(Večerno lxc!f*nie.) 150 številka. V Timu. v soboto torkih, četrtkih in aobotah. Zoitrun;" inni-mj.. iz-kajii nli h. uri *jutr«|. vifVrno pa'i.'n 7. uri »iM'er. - Obojno izdanje »tan**: »» J« t>.> vračaj?. Naročnino, reklamacije in offian« npre-j.-ina ttjtrarniitro ulio* Moli na pi«-colo kit. 3, II. nudit. Odprto rektanarij* pro-te poštnine. Glasilo Hlovenvkefifa političnoga, dpuitva za Primorsko. ,, f t4t*o,u jt m« / Shod zaupnih mož v Ljubljani. Časnikarska dolžnost na* veže, da »udi mi spregovorimo obširneje u znamenitem shodu zaupnih mož, vrsivšem Be v Ljubljani dne 29. m. m. Mnogim ne je zdelo čudno, da nismo takoj pričeli poročati o »hodu, ali nam se jo »dolo umostneje, da počakamo na oficijelno poročilo v glasilu narodne stranke na Kranjskem, kajti iineli smo vedno pred očmi z a-upni značaj omenjenega zborovanja. Po takem mora pripomati vsakdo, da jo bilo naše postopanje povsem lojalno nasproti stranki, katera je bila sklicala ehod. Ker nam je bilo vsikdar le ta stvar in nas je vodila Želja, da te zbistrijo pojmi o najvažnejših načelnih vprašanjih — bodisi glede stvar samo, kolikor gledć taktike — bila nam je volja, razpravljati le stvarno o posvetovanjih, oziroma o vaprejetih resoluciji, vestno iaogibovaje se vsakorini polemiki. Pjriilo jo drugače proti naši volji. Vi-devii namreč, da so je poročalo po raznih listih — slasti v Dunajski „Reichsposti" — krivo in jeduostiansko v ta namen, da ee pokaže postopanje tržaških in istrskih zaupnih uoi t krivi in neugodni luči, ter izvedši, da se je že po shodu iirila po Ljubljani govorca, da so tržaški in istrski zaupni možje došli v Ljubljano le s namenom „delati škandal", prisiljeni smo tudi mi, da pojasnimo marsikaj, ker ne bi hoteli, da bi slovenski svet sodil krivo o naših načelih in namenih. Da bodo mogli laglje soditi naši čestiti čitatelji, podati hočemo najprej ves materijal to je : rosolucjo — kjer je to potrebno — v prvotnem tekstu, tekat na shodu vspretib resolucij in naposled spremembo in doJatko, kakor so jih priporočali naši zaupni možje. Pričnimo torej ! Resolucija I. se je glasila v prvotnem tekstu: ,Vsi za ohranitev slovenskega narodu in njegove zemlje, za gojitev m nekršeno javno veljavo slovenske naroduosti in slovenskega jezika vneti Slovenci, katerim je zlasti tudi pri sroi, da se razvija kulturna vzajemnost z drugimi slovanskimi plemeni, naj se za odločno in neomahljivo delo v ta namen združijo in organizuji jo po vseh ulovenskih pokrajinah." Vuprejela pn se je po shodu z nastopnim tekstom; „Vsi za ohranitev slovenskega in hrvatskega naroda in njegove zemlje, za gojitev in neki seno javno veljavo slovenske in hrvatske narodnosti in slovenskega in hrvatskega jezika vneti Slovensoi in istrski Hrvatje. ka- PODLISTEK. I Hajduk Mirko. Crtica iz bosanske prošlosti. Spisal Anton Z a j s. .Drhteč svete jeze stopil sem v sobo, pograbil za sinijo, (nizka, komaj pedenj visoka miza), postavil, jo prud hišo — par kora-kuv od vrat — ter z očetovo pomočjo položil pečeni jagnjoti, kruh in vrč slivovioe nanjo. To opaaivši, pometali so Turki orožjo po trati, poseli okoli ainije ter kakor gladni volkoti započeli trgati meso in si polniti prasne trebuhe." .Povrnil sem so v Robo. Ptujec je fie vedno nepremično slonel na postelji. Opazivši me se je malo privzdignil in rekel: „Brate, hodi ven in reci bimbašu. da mi pošlje takoj jedno plnče, založaj kruba in požirek slivovioe !" Jaz ga pogledam začudeno; mislil sem, da ni pri zdravi pameti. Odgovorim mu, da je to nemogoče, ker bi me Turčin po-sokal na mestu, ako bi ae drznil, žaliti ga na terim je ilahti tudi pri srci, da ee S primernimi sredstvi razvija kulturna vzajemnost s drugimi slovanskimi plemeni, naj se za odločno iu nenmahljivo delo v ta namen združijo in orgunizujejo po vseh slovenskih pokrajinah In V Istri", dočim po tria*ki in istrski zaupniki predlagali nastopno stilizacijo : «Vei za ohranitev slovenskega in hrvatskega rAroda in njegove zemlje, za gojitev in nekršeno veljavo slovenske in hrvatske narodnosti in slovenskega in hrvRt*kfga jezika vneti Slovenci in istrski Hrvatje, katerim je zlasti pri srcu, da se a primarnimi sredstvi razvija kulturna vzajemnost z vsemi Slovani, politiika vzajemnost pa z avstro-ogerskiml Slovani, naj se za odločno in neomnhljivo dolo v ta namen združijo in orgnnizujejo po vseh slovenskih pokrajinah in v Istri." Tu moramo naglasiti najprvo — knr velja za ven resolucije —, da smo v tekstu vsprejetih resolucij mastno tiskali vso ono, kar se je dodalo ali premenilo po želji naših zaupnih mož. Ako primerjamo torej to tri citate, ti-dimo takoj, da so je predlog Tržačanov in Jotranov nekoliko premeni!, kar so dostaje kulturne vzajemnosti, glede po-litiške vzajemnosti z avstro, ogerskimi Slovani pa je propadel naš predlog popolnoma. Resolucija II, se jo vsprejela z nastopnim tekstom : »Slovenci, težeći po narodni avtonomiji, in istrski Hrvatje naj za sedaj v politični in parlumentarni program vsprejmo vso ono težnje, katere bo določili slovenski in istrsko-hrvatski poslanci na shodu dno 2. oktobra 1890 v Ljubljani, katere pa £e do danes niso izpolnjene. Slov. in hrvatskemu uradovanju vlada več ali manj očito nasprotuje ter na-meSra v ^loveiinktli pokrujinuh in V Istri pri sodnih, kultor pri političnih in drugih tblantih uradmk mišej narodnosti protivne, ne da bi bili niti velej zmožni slovenskega oziroma hrvatskega jezika v govoru in pisavi in no da bi to zmožnost na zanesljiv način izkazali. Vlada tudi no čuva nad tem, da bi bo oblast va v poslovanji s slovenskim in hrvatskim prebivalstvom posluževala slovenHkega, oziroma hrvatskega jezika. Le-to se opazujo skoro brez izjeme pri administrativnih obla-stvih vaeh stopinj in še celo v kronovini kranjski. Dopušča se dalje, da najvišje sodilee in višji deželni sodišči nasproti obstoječim zakonom in naredbfltn v slovenskih in hrvatskih pravnih utvareh no izdajajo ntzsodeb in odlokov v slovenskem, oziroma hrvatskem je ziku '0 da so pri sodiščih prve stopinje, oso- tak način. „Dobro, odgovoril je, ako nećeš ti, pojdern pa sxm iskat! Pokliči starega, da mi no bode n» potu !"• „To izgovorivši, ustane, sloče gunj (suknjo) s »obe in g« vrže na stol; jaz pa stopim v vežo in namignem očetu, slonečemu pri hišnih vratih iti potrpežljivo požirajočemu grdo turške psovke. Stopila sva v sobo, kjer je že vladala gosta toma od bližajoče se noči. Prižgem lojeno svečo in jo prilepim na ogel staro furuno (peč). Ozrem se in osupnjen sto-pim korak nazaj. Pred menoj, na sredi sobo stoji ptujec : bosih nog, zavihanih rokavov in — o groza — v vsaki roki blišči ae mu po jeden handžar. Moj oče je vab p ropu dnu aol na Btol. Ilotečemu ravno nekaj spregovoriti, Bogel mu jo ptujec v besodo zamolklim glasom : „No boj so, raja ! Danes mi je prišel toliko zaželjeni dan! Dan osvete nad tem turškim krvolokom 1* To izgovorivši ozre so jedenkrat — pogled mu jo bil tak, da me je kar pretreslo — po sobi, odpre vrata, stopi v vežo in kakor blink skoči čez hišni prag na sinijo, v sredino nič hudega slutečih Turkov." bito izven kronovino kranjske, s slovenskimi In hrvatskimi i-h'Hnl%Rmi nasproti mnogim, v smislu člena 19. tem. zak. izdanim nuredb^m sestavljajo znpisniki in izdajajo razsodbtJin odl,)ki v nemškem o]i italijanskem jeziku,Vin da so v ravno teli jezikih izdajnjo obtožnico proti slovenskim In hrvatskim obdolžencem »n voJijo ubiamave, porotno in druge, celo s pripomočjo tolmačev. Tudi se pri višjih J deželnih sodiščih ne imenuje zadostno število | slovenščine, oziroma hrvaščine zm-žnih vo-tantov, kar občutno krati hitro in dobro ju« diknturo. Nadalje se opazuje, da so iz uloven-skega Šfojorjft sistematično izrivajo slovenski sodni uradniki, čeprav so večkrat domačini. Ljudska šola še vedno ni vrejena na podlagi verskega izpovodanja in z izključ-Ijivo maternim kot učnim jezikom, pač pa s-> ljudske Šolo osobito na slovenskem Koroškem skoraj d» cela nemške ; slovensko prebivalstvo v Trstu in Gorici istotako za svoje otroke že več let brez vspeha zahteva slovenskih šol, in v javne, kakor tudi rasebne nemške in italijanske ljudske šole se vspre-jemajo slovenski otroci. Te za kulturno državo t mnogem oziru nečastne razmere na polji ljudskega šolstva imajo so prej kot prej odpraviti. Dopušča in po javnih funkcionarjih so naravnost podpira pogubljivo germanizatorno dolovanje nemškega „Schulvereinu", ki načeloma zastavlja svoje moči za protikatoliško in protislovensko šolo, kakoršen namen ima tudi nič manj obsodbe vredna „Lega natio-nale". Zategadelj in dokler se te krivične razmero temeljito ne izpremenć, je vsakemu zavednemu Slovencu In Hrvatu prva dolžnost, da se s polno ljubeznijo okleneta naših predragih nam druieb sv. Cirila in Metoda, ki ju s lem gorečo priporočamo vsemu slovenskemu in hrvatskemu niuodu; hkrati pa se odločno protosiuje zoper to, dn se mora v Slovenoih in zlasti izven Kranjsko In V istrskih Hrvatih skoro povsod še vedno zgolj narodnu požrtvovalnost boiiii za ono pravično