gora Unovčil ponarejen bankovec Neznani storilec je dne 19. januarja 2009 med 7. in 19. uro na recepciji igralnice unovčil ponarejen bankovec za 200 evrov, s serijskimi Št. X00256437564. Ponarejen bankovec je pri štetju dnevnega izkupička odkrila blagajničarka. Policisti bodo po pridobljeni ekspertizi Iz Banke Slovenije podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Kranju. Domžale Ropar v trgovini Domžalski policisti iščejo neznanega storilca, ki je minu četrtek okoli 19. ure oropal trgovino v okolici Domžal. Ko je vstopil v trgovino, jez nožem v roki zagrozil prodajalki in za» hteval denar. Nazadnje je sam segel v predal registrske blagajne, pograbil nekaj veČ kot dvesto evrov gotovine in potem peš pobegnil v neznani smeri. Storilec je srednje postave, visok okoli 165.centimetrov, rdečkastih las, oblečen pa je bil v bundo temnejših barv. M. G. CERKLjE Zagorelo v kieti stanovanjske hiše V sredo zvečer petnajst minut pred sedmo je zagorelo v kleti stanovanjske hiše na ulici Franca Barleta v Cerkljah. Na prizorišče so nekaj minut po požarnem alarmu prispeli gasilci prostovoljnih društev iz Cerkelj in Zgornjega Brnika, ki so se z ognjenimi zublji borili skoraj celo uro, saj so v kleti tleli žaganje in drva. Pred tem so evakuirali stanovalce. po končanem gašenju pa so Se prezračili prostore in jih pregledali s termično kamero- M. C- Biio Sta bila roparja domačina? Neznana storilca sta v zgodnjih jutranjih urah, okoli druge je bilo, na terasi gostinskega lokala možakarju nasilno odvzela denarnico, v kateri je bilo poleg osebnih dokumentov še 800 evrov. Po opisu oškodovanca sta bila roparja mlajša moška, stara okoli 20 let, eden je bil visok 180 do i8s centimetrov, suhe postave, zelo kratkih svetlo rjavih ali svetlih las, oblečen v temnejšo jakno, segajočo Čez pas in kavbojke. Drugi je bil kakih pet centimetrov manjšr, srednje dolgih temnejših las, obíečen v daljšo temno jakno in kavbojke. Govorila sta slovensko in sta med nečednim dejanjem oškodovancu povedala, da sta domačina z Bleda. Možje postave o identiteti roparjev še poizvedujejo. M. C. ê I65 Priloga Gorenjskega glasa Zlatko Kavdč se je po osemnajstih letih vodenja Gorenjske banke lani upokojil. K pogovoru smo ga povabili zato, ker je prejšnji teden za uspešno vodenje banke prejel od Združenja Manager priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta in ker ima z delovanjem v kriznih razmerah veliko izkušenj, Krizo so V nancni avanturisti Zlatko Kavčič, nagrajenec Združenja Manager Cveto Zaplotnik fj Če bi malce populistično "Moj dan je zelo izpolnjen, Kot podpredsednik nadzor- tranja informacija, ki sem rno imeli rikakršnih pro-z mnogimi skrbmi. Zelo sem nega sveta sle Še vedno po- jo prej dobival na delovnem blemov. Upam, da bo tako Čestitam za priznanje. To aktiven od [utra do večera, je priznanje, ki so vam ga razlika je le ta, da sem prej že podelili va5i stanovski kole- ziurraj moral operativno raz* vezani tudi z Gorenjsko banko ... Jo spremljale? II mestu, nekako manjka, tudi naprej, Kot Član nad- vendar je za svoje videnje zornega sveta razumem, da Normalno je, da nobena problemov ne potrebujem vodstvo potrebuje primerne gi. menedžerji. Verjetno mišljati in se odločati in ukre- informacija o Gorenjski več tako zelo in vsak dan. pristojnosti in poslovno vam veliko pomenih pati, zdaj pa na finančni svet banki, ki mi je dosegljiva, Drugo je vprašanje nadzora svobodo pri likrepanju, po "Brez dvoma! Vsako pri- lahko pogledam z druge stra- ne gre mimo mene, sledim poslovanja banke. Vedenje drugi strani pa ljudje, ki so znanje mi veliko pomeni, a ni. Nekaj iasa mi ostane tudi tudi vsem drugim finanč- banke in njeno nadzorova- me izvolili in tudi drugi, to, ki sem ga dobil v okolju, stvari, ki sem jih v življe- nim informacijam doma in nje sta bila v zadnjih deset- pričakujejo, da bom reagi- kjer večina ljudi dobro razu» nju že prej rad poíel. " me, kaj m kjiko del^^, lui po* meni še veliko veČ*." Ko ste se lani upokojili, je bila to bržkone tudi velika sprememba vsakdanjega ritma. Ste se je hitro nava-dili> in grobo "Tako v poslu kot tudi v ^ • . prelomnih trenutkih, ko se ocenjeval, bi človek odloča za zaključek rekel, da so poklicne kariere, je pomembno, da dela načrtno. Ne bom trdil, da sem se na krizo povzročili upokojitev pripravljal več let, ^ ^ . a od trenutia, ko sem sprejel imanCni odloâtev, je bilo veliko stvari, ki jih je bilo treba pripraviti^ avanturisti, Za banko je pomembna - . umirjenost, §e zlasti kadrov- ki so S ska. Kakršnakoli aferaSka ali - , , pretrda sprememba v vod- produciranjem stvu bi lahko vplivala na lju- . • di. ki banki zaupajo svoje pri- raz icnin hranke. Nedvomno bo v ban- - v • 1 ^ P^ vodstvom drugih ljudi finančnih drugače, kot je biio prej, a v zadovoljstvo mi je, da je kr- instrumentov milo prevzel Človek, ki je delal z menoj in ki pozna naše delovne dlje. Bilo bi tudi napak, če z novimi ljudmi ne bi tako zakomplicirali prišio do sprememb. Nobe- na stvar v življenju ni tako stvari, da jih še dobra, da ne bi mogla biti še . I . boljša. Sedanja kriza ni do- strokovnjaki bro izhodišče za še boljše rezultate, ampak tudi ta bo mi- niso razumeli, mla in bodo liudie lahko kaj šele ustvarjalno delali." običajni ljudje." upokojit«? Kaj vse počnete idaj. po v svetu. Priznam, da mi ju- letjih tako usklajena, da nis- ral, če se bo izkazalo, da je to pyUcbno." 2 delovanjem v krizah imate veliko izkušenj. Gorenjska banka je prebrodila kar r^kaj kriz, tadnja se je začela že po vaši upokojitvi. )e med temi krizami tudi kakšna podobnost^ skupna značilnost? "Krize so zelo različne, a tudi podobne. Vsaka prinese težave na trgu in vsaka poruši stabilnost delovanja različnih podsistemov - gospodarska, finančnega sistema, države. drxižbene nadgradnje ... Kar zadeva moje znanje in vedenje o krizah, bi si upal trditi, da še nikdar ni bilo krize, ki bi bila tako globoko prežeta, zapletena in zakom- plicirana na točki likvidnosti, kot je sedanja." Kaj je po vašem mnenju glavni razlog za sedanjo krizo? "Nepremičninski balon v ZDA je bil eden od razlogov za krizo, vendar ne edini. Pokazalo se je, da so problemi globlji, SlrSi in da so poveza-ri predvsem s kompLdrani-mi finančnimi instrumenti, ki so temeljili na različnih statističnih metodah. Če bi malce populistično in grobo ocenjeval, bi rekel, da so krizo povzročili finančni avan-tiristi. ki so s produdranjem Zlatko Kavčič s priznanjem Združenja Manager/^ot^ rinaoou ► 10. stran 10 GORENjSKI GLAS petek, 23, januarja 2009 POGOVOR Razgledi primer pomagak z dokâpita- jetno trajalo kar nekaj časa. lizacijo. Z leti se bo to uredi- preden bo pridobilo nove lo, pomembno je, da katera trge, ustvarilo nove poslovne od bank ne bi zašla v neob- povezave in odprlo nova de- vladljivo krizo." lovna mesta. Tega se morajo zavedati tudi tisti, ki pred-Bo'do lanski dobički bank stavljajo družbeno nad^ad-že manjši kot prejšnja leta^ njo in morajo dati gospodar- stvu z razbremenitvijo priložnost in moč ter čas za sta- " Dobički bodo manj ši. Banka Slovenije je že priporočila bankam, da naj čim bilizadjo razmer." več lanskega dobička namenijo za povečanje kapitala. Ali ni kriza priložnost, dajo Za kapitalsko "podhranjene Ijetja izkoristijo tudi za banke je to prava usmeritev, reševanje vseh drugib pro v bâilkah, kjer to ni največji blemov? problem, je odločitev lahko "Morda je res tudi kakšen Zlatko Kavčič (desno) v družbi $ predsednikom vlade Borutom Pahorjem (v sredini) in pr^sednikom Združenja Manager Franjom Bohincem tudi drugačna. Zelo nevarno takšen primer, vendar se mi bi bilo. če bi zaostrili divi- zdi, da je veliko več takšnih, dendno politiko in dosegli, ko so podjetja že doslej ime- da lastniki dolgoročno ne bi U težave in je kriza samo imeli več interesa ostati last- pospešila tok dogodkov. Go-niki in bi se odločili za proda- spodarstveniki niso špeku-jo. Vedno sem se zavzemal Jantje, ki samo računajo na za stabilno dividendno politi- primeren trenutek, da bi Iju-ko. Če je kako slabo leto, se di dali na cesto. Prepričan za to porabijo rezerve, in ko sem, da skorajda ni direk-je dobro leto, se te rezerve torja, ki bi lahko mimo spo- spet lahko napolnijo." Á 9. stran vprašanje, zakaj so se ustavili medbančni tokovi. Meni ročil delavcu, češ od jutri naprej ti pa ne morem veČ za- membnejše, da je z neomejenim jamstvom za hranike ^ ^^^^ gotavljati dela," davek kot finančne ustano- različnih finančnih instru- se to ne zdi Čisto nič čudne- vloge ohranjeno na osnovni mentov tako zakompliciraU ga. V svetu je prišlo do izgub ravni varčevanja občanov. plačalo gospodarstvo.> Konzervativna polidka Go- stvari, da jih še strokovnjaki in banke so bile udeležene Racionalizacija bo nujna na niso razumeli, kaj šele obi- pri teh izgubah s krediti, ki vseh ravneh. Ce se ustavi "Najbolje bi bilo, če bi posledice finančne krize raz- renjske banke se je za današnje čase f2ka2a]a kot čajni ljudje. Ka ta način so so jih dajale. Ker na hitro ni proizvodnja oz. opravljanje po^edili v celotno verigo go- primerna ... zavedli ljudi in instihicije, a moč ugotoviti, koliko ima storitev, ni nove vrednosti, spodarstva in nf gospodar- "O tem ni dvoma! V preteže to ne bi bilo tako hudo, če katera od bank slabih kiedl- In če ni nove vrednosti, je Verjamem, da bo kriza klosti so mi kar pogosto 06-jim stvari ne bi ušle iz rok. tov, so vse banke reagirale treba zmanjšati davke. Tu so neposredno vplivala tali preveliko konzervativ-Prepričan sem, da se je ve- zelo previdno in medbančni reakcije še prepočasne, po- P^^^ gospodarstvo m da „ost, žal se je izkazalo, da je čina leh problemov dogajala tokovi so se ustavili. Evrop- javlja se tudi vprašanje, ali v družbeni nadgradnji bji^ takána politika upraviče- na borzah ali v okolju borz ska centralna banka kljub po principu špekulacij. Rasti mnogim pozitivnim in pra- znižati prispevke in davke ali uvajati socialne pomoči. posledice manj opazne. Če „a. Ko sem se kot bankir v pa bo v-temelju preveč začetku devetdesetih let zna- umrlih" subjektov, potem §el v situaciji, da varčevalcem nismo mogli izplačati bo treba skrčita tudi družbe- na borzah v Sloveniji in v vilnim ukrepom dela naro- Oboje! Slovenija je uvedáa vzhodnoevropskih državah be, ker bankam odobrava dobre ukrepe na področju so bile tako nenaravne, da je kredite na prekratek' rok. sodalnih pomoči in subven- ^^ nadgradnjo. Na majhnih deviznih hranihilh vlog, ker vsak normalni človek lahko Taka kriza se ne more rešiti dje za skrajšanje delovnega temeljih ne more stati nebo- ostale v Beogradu, sem se vedel, da to ne more trajati." v nekaj mesecih, ampak se bo reševala več let. -Če bi cen- časa, zaenkrat pa še ni znižala nobenega davka. Če go- tičnik." zaobljubil, da bom pri pošlo- vanju na prvo mesto vedno So države, vključno s sîo- traîna banka že jeseni odo- spodarstvu ne bo dala veČ Koliko Časa bo trajala knza. postavljal varnost za prihran- vensko. v krizi dobro ukre- brila poslovnim bankam "krvi" (nižjih obremenitev), ^^ srečanju Združe- j^g ustvarjanje rezerv za pale? kredite na daljši rok, to je od potem bo dklus obnavljanja Manager sem v šali dejal, preživetje kriznih časov." "Kriza, ki je zajela skoraj enega do treh let, potem pri zelo dolg. Družbena nad- ^^ odgovor za mihjon ves svet. je takšnega značaja, medbančnem kreditiranju gradnja ne more iziti iz krize dolarjev. T^ c^ovor i^o- ^ai^Q menedžer rea- da brez sistemskih rešitev, ki ne bi prišlo do takega krča. neprizadeta. iih lahko sprejemajo le drža- Posojila, ki ga banka dobi le gar ne zadovoljuje in bom giratívkrizi? tvegal z napovedjo. V letu ali "Za krizni čas je pomembno, da imaš rezerve. ve. ne bi šlo. Vesel sem, da za tri mesece, ne more na- Ali tudi pri nas lahko zaide ečina drugih mobil- fon, vendar njegovo jedro Ume- stavitve, iPod - vsćjunkdje na-uporabljajo nove tehnologije in nudi 80 ali i6o GB prostora, nih telefonov, saj ima zaslon Iji na operadjskem sistemu X. uadnih iPod predvajalnikov, prav tekmujejo, kdo bo imel na njem pa lahko predvajate občutljiv na dotik, ki tako na- uporabljenem v računalni- Photos - fotografije in Camera nov^Šo in boljšo različico opre- video datoteke, glasbo, igrate domc^ tipkovnico. kih Macintosh. Trenutno naj- - fotoaparat. Poleg tega je na me. Zlasti priljubljeni so mo- igrice, uporabljate koledar. iPhone ima zelo preprosto novejša različica programske voljo še ogromno aplikacij, ki Wřvř telefoni, ki pa z velikim i Pod je eden izmed ključnih minimalistično moderno obli- opremeje 2.1, Na njej pa najde- so razvite s strani samostojnih naborom dodatnih storitev pre- Apphvih izdelkov, saj nje^rva ko. Celotna navigacija po ope- mo celo vrsto aplikacij, kot so programerjem in si jih je mogoče namestiti iPhone. seg^o svoje ime. Še poseb^ sta prodaja prekaša vse druge radjskem