vrejeno ljudsko f i'lstvo, katero ustanavljati, vzdrževBti in braniti je dulžnost javnih, po zakonu poklicanih faktorjev. Istotako se je nam potegovati, da h« zakonitim potom zabrani, da bi se v ljudsko šole vsprejemali otroci, ki niso vešči učnemu jeziku, diuti imajo pri roki Šolo z maternim učnim jezikom, Vrhu tega se je v najnovejšem času za Stajorsko izvršilo imenovanje v nadzorstvo za ljudsko šolo, po katerem se tamošnje slovensko Ijudcko šolstvo naravnost v nevarnost postavlja. Za člujersko in koroške Slovence jo pa sploh vitalnega pomena, da se deželni šolski „Strašen, bolesten kuk zarujo so iz-pred hiše. — Moj oče so jo zruiil nem tia pod. — A jaz, na pol mrtev, čepel som za furuno iu pričakoval dalnjih dogodkov." „Počasi jol se jo krik polegati in le težko izdihanjo in rohljunje umirajočih Turkov je še dohajalo skozi lesene stono do mojih ušes. Za kake četrt ure povrnil so je ta grozni človek v aobo, okrvavljenimi handžurji, krvavimi rokami, krvavim l c»m in b krvavo obleko; krvav od nog do glavo. Pogledši mene in očeta, — ki bvr si zakrivala oči od grozo — je sel, obul opanke, ustal, zopet si nadol kuburo in haudžara ta pas, obesil gunj na ramo ter spregovoril : „,Zakaj no u«taneta P Poglejta, kaj delajo vajini gosti ? Slivovico jim jo zmanjkalo, ali zmanjkalo jim jo tudi glav z ramen ! Dobro so plačali tvoje biugo in trud ! llulia ha! Znajta, danos je ravno potindvniset let, kar je ta prokleti bimbaša oskrunil mojo majko, jej potem polomil roko in noge, jo vrgel na dvorišču, da so pti lizali njeno svoto mučeniško kri, dokler ni po Btrašnih mukah sičti v sbi:«1u ljubljanskega piograma z dno 2. oktobra 1890. ruzdsle ter tako odstrani terorizovaijje Slovencev po brezozirn h n« luških večinalr v dotičnih deželnih šol. svtnh. Ravno tako se naše srednje šolstvo od strani vlado zanemarja ter se odklanja no samo potrebna ustanovitev slovenckih srednjih šol, ter hrvatske gimnazije v Pazinu, nego celo astrtiiovitev slovenskih oziroma hrvatskih veporednic na nižjih oddelkih gimnazij v Celji, Gorici, Trstu, Pulju In Kopru. In m» realki ljubljanski jo vzporednica za Slovenco le v tem različna od vsporednico za Nemce, da so veronuuk poučuje slovenski tor je «lo-venščina obvezen lični predmet. Narodne srednja šole ali vsporednice so potrebne zlasti zsradi tega, ker se drugače protivno členu 19. tem. zak. sili slovenska in hrvatska deca v pripravljalne razrede ter se tak6 Slovenci in Hrvat) postavljajo v drugo vrsto narodov. Za nujno potrebno so smatra, da ustanovi vlada v Ljubljani strokovno šolo za stavbiinki obrt, oziroma da uranovi višjo državno obrtno šolo s stavbinsko-tehničnim značajem a slovenskim učoim jciikom. Meščanske, niti trgovsko slovenske šolo nimamo. Naglašajoč te zahteve kakor najnujnejšo, pozivljejo on slovenski In hrvatski deželni in državni poslanci, da so združeni z vso odločnostjo potezajo za iepolnjenje teh zahtev ter za td, da s« odpravijo navedene, naloj narodnosti škodljive, zakonom in narodbatn protivne razmere. Oni so dalje pozivljejo, da so v pospeševanju in olajSavo povoljnoga rušenja teh zahtnv potezajo za izvršitev vseh, v omenjenem programu s dno 2. oktobri 1890. nasvetovanih sredstev. Delovati je torej povsod na to, da no poverijo z deželno-zborskimi ali državnozbor-skimi mandati samo taki možje, ki se zave* žejo, odločno in dosledno zastopati označeno narodne težnje". To rosolucijo smo podali le v vsprejo-tom benedilu, ker so prvotni tekst bistveno strinja a vaprojetim in je razvidno ii podčrtanih stavkov, v koliko se jo ista spremenila ali pnpolnila po želji naših zaupnih mož. Le gledđ uvoda k tej resoluciji so želeli naši ZHUpni možje, da bi se isti glasil nastopno : „Slovenci, težefci na prvem mestu po organizaciji narodne avtonomne, poštevajo zajedno zgodovinska prava avstro ogerskih Slo* vanov, posebno pa zgodovinsko hrvatsko državno pravo, & za bližnjo bodočnost, oziroma do ugodniših državnozborsklh zvez, naj so v politični in parlamentarni programi", itd. itd. izdihnila svojo duše! — Meni jo bilo takrat kakih pet let, lieža) hitu od doma prod divjim biuibaMHu, koji rui jo stregel po življenju. Zaklel Bem so prod vsegamogočuiui Dogoiu, da so osvotim. In ros, po dohiti pot in dvajsetih letih izpolnila se jo moja žulja, odvozal som so avojo zakletve!*" „Na to jn malo prestal, povzdignil sklenjene roke proti ikoni (podoba hišnjega patrona) in s solzsuii v očeh ganljivo rekel : „Osvo'il sem se! Sveti Bože, hvala ti na tvoji milosti! Amen !"* „Čas jo, da grom. llvnla vama na gostoljubnosti, Jutri pa hodita in razglasita po širni Bosni, kako se je osvetil — harambaša Mirko! — Z Bogom!"" „Odšel jo. Po vseh štirih privlekel sem se do vrat, jih dobro zaklenil in s6i k steni, kraj očeta. Vso noč se nisva ganila z mesta, niova zatisnila očesa in Šo-le ko je napočila zora, podala sva bo — dr/<5 jeden druzega za rokav — pred hišo." „Strašen prizor se je odkril našim '.čem. Lasje bo se mi zježili na glavi ob pogledu It toga, po tržaških saupnikih nasveto- Taneg« uvod« je torej ibor »»prejel s a m o prvi del, o 4 rod no avtonomijo, drugi del, o zgodovinskih pravih, pa je odklonil. (Konec I. ćUnka prih). Pametna beseda. Zakaj ae ne Morem i apoprijasniti se sedanjim parlamentarnim sistemom v Avstriji P Ne treba menda praviti ie posebej, da v prvi Trsti ta to, ker ae šopirijo in ukazujejo ▼ njem oni in iati nemški liberale', v kojih politiškem programu stojita na prvem mestu n e tn * k i državni jesik in u r e j o n j e Avstrija kot j e d n o t n a a v a t r i j a k a država. To nemikoliberalno najelo snaći poli-tiiko in narodno amrt aa avstrijske Slovane; vzroka menda dovelj, da ae borimo s veemi silami proti obetom tega nadela. Z ljudmi a takimi načeli ni pogajanja, tu velja le boj pravičnega proti krivičnemu načelu. Zato smo obžalovali vedno in obžalujemo le danea, da tudi nekateri slovenski poalanoi pomagajo vzdrževati parlamentaren sistem, ob katerega se opirajo naši najhujši nasprotniki. A ne le a našega n&rodno-slovenskega stališča ne moremo biti prijaini načelu nemškega državnega jesikain jednotno-ati A v a t r i j e kot nemiko-n&rodna država, ampak tudi ae ataliiča državo je pogubon nemško liberalni program ker je nasproten minoloati in bodočno-ati nage drŽave; ta program je v nasprotju ao Bgodovinskim razvojem države Hababurgov, je v nasprotju t mnogo lično ueatavo to driave in je ie posebno v nasprotju s ono nalogo, koja je prisojena nafti državi ta bodočnost v konatelaeiji evropski. Vsakdo vidi in vč, da more biti tcžišSe bodočemu rasvoju avstrijske države le med slovanskim svetom; a kje je slepec, ki bi si domišljal, da je pr: takih okolnostih ta raivoj mogoč na podlagi nemškega državnega jezika in nemško-narod-nega značaja cesarstva Pit Ako bi se hotela Avstrija opirati na nemiko-liberalni program, kompromitovala bi se že a priori uprav na tisto stran, kamor jej kaže s velikim prstom — bodočnost. A tudi na snotraj bil bi vspešen raavoj nemogoč v nemško ntirodni uniformi, naj so že ozremo na katerokoli stroko javne uprave : politiSko, sodno, iolsko ali gospodarsko. Nem-iko-nArodni program mogli bi uveljaviti ie e kruto natesalnico, a na natesalnioi ae ne utrjajo udje, ampak lomijo. Kogar so položili na natesalnico, tega čaka — amrt. Is kratka: izvršenje nemško-liberalnega programa stlačilo bi ta našo državo konečno odpoved srečni bodočnosti. Zagovorniki nemško-liberalnega programa ae v prvi vrsti sklicujejo na „nemški značaj* nafte vojske, kojega se ni smeti dotek-niti. Sklieujč se na ta enačaj in naglašujć ie posebno, da josik vojske je in mora biti le nemiki, uredili so si tudi vae druge šahtove: vse druge stroke javne uprave morajo biti urejene takč, da bode vojaka dobivala le tak materijal, ki ne bode ruiil in kršil tega nje značaja, to je: vaa vzgoja, ioiska in isven-šolska, mora biti nemika. Mi pa amo tega menenja, da tudi sa vrlino vojske ni odločilen jednoten jesik, ampak duh, ki navdajo vojaitvo. Ne sa to, ua to nečloveško, krvavo delo. Pred hiio okoli sinije ležalo je devet mrtvih, razmesarjenih pandurjev in v sredi med njimi, s odsekano glavo in prebodenimi prsi — bimbaia Osman Tanič.' „Kaj je bilo potem, nečem ti ni govoriti. Še tisti dan smo pobegnili od doma. Turki so nas lovili in gonili, rekoč: da amo bili v dogovoru s hajduki. Dokler amo mogli, amo se skrivali, ali naposled ni nam ostalo drusega kakor bežati v planino, pod hajdu-ško zaščitjo. Tu smo živeli tako dolgo, dokler ni priila vaia vojska in rešila is stoletnega robatva nas, tužno boaanako rajo." „Končal je in s otožnim glasom rekel: „Tako je bilo, prijatelj I Kadar prideš domov, pripovoduj tam nalim bratom Slovencem to krvavo dogodbo, ki je sicer kratka ali reanična. Pripoveduj jo tako, kakor aem jo povedal jas tebi; naj svet izve, kaki junaki bo bili naii hajduki sa časa turškega samopainega gospodarstva !