sistemu telefona. Safari - intemetni brskalnik. v zadnjem Času aktualna dva MPj predvajalnike. vključno s klicanjem, poteka s Calendar - koledar, Phone • te- Podjetje Apple je vložilo izdelka, ki omogočata, da ste iPhone je mobilni telefon s pomoto na dotik občutljivega Irfon (imenik, zadnji klici, tip- množico patentov, da bi pre kadarkoli in kjerkoli na teko- podporo za internet in multi^ zaslona. Ker telefon nima jiziČ- kovnica za izbiro številk), prečili poplavo posnentoval' čem z informadjami, pň tem medijo. Prav tako je proizvaja- ne tipkovnice, vse klice in ostala SMS -pošiljanje kratkih sporo- C€v in ponaredkov. Prva gene- pa se lahko tudi zabavate. lec podjele Apple, ki je z izdel- opravila opravljate z dotika- čil. Mail - pre^ovalnik elek- radja iPhonov je na ameriški iPod in iPhone sta izdelka, ki kom povzročilo pravo eiforijo njem in gi^njem prstov po vir- tronske pošte, Youtube - eno- trg prišla junija 2007, od sta spremenua svet. na tržišču. Tisoče ljudi je po tualnih tipkah, ki se izrišqo na staven dostop do portala You- takrat pa se počasi Siri tudi na iPodje priljubljen MP} pred- več dni čakalo v vrstah, da so zaslonu. iPhone ima na spred- tube. Stocks - delnice, Maps • vse svetovne trge. Podpira vajalnik podjetja Apple. Od gfi lahko kupili. Še vedno ga ni nji strani velik na do- zemljevidi iz Googig Maps, tehnologijo CSM in EDGE ter pete generacije naprej ima tudi mogoče kupiti v vseh državah tik občutljivi zashn, nad kate- Weather ' vreme iz Yahoo We- možnost priklopa na brezžič- fiinkcijo video predvajainika in sveta. Osnovo predstavlja mo- rim je senzor za svetlobo. Na ather, Clock - ura (različni ča- w inPer7\etno omrežje - dlančnika. Zaradi svoje mod- bilni telefon, ki pa je vse prej zadnji strani je objektiv foto- sovni pasovi, budilka, štopari- Od julija zooSje na trgu nova ne oblike privlači řoko stare kot kot le to. Vsebuje kamero, služi aparata. iPhone ima tudi USB ca, odštevalnik). Calculator - genemcijo iPhonov z imenom mlade. Na trguje ve£ različnih modelov. Ponudba se začne z lahko kot predvajalnik giasi>e vhod za priklop na računalnik kalkulator (osnovni in zttan- iPhone }G, ki poleg pra našte- m videa - iPod, omogoča poši- Na iPhonu dobimo v naprej stveni ruičin), Notes - beležke, tih specifikacij podpira tudi iPod shufiom. sledi iPod Ijanje in sprejemanje elektron- naloéeno programsko opremo. App Store • spletna trgovina, hitrejši 3G prenos podatkov, nano, zatem pa k i Pod, znan ske pořte. brskanje po interne- Operacijski sistem iPhone OS od koder je mogoče naložiti do- tehnologijo UMTS, vgrajen pa tudi iroř video iPod, ki je ruzj- tu, ^sovno pošto. Ima manj je bil razvil posebej za ta tek- datne aplikacije, Settings - na- ima tudi CPS sprejemnik. GORENJSKI GLAS petek, 2X. januarja 2009 VARNOST Razgledi motorjev, je ^ to prvi nam nenadoma poslane izpostav- motor priletela štorklja, mo- sotnost letiîa, so utripajoče letališču se pojavljajo stalne ^'Edillâ TCŠitSV pristajalne luíi; ampak to vrste, kot sta ujedi kanja in imata za zdaj šele dva mode- postovka, relativno Številne -jg ^^ gç tT3V3 b lahlriVi nrt«lr»vnih Iptal so VTaDe, V SClitVenem iâSU ' ' znan tako hud primer. Cakeg vzdriaJ Problem so tudi divja odJa- la lahkih poslovnih letal, Ijena. Stalno zahtevamo, da trava ne bi nikdar smela biti viája od pet centimetrov, kot je to praksa na drugih letaliŠ- gališča odpadkov, tudi v bli dh, na katera letimo. Trava žini letališča. Tam je ptic, ko- tudi zelo veliko vran, ki pa se Travniške površine nepoje na našem letališču visoka likor jih hočete. Problem po- zaenkrat še ne zaletavajo v le- sredno ob letališki stezi po- "tâko kot tO Na območju letališča je pa tudi rečni galeb in škorci, fgdno kOSÍ Ptice najdejo hrano v travi ob letališki stezi Zakon o letalstvu Republike Slovenije med obvezne le- tudi po trideset centimetrov, večujejo tudi ptice, ki ponoči tala. Poleg papig so to najbolj nujajo hrano kanjam in po- tališke službe šteje tudi služ- V Aerodromu so se očitno sedijo na vzletni stezi, ker je učljivi ptiči na svetu in stovkám, ki se prehranjujeta "nOČnCITlO Ilâ bo za zmanjšanje nevarno- odločili za kompromis, za topla. Ko je letalo že blizu, znanje prenašajo draga na z glodavd. Na letališki stezi ^ sti, ki jo povzročajo ptice. Štiri košnje, vendai bolo pro- inu ptič premalo Časa, da se diugo. Vrane se pravočasno pa so lirdiid pdcain žuželke CÍOIHáČÍ Težave s pticami rešujemo blem Še povečalo. Če je bil mu umakne. Morate vedeti, umaknejo letalu." ' ' ' " ' * ' ' lako s pasivnimi ukrepi, kot porast trkov s pticami doslej da motor, kot je Airbusov je na primer xigotavijanje de- dvakrat na lelo, bo zdaj štiri- 320, vleče 300 kubičnih me-javnikov, ki privlačijo ptice krat. Edina rešitev je, da se trov zraka na sekundo na (voda, hrana, zavetje, mož- trava redno kosi, tako kot to vzletu. Tak motor posrka Če nI ptic, ni trka Nekaj pojasnil je dal tudi z letali. Z enim ukrepom od- m deževniki, še posebej po daža^u.Vsvetuprevladujeta zeleilid. EdlnO dva trenda, s katerima poskušajo preprečevati trke ptic g bodo nost gnezdenja), kot z aktiv- počnemo iia domad zeleni- \'ase vse v radiu petih me- varstveni ornitolog Tomaž pravljajo razlc^e, zaradi kate- TlTTlâkllili nimi, Id vkliučujejo uporabo d. Edino s tem bodo pticam trov, Še Človeka bi posrkal. MiheliČ iz Društva za opazo- rih sc ptice zadržujejo v biiži- pirotehničnih sredstev, plin- umaknili dostop do hiane in Doslej edini učinkovit način, vanje in proučevanje ptic ni letališča, z drugim pa ptice -ntlVilTri Hncjtnn sldh topov, sokolarjenje (tega T>oslpdično lahko nri^akuie- kako ntrre nnozariari na nri- ^lr>vpniip: "Na 1 ii ihJiariskpm nrpoaniain o7ÍmYna nlaîiiri t r sledično lahko pn^akuje- kako ptsce opozarjati na pri- Slovenije: "Na ijubijanskem preganjajo oziroma plašijo. skorajda ni več), kemičnih mo upad njihovega števila." preparatov (odganjalcev) ptic, Šolane pse ... S Slovensko zvezo za sokolarstvo in ^ščito ptic ujed imamo skle- Pilota skrbijo štorklje Tomaž Prezelj ^pomi- njen poseben sporazum o rja slabe izkušnje: "Piedleti sodelovanju, katerega osnov- sem zadel kanadsko gos v ni namen je zagotavljanje Londonu in izkušnja je bila varnosti letalskega prometa res grda. To je velika ptica, in piostoživečih ptic. Sodelo- tehta nekaj kilogramov. Pri vanje poteka predvsem na nas jih še do nedavnega ni področju razvoja in izvedbe učinkovitih ter ekološko bilo, [eseni pa sem videl jato kanadskih gosi, ko je letela sprejemljivih metod odvra- Čez Karavanke proti severu. Čanja ptic z območja ietališ- Kanadske gosi me zaenkrat ča," je sporočila Lca Jarc iz še ne skrbijo tako, kotna pri- Službe za odnose z javnost- mer štorklje. Štorkelj Še pred mi na Aerodromu Ljubljana, desetimi leti niste videli na Za letos Aerodrom Ljubljana na območju letališča Gorenjskem, danes pa so. Tudi po pet skupaj jih poleti Sem zagovornik metod, ki hl3ine lU preprečujejo razloge, zaradi kater^ ptiâ prihajajo v biiži. poslediCHO no letališč. Ti načim so pn- -t jaznejši do ptic in tudi var- lâJlJçO nejši za letala, Če ptic ni, se L'h " Tfttl pričakuj emo predvideva štiri košnje trave, vidim na travniku v bližini s tem pa pilot Tomaž Prezelj Cerkelj. To je velik ptič, z iz- ne more biti zadovoljen. Nje* jeirmim razponom îaii, Id se govo stališče je: "V času, ko zelo težko lunakne letalu, pokosijo travo, doslej je bilo Zdaj največkrat pride do trto dvakrat na leto, imamo kov z manjšimi ujedami grozljiv porast trkov s ptica- (predvsem kanjami, op.a.). a Andrej Ceme in Roman LaŠič. Nekatera letala imajo na konici škotskih mejnih ovčarjev, mi. Število ptic se namreč nam že te povzročajo po- motena spiralo, ki odganja in splaši ptice. Ptica ima namreč Poznam več letališč, kjer «VK imajo s to metodo usoehe." kod po svetu v ta način nameščajo rešetke ob letaliških stezah, v katere se ujamejo insekti, ki so hrana pticam, StCVilâ ' ali pa trave ne kosijo v Času selitev ptic. da ne morejo priti do giodavcev oziroma do miade trave, kakor je to pogosto v primeru rac ali gosi, Ponekod na letališčih namenoma posadijo monotono travo s čim manj vrstami, saj to posledično pomeni manj "živega sveta". Bolj bogat je namreč habitat, veČ je plenilcev v bližini. Od plašilnih metod se zadnje čase vse več uporablja metoda plašenja s pomočjo za to treniranih Upad njihovega poveča, ker njihova hrana škodbe na letalih. Ko bo v izjemno dobro zaznavo vida. ; Fo«:Cn s Trubar in internet 172 IZ STARIH ČASOV MI HA NAGJUČ Med številnimi zapisi, ki obupno dc^gočasna prazgo- jevem prelomnem značaju so bili objavljeni v Tnibarie- dovina. ni nobenih dilem, o prelom- vem letu 3008, je gotovo Če v spletni brskalnik vtip- nosti intemeta pa pravzaprav med najboljšimi tisti, ki ga kamo besedo Trubar, oe naj- tudi ne. Ker pa se med huje objavil dr. Miran Hlad- demo prav veliko tehtnih za- manisti sem in tja Še najde nik, slovenist in gorenjski detkov. Marsikoga zanima, skeptik, ki zatrjuje, kako je rojak. Trubar in internet je 'koiiko Trubarja smo že pre- bilo vse bistveno odkrito že njegov naslov, dostopen je v selili na internet, o principih, ored tisočletji in kako je vse "reviji za vprašanja protestantizma" Stari inu ohstari formatih in težavah digitali- novo samo v drugačno em-zacife, strojni analizi njego- baÍažo zapakirana starodav- in seveda na • internetu vih besedil itd. Tema je vred- na človeška izkušnja (s taki- Trubarjev spominski (http: / /lit. i j s .si/trubar_ na poudarjene pozornosti in mi trditvami se absolutno ne kovanec za 2 evra, najden intemet.html). "Če bi začela angažmaja, saj je nadvse ža- svojo Uio v šoli z naslovom lostno, da je Trubarja v javno Strinjam), naj ponazorim !>reloninost intemela s sliko- na spletu spedfiko. Intemetna revolucija briše zloglasno slovensko privošdjivo skrb za sosedovo živino iz zavesti in jo obeta nadomestiti s plemenitejšimi interesi. Gre za t. i. 'distribuirano kooperativno omrežno produkdj o znanj a', ki jo bolje poznamo pod imenom Wikipedija. Wikipedija je metafora za internet, saj kar najbolje uteleša njegovo specifiko, tj. priložnost za kreativno participacijo sle» Trubar in internet uáteljica dostopni digitalni obliki ko- vitim zgledom. Nekatere iz- načini komimikacije bistve- hemika pri produkciji infor- za slovenščino, bi jo najbrž maj za vzorec." Kaj pa sploh živa kar k novemu štetju no spreminjajo tudikonstan- macij. Kot taka je strašno morala uvesti z izjavo: 'Ne, povezuje Trubarja in inter- časa: namesto pred našim to, ki ji rečemo slovenski na- ranljiva in si v okviru tradici- Trubar še ni poznal interne- net? Pojma sta res daleč Štetjem (pr. n. š.) pravijo pr. cionalnizrjčaj. Če povpraša- onalnega slovenskega obna- ta.' Pri mladini, ki še ni uteg- vsaksebi, veže pa ju status G. in namesto Anno Domini mo tujega poznavalca slo- Šanja njene eksistence ni nila razviti zgodovinskega zgodovinske prelomnosti. [A. D.) pravijo po G., kar ne venskih čudi, kaj je tisto, kar mogoče predstavljati. Ker čuta in jc preteklost niti ne "Trubar je prelomen kot za- pomeni pred našim Gospo- najbolj znači podalpske Slo- Wikipedija živi in cveti med zanima, bo izzvala začude- četnik slovenske knjižne kul- dom in po njem, ampak vane, bo brž postregel s slo- Slovenci že od leta 2002, bo nje in pomilovanje, saj si tež- ture, internet je prelomen pred Googlom' in 'po venskim pregovorom 'Naj za opis spremenjene slovén- ko predstavlja že življenje kot nov način komunikacije Googlu'/' sosedu koza crkne' in tako ske čudi treba najti kakšen brez mobija in se ji zdijo vsi in sinonim za novo civiliza- Internet spreminja mnoge izpostavil privoščljivost kot spodobnejši prœovor.' íasi pred njegovim izumom cijsko paradigmo. O Trubar- privzete "nastavitve". "Novi našo prepoznavno značajsko /Nadaljevanje prihodnjič./ H GORENJSKI GlAS petek, 23. januaria 2000 SLOVENCI PO SVETU Razgledi z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (ii) Pevski zbor vod irgentinec Marija Volčiak Najpogostejši slovenski priimki v Mendozj so Bafuk, Bajda, Nemanič, Grm ti, Šmon. Najprej sem seveda vprašala po Bajukovih. saj je po zaslugi bivšega finančnega ministra Andreja Bajuka priimek znan tudi v Sloveniji. Te dni jih ni doma, odšli so v Bariloče, kjer imajo družinsko slavje, morda jih sre- ZanirtllVO ]G, ^^ Žal so se naše poti križale. Vendar so nam da zbor Ž6 mendoški Slovend nekaj le povedali o Bajukovih, pred- nekai let vodi vsem o Marku Bajuku. Od Mendoiki oktet, manjkal je pevec, ki je moral v nedeljo zve^r v službo. njegove smrti je minilo že tem ko je ugotovil, da se ne desetih delal pri zidaijih, leta i960, ko je v Boenos premajhna. Saj smo že vsi v ArSentinCC skoraj petdeset iet vendar ga bodo vmili domov, tako kot tako kot mnogi drugi, neka- Airesu ob i50-ietnid argen- žlahti, so mi v šali dejali. ^ * 1 < t Vf v i niso pozabili. so mislili, ko so se iz Ljublja- ko je bilo pač treba preživeti. tinske neodvisnosti dirigiral Na večernem koncertu DieSO Bosket, Bajukovi izhajajo iz Bele ne odpravljali le z najnujnej- Nekdanji ravnatelj ljubljan- zdmženim slovenskim pev- pevskega zbora Lubnik se je krajine, pokojni Marko Ba- šini- Angleži $0 mu dodelili ske kiasične gimnazije je skim zborom, nastopilo je predstavil tudi mendoški ok-muzikolog, ki juk je bll profesor, pevovod- eno od barak in začel je mešal malto, polagal opeko dvesto slovenskih pevcev. tet, manjkal je en pevec, ki je ja, skladatelj, zanimivo )e, da pouk, dijaki niso izgubili niti na opeko tja do svojih V Mendozi le slovensko kot tožilec moral v nedeljo ilXia zelo rad je svojo profesorsko pot po enega meseca. Zavedal se je, osemdesetih let. Umrl je petje še vedno priljubljeno, zvečer v siužbo, ker je polid- prvi svetovni vojni začel na kako pomembno je za mla- leta 1961, star 79 let, poko- mendoški pevski zbor je ja zasegla večjo količino ma- slovenske kranjski gimnaziji, nadalje- de ljudi izobraževanje in v pan je v Mendozi. Fizično je lani gostoval v Sloveniji in mil. Tudi Slovenci torej že val v Ljubljani, po drugi sve- nemogočih razmerah usta- delal v visoki starosti, nikoli nastopil tudi v Škoi^i Loki. dolgo niso več samo fizični pesmi, zbor pa ^^ se je kot gimna- novil šolo, ki je bila kasneje ni imel pokojnine, saj je iz Zanimivo je, da zbor že ne- delavd, mnogi so uspeli. zijsld ravnatelj umaknil na priznana kot gimnazija, ena- Ljubljane odšel pri dvain- kaj let vodi Argentuiec Die- Poslovno najbolj uspeš- ^ ^ ^ C ^ W C ^ r A ^ P ^ ^ pod îlîegOVim Koroško. Tam so ostall nekaj kovredna drugim rednim šestdesetih, torej tik pred go Bosket, muzikolog, ki na slovenska družina v vi- r f i.vit ^ • t % \ . w I»*.