** „To isgovorivii pokazni mi je s prstom na vasiao, ležečo pred nama, ponudil mi roko da bi vsi vojaki govorili nemiki, treba skrbeti, ampak sa to, da bode pravi patrijotižki duh prevajal vojaška erca. Poleg vojaških spretnosti treba torej netiti v srcih iakro pravega domoljubja in svestobe do cesarja; a katero sredstvo najde ložje avojo pot do srca, nego živa materinska beaeda P Deklamovanje, da le nemika jednotnoat more ohraniti in povspeftevati vrline naie vojake, je in ostane le — prašna frasa. To vidi vsakdo, kojemu ni satemnil očij aemški iovinisem. Velikim veseljem beležimo torej, da je tudi strokovni vojaiki liat „Reiehswehr" potrdil te naše naaore s tem, da je ponatisnil pametno besedo, kojo je napissl neki X. Y. o občevanju med častnikom in priprostim možem v naii vojni mornarici. Naglasivši, da se italijaničina zgublja bolj in bolj is naie vojne mornarice in da v isti v isti meri prevladuje slovsnski jezik, obžaluje X. Y., da je med častniki posnanje slovanskega jeiika nedostatno. Z osirom na trdite* avktorja, da se Dal-mntinec le nerad uda v obvezno in llasti vojaiko življenje, nnglaša „Reichsvrehr*, da daje Dalmacija najboljši materijal sa vojno mornarico. Udanost Dalmatinca do višjega, njega zanesljivost v službi, njega smernoat in vstrajnost —• vse to ao avojatva, koja visoko oenijo v vojni mornarici. Bea je tudi, da višji, ki je vešč slovaničini, sadobi neomejen vpliv na moia, kateri poalednji nemore razumeti, zakaj naj bi se čaatnik in mož ie-le učila italijanski, da ae potem raanmeta. (Ali pa tudi n« rat u meta t Zlobna opaska starčeva.) Mornarski častnik nekdaj res ni poznal hrvatskega jezika, dt, cu!6 rogaii so se, ako je kateri čaatnik govoril ta jesik. Mladi naralčaj pa goji veliko intenzivneje ta za službo neobhodno potrebni jesik in ko stopijo na mesto gospodov, v s • raslih v italijaničini, mlajše moči, najde •e tudi na akademiji — poleg integralnega in diferencijalnoga računanja — Čas in pravi način sa primerno priučenje h r • vatskega jesik a. Takd pametno sodijo atrokovnjaki ki vedo kaj treba avstrijskemu vojaku — vzgoje in puuka v materinem jesik u. Kajti, kar velja sa mornarja gledč Italijanščine, to velja menda tudi za naše vojaitvo na kopnem — kolikor je alovanske narodnosti — glede nemškega jezika. Nepotrebna je italijsničina in nepotrebna je nemičina. Le tako si moreme tolmačiti pametno besedo, kojo je prinesla „Reichsvrehr111 Ta pametna beseda je porušila nemikoli-beralno fikcijo o nemškem armadnem jesiku Avstriji. Radi demonstracij 12. novembra LI. Interpelacija poslancev dra L agi nje in tovarišev na njegovo ekscelenco, gospoda ministra za pravosodje. Povodom demonatraeije, ki so je bila dogodila dne 12. novembra t. 1. pred magl-stiatnim poslopjem v Tretu, zaprli so petero Slovcnoev in jednega Italijana ter isročili iste sedni oblasti. B6di omenjeno ie tu, da so se Slovenci tem povodom omejili na vsklike „Živela Avstrija, Živeli Slovenci, Živio Nabergoj*, med in dejal: „V Mokrem smol Z Bogom, brate 1 Podaj se v prvo hiio, tu dobii od čifuta (Židova), posteljo in večerjo za drage novce." To isgovorivii, se je nasmehnil in ne čakajoč moje aahvale, sgubil se v temno noč.** „Dolgo sem ie stal ua cesti, srl za svo* jim spremljevalcem v nepresorni mrak in mislil o nekdanji bčdi zatirane raje in bosanskih hajdukih. Siromaina raja I vzdihnil aem. Rešena si turikoga tiranstva! Rešena si krutih gospodarjev 1 Ali ona prava svoboda, ti še ni prisijala, te ni ogrela tvojih onemoglih "dov 1 (Konee). Bardyjeva obitelj. Prigodbn z leta 1848-49. Poslovenil Iv. K u r e t. Pero ae trese v roki mojej — — — sreč se mi krči bolesti---— jokal bi se I In Ti, dragi bralec, ko prečitai te vrstice, bodes tudi tako ganjen kakor aem bil jas, ku sem jih pisal. tam ko so kričali italijanski demonstrant]« „abbasso i S' ciavi" (Doli se Slovenci I) Ujeta ao izpustili na svobodo, isvsemši Frana Kravoaa in Ivaaa Jajčiča, in ae driita ta dva še vedno v zaporu, dasi je preiakava že dokončana, obtožnica predložena proti njima ia drugim sokrivcem in dasi se obtožba proti Kravoau in Jajčiču glasi le zaradi čina, ki ae kasnuje največ s jednim mesecem zapora, med tem ko sta Slovenec Požega in Italijan Paeor zatožena čina, kojega je kasno-vati z zaporom do 6 mesecev, in vendar sta bila poslednja ispuičena na svobodo. Uvažujč, da v g 175 it. 4 reda kazenske pravde preskrbljeni in od aodne oblasti sa podaljšanje zapora gledč Jajčiča in Kravoaa uveljavljeni vzrok ne more biti veljaven, zlasti zato, ker se je isti opustil gledč drugih sokrivcev, kstere bi bilo, kakor rečeno, hujše kaznovati; s osirom na to, da sta Kravos in Jsjčič glavarja druiine ter da sta po podaljšanju zapora močno oškodovana pri avoji obrti; uvažujč, da je tudi izključena možnost, da bi ponovila svoj čin, ako res ni pričakovati provokacije a droge strani; in uvažujč konrčno, da je na svobodo ispuieeni italijanski demonstrant Paoor uložil pritožbo proti obtožnici, med tem ko sta se saprta odrekla pritožbi, vsled česar se zavleče glavna rasprava bresnjija krivde, stavljajo podpisani nastopno vprašanje do njegove pre-vsvišenosti, gospoda ministra sa pravosodje: 1.) Ali so njegovi ekscelenoi znana tu opisana dejstva P In ako so: 2.) Ali ukrene potrebno njegova eksce-lenca, da se bode s Franom Kravosom in Ivanom Jajčičem,- katera se nahajata v sod« nem zaporu v Trstu, posti palo jednako kakor s drugimi sokrivci ter da se nemudoma ii-pustita na svobodo P Na Dunaju, dne 10. decembra 1894. Dr. L a g i nja, Alf Goro n in i, Spinčič« HAjok, Biankini, Dapar, dr. Dyk, Peiič, dr. Kaunic, dr. Brsortd, dr. Kurz, Kooig, dr. Raiin, Schvrarz, dr. Vašaty, dr. Krama?, dr. dr. Slavik, dr. Paeik. Porota v Trstu in Rovinju. Interpelsoija poslancev dra. L a g i n j e, S p i n Č i č a in tovariiev, na njegovo eksce-lenco ministra pravosodja. Podpisani ao čutijo prisiljene, staviti nastopno vprašanje do gospoda ministra sa pravosodje: 1. Ali se pri sestavljanju letnih imenikov porotnikov sa aodiiči v Trstu in Rovinju jemlje primerni osir na posnsnje hrvatskega ali slovenskega jeaika oseb, ki ao sieer sposobne sa ta posel, da ae konečno uveljavijo v čl. 19. dri. oso. sakona s dne 21. deo. 1867. drž. sak. itev. 142 israženo načelo jednakopravnosti in v obstoječem redu kazenske pravde isvedena načela neposrednosti in ustnosti postopanja glede na hrvatsko (slovensko) narodnost v Istri P Na Dunaju, 11. decembra 1894. Dr. L agi nja, S p i n č i č, dr. Ferjančič, dr. Gregorčič, Biankini, Dapar, dr. Va-iaty, Raiin, Spindler, Tekly, dr. Dvorrk. dr. Klirs, dr. Brtorad, dr. Lang, dr. Pucak, Formanek, Eym, dr. Kaisl. A tolažila Te bode vendar misel, da se te grosovitosti morda niso pripetile, ter da so tu opisani prisori le fantastične podobe pesnika, koji v svojih črnih ursh rad opisuje straiila mrzličnih svojih sanj. Tudi jas bi si želel, da bi bilo vse to ismišljeno, in da bi spomin krvavih obrazov, koji mi vedno plavajo pred očmi, bil le senoa bolestnih aanj. Hotel bi seveda tudi jas, da bi toliko nadlog, toliko težav in trpljenja bilo le plod bolne moje dufte in da bi te krvave postave bilo le atralljive pošasti sanjarakega pesništva. Želel bi, da ne bi nikdar videl krajev in posual prebivalcev, o katerih Vam tu pripovedujem. Oh, da bi Vam vendar mogel reći : Ne verujte mi in ne trepetajte, to vae ao le aa-nje in ko ho vzbudimo, zginejo kakor kafra podobe, ki so nas plašile. Da, vsaj to, vsaj to, da bi Vam mogel reči, a — — — — Soriška porota. V seji državneg« zbora dne 10. decea^ bra ao poslanci grof Alfred Coronini, dr. Gregorčič in tovariši stavili nasledajo interpelacijo : Po izkazu sadnjega ljudskega številjenja živi v pokneženi grofiji goriški in gradiščanski mimo 76.514 Italijanov, 135.020 Slovencev. Ker alovensko prebivalstvo, kar se dostaje sposobnosti za porotništvo, vsaj ne zaostaja za furlanskim, bilo bi misliti, da so tudi sapiaki porotnikov pravičoo urejeni po razmerju prubivalesv. Temu pa ni tako. Odkar i mamo porotna sodiiča, je italijanski, odnosno furlanski element v zapisku porotnikov imel vedno velikansko večino. L» malokdaj se je videl na klopi porotnikov kak slovensk porotnik, k večjemu ata bila dva. Po vladajoči praksi je tudi težko mogoče, da bi bilo drugače. V letne sapiske pride komaj jeden odstotek tistih slovenskih državljanov, ki imsjo sakonito kvalifikacijo sa porotnike, k večjemu dva odstotka, ker se pri sestavljanju sapiskov principijelno isključi jo vsi tisti, ki niso smoini italijanskega jesika. Tako ima politični okraj tolminski, v katerem prebiva 40.000 Slovenoev, v letnem sapisku za I. 1894. samo devet porotnikov, d< čim jih je v prejšnjih letih imel celo le po štiri ali po šest. Ismed slovenskih porotnikov, kateri ee nahajajo v letnem zapisku, ae isžrebajo trije ali Štirje, le malokdaj več, v največ slučajih pa jih državni pravdnik ali italijanski sagovornik odkloni, če jih predsednik ni že prej oprostil. To je povod, da imajo porote v Gorici povsem italijanski snačaj. Izpovedi obdolžencev in svedokov, storjene v slovenskem jeziku, se naznanjajo porotnikom po nepopolni in pogostoma