«* 111.1* 1 i % 1 % * • ^ • \ let, dokler Bajukovi tako kot vodstvom mnoge druge slovenske diu- gimnazijam tistega Časa. Marko Bajuk se je tako v upokojitvijo. Kot skladatelj ima zelo rad slovenske pes- norodni Mendozi je Bajdo- in pevovodja ie v Mendozi mi, zbor pa pod njegovim va. V zadnjih šestdesetih žine z majhnimi otroki niso zgodovino zapisal kot ravna- ustanovil pevski zbor, naj- vodstvom prepeva tudi indi- letih so izdelali večino so- prepeva tudi odpluli proti Argentini, kjer telj prve slovenske gimnazi- prej so peli pri nedeljskiíi janskepesmi. Tudi v sloven- dov za mendoške vinske so se odločili za Mendozo. je po svetu, ustanovljene v mašah, ko so zgradili Slo- ski skupnosti, ki tako vztraj- kleti. Svoje znanje so pri- indijanske strogi gimnazijski ravnatelj begunstvu. venski dom, so nastopali no ohranja slovenski jezik nesli iz Slovenije, nalan6ie- je že po nekaj dneh v begun- pesmi Po prihodu v Mendozo je tudi na koncertih. Vrhunec in navade, se mladi ne ženi- je iz Čirč pri Kranju. O tem stvu ustanovil gimnazijo, po- Marko Bajuk pri petinšest- slovenskega petja je dosegel jo veČ le med seboj, izbira je prihodnjič. Med sosedi 126 SLOVENCI v ZAMEJSTVU ioŽ£ Košnjek v sosednji Italiji se za sb- vtl ljudi ob m^i šeli goi^oriti vensko manjšine zgodi tudi kaj oba jezika. Ta primer dobre spodbudnega, Tako bodo na prakse bi radi razSirili tudi na ni^'i srednji Šoli z tiai^nskim druge krajevne Šok. učnim jezikom Rismondo v Dogodki si sledijo tudi na Trstu v prihodnjem Šolskem Koroškem. V dvorani Casinoja letu prvič v okviru rednega v Vrbi/VeUkn ob Vrbskemje-predmetnika ponudili motnost zeru je W v petek, ^.januarja, uienja slovenščine kot drug^a že 57. Síoveníkí ples, ki je evropsktgfxJ^ka, Tojeprvilo- osrednja plesna prireditev Slo-vrrtni primer v Italiji. Uvedba vencev na Koroškem, Organi-slovenšáne Je biia mogoča za- zaiorje Slovenska prosvetna radi sodelovanja l^ole Rismon- zveza. Na letošnjem plesu v sodo z dvema Šolama s sloven- dobni dvorani igralnice seje skim učnim jezikom iz Trsta: zbralo rekordnih looo ljudi. z ni^o srednjo šolo s^ga Ci- nem&o in slovensko govoreâh. pli, na Rebrci in na Obirskem Pold^u Zundru. PoldeJ Zun-der ní le duhovnik, ampak Je neutrudni kulturni delavec in organizator dejavnosti mladih v občini Železna Kapla. Vsako leto organizira v gradu na Rebrci pri Železni Kapli delavnice za mlade, ki se jih udeleži nad sto otrok iz sfo-venskih in tudi dvojezičnih družin. Čeprav je zaveden Slovenec, ki nikdar ne taji svojega porekla, skrbi za sožitje in strpnost med slovensko in nemško govorečimi verniki. V rila in Metoda in z DidaktiČ- Jutri, 24.januaija, bo vdvo- Župnik Poldej Zunder (drugi z leve) v družbi župana občine tem delovanju je zelo usp^en. nim ravruiteljstvom Sveti Ivan, rani kulturnega doma v PU- Železna Kapla Dle tra Hal 1er ja na eni od številnih prireditev Nagrada, ki jo bo drevi pr^el kapelski duhovnik, se imenuje po ustanovitelju Narodnega sineta koroških Slovencev in v okviru katerega deluje več berku/Eleihurg Kmečki ples. v Železni Kapfi osnovnih Šd in otrobih vrtcev. Začel se bo ob 20. uri, prirga Omenjene šole so vključene v pa ga Sk upnost južnokorošk ih Domaa i n Fra nca Joi^ ob 10. uri v Tishlenevi dvorani projekt spoznavanja krajevne kmetov. Skupnost Je vplivna SmrPiika. Skupnost dobro so- Slom^ovega doma v Celovcu, voditelju Slovencev na Koro- stvarnosti, katere del so tudi organizacija na dvojezičnem deluje s slovensko Kmetijsko in Krščanska kulturna zveza bo škem dr. Jošku Tishlerju, ki Slovenci. Ta odločitev nima delu Koroške, ay ima tudi dva gozdarsko zbornico. Za Slo- podelila Tishlerjevo nagrado ima največ zaslug za ustano- samo praktične vrednosti. Njen svetnika v deželni kmelCjski in vence pomemben dogodek se znanemu koroškemu Sloven- vitev slovenske gimnazije v pomen jt tudi simbolen. Vedno gozdarski zbornici: Št^na bo zgodil danes. januarja cu, duhovniku v Železni Ka- Celovcu. GORENJSKI GLAS petek. 2j. januaria 2009 USODE Razgledi Zgodba o srečanju Gregorja z Michaelom (2.del) Dnev / (i jih ne • v Za akutno Milena Mikiavčič žim se S prijatelji in počnem no: same so se začele raz» misli, Id so me osrečevale in ali kak drug organ, počasi tisto, kar počno vrstniki mo- množevati, to je bilo najbolj- mi dajale veliko volje do živ- prevzamejo nekatere navade Si ves ta čas, ko si čakal na jih let Se znamenje, in nam je daja- ljenja. Pač ... so stvari, ki jih svojihdonatoriev. Jebilotuva mama) se, vsaj sem in tja, ne bi Sloveniji je bil tokrat prvič in sem.se^^eda.hodilnakontro- nike. Prijatelje. Sreče se ne tudi bolj redkobeseden. I • I a ^ .duiii. iia rvsji i LAV iUAw. i i ij MÍ W^W ÍÍ^ ZâClniln 20 iCtlil le in dodatna zdravljenja. Ca- da opisati, potrebno jo jedo- spomnil na vse. kar sem že vse mu ie bilo novo, in nad- Potem ste se vrnili iz bol- preživel. To se Človeku usi- vse zanimivo. Najbolj pa se zbolelo kanje ni prijetno ... nenehno živeti. To so bili trenutki, ko niánice zdravi in pri močeh, dra v srce, vendar se zave- je čudil temu. kje vse so si razmišljaš ... Mlad človek ni se človek, globoko v sebi, kar nisem nehala postavljati dam. da sam ne bi mogel Slovenci zgradili svoje do- ustvaiicn za to, da bi ležal, záve, da se je ztiova rodil." vprašaji j. ničesar spreiiiiiijati. Bilu je, move, nenazadnje tudi zato, pOVpicCnO raje bi šel ven, se zabaval in Beseda je nanesla na "Prvega pol leta, ko sem kar je bilo. tudi če bi bilo dru» ker do Gregoija vodi strma, . - , se imel dobro. Usoda je bila zdravstveno počutje po ti- prišel iz bolnišnice, sem se gače, bi tisto moral sprejeti ovinkasta in v nekaterih pre- tnnâJSt pač taka, da sem moral to stem, ko so mu presadili moral izogibati sofacu, bilo je Vesel sem. da sem sedaj spo- delih tudi makadamska pot, preizkušnjo dati skozi, da kostni mozeg. zelo t^o, ker je bilo ravno znal še Michaela, ki mi je re- Na pot se je odpravil s svojo "Po prejemu Michaelovih poleti. Na zrak sem hodil šil življenje, ker če ga ne bi ženo, ki, vsaj tako je dejala, razmišljati o mnogih stva- krvnih celic, po približno zjutraj ali pozno zvečer. Ne- bilo, tudi mene ne bi bilo več izjemno ceni svojega moža. mladih me je j^ekalilo, da sem začel « razmišljati o mnogih Stva* àS^lllAAi V«_uv, ^fckVU^ftlU A.JMUOJ OJJ «.TWVW«. Í ^ «.* fUV, VU« UOiniKOV reh, o katerih prej nisem. Se enem tednu ali Štirinajstih nehno sem bil toplo oblečen. tukaj... y daj, ko sem zdrav, je spet vse dneh, so te začele delovati in ampak se nisem obremenje- iianjv, u« u^u, m ^yi^y na leto, tako, kot bi moralo biti. Dru- kar je bilo najtežje pričakova- val, v srcu sem imel druge mejo tuje srce, kostni moz^ Zlasti njegovo humanost in Pravijo, da tisti, ki sprej- pripravljenost, da pomaga. ($c nadaljuje) dO + + POHITITE! + + \/ pm . Lidlu « + + OMEJENE KOLIČINE! + + www.lidl.si Masažna blazina ' Univcrzđfno uporsbro v avtomobilu in doma s pomočjo 12 V in 230 V mrežnega pretvornika • SproŠČujoiá in prijetna masaža za področje ramen, hrbta, kolkov in stegen • 7 c-r-jgraiTv v • Vkij. zdâfjînskim upravljalr^ikom z LCD prikazovalnikom Ko« 24?K Zunanji disk 500 GB z omrežnim priključkom fbiUo medno • 7,200 rfrt./min m 8 MB cache pomnilnik • 2 onub;mm priključkom {RJ 45) in řunaniim S-ASA vmesnikom (eSata) ter High«speed USB 2X) {kompatibilnim z US8 1 1 j • S tihim 7 5» m m • ve nt latofjem, Ki à6ti vai trdi disk pred pregretjem • Mere pibi, d8 x 120x213 mm (ŠxVxG) uns't nám VSE ZA SREČNE IN ŽIVAHNE MAČKE) <ï>JlKl.l OSTALE izdelke NAJDETE V naših POSLOVA^ r^ETLlČNl NASvrr Zelene rastline * več vrst • P 13 cm. V 30 cm • v keram. lončku * cena za koi 22.1.24.1.201M SADJE OD ČETRTKA, 22- N ZELENJAVA 1. 2009 22. 1 . 24 i. 2009 Jagodni ekstra džem 4 S% sa d j J 1 kg a C 1.19 " nepakiratto • razred I • cena za kc 19. 1.'24. 1.2009 Medene melone • nepakírarw • razred I • cena 19.1.-24.1.2 Ceneje 24. 1. 2009 22. h 24 1 2009 ki íqú^ j iry) samo i omřjer^ili ko 1CllĐ^ V pče volivce krat- ža, zgodbe o milo rečeno sum- tako za sumí/íve nagrade iz- ne ^ere. A levo roko rešujejo brezposel- kočasil, da ne rečem obreme- l/iuřřv menedžerskih odkupih brancev na eni strani ter ena- Povedano drugače, rdeča nost, javni dolg m javrui na- njeval s takšnimi malenkost- podjetij in z njimi povezanimi intrideset milijonov evrov nit vseh treh aktualnih vročih ročila, takšne in drugačne ZQ' mi, kot so, recimo, cvetlične zadolžitvami pri državnih bančnega dolga na drugi. V zgodb je tesna prepletenost ostanke vjavnem sekto/ju, ko- dekoracije v prostorih držav- bankah, o sanjskih individual- primeru Istrabenza pa gre za politike in gospodarstva, jav- rupcijo, napotitev rlov^^Uh nega zbora. nih pogodbah na račun denar- milijardo evrov bančnega dol- nega in zasebnega. Gre za vojakov ter policistov na kriz- Že naslednji dan po sesUivi ja davkoplačevalcev in o podo- ga ali. povedano po domače, javni vrtiljak, na katerem na območja v tujino in vse nove vlade se stvari počasi, a bnih umazanijah, da ne re- za zavoženo nekdaj cvetoče sedijo eni in isti ljudje, le da ti d ruge križe i n težave, k i jih zanesljivo spet postavljajo na Čem svinjarijah. družbeno podjetje. ljudje sedijo vedno na drugem prinaša vsakdanje življenje oziroma resničnost. V času noge in na realna tla. Zelo Šolsk i primer u m azanije, fci V vseh treh zgodbah (in sedežu. In bojim se, da tega kmalu so na sporedu, denimo, tako močno zauàaija, da bolj tudi drugih podobnih zgod- vrtiljaka ne bo ustavil niti pred volitvami ni težko dvig- nova odpuščanja, o dvigu naj- sploh ne bi mogla, so NLB, bah), ki so še do nedavnega aktualni vladni predsednik niti niti minimalne plače niti nižje pokojnine pa ni več ne Ban in Istrabenz. V prvem veljale za zgodbe o uspehu, se Borut Pahor. GORENJSKI GLAS petek, 23. januaíjá 2000 EKONOMIJ A strfan.zam ® g-gioi.si Í7 Prevozniki preživeti Tudi v Alpetourju Potovalni agenciji se sprašujejo, kdaj bo država pri prevozih potnikov prepoznala javni interes. Štefan Žargi "Nepričakovano hitra rast Kako ste lani poslovali na cene nafte v prvi polovid leta turizma? Kranj • Lani smo večkrat po nas je spravljaJa v nemogoč "Turistično dejavnost in- ročali o prizadevanjih sloven- položaj. Za določanje cen tenzivno razvijamo dostopnosti. Kaj od tega je bilo usklajeno.^ "Vse, kar navajate, je bilo opredeljeno v osnutku ured- skih avtobusnih prevoznikov javnega linijsk^a prevoza se zadnjih let. V letu 2008 smo be. Prevozniki smo bili z vse- 0 tem, da država s predpisi namreč uporabija Tariôia les- prihodek iz te dejavnosti po- bino uredbe seznanjeni in uredi prevoz potnikov po ev- tvica za prevoz potnikov, ki je večali za 23 odstotkov smo pri njenem nastajanju ropskih meriHh in 2 drugač- v pristojnosti DRSC. Cene na preteklo leto. Prioriteto tudi sodelovali. Zavedali smo nim subvencioniranjem podpre javni interes pri tem. Pogovarjali smo se z direlcto- rico Alpetourja Potovalne agencije Ivanko Zupančič Gaber, ki je tudi predsednica izvršnega odbora Sekcije za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu pri Združenju za promet in zveze GZS. Kako ocen juje te pravkar končano poslovno leto? "V Potovalni agendji smo poslovno leto zaključili v planskih okvirih s pozitivnim se zahtevnosti realizacije postavljenih standardov, vendar smo bili pripravi [eni v določenem časovnem obdobju postavljene zahteve uresničiti. Danes je to mrtva črka na papirja Zaradi zahtev evropske zakonodaje bo ministrstvo v dveh letih moralo postaviti sistem javnega potni« škega prometa in objaviti prvi evropski j avni razpis. " Glavni razlog za nesprejet-je nove ureditve naj bi bilo nerešeno vprašanje subvencioniranja javnega pre-voza potnikov. KakSne spremembe pričakujete? "Bistvo novega ekonomskega modela, ki ga zahteva- smo svoje napore vlagali tudi zato rusmo spreminjali in še aianžmaiev, ki vsebujejo po- mo. je, da se na strokovni v druge dejavnosti, zlasti v danes veljajo cene iz i. sep- leg ostalih storitev tudi pre- podlagi določi model izraču- razvoj turistične dejavnosti." tembra 2006. Prevozniki voz z lastnimi visokoturistič- na stroškovne cene, ki bo s smo se zaradi tega in zaradi nimi avtobusi. V diju nadalj- preglednimi kalkulativnimi Kako ste uresničili lanski visoke stopnje inflacije, ki se njega pospeševanja te dqav» elementi zagotavljal koncesi- načrt obnove voznega parka je odražala tudi na drugih nosti bomo v teh dneh odpr- poslovnim rezulutom. Poleg Zupančič Gaber javnega lirujskega prevoza, ki v strukturi prihodka predstavlja daleč največji delež, javnega iinijskega prevoza dajemo prodaji lastnih in druge investici jeř stroških, v lanskem polletju li novo turistično poslovalni- II V letu 2008 smo znatna znašli v izjemno težkem po- co v trgovskem centru Olan- sredstva vložili v obnovo voz- ložaju s slabimi poslovnimi dia v Kranju." nega parka, s Čimer želimo rezultati. Ob dejstvu, da tudi onarjem nadomestilo dejanskih stroškov, ki nastajajo pri opravljanju javnega prevoza. Današnja priznana stroškovna cena ni odsev de- našim potnikom ponuditi z začetkom novega promet- Napovedane spremembe janskih stroškov in pogojev bolj udoben in prijeten pre- nega leta javnolinijskih cen pri javnem Utûjskem prevo- dela, zato se danes prevozni- voz. Novi avtobusi so tudi nismo spreminjali, nam je zu potnikov, ki naj bi jih ki v bitíd za preživetje sreČu- ekološko čistejši in varčnejši, padec cen nafte v drugi po- prinesla nova Uredba o na- jemo s pomanjkanjem voz- kar se tiče porabe goriva. V lovid leta delno omilil težave Činu izvajanja gospodarske nega osebja, ukinjamo ne- preteklem letu smo nabavili v poslovanju." kar 19 avtobusov, od tega šti- javne službe javnega prevo* rentabilne linije in ne more-za potnikov, in o koncesiji mo v zadostni meri slediti rí visokoturistične in 15 linij- Lani januarja ste kot tretjo (usklajene z evropsko zako* tehnološkemu napredku." skih. Začeli smo tudi s po- družbo (po tržiškem in je- nodajo) niso bile uresniče- stopnim opremljanjem linijskih avtobusov z elektronski. seniškem Integralu) pre* vzeli tudi KamBus. Ali so se oe. Namesto tega je vlada Konec leta ste prevozniki spremenila zakon o prevo- brez predhodnega razpisa mi smernimi tablami, s kate- izpolnili cilji prevzema in zih v cestnem prometu in I pisali nove dvoletne kon rimi bomo potnikom omo- kakšen tržni delež ima se- za dve leti podaljšala dose- cesijske p(»odbe, po katerih gočali hitrejšo prepoznavo daj Alpetour? danje stanje. Kako ocenju- bo kompenzacija stroškov smeri vožnje posameznega avtobusa." "Da, lani januarja [e Alpe- jele tak položaj? znašala 0,431 evra na kilo* tour povečal kapital družbe z Res je. Uredba je bila pri- meter. Kaj to pomeni za vas? izdajo novih dehiic. Novo iz« pravljena sredi preteklega "Kompenzadja v omenje Kakšni so trendi pri številu dane delnice so bile name- leta. Prevozniki smo dlje ni višini pomeni za prevoz-potnikov, ali ste lani tudi njene zamenjavi za delnice Časa opozarjali, da bo zmani- nike nespremenjeno stanje morali ukinjati proge? KamBusa iz Kamnika. Na tak kalo časa za njeno pravočas- glede na zadnje obdobje. Ob "V letu 2008 zaznavamo način je postal Alpetour last- no uvelja\itev. In res je bilo predpostavki, da se ne bo po- rahel upad dijaških in osnov- nik KamBusa, hkrati pa je v tako. Sledil je predvolilni Čas, novila naftna zgodba iz prve nošolskih vozovnic predvsem lastništvo Alpetourja vstopil nato volitve. Status javnega polovice preteklega leta, zaradi manjših generacij Šo- nov delničar, to je Modra lini- potniškega prometa je tako bomo z ukrepi varčevanja in loobveznih otrok, medtem ko se je šteN^o drugih potnikov ja holding, ki je bila dotiej lastnica družbe KamBus sko- postal problem novega mi- nadzora nad vsemi oblikami nistra. Za prehodno obdobje porabe skušali preživeti te- ustaliio na nivoju preteklega raj v celoti. Cilj prevzetna so dveh let so bile koncesije pre- žak položaj v panogi. Morda leta. Registriranih javnih linij bili sinergijski učinki, ki izha- voznikom podeljene nepo- nas bodo k drugačnemu .od- v letu 2008 nismo ukinjali, jajo iz skupne nabavne, pro- sredno. Znašli smo se v po- nosu prisilile vse bolj krute saj je sedanji nivo povezav dajne, kadrovske in finančne poboma enaki situadji, kot podnebne razmere in bodo najodgovornejši v državi le spoznali, da krpanje sistema minimalen in če bi nadaljeva- politike. Te učinke delno obe je bila pred štirimi leti. " li z ukinjanjem nerentabilnih družbi že beležita. Seveda pa linij, bi posamezna območja prevzem sam od sebe ne daje Vlada je sicer julija lani pri- ne zaleže in da je odlaganje popolnoma odrezali od cen- pričakovanih rezultatov, če pravila osnutek omenjene problemov v prihodnost vse trov mest" mu ne sledijo dejanja notra- uredbe. Lani ste dejali, da v dražje. Sistem javnega potni- nje konsoUdadje in reorgani- novi uredbi pričakujete ure- škega prometa je pomem- Preteklo lelo smo bili priča zadje, kar pa nas delno prav ditev enotne vozovnice, eno- ben tako iz socialnih, ekolo- tzredni rasti cene pogon- gotovo še čaka. Na področju tnega tarifnega sistema, ških, gospodarskih ter var- sklh goriv In nato velikemu javnil) linijskih prevozov ima enotno informiranje potni- nostnih razlogov, zato bi padcu. Kako je to vplivalo Alpetour trenutno 17,38- kov, enotni vozni red, nado- moral biti še kako v javnem na vaše poslovanje? odstotni tržni delež." nalne standarde ponudbe in interesu." Lip Bled uspešen na sejmu Bau V Lip Bledu ocenjujejo, da je bil nastop na sejmu Bâu uspešen, saj je odprl nekatere nove možnosti. Stïfan Žargi program opažnih plošč s ..............................................................................preprostim opažnim siste- Bled • Minuli teden je bil v mom, okna in vhodna vrata bavarski prestolnid Miin- Jelovice ter izdelke gradbe- chen največji evropski bie- nega lesa Hasslacherja. Ob nalni sejem gradbeništva, na koncu sejma so nastop po katerem je Lip Bled nastopil precejšnjem zanimanju kup- drugiC. Nemško tržišče je za cev oceniK kot zeio uspešen Lip Bled tradicionalno zelo in optimistično pričakujejo pomembno, saj so pred leti naročila. Kot posebnost prav ru nemškem tržišču iz- vzdušja na sejmu je Burja gubili velikega kupca, ki jih označil optimizem, ki je vlaje v preteklosti na tovrstnih dal tam, ko ni bilo slišati ali prireditvah tudi zastopal. Kot čutiti strahu, pritoževanja aH nam je povedal predsednik celo panike zaradi recesije. uprave Alojz Burja, je bil in- Koliko naročil lahko priča teres podjetja Lip Bled tudi, kujejo, je po besedah Alojza da se predstavi s svojima Burje še prezgodaj oceniti, partnerjema • škofleloško Je- zato tako v Bohinju na pro- lovico in avstrijskim Hass- gramu opažnih plošč, kot na lacherjem, kar da je v časih Bledu pri izdelavi notranjih vse pogostejših povezovanj v vratostajaskrajšanidelovnik, tej panogi, naletelo na pozi« ki je pogojen s sezonskim ni- tivni odmev. Na razstavnem hajem.Dodal jetudi,daraču-prostoru so tako ponudili najo pri tem na sicer že uza- nov program notranjih vrat, konjeno pomoč države. obrestna mera do 6.50% HRANILNICA ION d.d. Kronj 04 28 00 777 vir.yw.lon.tk Inio^Ionjl «r T —_ Danes, 23.1. 2009, praznujemo prvo obletnico DISKONTA DAVIDOV HRAM. Vabljeni k nakupu po dnevnih akcijskih cenah. DAVIDOV HRAM DISKONT Savska lokd 21/c (zraven bIvÇe PlanikeJ T: 04/20 10 590 luj Smučarska zveza Slovence sk Triglav k^ani, orcanizaci^ski komíte Krani ?oo9 FIS CELINSKI POKAL 2009 v skokih In nordijski kombinaciji lO'anj in Planica í*rogrbinac 110 • f^laoicđ N^el^. Z$. jdnuarjâ 2009, ob 9.00 url skokJ zd nordijsko korDbInacHo • Kranj • ob 12.00 uri 5olo ikoki • Kr0R)E Predstavitev ponudbe in rezultatov poskusov Murskosoboška podružnica semenarske hiše Pioneer vabi na predavanji, na katerih bodo predstavili letošnjo ponudbo semen, rezultate lanskih poskusov s koruzo za silažo in za zrnje ter novosti v kolobarju. Za območje KGZ Škofja Loka bo predavanje v torek ob 10. uri na Trati (Kidričeva 63 a), za območje KZ Cerklje pa v sredo ob ^o. uri v p/zzeriji Pod jen- kovo lipo v Dvorjah. C Z. ZlRl Kako v kritičnih situacijah obvladati jezo Društvo kmečkih žena Žirl in kmetijska svetovalna služba vabita danes, v petek, ob pol Štirih popoldne v zadružni dom v Žireh na predavanje z naslovom Ko rtam zakuha: kako ravnati s svojo jezo v kritičnih situacijah, ali znamo ravnati kot odrasli preudarni ljudje. Predavala bo Majda Lašič • Lončarič, samostojna specialna pedagoginja iz Ljubljane. C. Z. HOTEMAŽe Tradicionalno srečanje rejcev prašičev Gorenjski rejci prašičev se bodo v okviru zimskega Izobraževa-nja zbrali v torek ob desetih dopoldne v gostilni Logar v Hote-mažah na že tradicionalnem srečanju, kjer se bodo pogovorili o aktualnih rejskih vprašanjih in ekonomiki reje prašičev. Svetovalec iz jate Emone bo pripravil strokovno predavanje. C Z. Naročniki imajo 20 % popusta. Gorenjski Glas Naročanje po letefonu: 04/201-42-41 aH pO «•poiti: na roc n s.si Plačila dva meseca prej Država bo letos začela izplačevati "subvencije" v povprečju dva meseca prej kot lani. Cveto Zaplotwk Ljubljana " Novi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan P(^aćnik je v sredo predstavil dosedanje aktivnosti ter prednostne naloge ministrstva in njegovih organov. Kot je dejal, bodo čas do novih sprememb skupne kmetijske politike čez štiri leta izkoristili za prilagajanje kmetijstva in gozdarstva novim izzivom, med katere sodijo izboljšanje produktivnosti in konkurenčnosti 1er premostitev finančno gospodarske krize. V okviru ukrepov za premostitev krize bodo do konca letošnjega junija izplačali podpore za vse ukrepe skupne mleka, razlikovanje pri višini politike po letu 201J. Če bo kmetijske politike za lani in plačil znotraj hribovsko gor- vlada zagotovila denar, bo die lanskih neurij, na področju lovstva podelili koncesijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v 411 loviščih, na področju ribiitva pa objavili osem javnih razpisov za dodelitev §est milijonov evrov pomoči. Za zagotavljanje vame hrane bodo povečali obseg vzorčenja živí] lastiin- skega izvora na ostanke fito-farmacevtskih sredstev in drugih "onesnaževalcev" s sedanjih 165 na 500 vzorcev, Minister za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano dr. Milan Pogačnik 1 Conzd KavCiC Agencija za kmetijske trge je odločbe o izplačilih za hribovska in gorska območja začela izdajati de« cembra in za drobnico dmgi teden v januariu, za decembra letos predvidoma skih območij ter na uvedbo posebna medresorska skupi- neposredna plačila (eko o) izplačali tudi večino letošnjih podpor za revitalizacijo lea- na pripravila akcijski načrt bo predvidoma konec plačil za območja z omejeni- škega sveta in za stime vino- prilagajanja kmetijstva in januarja, za govedo sredi mi možnostmi za kmetijsko grade. Letos se obetajo tudi gozdarstva podnebnim spre- maja in za kmetijsko dejavnost. Ker je zaradi krize nekatere spremembe pri ne- membam. Država je že spre- okoljske ukrepe aprila manjše zanimanje za koriŠ- posrednih plačilih, Slovenija jela uredbo o jo-odstotnem _ čenje denaria iz programa je v okviru pregleda skupne oz. najvišjem možnem sofi- razvoja podeželja, proučujejo kmetijske politike dosegla, možností za omilitev razpis- da bo premijo za bike in vole nanaranju premije za zavarovanje posevkov^ nasadov, poostriK nadzor nad pravilno rabo fitofarmacevtskih sred- nih pogojev, za kar pa mora- lahko ohranila še do leta plodov in živali. Na področju stev in izvedli enotno zatirajo najprej pridobití soglasje 2012. EWajset delovnih sku- gozdarstva bodo hribovskim nje varoje. Letos naj bi pri- Evropske komisije. V okviru pin za posamezna področja in gorskim kmetom podelili pravili tudi štiri zakone, med ukrepov za zaščito kmetijske pripravlja strategijo prihod- koncesijo za izkoriščanje dr- njimi zakon o soobstoju gen- pridelave na manj produktiv- njega