nepravilni prestavi tolmača, če pa je med porotniki slučajno kak Slovenec, tako se mu to, kar se italijanski raspravlja, ne tolmači. Is-poved kskega Italijana, naj ai je obdolženec ali svedok, ae ne prelaga v slovenščino. Državni pravdnik in ssgovornik pledirate vedno v italijanskem jesiku in predsednikov resumč je vedno italijansk. Ti govori se slovenskim porotnikom nikdar ne preložč na slovenščino. Od slovenskih porotnikov se sahteva, da morajo biti italijanščine popolnoma smoini, od furlanskih porotnikov pa se ne sahteva ni najmanjie znanje sloveničine. Kake slabe nasledke ima tako sestavljanje porot, to so sadnja lete na žalosten način pokasale nekatere pravde, ki so priile tudi pred kasacijski dvor in v katerih so si nasprotovale stranke raslične narodnosti. V teh pravdah so se vsa stavljena vpra* ianja potrdila točno e tolikimi glasovi (12, 11, 10), kolikor je italijanskih porotnikov. To je slovenskemu prebivalstvu pojasnilo krivico, katera ae mu godi. Slovenoi zahtevajo premembe in ta je s osirom na veliko rasdraženost, ki je nastala po zadnjih do-godbsh na Primorskem, postala nujno po* trebna. Ker je v Goriiki in v Gradiščanski slovenske in italijansko prebivalstvo toritorijelao ločeno, kor se že dlje kakor deset let porotno zasedanje le dvakrat na leto vrii v Dalje v prilogi. Godi se to daleč tam v snežnih gorah na Erdeljskem. — Krasna je ta pokrajina! Pri jasnem vremenu vidi so s vrha gore daleč tja do Resalje na Ogerskem. Gosta iuma v pomladnej svetlozelenej opravi pokriva go* rovje. Na sahodnej strani vidijo ae daljni vriaoi, saviti v sivo meglo, le njihovi robovi se blišče v uežoej slatorumenej solninej barvi. Vrhu visoke gole gore stoji star, belo pobeljen grad, s katerega se nam odpira prekrasen razgled. Pred njim ae vsdiguje visoka siva akala, na katerej je postavljen velik a priprost železen križ, kojega je videti daleč na okoli. Globoko v dolini pa se razprostira majhna vasica s belimi rastresenim! hišami in črnimi kočami. de dalje tam v gozdu vidi ae strma strtha visoke hiše. Neprestano klopotanje, prihajajočo is te hiše, in nmazanorumeui potok, tekoč mimo nje, naznanja nam, ds je tu rudni mlin. (Dalje prih.) Priloga k večernem a izdanju Ste v. 150. Ooric>, tako bi ae dali vladajoči nedoatatki odpraviti a tem, da se razdeli porota na dva dela ia uvedejo po zakonu določena itiri za-sedanja. Že v interpelaciji z dne 9. decembra 1893. so se te razmere pri Goriškem porotnem sodiAču pojasnjevale in ae je sastopal nazor, da bi se z vestnim izvrševanjem zakonitih predpisov o sestavi porotnih list dalo opetovano obžalovauim nevzdržnim razmeram priti v okom administrativnim potem. Ker pa c. kr. vlada tega ni storila, dovoljujejo si podpisanei vprašati pravosodnega ministra: 1. Ali je voljan, glodati strogo na to> da ae bodo v pokneženi grofiji goriški in gradiščanski letni zapiski porotnikov sestavljali točno po zakonitih določbah in specijelno postavljali vanje vsi tisti Slovenci, kateri so sa to postavno kvhi fikovani, ne glede na njih oddaljenost od sedeža sodišča in ne glede na njih znanje itslijanskega jezika ? 9. Ali hoče delovati zakonitim potem na rssdeiitev Goriške poroto tako, da se bo a slovenskimi obtoženci razpravljalo samo slovenski, s italijanskimi samo italijansko P Na Dunaji, 10. decembra 1894. Alfred grof Coronini, dr. Gregorčič, dr. Fer-jančič, Nabargoj, Spinčič, B Mtktm, dr. Gess-mann, dr. Laginja, dr. BrzoiAJ, Lich en < tein, Dapar, Kušar, Perič, dr. D*, rak, Thuvnherr, Jaz, dr. Scheichcr, dr, Lueger, Schleisinger. Politiške vesti. Drkftvni zbor. (Poslanska zbornica). Poslanska zbornica je torej, vsprejemAi §§ 63 do 83. srečno dognala splošni del načrta ka-senskega zakona. Zanimanje poslancev pa je bilo toli neznatno tudi sa to važno stvar, da je predsednik zbornice ob vsakem g le s težavo zbobnal število poslancev, potrebno za glasovanje. Neka nesrečna zvezda plava nad koalicijo: nikjer ni brižnosti, da no govorimo o veselja sa vspešno delo. Največ zanimanja je bilo ob vprašauju, ali naj plemenitaš s obsodbo izgubi tudi plemstvo. Vladni načrt je določal — in po vae pravici —, da obsojeni plemenitaš naj ne izgubi plemstva; toda večina odsokova jo ugo-oila želji plemenitašev, določivii, da je z obaodbo — toda le začasno in le za osebo obsojenčevo, ne pa za vso rodbino — izgubljeno tudi plemstvo, Mladočeski govorniki so se odločno uprli takemu tolmačenju, trdeč, da je isljivo za meščanski stan, ako se iz plemskega stanu izbsenjeni člani uvrste v meščanski stan. Konec te govorniške bitke je bil ta, da se jo večina zbornice postavila na stran večine odsekove ter je določila s 100 proti 73 glasom, da je s obsodbo pleme-nitaša združena izguba plemstva. Nujui predlog poslanca B i a n k i n i j a in tovariiev, da se is državnega saklada dovoli podpore onim krajem okraja šibeniškoga, ki trpe vsled povodnji, isročil se je proračunskemu odseku, O predlogu Pacakovem o varovanju imunitete poslanskih govorov smo že spregovorili obširneje v večernem izdanju od mino-lega četrtka. V včerainji seji je pričela rasprava o proračunskem provisoriju, ki se je takoj po-vspela do raaseine pol.t Ake debate, koje ao se udeležili govorniki skoro vseh atrank. V imenu Slovenoev sta se oglasila posl. S p i n č i č in dr. Fer jančič, katera sta jsko ojstro kri-tikovala sedanje odnoSaje na Primorskem. (Govora Spinčiča in Ferjančiča priobčimo po stenografičnem zapisniku). Odgovarjal jima je poslanec R i s s i jako osorno. Italijane je osnačil kot inteligentno, kulturno in imovito pleme, dočim so Slovani le surovi kmetje. Čudi ae, da še sedaj nikdo ne ve, kdo je prav sa prav izdal uaredbo o dvojezičnih napisih. Misliti mora, da vlada hoče uvesti Italijanom sovražen sistem ne glede na simpatije, koje uživajo Italijani pri Nemcih. Na-sprotatvo do Italijanov pa ni nič novega v Avstriji, kajti vsaua vlada je smatrala sa svojo dolžnost, d&; za državno potrebo, nasprotovati Italijanom. Italijani da niso bili nikdar proti temu, da se istrski Slovenci razvijajo narodno. Ali slovanski šovinist mora biti oni, ki z a h t e v a j ed na k o-pravnoat, zlasti v jesikovnom pogledu. Taka jednakopravnost bi bila na škodo Slovanom aamim. Italijani niso nikdar zahtevali druzega, nego da ostane nedotaknjen italijanski značaj dežele ter da se obvaruje ista poslovenjenja. Istro znači nje italijanitvo in Slovenci sami, s malimi izjemami, se poslužujejo italijanskega jezika, ilajoč prednost temu jeziku pred slovenskim. V Istri nimamo nikakega jednotnega slovanskega plemena in statistike slovenske, govo- : reče o dveh jedLih plemenih — o slovenskem in srbo-hrvatskem — ne odgovarjajo resnici. Tu je mnogo slovanskih plemon, ki p* imajo jeden satni ukupni jezik — itali- j janski. Vsled tega ae Slovani ne bojujejo ! proti Italijanom is lastnega nagiba, ampak so nahujskani cd jedne pesti ,tujih intrigan- : tov*. Ako bi hotela vlada odstra- | niti te intrigante, kmalu bi nastal) mir v [stri. Vsi vladni organ', od prvih do zadnjih- J se trudijo, da so na uslugo Slovencem, ker jim je sicer pričakovati najhujAih napadov v ; tej zbornici. Jasno je, da ta vladni ziatem žali narodno čutstvo Italijanov ter spravlja v ] nevarnost, kar je poslednjim najdražje. Vsled tega je tudi omajano zaupanje Italijanov. V nadi pa, da pride vlada do spoznanja, glaio-vati boče|o za proračun. Nadoja so govornik, da vlada n>- bode hotela siliti njogove stranke v opozicijo, stranke, katera jedina je v re-anici ko nservativna. Tako so glase izvajanja Rizsijova v j svojem jedrn. Raftumese, da nc ostanemo dolžni i odgovora gospodu doktorju. Pozneje se jo oglasil tudi dr. Laginja. j Zahteva, da vlada privoli Slovanom, kar imajo | Italijani že davno. fTudi Lagin jev govor priobčimo po stenografiškem zapisniku. Ur.) Konoem seje so interpelovali poslanci ! Laginja in tovariši, sklicevaje so na neko izjavo namestnica Rinaldinija, ali je vlada pri volji čuvati manjšini v dežolnih zborih v Trstu in Poreču pred nasiiatvi. Volilna preosnova. Predvčerajšnjem ao je posvetoval pododaek ; niso se mogli sporazumeti. Vse, kar morajo koalicijski listi na- s vesti tolažilnega o tej seji, je to, da je bil „ton jako spravljiv*. Ali od spravljivega „tona* j do sporasnmljenja v načelih je dolga pot. — Včeraj jo bil na Dunaju velik shod delavcev, j katerega se je udeležilo do 100 oseb. Govorniki so napadali koalicijo ter ostro grajali delovanje odseka za volilno preosnovo. Politika bakljada v Budimpešti. Predsinočnjem priredili ao v Budimpešti velikansko bakljado v znamenje veselja, da je oesar potrdil cerkveno politiške predloge. Nad 3000 je bilo bakljenoscov, koje je spremljalo veliko tisoč ljudij. Iz tega »splošnega1 rajanja nam pa kaj čudno zveni na ušeea vest, da ae je .zmagovalec* \Vokerle .naveličal* vladanja. Ta „utrujenost" jo bajo vzrok sedanji krizi. No, nekateri ljudje imajo žo to sročo, da .obolč* in se .utrudijo* bas tedaj, ko treba umakniti se od tam, kjer so provzročili nozgodo. Temu vendar ne bode verjel