razvoja kmetijstva, ki žavnih gozdov, za katere sko spremenjenih rastlin z nih območjih se pripravljajo bo tudi osnova za razpravo o koncesija še ni podeljena, ter drugimi kmetijskimi rastli- na sofinanciranje prevoza reformi skupne kmetijske nadaljevali s sanacijo posle nami. Mrzla zima ne škodi živalim Živali so na mraz navajene, a morajo v mrzlih dneh varčevati energijo, zato predvsem potrebujejo mir. Marjana AhačiČ Kranj • Še pred dnevi je bilo zelo mrzlo, takrat so se temperature spustile krepko pod ničlo. Kaj mraz pomerti za divjad in ptice? Za živalsld svet so nizke zimske temp)e-rature nekaj običajnega. Snežna odeja takrat dobi trdo skorjo, tako da se živalim pri hoji ne udira. Pomanjkanje hrane je jelenjad in muflone | na Gorenjskem prignalo na zimovališča ob obeh Savah, na vižje ležečih prisojnih po- 2 bočjih pa gamsi, posebej prilagojeni na mrzle zime, osta- Cainsi so odlično prilagojeni na trde zimske razmere. jajo visoko v gorah. Tudi prostoživeče ptice bi preživele brez Človekove pomoči. Krmimo jih zato, da pridejo v našo bližino in jih lahko opazuj emo^ je povedal Tomaž Niihelič z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. "Sončnična semena bodo privabila najbolj raznovrstne ptice • na Gorenjskem predvsem številne sinice, poljske in navadne vrabce, pa kose, ki bodo veseli rudi kakšnega jabolka. Za žužkojede ptice lahko pripravimo lojne pogače, planinske kavke, ki so v mestih prava redkost, že v Kranjski Gori "Osnovno pravilo, ki se ga blih» zato gozdarji težimo k di uskladi z nosilno kapadte- pa skoraj tako pogoste obis- moramo držati, je, da živali v temu, da bi pravilno obliko- to okolja," še dodaja Avse- kovalke kot v Ljubljani golo- zimskem času ne potrebuje- vali prezimovališča, kamor nek. Z njim se strinja tudi bi, pa bodo vesele kakšnega jo drugega kot mir. Vzne- prihajajo v hudi zimi. To so Icmej Smoiej iz Lovske dru- kosa mesa." mirjanje namreč povzroči tudi edina območja, kjer do- žine Kranjska Gora. Mihelič opozarja, da mora večjo porabo energije in po- voljujemo krmljenje jelenja- njad krmimo na ztmovališ- biti hrana za ptice sveža in sledično večjo potrebo po di m muflonov. čih - pogosto se ji pridruži neslana. Krmilnico ie treba hrani,' pojasnjuje Andrej Zakon namreč zadnjih ne- tudi smjad. Gamsi, ki so zelo čistiti in jo seveda postaviti Avsenek, vodja blejske ob- kaj let prepoveduje krmije- dobro prilagojeni na amske na mesto, ki bo varno pred močne enote Zavoda za goz- nje divjadi, ki so ga v prete- razmere, ostajajo v višjih le- plenilci. "Tudi ptice morajo dove Slovenije. "Elastiinojeda klosti prakticirali predvsem gah. Takoj, ko se sproži kak- pozimi varčevati energijo, divjad v iskanju hrane obžira lovci. "Prepoved izhaja iz Sen plaz in odkrije košček zato je tisto, kar v tem času poganjke, grmovje, drevesno koncepta sonaravnosti, po zemlje, že najdejo dovolj hra- najbolj potrebujejo, pred- mladje in grizlja lubje na de- katerem se številčnost divja- ne za preživetje." vsem mir," t 4 f GOREN)SKI GUS petek, 23. januarja 2009 GORENJSKA / 19 Kam m k Tradicionalno srečanje z župniki Kamniški župan Tone Smolnikar je skupaj s svojim sodelavci pred nedavnim na tradicionalno ponovoletnc srečanje povabil vse župnike iz občine. Vabilu se jih je odzvalo deset, župan pa jim je predstavil glavne naložbe letošnjega leta, načrte, ki jih ima občina, in glavne težave, s katerimi se sooča. Poudaril je dobro sodelovanje in pomen medsebojnih odnosov, ki jih imajo, župniki pa so se občinski upravi zahvalili za vso dosedanjo pomoč in občinsk prispevek pri obnavljanju sakraine dediščine. 1. P. TRŽÍČ Odjuga stopila led Iz Turistično promocijskega informacijskega centra TrtiČ so sporočili, da trenutno ni možno rekreativno drsanje na drsališčih v Podîjubelju, Visočah in Lomu pod Storžičem. Če jih bodo spet odprli, bodo ljubitelje drsanja obvestili. $. S. t • • ^ . ■ ^ HALO - HALO GORENJSKI GLAS Z.mzelenke praznujejo desetletnico : ^^ ^^^ ^^ oo Skupina starejših za samopomoč v Železnikih deluje že deset : let, okrogli jubilej pa bo proslavila v četrtek ob 17. uri v kultur- : Nirofiio u oD»avo ^prejefn^ po (?ieionu (umv^i-w. f^^sv ah oseixv na bíHw«ís okriljem Rdečega križa Škofja Loka, srečujemo pa se enkrat • na teden. Trudimo se za bolj kakovostno starost. Posvečamo i se pogovornim temam, izmenjujemo spomine, prirejamo iz- • .................................................................................. lete, gostimo zanimive goste ... Skozi vsa leta druženja smo j Obvestila o oocodkih osiavl/amo v rubhiki ciasov postale prijateljska skupina," ugotavlja Šuštarjeva. Ob praz- j Kažipot brezplačno samo ênkrat. novanju okroglega jubileja bodo predstavile tudi nov zbornik : z naslovom Razcvetel je zimzelen majhen bel cvet. Izšel bo na i PRIREDITVE 86 straneh, v njem bo opisanih deset let delovanja skupine, zajeti pa bodo tudi spomini in prigode Članic skupine. A. H. MbUVOL>t Predvideno je zadolževanje Občinski svet Občine Medvode je sprejel osnutka proračuna Mavrična akademija Radomlje • Kulturno društvo Foto kino in video klub Mavrica Radomlje prirejata Mavrično akademijo ob 40-letn(ci kluba. Prireditev bo jutri, v soboto, 24. januarja, obiS. uri v Kulturnem domu v Radomljah. za leti 2009 in 2010. V letu 2009 je predvidenih za slabih 12,5 i Večera gorniškega filma milijona evrov prihodkov in nekaj manj kot 13,5 milijona evrov j Bled - Iz TNP vabijo na večera gorniškega filma, ki bosta v odhodkov. Upoštevajeodplačilošedobrih 136tisočevrovdol- ! sredo, 28. januarjaJn v četrtek. 29. januarja, ob 19. uri v info ga, načrtovani proračunski pnmanjkljaj znaša nekaj manj kot ! središču Triglavska roža na Bledu. Oba filmska večera pred- 1,2 milijona evrov. Ker pa je v proračunu za leto 2008 predv.. j stavljata del najboljših filmov z 2. Festivala gorniškega filma den presežek štinsto tisoč evrov, je načrtovano zadolževanje j Ljubljana/Domžale 2008 in sta uvod v letošnji 3. Festival, občine v letu 2009 dobrih 774 tisoč evrov. Zadolževanje je f načrtovano tudi v proračunu za leto 2010, predvidoma v viš:* f Predstavitev zbirke Arhitektura Slovenije ni dobrih 963 tisoč evrov. M. B. En pregled in dve plombi na leto Kranj - V sredo, 28. januarja, ob 19.30 v Študijskem oddelku _ : Osrecnje knjižnice Kranj na Tavčarjevi 41 bosta avtor Borut j juvanec in založba I2 predstavila prvo knjigo iz zbirke, njanja ne bi pnhajalo. Kon- sprejeli vse zavarovane osebe, lahko zobozdravnik zaračuna \ vsebuje pregled arhitekture v alpskem delu. Vstopnine ni. kretno to pomeni, da ZZZS ki to želijo, ne bodo skrajšale zdravstvenemu zavarovanju, : čakalne dobe brez dodatnih fi' odvisen od Števila pri njem : nančnih sredstev, venda r pa bi opredeljen i h zava rova ncev. dino ZZZS Jinandral na pod- se s tem dos^a pravičnost in Tako bi ZZZS lahko več stori-logi planiranega in realizira- enakoSt med vsemi zavarova- tev zaračunali Hsii zoboz- predlaga, da bi izvajalce zobozdravstva za oJrosie in mla- IZLETI Prisptvek z zgornjim nosio- nega števila toČk za opravljene nimi csehami, saj imajo vse dravniici, ki imajo npr. i.Soo ; Na BlegOŠ vom (Gorenjski 20. janu- zobozd'^avstvene storiti>e ter na tudi enake pravice in obvezno- opredeljenih zavarovanih oseb : Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira 24. ana 2000, j. stran) vsebuje podlagi števila zavarovanih stíiz obvezn^a zdravstvenega ht pa tisti, ki jih imajo le ok^- I januarja zimski pohod na Blegoš. Izhodišče je vas Lesko vec. številne napačne in zavajajoče oseb, opredeljenih za posamez- zavarovanja. To je tudi eden li ^00. trditve Sabine Markoli, pred- nega izvajalca. Ob trimeseč- izmed ključnih razlogov, da sc : Tura je lahka, zimska, primerna za vse planince, hoje bo za : 5 ur. Prijave po tel.: 031/345 209, SV 55 44- stavnice Zdravnifke zbornice nih obračunih bi ZZZS ago- je ZZZS zavzel da se v letu Slovenije (v nadaljevanju: tavljal maksimalno možne 200g uvede nov sistemfinanci- ZZS) v zvezi s spremembo fi- Steinlo toČk za plačilo za posa- ranja zobozdravstvene dejav- nanciranja zobozdravstvene meznega izvajalca tako, da bi nosti. Obenem pa bi bil takšen d^'avnoîti, ki jo je letos predla- pla n točk na ravni Slove n ije sistem financi ra nja pravičnej- gal Zavod za zdravstveru:> za- preračunal na število zavaro- ši, saj hi bil obseg storitev, ki g/j varovanje Slovenije (v nadalje- vanih cseb, le-le pa razporedil _ AMjAN Kos, Sektor za infonniianje in odnose z javnostim Zavod za zdravstveno zavarovanje Sbvenije GG mali oglasi 04'201 42 47, ^po5ta: madoglasl^g-glas.si www.gorenjskiglds.s! vanju: ZZZS). po posameznih izvajalcih. Že osnovna trditev ge. Mar* Maksimalno število točk za kdi, da gre za prei^og financi- plačilo na posamermga Í2va- ranja po t. i. sistemu ^varine jalca bi se ugotovilo tako, da bi (glavarinski model), ni točna se število opredeljenih oseb za in izraia bodisi popolno vse- posameznega izvajalca pom- binsko nerazumevanje ali na- nožtio s povprečnim številom memo zavajanje strokovne in toČk na zavarovano osebo. laične javnosti. Predlog ZZZS sledi večlet- Predlog ZZZS se namreč nim u^toviťvam in težavam, nanaša na nadgraditev seda- s katerimi se soočajo zavarova- njega storitvenega sistema fi- ne osebe, saj sije svojega zo- nanciranja, tako ia bi le-ta bozdravnika po zadnjih raz- upušU^ful tudi šlwih opredelje- poloZljivih podatkih izbralo k nih zavarovanih oseb za posa- mez n^a izvaja Ica. Število opredeljenih zavarovanih oseb se namreč med izbranimi zo- 77 odstotkov odraslih in 75 odstotkov otrok in mladine^ Tako se po izpostavah ZZZS ^Ije povprečno Število opreddjenih bozdramiki zelo razlikuje. Na odraslih oseb na področju zo- podlagi pňtožb in infi)rmadj zavarovanih oseb na ZZZS bozdravstva na en zobozdrav- »iiki tim (brez specialistov) ugotavljamo, da si neopredelje- tned u}y in z^^S ter v mla- ne zavarovane osebe težko iz- dinskem zobozdravstvu med berejo zobozdravnika, sajjih in 1.^06 oseb, ob tem pa je le-ti odklanjajo, náatere med določeno število timov, ki ne nji mi pogpsto tudi s povabilom dosega normativne določenega za oWsIc samoplačniške ambu- ali je ceh pod ravnijo navede- lante. Zavarovane osebe od- nega števila opredeljenih oseh klanjajo tudi tisti zobozdrav- in ni pripravljeno sprejemati niki, ki ne dosegajo povprečja v oseh v zdravljenje. S takšnim številu opredeljenih zavarovanih osáy na zobozdravnika. ravnanjem ustvarjajo, v nasprotju s predpisi in pogodbe- Sistřřrt financiranja, ki bi nimi ohvezru)stmi, neenakosti upošteval tudi število zavaro- med zavarovanimi osebami v vanih oseb. opredeljenih za po- dostopnosti do zdravstvenih sameznega izvajalca, bi pripo- storitev. ZZZS se zaveda, da mogel, da do takšnega odkla- se s Um, 'ko bi zobozdravniki in zelenjava f : C •d samo od petka, 23.7. do nedelje, 25.7.2009 I/ vseh trgovinah in franšizoh Tuš. Popust ne velja za izdelke, ki so v akciji i - « tus Vedno boljši Posebna ponedeljkova ponudba v restavraciji Planet Tus Kranj 26.1. pečena piščanci a prsa, mlinci 00 y 20 KAŽIPOT, MALI OGLASI infû(§)g-^s.si GORENJSKI GIAS torek, 20- januarja 2000 BukovSčica-Lavtarski vrh-Planica-Crngrob j ^uarja ter 2., 4. In 9. marca od 17. do 19.15. Prijavite se Kranj. Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 5. i ^ahko po telefonu na številko 04/20''i8-670 ali po februarja, na pohod na relaciji Bukovičica-Lavlarski vrh- : e-pošti ozfk.kranj(g)siol.net. kjer lahko dobite tudi dodatne Planîca-Crngrob. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri [ Informacije o tečaju. izpred Creine. Predviden čas hoje od 3 ure in pol do 4 ure in pol, lahko tudi malo več. Prijave 2 vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 2. februarja. PREDAVANJA Na Vremáčico Kranj • Planinci kranjskih upokojencev vabijo v Četrtek, 29. ; Po poteh saharske Afrike januarja, na pohod na Vremščico. Odhod posebnega avto- : Kokrica - V soboto» 24. januarja» bo imela v dvorani kul- busa bo ob 8. url Izpred Creine. Hoje bo za približno 3 ure. r turnega dorna na Kokrici skupaj v sodelovanju s KUD Kokri- Prljave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedelj- : ca in KS Kokrica Mira Delavec potopisno predavanje Po ka. 26. januarja. Izleti z Društvom upokojencev Tržič poteh saharske Afrike. Vstopnine ni. Kako vzpostaviti pozitivni odnos Tiiič - Iz Društva upokojencev Tržič vabijo na naslednje izlete: i $kof|a Loka • Narava» društvo za naravne načine življenja in 17. februarja na pohod okrog Blejskega jezera in obisk rojstne i zdravljenja, vabi na predavanje Royja Goreyja z naslovom hiše Matije Čopa in Franceta Prešerna;7. marca na kopanje ter i Kako vzpostavimo pozitiven odnos do sebe in do drugih. na oglede in praznovanje dneva žena v Topotšici; 17. marca na popoldansko kopanje v Snovik; prijave za vožnjo z muzejskim vlakom, ki bo 6. junija, pa sprejemajo do 28. februarja. Predavanje bo danes, v petek, 23. januarja, ob i8. uri v Gasilskem domu na Trati. Galapagos in vulkani Ekvadorja Kranj - V nedeljo, 25. januarja, bo ob 19.30 v Klubaru po- Sankanje Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj v soboto, 7. februarja, j topisni večer KŠK s predavanjem Žive Slavec o Galapagosu vabi na sankanje. Glede na razmere se boste odločili za j jp vulkanih Ekvadorja, sankanje s starega mejnega prehoda Ljubelj ali od Doma pod Storžičem. Izlet je primeren tudi za otroke. Odhod z : Zdravstveno predavanje na Kokfici osebnimi avtomobili Izpred hotela Grelna bo ob 9. uri. Pri- : Kokrica • Turistično društvo Kokrica vabi vse krajane na jave In dodatne informacije: bukovsek@gmaii.cofn ali SMS f zdravstveno predavanje v torek, 27. januarja, v prostorih društ- po tel. 03i/$43-467. Udeležba je brezplačna. va v Kulturnem domu ob 18. uri. Predaval bo g. Jurij Sorli, dr. med., spec, internist o Kroničnih boleznih današnjega časa. OBVESTILA KONCERTI Društvo delovnih invalidov sprejema prijave Kranj - Medobčinsko društvo delovnih Invalidov Kranj ob- i Iz naših USt V Božja UŠesa vešča člane, da že sprejema prijave za večdnevna letovanja i Smlednik • V soboto, 24. januarja, zvečer bo mešani pevski in zdravljenja za leto 2009 v Moravske Topi ice, Izolo, Rabac, : zbor sv. Urha Smlednik s koncertom v župnijski cerkvi sv. Podčetrtek in enodnevni izlet v Lenti s kopanjem v : Urha predstavil svojo prvo zgoščenko z naslovom Iz naših Moravskih Toplicah. Prijave sprejemajo v pisarni društva v i ust v Božja ušesa. Pesmi, ki so na zgoščenki, bo pel že med Kranju, Begunjska 10, vsak torek In četrtek od 15. do 17. ure. : mašo ob 18. uri, po maši pa bo še koncert. PREDSTAVE Srečanje kvartetov v spomin na Primoža Trubarja Turjak • Lani, ob praznovanju $oo-letnice rojstva Primoža Trubarja, so v Turjaškem gradu na Turjaku v njegov spomin organizirali srečanje kvartetov. Prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, bo letos v soboto, 25. aprila, ob 19. uri na. Vse j Poroka Štefana Vampiča zainteresirane sestave {kvartete) vabijo, da se prijavijo. • Gorje, Koroška Bela • S komedijo Poroka Štefa Vampiča se Za informacije ali prijavo se oglasite na 041/696-841 alt na • bo Gledališče Belansko, ki deluje v okviru Kulturnega društ- va Bohinjska Bela, predstavilo občinstvu v soboto, 24. januarja, ob 19. uri v Corjanskem domu. V nedeljo, 25. januarja, bo ob to. url predstava v Kulturnem hramu na Koroški Beli. e pošto bozo.zalar@siol.net. Podelitev priznan) in razstava Jesenice • Podelitev priznanj računalniških tečajev Učimo se za življenje in otvoritev razstave digitalnih fotografij članov | Predigra Foto krožka 0$ Koroška 8ela bo v četrtek, 29. januarja, ob 18. j Brezje • Smeh teater KD Brezje jutri, v soboto, 24. januarja, uri v dvorani Mladinskega centra Jesenice na Kejžarjevi 22. j ob 19.30 vabi na ogled komedije Predigra v izvedbi Teatra Tečaj nege bolnika Harlekfn iz Postojne. Kranj • Rdeči križ Kranj je skupaj z Rdečim križem Slovenije : Vražja vdova pripravil tečaj nege bolnika, ki je namenjen ljudem, ki : Stražišče • Dramska sekcija pri DU Sovodenj bo gostovala s nimajo zdravstvene izobrazbe in bo v obliki petih delavnic v : komedijo Vražja vdova avtorja Franca Streicherja v soboto, prostorih Krajevne skupnosti Kokrica potekal 23. in 25. feb- : 24. januarja, ob 19. uri v Šmartinskem domu v Stražišču. športno društvo Gorenjski glas prireja za naročnike Gorenjskega glasa brezplačni tečaj v smučarsk«fn teku za za^atnlke. Tečaj pod vodstvom vadiie^a teka na &mučeh bo obsegal dva dneva vadbe na Pokljuki. Prvi tennin bo v soboto, 31. januarja, drugi pa v soboto. 7. febniarja 2009. Naučili se boste osnov klasične in drsalne tehnike ter $e sezrianili z mažami smučI. Pnjavite se lahko na dopoldanski tečaj, k) bo obe soboti potekal od 9. do 12. ure ali na popddanski tečaj od 13. do 16. ure. Organizirali boj^o tudi prevoz na Pokljuko 4zpr^ 0$ Gorje v Zgornjih Gorjah. Ce ni mate ustrezne opreme za tek na smučeh, vam lahko priskrbimo tudi to. \ Pohitite s prijavo, saj je število mest omejeno. Za prijavo In informacije pokličite Janeza Perlica na telefon §tj031/S6t-663 ali mu piiite na: janez.ferlic@gmail.com. I^onstite priložnost, da se naučite nekaj novega in preživite dva Čudovita dneva na zasneženi Pokljuki) Gorenjski Glas Bil je škrjanec Sveti Duh 'V nedeljo» 25. januarja, ob 19.30 bo v kulturnem domu pri Sv. Ouhu gostovalo gledališče Špas teater iz Mengša s komedijo Bil je Škrjanec. Predstava je za abonma in izven. Pršparan jur in Analfabet RIbno - Kulturno društvo Rudija jedretiča Ribno vabi na ponovitev dveh enodejank komedij Pršparan jur in Analfabet v Zadružni dom Ribno v soboto, 24. januarja, ob 19. uri. Za popoln pregled si oglejte WWW.CORENjSKlGLAS.Si/KAZIPOT Nagrajena nagradne križanke GORENJSKEGA GLASA, ki je bila objavljena januarja, so: 1. nagrado • trimesečno naročnino na Časopis Gorenjski gias prejme Ana r. Zg. Jezersko: 2. nagrado • brisačo Gorertjskega glasa prejme Barbara Mesec, Selca; 3. nagrado • dežnik Gorenjskega giasa prejme Martin Kopač, Kranj. i f ! Î i PETKOVA PRIREDITEV Gostuje: LutKovnogiedaliáčeTn BOANA Petek. 23. januar 2009, ob 17.30 un v Krica Krace. Glavni trg 22 SOBOTNA MATINEJA Gostuje: Lutkovna gledališče Tn PETER KLEPEC Sobota, 24. januar 2009, ob tO. uri v Prešernovem oteđaiiiću Gorenjski Gtas 1.11 iKd^i I. Vfk? m LOTO a • Sl- io. T loio PL 19, 21 25, 30, 31 in Lotko 7^6561 i ; TO. 12. 2i. 22. m t,ir sMdfi ; kfogd Z9 Lotka: i.?Oô.OôO EUR ujt.,ntiMni dobitek PLUS: 20.000 EUR ifeKERN N E P'Ř"Ě M IC N I N E Maisirov t^ tz, 4000 Kranj Tel. 04/202 >3 5}, Î02 25 66 CSM 700, : Pradrlav^mo r>epf«ni&nin h A«$e bogst« pofiudb«t ki jo v cdoti pr«b«r«te n» n«ii splftnl stnnl: www.ki^ktmsi POSLOVNI PROSTORI: Oddamo: Kranj: poslovni objektiv t nadstropju v izmvh 612 m2i cn prostor, letnik 2005, moŽ«n Usten dostop, lastna parkirišča^ cen» najema » 1,00 EUR/m2. Knn;: oprerrtljerre pisarne v stropju v izmeri i$2 mi. letnik 2002, kiimatbtirano. luni; parkirišča^ C6r>a rtajema ^ 11,00 EUR/1^2» NOVOGRi^NJE: Pná^mo: LANGOVO pri Radovljici: v naselju nov^h hi$ {dvojčki ali trojček) v IH* podaljšani gradbeni fazi, skupaj 7 hiš, slan. povrSine 191 mz, na zenv Ijii6j od 180 - 332 mSe cena se giblje od 183.OCO EUR do 199.000 ÏUR. mirna lokaciji pod gorami v blfSini Radovljic«. Novo^radnjajelast K3KERN. Pri na* kupu hii lahko Izkoristile POSE&NE UCODNOSTIIi ker v kuprrino upoštevajo (udi val« morebitno stanovanje in doplačate k razliko. UREDIMO BANČNE KREDITE. bitnje pri kraniu: • dvojć^ slan* površine 13^102 m2^ I. 20081 250 m2 zemijiSča, v podaljSam III* gradbeni hz\ {vgrajena okna in vhod* na vrata, 12 cm fasada), hita ima ; klel, pritličje in mansardo, cena = 145.000,00 EUR, Knnjr Piimskevo: hiSa, zgrajena v izmeri 9 X 10 m, stan. povrSine 370 m2i $17 m2 zemljllča, hiša Ima klet. pritličja m mansardo, céna = EUR* ZCMgiŠČA: Prodaimo: ikof)a Loka: Trata - obrtno ind. cona, stavbno zemljišče 2*029 pravokotne oblike, za objekt v velikosti 800 mz v etažii vsi priklji/čkf na parceli (plin^ elektrika, kanaliza* cija, voda), dovoz urejen, cena » lao EUfi/ms, Kranj {bližina sodliča): stavbno zemljišče 1.089 mi, primerno za gradnjo pošlovno*stanovanjskega objekta za 212.000,00 EUR. Komenda; stavbno zemljišče cca. 750 mz, lahko tudi i.ooo ma po 150 EUR/mZe s pridobljenimi projektni« ml pogoji za gradnjo hiie-dvojaka, možnost dokupa zemljiška do skup* ne površine 3.200 m2. 6ela pri Preddvoru: zemljišče na robu vasi in na meji zazidljivega v a-meri m2, ie podana vloga Z9 namembnosti v vo. cena »50 EUR/ma. STANOVANJA: Predamo: Jesenic*: 3 SS, 761S9 ni2i I. T985, po* poina prenova I* 2007 {okna, v^ata, instalacije, keramika v kopalnici in kuhinji, si i ko pleskarska dela), 67^2 nad.I nova oprema v celoti, z balki> na in klet, last K 3 KERN d.o*o*, cena: 108.000,00 EUR Jesenice: 1 C, 29,38 mz. popolna prenova I 2007 {Icopalnfca in kuhinja z Instalacijami, PVC okna. novi tlak) In vrata, sli ko pleskarska dela)« nova oprema v celotii batkon in klet last K 3 X£RN do.o*, cena: Ç5.00O1OO EUR Kmnjt Planina II: 1 SS, 49,^ m2 v 7. nad., Ietnil< iz, predelano v z SS» cena«S7 000 EUR. Radovljica: y SS, 47*83 ma v 1 nad^ letnik 87, cena: 93*000,00 EUR. Jriiit Kovofskt: 2 SS. $7,19 ma, v t. nadstropju, nizek blok, letnik y o, cena «92.500 EUR* Triič [Cai>kaneva): 3 SS. 49,70 mz, * 1963, adaptirano I. 200K visoko pritličje od 4 nad., balkon, vsi priključki, okna stara 4 leta, lastna centralna kurjava na olje^ cena « 65.000,00 EUR. Tri}č (Ravne): i SS, 37,So mz, L1986, adaptirano 12002, v 273 nad., sončna in pregledna lokacija, kuhinja letnik 2002, cena: $5 000,00 EUR bret opreme, ki se pla^ posebeL vwYf.ky kcrHiSi A GORENISKI GLAS petek, 23. januarja 2009 MALI OGLASI info^g-das.si 21 dom plan đndM ttrttrtfino« wpfwiMMM^ vWtiWTi m éíWggtkó, đ.đ. tovi. QMwMM 14 wvii^v.domp Idn^si STA NO VAN) E PflOOAMO Knnj, VoctQvcxM stolp» dvo&obno v II. nadsL ►zmere 6149 mi, I. egr. delno obnovIjefio-kdpalDica fn ok^ i ona 9&GO0,00 EUR, moinost vseTrTw junij 1* 2009. Knm^Zbto pQ^ dvosobno I* nadftr* v men n mí, oboosHieru iropalnicd in in* ifi u 2003. oknd obnovljena L 20û7i I izgr. 1960. vpisano v ZK, rr^nosí 2009. cena $9*500.00 EUR^ Knrtí, Planina ll| ó/osobno, pntí. v iz* rrieri 61 m2, ntzek objekt, i izgrad. 2C04 cena nooooioo t\JR, meAň09 vseliM juní) 12009. Knnji Vodovodni sSolpi tnsobno v I* r>ad«l/. izrnere S2|0S mz, i* í^* 1964, delno obnov^eno I. 2003 * oVna^ balkonska vraU, CK ni, plín v bloku^ vpif a-no v 2K, cena 1 >2.^.00 Bistrica pri Tižíájt cncsobnoi visoko prii v ijmeri 39,66 I íigr.i973,C< VSI priključkih potrebno obnove, cena 6^.oûckoo iVK rrioínostwktve takoj. Pwldwi enosobn&rr^ anu rdno v dvonadstropni hiii izmere 4&00 mz. h^ zgraža L1960^ stanovanje izdelano L t99i,c*na 79.^00,00 KfWjp Sorfievo naafc v novefn ob^^* tu dWtn»bni v pritli^u z Aijem, pove* zava s kletjo, kjer $U Se dve in s^irambo v izmen 140^00 rna in dve iti' risobm v L nadstr. s stopniami v mansardo in kletno shrambo v izmeri iSi.oorruJ i^r. 2008, nadstar>dardria oprema: masažna kad in prha, talno ogrevani«, dektrfine Žaluzije^ bambusov pari«c vsi [»stni pnUjuďó. ogirva-nje na plin, vu Ico stanovanje díC ni mestL cen»: stanovanje v pnt. iâo^ooo.oo EUR, v fudstf. 290.000,00 EUR, v ceni je že obračunan S,s % DDV. Knn^ Zfato po^e, v mansardi objekta novo zgrajeno Osobno stanovanje ^ kabinet v izmeri rm, I. tzgrad ob ielstanoy9njskj objekt na panx« I velikoni 15^3 nu, cca^ rn2 poslov* nih prostorov in cca. 195 ma stanovaní' skih prostorovi dve garaža parkifilier sončna lega. I tzgr. 1960^ postopoma obnovljen in doznJan od 1,1965-1998, cena 839,000.00 EUR, Krtža> Corvnjslo^ enonadstropna ^ dv> stancvanjskai tlorisa 7S ma v vsaki eta* ži na parce 1 veiiKosti 222 mz, i. agr 1936, popolnoma prenovljena od I, 2004-2006. CK na p^n« vse Instala-oft v vsaki etaii l^ne, tri parkinICa. cena 182,000,cc EUR. H l&A ^ODDAMO V NAjEM PndceÇepri Kw^Ur v starejši krneCki hi$i zgnfenll. 1930 in delno obnovlieni 11995 oddamo dvosobno stanovanje v izmeri 96 mz, vsi prikljuA). ogrmnje klasími cena 360,60 EUR mesečno ^ stroiki. )t varana, za 3 ali 4 dansko dnij^rv. VIKEND-PRODAMO Tnlanik* Ork, zidan, vi&okopritl^t. tlorisa 46 rtu ru parceli velikcsiMTS ma, lepa sodu tudi minjia bnjraria, L iZgr. 1997, cena 2^ 000,00 EUR. POSIOVNIPROCTOR-PROOAMO SMka Uo, pritli(^ v izmeri 630 m2, i egr, 1952, samostojne vhod, ram« pa. moinost parkiranja, viima stropa 5 m. cena 409 coo,oo EUR. POSLOVNI PROffTOR-crii^mvft^ Naido, L nadstr, v izmeri 50 mz^ primerno za pisame, I, fzgr. 1970, prenovljeno . 2004, CK, internet, t^efon, samostoj^ ni vhod, parkoma n>esta zagotovljena, cena 400,00 £UR/rti«ečnof siroiSki cca i20.ooEURskupajzogrevanjem. in v pntli^u 50 mz skMiSÛ, samostcq* ri yf^, sanrtarije, cena 220 EUR mneCr^çtnAià. PARCELA • PRODAMO Kranj, pnaí NaUemu, v industrijski coni v izmeri 5937 mz za proizvodnjo, sUa-diSća, parkirišče^ cena 168 EUR/m2 in Se cca. i3 EUR/m2 za komunalni prispevek. Mali oglasi tel.: 20142 47 fax: 201 42 13 e-mail: maliOQlasi@Q-9las.si Male ogldse : 2d objavo V petek • v sredo do 13.30 in za objavo v torek do potka do 14.00! debvni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 6. do 19*. ure, petek od 8. do 16. ure, $obote, nedelje in prazniki zaprto. nepremičnine STANOVANJA PRODAM MIUE. dSS. 83.3S m2. etaža hi^. 1.79, DHllićjd, tefâââ. kâmin, pâ/Kicièée» CK - dje, last™ vrt 72 m2. etažna lastnina vpisana v ZK. ob gozdu. mifT^ oKofi- C3. AGMA. Ć.O.O. Kopef, Vojkovo nab. 3. Koper, «031/33S-444 KUPiy STANOVANJE z garažo, pol niM ali manjšo hiso z vrtom v oziem Pelu Kr^ nia, O Û4/23-2&OS9 ODDAM ALJ PRODAM garsonjero s s^nosto)- no kuhinjo, miren blok, PJanina I, tř 041/314-300 »00035» 1»5 5$ v C^rliJjah. 