živ krst, da se je Wokerle naveličal vladati, oni AVekerle, ki je razvnel vse strasti in pruvzro-čil najhujšo boje, da bi se vzdržal na krmilu. Resnični vzrok temu .naveličanju* je le ta, da je gosp. Wekerlo prišel do spoznanje, da najvišji činitelj v državi želi dtugih mdž na krmilo ogerske vlade. Iz Srbije prihajajo zopet zolo zanimive voati. Kakč nezdrave in gnile so sedaj razmere v Srbiji, priča najbolje dejstvo, da so ae po inicijativi Rističa jele pogajati vse tri stranko — liberalna, radikalna in napred-njsška — sa skupno postopanje proti — sedanjemu zistemu, ki nosi Milanov pečat na svojem čelu. Sila mora biti res že skrajna, ako so so jeli bližati drug drugemu taki neizprosni nasprotniki. Pred vsem hočejo izdelati novo ustavo, ki bi odgovarjala sedanjemu Času ter storila konec žalostnim, po rasekralju Milanu zasajenim odnošajem. Italijanski škandal. Komisija, koji jo bil nalog pregledati pisma Giolittijeva, tičoča se rimake banke, jo predložila zbornici, da ae prijavijo vsi dokumenti in vsa pisma, iz-vzernši privatna. Zbornica je pritrdila temu nasvetu. Spisi so ne objavili včeraj. Ni dvombe, da so se v Italiji s prijav ljenjom teh pisem približali velikim škandulom, kajti mnogoka-teri odličnjak, ki je še danes ponosno nosil Bvojo glavo, utegne ee žo jutri razkriti kot navaden — slepar. Morda priobčimo kaj po-bližnjega o teh spisih že danes med najnovejšimi vestmi. Vojna med Kitajem in Japonsko. Iz Yokobatua poročajo 11. t. ui. : Včeraj slavil je japonski narod v Tokiju prisvojitev Porth-Arihura in dm»e: najnovejše zmage japonskega orožja. Navduienje ljudstva je velikansko, — Včeraj dospelo je v Hirošino 151 japonskih vojakov, ki so bili ranjeni pred Port-Arlhurom, — Poslednja poročila zatrju-jejf\ da je prvi vAj jtponsko vojsle dospel il > mesta Fu Rnu-Tiena ; isti mora napasti Fu-Ču, ležeč severno od Port-Arthura. I).ugi v6j japonske vojske se pomika proti Pekingu. Različne vesti. Avdijenclja. Nj. Vel. cesar vs^rejel je minoli četrtek tržaškega deželnega sodišča predsednika, dvornega svetovalca Urban-c i c h a v avdijenciji. Nadvojvoda Oton. Kakor smo bili Že sporočili, poda se Nj. ces. in kr. Visokost nadvojvoda Oton is zdravstvenih obzirov na daljši- ptekonioisko potovanje. Nadvojvoda dospel je včeraj zjutraj z brzovlakom južne železnice v Trst. Na kolodvoru poklonila sta se visokemu potniku ces. nnmestnik vitez Rinaldini in poveljnik pomorskega o k ruj a kontreadmiral conte Cassini. Nadvojvoda odpotoval je ob 1. uri pop, ni» Lloydovom par-niku „Amphitrito* v Aleksandrijo. Imenovanje. Minister za trgovino imenoval je poštnega kontrolorja Franja F u r l a-nija v Gorici višjim poštnim kontrolorjem pri odpoBlunškem poštem uradu v Carjem-gradu. Odbor „Dol podp. drultva" prosi uljudno vse one udo, ki so zaostali s tednino, da isto poravnajo. Opozatja zajedno, da je že potekel 50. teden, zatorej jo treba sklepati račune. Podpora bolnikom izplačevala so bode tudi jutri (v nedeljo) dopoludne, ker je uradnik obolel. Volitve v Pazinu. Včeraj je volilo v III. razredu 100 naSih in 80 nasprotnih. Danes sozačeli voliti patentaii. Ukupno jo bilo do sedaj oddanih 8111 glasov, 6 KI naSih, 200 italijanskih. Za družbo sv. Cirila In Metoda in sicer da postane pevsko društvo „Veloaila* pokrovitelj, nabrali so gostje v gnstilni .Blatenega Andrejčka Oblaka v Skednju*, praznujoči imendan Drejčkov, 4 krone in 4 st. — Nabralo se je v gostilni .Pri Lipi* v Bazovici sledeče : „Trč" s kitaro, da bi spreobrnil Sežanskega Cikorjaša, pa brozuspešno, nabral je 2 kroni 22 stot. Osem Jožetov, en Francelj in on Drejček nabrali so okolu mizo 2 kroni 70 stot. Ista družba dodala je za izmišljeno ter ob enem svirano Skalovičevo hrzo polko 2 kroni 20 stot. Skupno 7 kron 12 atotink. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, odnosno za pukroviteljiuo Barkovljanake župnije, nabral je gosp. Josip Zniderčič v nudoljo dne 9. t. m. v gostilni .pri rumeni hiš." med domačini 2 kroni. Za „BoŽlČnlCO", oziroma slovensko šolo v Trstu, so darovali: Gosp. Fran Kalistor 50 gld., Kornel Gorup 50 gld., Baltazar Mimbelli 25 gld., Ivan Golja 5 gld., Marija Ipavcc 2 gld., Josip Koaak 5 gld.; nadalje nabrala je gospa Terezija Metlikovič 17 gld., katore so diru-vali: g.a Gema Stoka 3 gld.; g. inžinir M. V. Živio 1 gld., g.a Norborta Ružička 2 gld., gospod in gospa Žbona 2 gld.; g. Jakob Por-havc, gospa Marija Počkaj, g. Anton Žifko, Vekoslav Grebene in g.a Ana Retol vsak po 1 gld.; po 50 uč.: Franjo Košir, N. N., Zišok Marija, Komparo Franja, Koinparo Tončka in Kompare Marijeta. — Ajdovski preglednik j« daroval 1 krono, ker jo baje žalil dosto-jsnstvo. Nov zdravnik. Dr. N a k s i m i I j a n Adlerstein je dobil dovoljenje da sme vršiti zdravniško prakso v tržaški občioi. Orožje naših nasprotnikov. Ker ao Lahi in ItalianiHsimi v Pazinu sprevideli, da jim zavedni narod no sede več na limanice, zatekli ao se — k denuucijantstvu, ter kličejo Cerkev in vlado na pomoč proti .agitacijam* volilne komisije. Odposlali so te-le brzojavko, katere objavljamo tu v točnem slovenskem prevodu: Katoliškemu nunciju na Dunaj: Povodom občinskih volitev v Pazinu agitujejo škandalozno (1) skoraj vsi duhovni Pazinske občine (Tu navaja brzojavka imena čč. duhovnov in krajev, v katerih službujejo. Imen ne navajamo, ker ne maramo žaliti našo častivredne duhovščine. Ur.), da bi zmagali hrvatski kandidatje, kljubu nedavno iz Vatikana došli prepovedi glede vtikanja duhovnov v politiške čine. Skoraj vsi propovedu- jejo s prifniee, da morajo glasovati volile*', kakor je omenjeno gori. Župnik J. v N. in kapelan I. v J. proglsi la sta v cerkvi, da je ukazal sv. Oče, da morajo glasovati vsi sa Hrvate. Ljuti agitatorji no poleg dekana J. v J., župnika J. v J. tudi I. J. . . (Tu ao navedena imena io 6 župnikov). Prosimo nujno energičnih korakov proti temu škandaluznemu postopanju duhovščine na škodo vere in v nevarnost za javni mir. Podpisano : Pazinski volile«. Druga brzojavka se ^lasi j Gospod o>»«. namestnik — Trst. Vresni-čila so se predvidena volilna sleparstva. Komisija je dovolila danes, da ao tek. šievilke 535, 580, 631, 634, 710, 715, 730 volile po večkrat druga za drugo, it. 554 je volila za umrlega. Prosimo hitre odpomoči. Meščani Pazinski. In tretja : Prevzvišenost minister notranjih stvari Dunsj. Kekor je bilo predvideti, volilna komisija sa občinsko zastopstvo v Pazinu počenja nasilstv«, sleparstva vsake vrsti. Brsojavili smo večkrat namestništvu, toda brezvspešno, di drzovitost komisijo narašča. Meščani ao žrtve nasiUtva hrvatskih duhovnov, ki tero-rizujejo vest kmetov. Vlada ne sme trpeti krivične zlorabo v omikani, postavni državi. Prosimo takojšnje, izdatne pomoči. Meščani Pazinski. Ko mentar k takemu postopanju .lojalnih* na4ih sodeželanov v nasprotnem taboru napravi si lahko vsak sam. Značilna za vrednost teh brzojavk je vsakako okolnost, da so nikdo ni drznil so svojim imenom prevsoti odgovornost za vsebino teh brzojavk. 0 volitvah v Pazinu. Iz podatkov, katere smo objavili v zjutranjeni izdanju našega lista oil četrtka, razvidno je, da so občinsko volitve v tej prevažni istrski postojanki pričele za narodno stranko z jako povoljnim vspe-hoin. Kakor poročajo .Naši Slogi* iz Pazinu, postaja delavnost med narodom od dno do (lne živahnejša, kajti naš narod je izknšan od svojih protivnikov na vsak način. V jedni davčni občini n. pr. širili so domači izrodi vest, da poroča občina ali župan, da tyndein ne treba zapuščati svojih opravkov in hoditi na volišče, „ker pojde vse gladko* ; v drugih krajih so tiosili najneverojetnejše vesti o povišanju davka, o davku na žene, otroke, kokoši (!!) itd., katere da hode moralo plačevati ljudstvo, aku pride zopet Pazin pod hrvatsko upravo. No, na srećo našlo se je povsodi ljudij, ki so priprosteinn ljudstvu odkrili te laži in je poučili o namenu istih. Tudi podkupiti so hoteli Lahoni na raznih krajih narodne volilce. V Pičauščiui ponižali so siromašnemu kmetu d v a gld (!) za glas, toda opekli so se; v Kaščergi in Zamasku zvali so ljudi na pijačo, toda tudi to bilo je brezvspešno. Najgorje pa se je dogodilo la-honskira agitatorjem v Trvižu, kjer so se užalili celo otroci po poskušeiiein trgovanju z glasovi in poblatili tujim gostom voz. — Dnu 9. t. m. sklicali so nazovi-Italijani pazinski javen shod, katerega pravi namen so hoteli prikriti z izjavo, da so sklicani volilci brez razliko narodnosti. Tega .shoda* udeležilo se je okolo 200 ljudij, ki niso volilci, med katerimi so bili rasni laški učitelji. Prvi je govoril dr, Mrach italjanski, zanj i m pa Co-misio in Percich kojo besedo hrvatski. Jedro njih govorov bilo jo naperjeno proti .tujcu* (..lureštu*), ki se hoče vsiliti za načelnika. Hvalili so se, koliko „dobrega* so storili „njih* ljudje za občino, ne da bi bili znali navesti koje dejstvo. Percicha so celo izžviž-gali. Potem so prešli .zborovalci* na glavno točko dnevnega reda: k pijači. — Istodobno zbralo se je okolo 400 volilcev na volilni shod na pazinskem polju v Guštinah. Razpravljalo se je o tem, kako se je vladati narodni stranki, da zmaga resnica nad krivico. Vspeh volitev v prvih dveh dneh pokazal blagodejen sad volilnega shoda. Obrekovalec ostane obrekovalec. Naši nasprotniki so sploh sila drzni v zavijanju in Bumničonju, ali kar počenja proti nam zloglasna celjska „Deutsche WachtM, to pa presega tudi naio, v tem pogledu preoej utrjene živce. Kakor znano, je moral omonjeni list preklicati svojo noaramno trditev, kakor da bi bil gosp, Fran Podgornikna ljubljanskem shodu izjavil, da Slovcueum ne treba dinastiškega čuta. I* popravka Podgornikovrga je razvidno, da je hotel kon*tatovati ravno nasprotno od teg*, kar je trdila „Dent*che Wacht", da je namreč zabeležit dinaitiški čut med Slovenci kot od nekdaj in sedaj obstoječe d e j a t v o. Da ima „Wachteriea* le količkaj poštenja v sebi, rekla bi bila : „Oprostite, da smo storili krivico, ker smo bili slabo obveščeni !* Kaj ie ! , Wachteričino" poštenje je ie (Ak », da si ne more kaj, da ne bi na prvo kričt« lai nanizalo še dve novi, veči in drznojši. V naslednji Številki trdi namreč, da s nemški in slovenski listi poročali o izjavi Podgornikovi isto tako, kakor je poročala ona sama; potem pa dostavlja ie, da je Podpornik svojedobno deloval v Ljubljani in da se je potem, ko so mu postajala tla pod nogami prevroča — ker so oblasti postale pozorne nanj — preselil v Trat, da bi mogel, ako bi trebalo, hitreje čez mejo. Kolika nesramnost! Res, drzno čelo mora imeti oni, ki tako — laže ! Toda ni vredno, da bi se človek jezit, kajti t t , , . . Ja, da* Schreeklichste auf Erden — lit der Kampf mit Ungeziefer dem Gestunk als W«ff« dient — Das Duell mit einer Wanze". Ta •'tat sicer ni posebno eitetičen, ali ne štejte nam g« v greh, saj je — nemško maslo. Zato pa kon'tatujemo jednostavno: a.) da ni res, da bi bili slovenski listi — ni po besedi ni po zmislu — poročati tako, ka-ker trdi „Deutsche Wacht", b.) ni res, da bi bil g. Podgornik k o d a j bival v Ljubljani, zbok česar se tudi od tam ni mogel preseliti v Trst! Punctum. Mestni ivet tržaški. Predvčeranjem zvečer bila jo javna soja, XXIX. v vrsti letošnjih. Prisotnih bilo je 32 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika poslednje seje priobčil je župan, da so položili svojo čast svetovalci Albrecht, Berlam, dr. G a i r i n g o r, Scbisvoni in Vio. Župan je zajedno iz-jivil svoje sožalje na tem odstopu in povedal, da je bilo njegovo osebno prigovarjnnjo hrezvBpešno, zatorej se nadeja, da utegne izjava celokupnega zbora določiti omenjene svetovalce, da prekličejo svojo odpoved. Tajnik dr. Boeoardi prečita! je pismeno demisijo omenjene gospdde. Svoj odstop utemeljujejo i dogodki o razpravi ta pre-skrbljenje vode, kajti izjave nekaterih govornikov o tehniških strokovnjakih, kakor tudi način v občo, kakor se hoče raspravljati v mestnem svetu o tehniških vprašanjih, so žaljive sa odstopivše svetovalce in škodljive interesom občine. Na to je svetovalec dr. V e n e z i a n opravičeval svoje izjave is prejšnje seje, katere izjave da niso mogle žaliti nikogar, zajedno pa je nekoliko podkadil vrlinam dotičnih gospodov. Predlagal je, da naj mestni svfet izreče istim svoje popolno zaupanje, naročivši predsedništvu, da stori primerne korako, da prekličejo avojo ostavko. V istem smislu govorili so podpredsednik Mojzes Luzzatto in svetovalci d' Angeli, Cambon in Consolo. Venezia ov predlog odobrili so zatem soglasno, — Potem se je prečital dopis trgovinske in obrtne zbornice tržaško, s katerim ista vabi mestni svfct, da da se isti pridruži njenemu sklepu, naprositi vlado, da podaljša veljavnost zakona izza 8. januvarja 1891. še sa daljnih pet let. (Ta zakon določa, da so novn obrtna podvsetja v Trstu in okoliši začasno oproščena davkov, Ur.) Ta predlog so rešili po predlogu dr, Veneziana v smislu omenjenega dop si putom nujuosti. Isti dr. Venuzian je predlagal, d a podari mestna občina 1000 g o I d. b e d n i k o m v Kalabriji in S i o i I i j ; svota daje sicer „neznatna", ker žalostni občinski finančni odnošaji no dopuščajo večje žrtvu, toda to darilo naj služi kot znamenjo s'očutj* mesta tržaškega z „nesrečnimi brati". Ta predlog je zbor vsprejel med burnim odo-bravunjom galerije. Zatem jo pričela razprava o točkah dnevnega reda, o kateri pa ne sporočimo, ker iste za na< nimaja niti interesa niti važnosti. Goriike vesti. Tržuški vzgledi kvarijo goriške odnošaje: napad tržaških rudečkar-jev na škofijski ordinarijat in pa doseženi vspeh vspodbudila sta tudi goriškega župana, da je pričel veselo vojno pioti slovenskim propovedim. Kar osebno jo je mahnil ta „illustrissimo" b knezonadškofu b pritožbo radi slovenskih propovedij pri oo, kupucinih ter da namigne (kdo smo mi!) vladiki, da hoče on, župan prepovednti te propovedi 1 N mogočni gospod so menda slabo nuleteli, kajti knmonadškof je izjavil • vso odloČnotjo, da d »kler ostane on višji pastir Goriški, n e do-pusti nikdar, da bi se kdo vtikal v duhovske posle, najmanje pa župan Goriški. Hudobni jeziki trde, da se je gospod Venutti, videvši tako odločnost, prav pogumno umaknil iz škofijske palače. Iz Sežane nam pišejo dna 11. decembra 1894: Tudi pri nas bližajo se občinske volitve ; tudi pri nas skuša pri tej priložnosti jedna stranka vloviti volilce v svojo mreže z golažem, pijačo in drugimi takimi lepimi fedutvi, ker ima najbrž sama premalo zaupa-i.ja v lantno svojo vrednost in ker ve, da jih brez golaž« in vina noben človek ne bi poslušal. Novo je pri nas menda le to, da je glava in duša te golaž-stranke jeden — c. kr. uradnik. Vsejedno ne bi Vam omenil teh volitev, če bi ne bile spravile ze!. grajena ie do 377 vrst od Vladivostoka. Teh 377 vrat dogradijo prihodnje spomladi. Poslednje mesece delali ao pri železnici izključno le vojaki, Ropsrsk umor v Pslti. Is Pe«te poročajo dnč 11. t. m.: Po noči na včeraj je nekdo na uprav živinsk način umoril pod policijskim nadzorstvom stoječo .devico' Avgu sto Gerendico in ukradel raane nakite ne-znatne vrednosti in pa 80 nČ. (t) v gotovem denarju. Nocoj so prijeli policijski agenti 29 letnega zidarskega pomočnika Kazimira Si-garja rodom is Dembine v Galiciji, ko je prodajal umorjeni izmaknjene predmete. Si-gsr je pred kratkim priiel ia kaznilnice, kjer je sedel 9 leti aaradi ropa. Dasi so ga zasačili, ko je prodajal omenjene predmete, ▼endar Sigar odločno taji umor. Milijonar — samomorilec. Dne 5. t. m. usmrtil se je v Variavi poljski grof Bavor-■ki. Pokojni bil je pisatelj • obogatel je poljsko književnost s prevodi raznih alavnih pesnikov, tako n. pr. Byronovih, GSthejevih Schillerjevih i dr. Sammorilco volil je 10 milijonov v znanstvene in literarno svrhe. Usmrtil se je baje zaradi bolezni na živcih, ki ga je mučila že več let. Čudna razsodba. 8odiMa v Brnu reftiln je te dni obsodbe nekega kmeta, ki je bil zatoien žaljenja ti a časti, ker je bil rekel nekemu trgovcu a živino .goljuf", .slepar«, „kanalja*. Sodišče utemeljilo je svojo razsodbo a trditvijo, da ao omenjeni israzi v navadi na sejmih a živino I Sodnijsko. Predvčerajšnjem stal je pred tukajšnjim dež. sodiščem 20letni čevljavski pomočnik Karo) Delbianoo iz Trsta, zatožen žaljenja Nj. Veličanstva. Sodišče ga je rešilo obtožbe. — 24letni trgovski pomočnik Artur Vracek iz Trsta dobil je 15 dnij aapora, ker je po noči na 17. m m. v kavarni Ferrari kričal „Viva F ftalia I* - Slletni težak Peter llieheluti ii Ronk, zatožen zaradi nevarnega pretenja, bil je oproščen.Včeraj stali so pred tukajlnjim sodiščem 29letni črkostavee Anton Giachin iz Trsta. pristojen v Piran. 201etni pekovski pome^nik Aldo Corsich iz Nnvega-grada in 18letni pekovski pomočnik Fran Trebi iz Roviga, zatoieni katoliiko vero la-lečih dejanj. Po noči na 29. oktobra t. I, zasačili so namreč stražarji te Izborne mladeniče v ulici S. Miohele, ko so ee rogali v isti uliti (na voglu ulice S. Giusto) pred tam stoječo kapelioo, v kateri so podobe sv. Ane, Dev. Marije in Kristusova. Giachin je kazal roiičke podobam, v tem ko so vsi trije prepevali porogljive pesni. Giachin dobit je tri tedne, Corsich 14 dnij in Trebi teden dnif zapora. — 17ietni kotlarski vajenec Alojzij Miatron dobil je zaradi težkega telesnega poškodovanja 4 mesečno ječo. Policijsko. Po noči na včeraj vtihotapili ao se neznani tatovi v stanovanje branjevke Josipinn Vidav, stanujoče na Greti hit. 50 in ukradli rasno obleko in srebrno žepno uro, skupno vredno 35 gold. — Po noči na 9. t. m. ukradol je neznsn tat iz Franjo Spehar-jevega hleva na Škorklji it. 84 dva domača zajčka. IŠpehar je če-le sedaj to prijavil po> liniji, ker si je menda mislit, da se zajčka vrneta. — 21letna natakarica Marija K., službujoča pri gostilničarki ge. Amaliji Frank v gostilni .Ali' Elefante" v ulici Rossetti hit. 2, ukradla je svoji gospodinji 5 gld. iz odprte usiznice. Micika je priznala tatvino, toda kljubu temu ovadila jo je gospodinja pri policijskem komisarijatu v ulici Scussa. — Predsinočnem skušali so neznani tatovi