8ani«k0mu moèke- mu ali paru, tf 040/650^53 «oooAoe EN0S08N0 stanovanje na Ravr^ah pri Triřcu, » 040/515-881 gekkoprojekt nepremičnine entoT 79A. 4000 Kranj 04 2341999 031 67 40 33 STANOVANJE. 52 rr\2. delno opremljeno, za 6 do 8 delavcev, Q 041/24^21 DVOSOBNO stanovanje, Železník V ŠORUJEVEM naselju oddam eno- sobno sianovanle, 38 m2, popolrvoma obnovl}9no in opremljeno, O 041/620-393 MO(U32 NAJAMEM GARSONJERO, enosobnp ali enoln« pofcaobno stancnanid v Kranju oz. ok^ ilCi Krania, » 03^768-732 MLAD PAR iâ£e med približno 40 031/299-558 v TrzIcu, 60 m2, O toooasé HIŠE PRODAM HAFNARJEVO NASEUE, prodamo polovico stanovanjskega dvojčka, Q 051 /38^^22 Moou? V PODREĆI prodam ďanovar^tsKo vooradnjo. tř 051/386-822 ní> v star lc»ci je v stsrra^ iiMa, tr 051 /38&822 VIRMAŠE • ŠK. Loka prodamo stanovanjsko h 43 m2. Inf, na, tř 041/517-191 ooocsir û a raze KUPIM GARAŽO v ŽolaznikiK, « 031 /686- oocroii motorna vozila AVTOMOBILI MIOOAM AVTOMOBILI - odkup, prodaja, prspi- $i, konKurenćne c«ne, Mepâx, d.o.o.. Planina 6, Kranj. « 041 /773-772 CITROËN Picasso 2.0 H Dl, I. 02 lepe ohranjen, ft 041/920-061 FORD Monddo Karavan 1.6 TDI, I. 9B reg, 8/09, avt, kikma, ser, voian, cena: 1.550,00 EUR. «040/285-748 FORD Mondeo karavan. I. 94, 182.000 km reg. do 8/09. cena: 1.000.00 EUR. tr 031/813-203 AVTOMAŠ Č^NIEVEK22. CERKLJE VW Lupo, 1.99; Vw Po C, . 2002; Renault Cllo, 1.93; RensuU Clio. 1,2000; R«r]«gllScenic,R^nsultKdn-2000: Crtroen Xsara, I. 2002; Hyundai Accent, 1.2001; Seal Cordoba, 1.5000: Peugeot 206,1. 99; Peu-geot 306, I. 2000: Ford Focus. 1. 3000; Hyundai Cetz, I. 2002: VW Passat Karavan, I, 2003; Opel Cor^â, I. 99: Fist Punto, I. 20CO: Reanult Twingo, 1.99; Flat Bravo. I. 99. KREDIT NA POLOŽNICE Garancija TEL: 031/490 012 HYUNDAI Sonato GL$ 1.8, I. 97 1. reo. 98, tř 051 /336-747 RENA(JLTScenlc1.6.l. OOn^ebar- vç, klifFi, otifîinifn, tr 03V? 51 • 405 TWtNQO 1.5 DCI, I. 07. vsa oprama, « 040/661-001 SUBARU Impmza 4x4. I. 95/96 radu WOf. izjemno ohranjen, 9 041/761-760 MOÍ439 QOIF II daset, 191,200.000^ S vrai 5 prestav, raû dod/09, «041/894-493 QOLFV,9tar4leta, l.lastniK, servit ran na VW servisu. 031/638-753. rvećer «»0444 VW PASSAT 1900 RDI, 15.000 km 1,07 iasen, ćfne. Kninste barve, ve&ko dodatne opfeme, tr 040/951-707 9eco4»3 KUPIM_ OSEBNI AVTO a Uimo, chraryen, tr 031/307-057 9«oiři DRUÛA VOZILA raODAM POĆrTNIŠKO PRIKOUCO, 1. 92 hobby prestige Np545. reg., velik brandov baldahin. Q 041/378-803 avto de u in oprema PRODAM 2 XENON žarnice (H7) z balasti, prï-memo tudf za motocikle, cena po d^ ai»oru, 9 041/35&-008 PLATJiĆA. GUME za različne avte več dimenzij. mak> rabljeni aKumuLatof' ii. «041/722-625 «ccar« tehnika KUPIH GRAMOFON za simbolično ceno. tr 031/511 -7$7 «00*01 stroji in orodja PRODAM KOMPRESORSKl apaniač NtKO. rtw. «031/491-192 0OOO4OÍ SKOBELNI, pofavnalnl «troj In krotm žago t razkaoem SCU. n 031/511* 102 SNEŽNO frezo VERO-MAN, YM-61-70 DE, nerabljeno, aedan|a cena 1.200 EUR, prodam za t.000 EUR, tr 041/762-403 OOOCUC« ŠIVALNI stroj Bagst v omari, po^on elekirićni ali r>ožnl. vzorčno éřvanje, « 031/246-435 B000444 UNIVERZALNO stružnico, močnajso b- vedbe, dobro o^ranieno, « 04/51-68- 197. po 20. urt. 031/201-393 BOiWIt KUPIM ŠrVALNI stroj Ba^al za razarvne dela, 031/272-632 gradbeni material GRADBENI MATERIAL PRODAM RABLJEN, očiščen zidak, ugodno. REZAN LES za ostrešje, zidarstvo in mizarstvo, tr 031/343-161 aoooi?« STOPNICE, zavrta In ravne In ograjo, vae novo, tr 04/23-26-426, KUPIM ZA SIMBOUĆNO ceno kupm rabljene betonske ploéče 40x40, tr 040/382-185 $tavbwo pohištvo PRODAM OKNO 120x140 !n notranja vrata 80x200, ugodno, « 031/375-250 KUPIM MAHAGONIJEVO, vraho krilo, dim. 198x63cin, tr 031/811-931 wotoas ko pal m Ska oprema PRODAM UJAK 2 nogo in WC ékoljko oker bar- va, tr 051/428-887_«ooaai kurivo_ PRODAM ORVA metrskâ âll razžagana, motna dostava, tř 041 /718-019 SUHA, mešana drva 15 rr3 in 3 m3 breze. «051/217-850 SUHA, mešana dn^, lahko tudJ razža- 9an9 h hrj$$vo žganje, « 031/278-763 stanovanjska oprema POHliTVO PRODAM KUH. KOT 180x120 in 2 Kor^ vrat 81/200-30 8 oodbojem, « 04/5^ 961-902,031/724-542 M>004ood- no «M04Q? TERM0AKUMULACIJSK0peč4 KW. ugodno, « 031 /471 -420 900037i sport, rekreacija PftODAM otrosko smučarsko čelado žt. 57 in otroške smučI 2 vazmi, dol, 130 cm, « 031/840-233 SOBNO kolo, 136 , « 031/628- «joeňTí turizem TERME ČATEŽ najem vikend h^ée 7 dni/160 El^, n 041/852-920 «Koa^o OBLAČILA IN OBtnEV JANEZ, KRâE. d.0.0. : Prodaja pohod* rte, špo^ m druga obutve na sedeiu me. S^MT^ 42d, v^ petak od 14. do 18. ure. tt 031/68&^22 PRODAM BULARJE, skoraj nič nošer«, â. 41. DO zeto ugodni ceni. « 040/975-661. Gatta 900009 PUSTNE kostun^ za otroke od 8 mese-Cdv do 16 lat. kvtiitelnih matariakM in z-deleve. od 8 do 30 EUR « 04/42-31- 761, 031/626-228 . 031/ 786-497. VAMVOuS zelo lepo poročno obleko, barva šampanjca, it. 40, čipkasta bolerca m srtečka, «04/25^1-487 medicinski pripomočki OKULISTIČNI pregledi in možnost brezplacneça okvir^ ob oôaJIh na re-capt Opltka Aleksandra, Olandia Kran). tal. « 04/235-01-23 In Optika Saáa Tmè, 04/59-22-802 soomis živali in rastline PODARIM DVA MUCKA, atai^ 3 meaece, « 040/201-265 90004» kmetijstvo kmetijski stroji PRODAM NAKLADAlEC traktorski, zadnji, hl-dravllcn , « 031/798-669 PLUG Lef^an opal 90,14 cot, tíy ke É9<9dbe. « 031/738^K)0 voas^ ŠKROPILNICO za na traktor, 3001, r?^ rabfiana, «030/915-764 TRAKTOR Lamborghini R4 105, I. 2004. 3200 delovnih ur, prednja h^ draviika In čalni nakiadalec z odpiralno zajamaii<0 In anažni plug obračalnik. ir.3m, «04/57-23-127 TROSILEC hlevskega gnoja SiP, gor ski, nove)&l, na dva pokoi>čna vaJja, 041 /970-782 pridelki PRODAM JABOLKA jonagold, neškropljena, « 04/2^^1-225 KORENJE, « 041/505-584. 041/ 894-890 MÛ0410 KRMNO p^ In 7 mesecev ca, « 04/25-91-444 «Û04M vzrejne živali PRODAM BtKCA ^mentaloa, starega dva meseca, « O4/5&-0Ô-20S W004U ČB 6IKCA, 041 /073-887 starega teden dni. « cb bikca, 041/376-771 10 dni, « M0Û434 6BB|KCE,«03t/248-307 moo442 ĆB TELÍCE, 3tare7dnl. 6 mesecev In pred talrtvip, « 040/800-278 mom» DVA ĆB bikca, atara 14 dni. 031/307-178 ettKMsa JARKICE tjave, pred riaanoatjo, plemenske peteline étajerc (rdeče), Hraša 5, Smle«niK, « OVd^ZJ-QZ9wk*22 KOec^ pcaavto. bia^ 7 mesac^v In titet- no feabtóc. « 05/3&-15-74 9 KOKO&I rjava, vsak delavnik od 8. -11, ure, sreda od 8.-17, uralnaoOota od 8.-13. ure, ParutninarsNo Qaâper- lin, Moste 99 pri Komendi, « 01 /83- 9000ur KRAVO simentalko, ki bo tretjič telila febrnarja in teličko símentalko, staro tri mesece, « 04/58-58-891 ocoodi6 KRAVO simentalko, brajo mlekarico, «041/894-239 90oo4a4 KRAVO 8 pfvfen ble(cm, pašno, prtnemo 2adc#>.«040/eilW8 kravo 9imantalk0 brajo in tehco LS/BP9 bi^. « 041/571-150 gcooMs MESO polovico teleta, 284 04/53-33- «OOOMA MESO bika in 863 031/506- U0ÛA60 OVCE za zakol In 04/59-57-962 v kockala, « «00ÛM3 pašno telico, brejo 9 mesecev, « 041/706-051 9o0cú0í prašiče, ležke 30 do 35 kg. miho-vec, sp. senca 2a, medvode moassa telic& simantalke, stare dest mesecev, teličko simentalko, staro dva mesa-ca in pol, « 04/23-32-^47 zajce za pleme, 9 040/287-108 KUPIH bikca slmentaica 04/53-31-280 starega 14 dni. « bikca ali teličko težkega od 150 do 400 kg. « 04/51-85-6 bikca simentalca, starega do tri mesece, « 031/307-192 «tthui PODARIM enoletne kokoâ ,sp. bela 1, preddvor ooomar OSTALO PRODAM hrastove stebra za kozolec in su^a drva, «04/25-01-171 kurnik za prasica in komat, 04/51-34-016 soocmi2 nove, močnejža, lesene gajbice za sadje, kn^mplr in podobno, « 000042f KUPIM ûnojmkoè,«041/23&383 «onso poslovni stiki GOTOVINSKI KI^EDm 00 ic LFT ZA VSE ZAPOSLENE, TUCH ZA DOLOČEN ČAS. TER UPOKOJENCE, do 50 % obr„ obveznosti niso ovira. Tudi kre- 4 diti na osnos^ vozila in ledsingi. Možno^ odplačila na položnice, pridefno tudi nâ dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert Mlinska 22,2000 Maribor, 08/252-48.26,041/7W60 I^SSTd.0.0.. Koroška c. 1, Kranj Nudimo vse vrste posojil« ugodne obre$ti 04/236-73*75 zaposlitve (m/ž) NUDIM v sfrazci. milan srrol^ s.p., âenôuf, «041 /503-222 pizzerija picanio, 1, kííinj zaposli plcopaka z izkušnjami. « 031/437-816, matej za prodajo aejmlh iščemo nove sodelavca tpc motfe. c. v mesini log 55, uub^, 9040/16;>«06 «ceo39& zaposlimo natakarja z izkušnjami, gostilna rekar, zasavska c, 13, kranj. « 041/789^92 «000338 zaposlimo avtoatetviika a nedoločen cas. v pooblaščenem fotdouem servou. brafih, d.0.0., suha loka, « 1/302405,031/606-790 4< iščemo prodajalce na terenu, najiá-ja provčija a{i odkup aparatov, dfgitajis, mar^o poljanec a.p., sebef)|e 44, krn že, « 041/344-141 za neooloôen čas zaposlimo zastopnika za terana prodajo arbklov za varovanja zdravja. ogtejta al vavvv.ainksk pa si, ard metàtine snwi, humef; d.o.o,, zâsavshâ 46 d. kiar^i, tt 04/28-72-000 kadr0vn1k& ri komefcefelavi^»! 2» pcdimo. pr^ z týýtíoě: le-t&hmka. d.0,0., iuc^ 27, km iščemo avlokjeparja, avlotr), d.o.o., f^upa 38. kranj, « 04/20-19-350 MC0073 kovinarja - varilca, honorarno a r^dno zaposlirt>o, kozina kranj, d.o.o.. pintarieva5. kranj, « 041/662-285 IŠČEM voznik c, e kat. Iz kninja éie dejo. « 040/607-096 eooosn iščem delo kot inâruktor rratarnati-ke, « 040/267-105 woo)«i iščem oslo ko« maaerka za klaaićno terapevtsko masažo, « 031/451-609. barbara moûaji k 22 MALI OGLASI, ZAHVALE ~ GORENJSKI GLAS petek, 23. januarja 2009 Redno zaposlimo več voznikov Cln E kategorije v mednarodnem transportu. Zâposlimo o«ebo ntakt : 041 691-784, Proj Matevž d.0.0r, Zbilje 4c, Í215 Medvode KLJUČAVNIČAR, vanfec tsče zaposlitev. O040/ed7-l08 9000*38 DUO fíOU) éče óek> z iy^rtsm na oUst-rtcan, DorWafi. st»^ z dorrećo in » kmo dœbo, « 041 /2M-907 IŠČEM DELO na vaàem dorru. čcccrý ďamwisKih ht&, Kmnj z otofico, Trzlć z OteifiDO.^031/227-726 ONE MAI4 BAND, i^anre ra cbtetnic^ fi IT 031 /596-163 storitve NUDIH ADAPTACIJE ADAFTACVe, KVOgr^T^ od tem^ dO Strehe. Notrar^e cnee. bsd-49, MriiÉto d^ape, uie^r^ in Oslvrar^ (MÂàc, z naâm aft v^èm rretenafcm. SOP Sylyqi d.n.o,, StnÉff^ 3a, Kranj, 041/222-741 ADAFIÀCUE. niM^a^. Me, dab n pcpaAivsin detine s 254etrtttoi**k daing M, d.0.0,. Cesta na Brdo LjiAiiana, e 01 /2&Me6.031 / 3S&401 aonw ASTEFQKS SENÛLA Ftamn Peter. & p.. Senlćno 7. Krize, teL: 59-55-170, 041 /79^709; zaU^e. nhl rolete, lamelne zavese, phse zavese, komamiki. markbs. wviw,a9tenl<3.r«t FLORIJANI. d.o.o.. C. na Brdo 41. Kran) ïvd^ vaa gradbena dela od te- maiiav do strens» adaptacije, ometi, omaU fasad, kamrne âKan>e, iiaKova- đvondć, 9 041/557-871 eocoori GRADBENIK REXHO d.n.o., Adergas 13, CerHid, eva^ od temeljev do strehe, nctranji omeu, vse vrste fasad, Kamr^e škape, adčtitác^, uretar^ in tlakcma^ dvon&ć. 9041/58^^96 GRADBENO PODJETJE KRANJ, d.0.0. Zupanova 6, Šenčur izvaia vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasad, ad^aclje, novogradnje, tla* Kovanje cNonsć, Kvalitetno, hiti parketi>r. M & V nanínáel^ m partner, d.o o.. šmkcv Turn 23, Vocfr«, « 031/206-724 Boooi«a NAJEM kom&i vozil, avtovleka non - stoo, l9 stcpnih dreves, Aijoâa Svab s.p,, ^»dnje Vetrr» 9. Križe, 9 051/225- 590 ĐCOOOAS OD TEME U EV do Streha, notranje omete, vse vrste fasad. Skarpe ter Ua-Koiranie (^rièâ, kvantno, hrtro In p> ceni. Arbaj, d.o.o.. Zg. 8eia 24, Prec^ (K>or, 9 041/241-149 mcoi70 Mum_ IŠČEM PREVOZ za v službo NUJNO, rel. ŠK. Loka* Pol/ane - Gor. vas Tr& biia. 9 031/7Sa-95e. Sa/bara ZASEBNI STIKI nica Zaupanje za razmerij I v MOûtW ŽENmiA vse^ ki si 031/63&^78 ŽENSKE In detOebr «ara do46l0ll8tiKO znionf spozTBia puin0r)a a aKuc^ âÛÛÛK» razno PRODAM LEP, usnjen kovćek 70x50x20 cm, bojler 101. dobro ohranjen. 9 04/25- 11-97S LESENE A lestve, dd t-4 ffl (3-12 klinov), Zbilje 22, Medvode, 9 041/981-210 SVUVV pi^^u l>l>ik*l ^ v 94. letu starostí nas j« zapustila diaga žena, mama> sUra mama. prababica, taš^. sestra in teta Marija Zaplotnik Tonova mama s Spodnje Bele \ // Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, znancem in vse drugim za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Mihu Lavrincu za lep pogrebni obred, cerkvenim pevcem, pogrebni službi NavČek in zdravnici dr. Pogačnikov!. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Žalujoči: mož Tone, hčerke Mimi, Silva in Tončka ter sinova lanez in Cveto z družinami Spodnja Bela, 14. januaiia 2009 V SPOMIN V oifviru črmm obvestilo pnsunilo nas je nemilo. Tebi le kak dan nazaj v očeh ugasnil Je smehljaj. Nebo nas m posluša • od žalosti boli nas duša. Dragi snahi Anici Vatt v spomin Tašča Stanka in (anko Preddvor, Golnik, 9. januarja 2009 zahvala V S2. letu starosti je po hudi bolezni odšel k večnemu počitku naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric, tast Andrej Kavčič izNaklega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in cerkvene darove. Posebna zahvaia je namenjena zdravstvenemu osebju, g. župniku, pogrebni službi Navček in vsem, )d ste nam v težkih trenutkih stali ob stran; in se od njega poslovili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskreno hvala. Žalujoči vsi Djwvi če me iščete, me iSčite v ywjííi srcih, če imam tam bivališče, bom vedno pri vas. zahvaia V 86. letu nas je zapustil naS dragi ata Franc Dijak iz Stražišča pri Kianfu Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja. podarjene sveče in cvetje ter darovane svete maše. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sv, maáo, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino ter pogrebni službi mestnega pokopališča Kranj. Žalujoči: sin Marko io Jasna ter vnukinja Špela Kranj, 15. Januarja 2009 zahvala NaSega dragega očeta, moža, tasta, deda in praděda Milana Perka smo iS. januarja 2009 pospremili oa zadnjo pot. Vsem, Id ste ga med dolgo boleznijo obiskovali, negovali, in vsem, ki ste s svojim delom, darovi ali prisotnostjo polepšali njegovo slovo, se toplo zahvaljujemo. Vsi njegovi zahvala Ob smrti našega dragega očeta Jožefa Oblaka se iskreno zaii vaJ j u jemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel» jem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi ZD Škofja Loka, gospodu župniku za duhovno oskrbo na dom'u in pogrebni obred. Hvala vsem pevcem za zapete pesmi in pogrebni službi Akris. Hvala tudi vsem tistim, ki vas nismo imenovali» a ste nam v teh žalostnih dneh stali ob strani. Vsi njegovi V torek, dne 20. januaria 2009. smo se na blejskem pokopališču poslovili od našega časmega občana Bogdana Sance 1920-2009 čigar nepreceni j ive zasluge za razvoj turizma na Bledu nam bodo ostaie v trajnem spominu. 2upan, Občinska uprava. Občinski svet zahvala Ob smrti naše dia ge Anje Stanonik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče» in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Cirilu IsCeniČu. pevcem, ge. ravnateljici lvici Oblak iz podružnice OŠ Javorje, OS Poljane, pogrebnemu zavodu NavČeic, mizarstvu štibelj, Še posebej pa Ivanki in Petru Štalec. Vsi njeni Zapreval, 19. januarja 2009 á GORENJSKI GLAS petek, 23. januaria 2000 ZAHVALE 23 ZAHVALA V 86. letu starosti smo pospremili k večnemu počitku našo drago Ivano Finžgar Iskrena h^aJa vsem, ki ste si vzeli svoj dragoceni čas, nam izrekli sožalje, podarili oetje in sveče ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala pogrebr^i službi Komunala Kranj, pevcem Kranjski kvintet za lepe pesmi in g. župniku iz Zgornje Desnice zi lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni Zgornja Besnica, 19. januarja 2009 ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapusdl brat in stric Frančišek Pintar Zahibnikar^ Fnocdj iz Březnice pod Lubnikom 7« $kof)a loka Od njega smo se poslcvili v sredo, 14. januarja 2009. Iskrena zahvala kaplanu župnije sv. Jakoba g. Tinetu Skoku za obiske v času bolesni in opravljeno pogrebno slovesnost. Zahvala pogrebnemu zavodu Loške komunale za opravljeno delo, pevcera za lepo petje in gospodu za zaigrano Tišino. Še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem» sosedom, zruncem in vaSČanom ea izrečeno &ožalje. Hvala za važ daj, ki ste ga nameruli za sv. maie, darovali cvetje, sveče ali kako drugače pokazali, da ste ga imeli radi in ga pospremili na zadnjo pot. Vsi njegovi Ko ostani bolečina in praznina, kc spoznaš, da n( poti nazaj. ostane ta misel nanj ie živa in nenehni tù, ZAKAJ? ZAHVALA V 41. letu nas je zapustil Roman Prezelj iz Gorenje vasi Vsem, ki v težkih trenutkih niste pozabili na nas, se iskieno zahvaljujemo. Žalujoči, ki ga imamo radi Lom, 14. januarja 2009 Vx. U^at se dotakne ljubezen, postane rusmrtno.. ZAHVALA Mimo je za vedno zaspala na§a mama Milka Kristanc s Kokrice Vsem. ki ste ji stali ob strani in ji pomagali premagovati bolezen sodobnega časa, nas ps razumeli • velika HVALA. Vsem pa, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, z lepim obredom, petjem in dtrami, pa naj Bog da zdravja. Metka in Zdenka z družinama ZAHVALA V 66. letu nas [e mnogo prezgoda] in za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric, tast Lenart Pirc s Primskovega, Cesta Staneta Ž^arja 40 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, g. župniku Francu Codcu za lepo opravljen obred in sveto mašo, pogrebnemu zavodu ter pevcem za zapete pesmi. Hvala Sandiju in Nadi. Zahvaljujemo se tudi Onkološkemu inštitutu, Še posebej mag. Urošu Smrdelu, dr. rr,ed. Sř M^knt hvala vsem in vsakprpu posebej, ki ste mu izkazali čast in ga pospremili na njegovi zaóiji potí, nam stali ob strani in sočustvovali z nami ob tem težkem slovesu. Vsi njegovi Kranj, 14. januarja 2009 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica Franca Lotriča 12 Dražgoš se iskreno lahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem sodelavcemin znancem, za Izrečena sožalja, podarjeno cvctje. denarno pomoč, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji potL Hvala dr, Špeli Petemelj, dr. Gregorju Habjanu in patronažni sestn Francki B(^taj. Hvala g. župniku Andreju |emcu za lep pogrebru obred, pevcem za zapete pesmi, gospodu Tonetu Habjanu za odi grano Tišino, govorniku Mihu Jelencu za poslovilne besede in pogrebru službi Akris. Vsem skupaj in vsakemu posebej hvala, Vsi njegovi DražgoŠe, Martin j Vrb, Besnica, Kranj ZAHVALA V 90. letu je po dolgi in hudi bolezni za vedno zaspala naša draga mama Stanislava Ovijač roj. Prosen, iz Zal<^ pri Cerkljah Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji v življenju namenili karkoli dobrega ter ji v bolezni stali ob strani, jo tolažili in bodrili. Posebna zahvala je namenjena dr. Beleharju in sestri Bernardi, g, župniku iz Zaloga in vsem, ki ste sodelovali pri pogrebnem bogoslužju. Hvala sorodnikom, sosedom ter prijateljem za cvet» je. sveče, izrečena sczalja in spremstvo na njeni zadnji poti v večnost, kjer ni trpljenja. 2alu|o6 vsi njeni ZAHVAIA V 79. letu nas )e zapustila mama, stara mama, tašča, svakinja in teta Nada Rozman iz Spodnjih Dupelj Ob njen: smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Mizarstva Sitar, Športnemu dnjštvu Duplje za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala njeni osebni zdravnici dr. Mariji Ravnihar in zdravniškemu osebju na Jesenicah. Zahvaljujemo se pogrebr^i službi Navček, nosaCem, pevcem iz Predoselj in gospodu župniku Francu Grahku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam bUi v težkih trenutldh slovesa v pomoč ter ste jo še zadnjič pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. atija in ata Peti^ Krajnika roj. 22. to. 1923 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo osebju doma starejših v Škofji Loki za skrb in nego v zadnjih mesedh njegovega življenja. Zahvaljujemo se Zvezi borcev Trata in g. ICalamarju za lep govor o Življenjii in delu našega ata. Hvala pevcem za lepo zapete pesmi in pogrebni službi za opravljen pogrebni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Danica, hčerka Mirjam z mbžem Doretom, sin Matjaž z ženo Karlo, vnuki Gašper, Nejc in Žiga ter vnukinja Polona Skoi)a Loka, januar 2009 à 24 i n/o (S^g'ghs. si GORENJSKI GLAS petek, 23. januarja 2009 Anketa Varčujemo z energijo BoJttak Bog-atat Ob vse vetjih stroških za električno energijo smo na uilcah Kranja spraševali, na kakšen način, če sploh, varčujejo z elektriko, ali ugašajo luči, kupujejo varčne sijalke în manj potratne električne aparate,... Fotoi Cerud KavCiC Ivica Podlipnlk: "Seveda varčujem. Ogrevam se prek električnega radiatorja, zaradi tega na mesec plačujem okoli 200 evrov- Prižgem le čez dan, ponoči pa le v izredno mrzlih dneh." Viktor Zaman: "Luči ugaŽam, vodo čim manj ogrevam in podobno. Varčne žarnice Imam na zalogi, vendar Čakam, da pre- gorijo. Aparatov ne kupujem, saj jih ne potrebujem in tudi s tem varčujem." Roman Herlec: 'V varčevanje nas bo prisilila gospodarska kriza. Tisti, ki Imajo malo. varčujejo, tisti. imajo več» pa še bolj. Varčne žarnice so pn/i ukrep, vendar jih je potrebno pravilno uporabljati." Angelca Rotar: "VarČujerro na vseh področjih, kjer se le da. Tudi varčne žarnice imam, novih aparatov pa v teh časih ne kupujemo. Vseskozi smo pozorni na porabo elektrike, saj je precej draga." Olga Štlrn: "Luči so prižgane le v pros-torihf kjer se zadržujemo, peremo v Času, ko je ceneje, enako tudi likamo, ugašamo električne aparate in jih ne puščamo v stanju pripravljenosti." Nočni na Joštu Zgodil se je prvi JošTek, ki so ga poimenovali kar najkrajši in najbolj moker gorski tek v zgodovini. V 44 Maja Bertonceli Sv. jošt nad Kranjem - V torek zvečer je pod vrhom Sv. JoSta v soju žarometov in bakel ter v dežju potekal prvi )oŠTek, nočni sprint tek v hrib na izpadaaje. Dolžina proge, ki je potekala po razmočenem snegu, blatu, potokih vode» je bila ioo' metrov s 30 metri višinske razlike. Organizator sprinta v gorskem teku je bilo podjetje Boitez. "jošTek mi je predstavljal nov izziv. Za organizacijo smo se odločili zelo na hi- 2 tro. Konkurenca je bila odlična, idejo so vsi dobro sprejeli, izpadlo je super, kaj bi šf^ šele bilo, če ne bi deževalo," je povedal Iztok Boitez. V sprintu na izpadanje, po štirje v skupini, se je pomeri- Nejc Kuhar iz Kokre, atlet lo 44 tekmovalcev, tudi tri Peter Kastelic iz Ljubljane in ženske. Udeležba je bila zelo še en turni smučar Tomaž raznolika. Prišli so gorski te- Soklič s Šenturške Gore. kači, gorski kolesarji, tumi "Super tekma, le vreme bi sniMčarji, Marko Polan^ je bilo lahko boljše. Najtežje je pripeljal tudi mlade kolesar- ' bilo čakanje med nastopi, je Save. "Posebne taktike ni. ker je kar zeblo," je deial Ku- Od starta do dlja je treba teči har. Najboljša ženska je bila na polno," je po prvem pred- Jana Stare iz Čepulj, ki je teku pojasnjeval Aleš UdoviČ končala na 16. mestu. Sprint na Izpadanje pod joštom v snegu, blatu, vodi... Levo je zmagovalec Nejc Kuhar iz Prebačevega, ki se je letos Prvi JošTek je tako uspel. povsem posvetil gorskemu Ideja je super in tekmovalci teku. Uvrsti! se je v finale, so zatrdili, da bodo še prišli, kjer pa so bili zanj premočni Seveda, Če se bo {ošTek zgo- Finalisti prvega joŠTekd (z leve): Aleš UdoviČ, Tomaž SokliČ, zmagovalec tumi smučar dil tudi prihodnje leto. Nejc Kuhar in Peter Kastelic / roto: senorK« vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo delno jasno in suho. V soboto bo oblačno s padavinami. Meja sneženja se bo lahko zvečer spustila do nižin. V nedeljo bodo padavine oslabele In Čez dan v glavnem ponehale. Zvečer se bo od zahoda zjasnilo. MmQa RS uekolie. UrM za metecfok^to PETEK -2/4°C SOBOTA 0/4^C NEDELjA 1/3® C o Cdtcww o Í/-2K Omejitve obiskov Suzana P. Kovačíč predstojnik otroškega oddel- ..............................................................................ka v Bolnišnici feseníce. Ljubljana • Zaradi povečane- Tako naj bo ob otroku samo ga števila obolelih s črevesni- en zdrav spremljevalec, izjemi okužbami, gripo in dru- moma popoldne v času obis- gimi okužbami dihal so kov dovoljujejo prisotnost še omejili, na nekaterih oddel- enega zdravega obiskovalca, kih pa celo prepovedali obis- Direktor Bolnišnice Gol- ke v ljubljanskem Kliničnem nik Mitja Košnik, dr. med., centru. Obiski so prepoveda- je opozoril: "Na hospitaliza- ni v enotah intenzivne tera- ciji imamo bolnike, ki so pije in intenzivne nege, v zboleli za gripo in lahko enotah, kjer se zdravijo bol- okužijo zdravega obiskoval-niki z oslabljenim imunskim odzivom, in na oddel- ca. Obiskovalci, ki pridejo na obisk in niso dobrega pokih, kjer se pojavljajo obole- Čutja, pa naj pomislijo tudi nja. Za vse oddelke velja, da na bolnišnično osebje, ki bolnikov ne obiskujejo bolne ravno tako lahko zboli, Več osebe ter otroci, ki obiskuje- kadra bo zbolelo, bolj bo jo vrtec ali šolo. Kjer so obis- ogroženo delovanje zdrav- ki dovoljeni, naj bolnika obi- stvenega sistema." Andreja šče k ena oseba. Cerkvenik Škafar, dr. med. V Bolnišnici Jesenice so direktorica Bolnišnice za omejili obiske na pediatriji. ginekologijo in porodništvo "Največ je respiratornih obo- Kranj, je povedala: "Zaen- lenj, ki so visoko nalezljiva, krat obiskov še nismo ome- najbolj ogroženi so dojenčki, jiii, priporočamo pa, da pri- Oddelek je poln," je povedal hajajo samo zdravi obisko- Peter Najdenov, dr. med., vald za samo krajši čas." IjUBLjANA Najboljša je lekarna Deteljica Naj lekarna 2008 je po izboru bralcev Dnevnikove priloge Moje zdravje postala lekarna Deteljica iz Tržiča. Akcija je trajala od septembra do konca decembra 2008, med prvih deset naj slovenskih lekarn se je od gorenjskih uvrstila še Lekarna Jesenice. S. K. RADIO KRANJ d.0.0. SMlerjeva ul. 6. KRANJ rELEFON. (04) 28Í-2220 luvueu* (04) 201 (04) 2022 (OSI) nUAsu MCûftUIBIM PAX: (04) 281-2225 ftumiM. (04> 201 e uu&u. ra dlo kra nKQra dlo-ltriinj3l www.radio-krani.si i J