ulo-miti vrata vratarjeve lože v hiši št. 14 v ulici dei Conti. Ta napor je opazila neka tam stanujoča gospa, in nje kričanje je prognalo tatove. — Minolo noč zaprli so 231etnega težaka Antona B. is Trsta, ker je na ulici pretepal neko žensko. — Težaki Fran G., 24 let star, Ferdinand Z., 20 let star in F.an F.. 28 U star, aakraJli so nekje kave. V novem pristanišču zasačili •o jih stražarji, jim odvseli kavo in jih spremili v zapor. — 271etaega težaka Petra Vi-dalija is Pirana so zaprli, ker se je nevarno grosil bivši svoji ljubici Mariji AmbroŽič, stanujoči v ulici del Salice hšt. 8. Poslednja je dognala, da je Viđali malopriden človek iu zato ni hotela o njem ničesar več znati, kar je Vidalija tako rasjesilo, da se je zagrozil deklici, da jo umori. Richterjeve sidro-omarice za gradigo hišic priznavajo se popravici kot duševno vzbujajoča in zabavna igra za otroke in odrasle. Sloveči pedagogi izrekli so se o tem med ostalim takole: .Ako se le aore z dobro vestjo priporočiti starišem igračo za njih otroke, more se priporočiti Rchterjeve sidro-omarice, ki so bile odlikovane tudi na veliki razstavi učil v Pragi in Debrečinn s prvo nagrado v priznanje njih velikega pe-dagogiškega pomena" , . . .Railične številke sidro-omaric dajejo otrokom optemenujočo zabavo, katero se more vedno oživljati z dopolnilnimi omaricami" itd. — Izdeluje te omariee a kamenčki za gradnjo tvrdka F. Ad. Rchter & C. na Dunaju:" Tej sodbi časopisa .Das Buch fur Allle" is katerega smo vzeli to vest, pridružujemo se radi tudi mi, kajti Richterjeve sidro-omarice so zares najboljše božično darilo. Najnovejie vesti. Dunaj, 15. t. m. (Poslanika rbornioa.) V nadaljevanju razprave o proračunskem provizoriju izjavlja finančni minister dr. Plener, da se blagajniike zaloge velike, toda uloženi so le mali zneski, ker so večji zneski v državni centralni blagajni in v raznih državnih blrigrijnah trod o založeni. Govorniku se ne vidi umestno, ds bi se večje blagajniške zaloge oddajale bankam, ker bi to vzbujalo videz proevita, pa bi končalo žalostno. Minister obžaluje narodne borbe v zbornici, katere ponižujeto gospodarska dola vlade do postranskih atvari. S tem prenehamo biti za-resni patrijotiški delavci. V Avstriji se stori vsaj toliko, kolikor drugod.Volilne prenem.ve ni mogoče vreči zbornici čez glavo in jo izvedljiva ista le po sporazumljenju koallraiiib strank. O potrebi, da dobe delavci volilno pravico, so prepričane vne atranke, isto velja tudi za male davkoplačevalce. Nadejati se je torej, da se stranke aložijo. Splošna volilna pravica je neizvedljiva in bi tudi ne bila na srečo Avstrije. Trgovinske brzojavka. Budlmpašta. Pienica za spomlad «.74 •«•70 Koru na za jesen 1895 7.04 do 7.Ori Oves sa SpS-mlad 5 S*4 -5 95 Ki nova ft'2ft—Korsza stara 5'50 do H 70. Pijanica nova od 78 kil. f. fl'«0—8 65, od 79 kil. f. 8 65-C 70. od 80 kil. f. H 70-« 75, od 81 kil. f. 8 75—a 80, od »a kil. for «'80—6.8S. Ječmen H2i>~8lO; proso 600—6-60. Pienica: Zmerne ponudbe. PopraAevanjs omejeno kupci rezervirani. Kupčija mlačna. Ceae mirno. — Ki in ječmen mirno, oves in kuruza stalno. Vreme: mrslo. , Praga. Neratinirani sladkor za deesmbsr f. 1185 januar r. 11.72. Ma o bolje. Praga. Centrifugal novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpošiljate v precej f, 28'25 -88.50 Nov. marc f. 28.50—28.76 Coucasae za november-marc 29-21 —■—, Četvorni sa november 80'—. V glavah (sodih) za konec decembra 30 — Havrs. Kava rtaiito* good averago sa desstabsr 90.35, za april 85.25 bolje. Hamburg. Baiito* good averago za deoembai TI.25. marc 68.-, maj 67-—. Novi Tork 14. Nova rd«ča zimsku pienica podražila se j9 v tem tednu od HI1/, na 63 in koruza jo padla od 555'/i na 541/« oti. bu-hol. Daa^Jsta borza 10. 1S94 Državni dolg v papirju . . . . „ „v srebru . . . , Avstrijska renta v zlatu . . , , „ v kronah . . . Kreditna akcije ....... London lOLst........ Napoleoni......... 100 mark......... 100 i tal j. lir........ dsosmbra danas včeraj 100.— 100--- 100 05 100 - 12440 124.2) 9» 10 •8U5 U9>i (H) S9U-8« 124.20 124-30 9-88'/, 9*88 60 90 U0.92'/, 46-55 4S-50 Tržna oane. (Csns s« razumejo na debalo in s carino vrsd.) Domaći pridelki. Cena od for. ds fsr. Tižol: Koks........100 K. 11.50 11,75 Mandoloni...... „ 10.50 — .— svetlorudeči ...... „ 9.50 —.— temnorudofi ..... „ —.— —.— kanarček ....... „ —,— —.— bohinjski....... „ 9.75 —.— k sli veliki...... „ 10.25 —.— , mali....... „ t,— —.— zeleni, dolgi..... „ —.— — .— n okrogli .... „ —- meSani, hrv..t.ski .... „ 7.7» —.— „ štajerski .... „ —.— — Kislo Gno stujenko..... „ 85.— 88.— Jsčmsn it. 10 ........ . 9.25 9.50 , »........ n 9.75 10. „ 8..................11.25 11.50 Zelje kranjsko ..................0.— 0.25 Bepa „ ................5.75 rt — Krompir, štajerski . • . . . „ 2.90 8 — fina kranjsko . . Leča. kranjska . . bm^I ogpnki . . Kast ogftraka . . Kava Mocca . . Cejlon PUnt. . Perl .... Java Malang . . . Portoricco ..... Guaiemala .... San Domingo . . . lfalabar Plsnt. . . . n nalivi*. . . Laguajra i'Iant. . . „ nalive. . . Santos najtini,i . . • srednje fini . „ srednji . . . „ ordinar . . , Rio oprani .... n najfiniji .... „ srednji .... Sladkor Centrifugal I. vrst« Concsssd .... v glavah .... razkosani . . . , Sli italijanski dni ... « srednji . . Japan fini AAA . . . „ srednji . . . . , Itaugoon eitra .... I..... II. ..-. Petrolej luski v sodih . . v zabojih od Olj* italijansko najfineji . . srednjefino bombažno, aiuerik. . . dalmatinsko ..... Limoni Netiniki .... Pomaranči „ . . . , Mandeljni Dalmatinski . . Bari..... :oo K 8. - 9 — 49 -53-187. -182 -189,-isi,-178,-157,-156. 172. 9.9Š 0.50 50. 54 -18®.-184.-191,-1«2,-180. -158. 158.-174- 170— 171- , 150- . 147.- . 144,- , 131. - " 147— . 141.-100 K. 29.-« SO,-, 31. -31.-100 K. 19.— 1 H.'J.ri 17.50 15.75 M 13 25 , 12.50 9-18.&5 K.8« 6«.- 34,-82 — 4.— 151.-148. -14«.-133 - 14«!-143-29 »0 30.50 31.21 ti .25 19 50 18.TI ti kil . 100 taboj P Bjoli l UŠI Dalmatinski .... , Puljeiki ..... S okve PuljsAke .... „ Oriko r vencih S .tanine ....... V.,itMrll........ 01 r ts......... Polenovke srednje velikosti „ velike .... « male..... Blantkl v velikih sodih seve tOO K. 56.-. 84- 8.25 14 — 11.50 30.-23 — 30,— 38.-36 — 42 — 13,-4.50 «7. 58. - 87,- 5,- §8,— 62.— 88.— 8*7» ia!— 40,-24 — 8«.— Trgovina. Moka ili otrobi, Moka: Položaj sem poboljšal disto ni6. dasi so ji tršišdo sem in tje oživljalo, tak6, da amo gnjili nokliko na-deje na zboljšanje. Toda ti pojavi niao trajni in ktnalo pade zopet tržijo v obiono svojo mlačnost. Doadeva nam se, da, skoraj bo jimo so, da se utegne to stanje vleči do prihadnje spomladi, to je do one dobo, v kateri ae navadno pojavljajo nadeje ali bojami o bodoči letini. — C«ne so povprečno iste, kakor smo jib bili navedli v poslednjem poročilu. Otrob i se podraiujejo ter kažejo kupci 9e prilično dobre voljo sa kupovanje. Zlo je le v tem, da prodajalci odbivajo ed dno do dne ponudbe kupcev; zato se promet ne rasvija tak6, kakor bi se rasvil, ako bi bile sahteve jednake ponudbam. Poslednjo dni minolega tedna prodal jo mlin „Walz* nekoliko vagonov avojega izdelka po f. 3.35 lako Pelta proti odduji v januvarju 1895.; o zaključku zahteval je iati inlin za oddajo v januvarju-aprilu f. 8 55 loko Pešta. Druge marke ao prilično še vedro tak6. kakor smo oimunili v poslednjem poročilu. Dodajemo še, dt se ta izdelek drii v Budimpešti takć dobro, da je nek tamošnji trgovre ustavil tukaj rasno vagone. Drobni otrobi: Ponudbe z olajh-ćavami t cenah, toda brez kupcev. Goved. Od 6. do 12. t. m. prodalo se je v Trstu 492 volov in 45 krav klavne ži-vine i n sicer 22 volov is Kranjske, 36(1 is Hrvatske, — iz Istre, 298 is Dalmacije in 6 domačih. Plačevali so se: voli is Kranjske po f. 45-— do 46.—; voli is Hrvatske po f. 4JJ.— do 44.— ; iz Istre po f. —•— do ——; iz Dalmacije po f. 43 — do 44.— in domači po f. 46*— do 50'—; domače kravo po f. 44'— do 45'— in krave iz Italije po f. —.— do —•— kvintal mrtve vage. Seno ill slama. Seno I. vrate prodajalo ao jo v tem tednu po f. 3*65, II vr. po f. 2.60 slama I. vr. po f. 2 60. in II. vr. po f. 215 kvintal. Surovo mnalo, jajca in koko&i. Kranj, sko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 92 do 94 nč., v part, od 30 do 50 kg. po 90 do 92 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1.02 do f. 1.04 in v part. od 30 do 50 kg. po 1,— do f. 1.02 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.06 do 1.08 kilogram. Jajca na debelo po f. 3*60 do 3.70 sto komadov. Kokoši po 1 gld. do 1-35 komad, pišćeta po f. 140 do f. 1-65 par. Krompir, navadni, na debelo po 3.— do 350 kvintal, „R. M." SVOJI K SVOJIM! Gostilna Ivana Trevna vi'.* 29. ho priporoča slovonskumu občinstvu v ol>ilon otiink. Točijo so zmirom izvrstna intr>ri . l*rvarkovrii*) priporofa modro /.-,«„kinjo )>■> 40, dommto fritint po Mo liimptlco pit 36 in , RleHling' po 40 ni. Utr>\ — Dohrm kuhi/tja itt po crni j t enl/i* rri razpolm/t. Za drniinsko nporaho od b I. na;»rej 4 nč. cenpj«. — Driff »t ge*U r. .Rojak k rajnki f, pripnrtta pod pitani za ubil »bitk. Anton Voo 40, II. vrste g po belo rebulja po 36, riesling po 4 O in sladki prosrkar po 4H kr. liter. — Družinam, od o litrov naprej, 4 kr. ctnye. Tudi prav domara kuhinja jena razpolago. i BsagasssasaEasasssasasasaEMSsas asssasMB Zaloga piva. pivovarno bratov Reinlnghaus v Steinfeldu — Gradac in 15A 1*; pri A. DEJAKU, junior, v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Lavant Ktvizdna protinova tekočina Mnogo l**t preakiiapnn, holenti nteSujoče domače sredstvo. Km|>-čajoče drgn nje prod in po dalj&ih vožnjah. Cena 1 , steklenico 1 gl n. ( v., '/, steklenico (50 kr. n. v. Glavna zaloga: Okr. lekarna v Korneuburgu pri Dunaju, G I. Dobiva se v vseli lekarnah. Pazit i .jo nn vnrstveno znamko zahteva naj no izročno hm\u protinova tdočiua. Vozni linti in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINI F/ iz Antverpena direktno v Nev Jork & PWladelfyo konceaijonovana črta, od o. kr avstrijsko vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50 — 1 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt • Bnreau & coromeroiolur Correspon« dent der k. k. Oesterr. Staatsbahnen in Innabruck. ssetssMSMieMiiHMeesesasaMj t Otvoritev novega i prenočišča in restavracije 1 Al „Moncenisio" ■ Piazza delle Lngna št. I in Via Torente. S 8 Podpisani priporoma slavnomu poto»nliiemu Z 2 občinstvu svoje popolnoma novo »ozidano in q • elegantno v roj o no prenofii&čo no restavracijo O 9 po zmerni ceni in pošteni postrežbi. S Se štovanjem M • A. Tuzzl. a SSMS isseiessseesHMMSNssMSt> Podpirani je kupil „en block" od ste-čsjno mssu trgovino M. MILIC na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27. t<>r naznanja p. n občinstvu, da dočim jo storil po-trobno preskrbeti trgovino z novim blagom, prodaja dosedanjo blago po najnižji raz prodajal it i coni. P. iporočaj°č se slav. slovenskemu občinitvu e« mnogobrojno obiskovanje, be eži Josip Rebech, Jak. Klemen^ TRST 90T Vis S. Antonio St. 1. " T priporoča častit.m svojim odjem likom in slavnemu občinstvu novo prispelo blstjgo /n moike iu iee-»ko obl«k>', vohune robce in pinteno »»vratnike, »podnje kitlje pletene in iz Stnfa, o grinju la i t flanel.«, barhent beli sivi in raznobarven, uia e, spod. nj'- hla-'e i^ Tolne in koton ne. nogoviee Volneno in iz Uotoniii », rokov e«, Han»l /n obleko, srnjee !>r>li> in t menili barvah, ov atmke, zapestnice, i. dano /a-vratnik« 7.« in.i^kp. deinike, židane rubeo, čepici*, volnene kumas volno za nogovice. koiuhovmo in mufe, kakor tudi vs« ostale predmete za pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih oonah Pri vaeli naročbab zagotovlja točno in polteno postrežbo „Tržaška posojilnica in hranilnica" 'registrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo št. I. ]. nadstropje. huje posojila na menjics in intabulaeij* |iroti O'/ oliruatim, na zaitavo srečk in vrednostih pnpirj v pa proti 8",7„ obrestmi. Od hranilnih ulog plačajo po obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od 9. d> ltf. ure dopoludne in od 3. Ho 5. popoludne, seveda izvzemši nedelj« in prni-nike. Izplačuje so vsaki ponodoljek od II. do 12. uro dopoludne, iu vtiaki čotrtek od 8. do 4. uro popoludne. Olavni deleži veljajo po 200 kron Žadruž ii dobili se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter maša vnuki delež 10 gld. 1—Sil) hA FILIALI! della BANCA UNION TRIESTE s' occupa di tutto le operazioni di Hnncn o Cambio - Valute. a) Accetta versnmonti in conto corrcnto nb-bitonando 1' intoresso nnnuo por bauconote 3 % ton proavviso di .r> giorni 3'/.% » , ia 8'/, a 4 mosi lisso 8 Vi . • 8 „ por Napeleoni 2 con proavviso di 211 giorni 2'/. „ . , * 40 „ 2*/i « K n « ra<,*i 3 „ „ , . 0 n II nuovo tanso d' iutcrosse principiurti a de-correre sulle lottere di versamento in clrcola-zione a dutare dni 3 Mnrzo rispettivnmcnte dal 10 Maržo a secondo del relativo preavviso. b) In banco glro abbuonando il 2V470 'nt0' resso auiino slno n qualunquo somma; prelova-zioni silio a Uor. 20.000 — n vista verso ch&que; importi lusggiori preavviso nvanti In Itorsn. Con-furma ver^amonti in apposito libretto. e) Conteggia por tutti i vorsamenti falti in qualni ani ora ćl'ultii'io lu valuta del iiietlrsimo ffiomo- AsHiime pei propri correntiati /' incasso dei conti di pmittt, di cambiali per Trielne, Vitima, JJiidapent td altri princi pni i cilhl; rilasca l»ro as^funi per queste piane, rd aeeorda loro la facoltA di domlciliare rffctti prenuo la snu časna fra ne o d' ogni apcaa per easi. d) 8'incarica dtiiraeqni>to e della vendita di effttti publici, ralute e divine noneht del incHSSO d' ansegui, cambiali e coiipoits, verso mod'.ca prov vigione. d) Procura la balatura di valorl Kster con lu niasHima sollecitiidlne ed a coudiziou' modicisHime. o) Vende lo lottore dl pegno 4V,0/« 0 gnzloni comuiinli 4"/01 con 5"/u di premio dellu Mlinca Commoreialo trngheroso di Post. 1.0 lot-tero di pegno 4"/,, della linnca Ipotocaria Ungho-reso, nonchb lo Obblignzioni coinunali 4'/»"/o stoHsa bauca. Lo Lottoro di Pogno 4'/,°/,, esenti da imposta della Hnncn Provincialo Ipotecaria della Croaila e Hlavoniti in /agnbria. La ^Filialo delln llaiH«n Union neeotta in custodia verso unn tenuissima tnfasa ciTetii di iiunluinHi specie, procura 1' incnsRo del coupons alla Rcadon/.a o la veriflen dei titoli sor-teggiati. La i'Mialo della iianca Union Sozi ne morci Triesto s1 inearica doli1 nquistor delln vcudita di morci in commisionc, acooo da sovvenzioni sopra doponiti merzianzio, oppuro sopra polizzo di carico. Triesto, 20. F«bbra1o 18tt4. I 12 Dobiva sejiajcaneje v podpisani lekarni ako se naroča po poŠti Ubald pl. Trnkoczy lekar zraven rotovia v Ljubljani priporoča : Z A Ž E L O D K C: -jac Marijicelske kapljice za ielodec. - Steklenica 20 kr., (i steklenic 1 gld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr. Odvajalne ali tint ihte kroi/ljice čhtijo želodec pri *abas*nji, skalonom žulodci, — Škotulja 21 kr., je-Oon zavojček s 6 »kntuljami velja 1 gld. ft kr. 3C Za prsa: 1'laninski seUHni ali prsni s i rop za odraSčeno in otroke ; raztvarja sli/ in InjAn bolečine, n. pr. |iri kašlji. — Steklenic« ."(G kr., (}'steklenic 2 gld. ftO kr. Za trganje hotinski cvet (GichtgoiHt) lajna iu preguuju bolečine v križu, negah in nk^h. — Stcklonicu 50 kr„ tt steklonic 2 gld. 25 kr. V*a ta našteta in vhu druga zdravilna sredstva so dobivujo v lokami Ubald a pl. Trnk6ezyja s Ljubljani zraven rotovia in ho vsak dan h prvo poAto razpošiljajo. Uzorci zastO"J in franko! azgrejcoanje stanooanj, kaf or tudi cerkvi, šol, dvoran, prostorov itd. je meffote le po SiiMBiMis-oviiu za gas (plin) prirejenim pećini ki h* Itihku ryr?JeJo — brez f gljn brez pepela, brez saj, brez smradu, so najprl-kladneje i najzdraveje vsled razppoatujoče ae ^orkote! Najboljia peč kar se dostaje moči razgrejevnnja ali trpežnosti. Mnogo najboljših priznanj. FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, 1X2 C kr. priv. tovarna aparatov za razsvetljavo in kurjavo. ZALODA V T?l3TU TTVflSKI Oreinitz Meffen. FRIDERIK SIEMENS C. kr. priviligo?ana tvornica priprav za razsvetlavo in kurjavo. Dunaj, IX 2, Alserstrasse 20. Odlikovan z zlato svetinjo (najvišjo od I i kovu, nje) nn mzstavi za industrijo ^hm« v HromlitM^u. v maja 1892. Odlikovan z častno diplomo in zlato svetinjo na niejimrodni razstavi v Lipskem za rudrči križ, zdravstvo itd. meseca februv 1893. edina peć Siemensove peči na preosnovani gas 4s menom. pravim preosnovanim pl« f/.venreduo ugodnosti to^a zistemn: Izkorlšćenje tračne vročine, z kat >ro se člevečje telo jako nKodno greje, kakor na Bolnčnih trakovih. Zračenje lastno in vspeino tako nohtnega /raka, kakor ludi izključno in siuurno odstranjenje zapaljivoga gasn. Pod se ogreva nn nnčin, da imajo osebe v sobi hc nalazeČe ennko gorkoto p r i nogah in na glavi. Izkoriščenje vročine, katero Ima v sebi odstranjivani zapaljivi gas. Uzdržavanje plučam potrebne mokrote z poscb im izhlaplji- vnujoni voile. Čistoća, nič saj ni prnhu od oglja, popela itd. Posebno dobro svojstvo peči pri užiganju Sigurna in jedno* stavna regulacija toploto v sobi. Istodobno razsvetljenje prostorov, kakov z posebnimi ogniSči (kumini). Na zahtewo razpošilja aa franko. Glavno skladišče px>i Ig CARL GREINITZ NEFFEN. pichterjeve sidro-omarice za gradnjo hišic so slej ko proj nedoaeženo te so liajpriljuhnc^^e božično darilo otrokom, ki so floz tri leta siari. Tudi cciiojšo nego vsako drugo davilo, kajti ono trpijo mnogo let in jih jo moči celo po daljnem času popoluiti in n«-večati. Pristno sidro-omarloe a kamenčki reprezentujejo jedino igro, ki jo v v«oh deželah žela nepristransko pohvalo, in katero vsak, ki jo pozna, iz prepričanja dalje priporoča. Kdor se So ni seznanil s tem sredstvom, da sc otrok igrajo prijetno zabava, kateri igri skoro ni iiBjti primero, naj si naroči čim hitreje od podpirane lirtne novo hogato ilustrovanl oenik in naj Čita v njom natisnjeni mnenja, ki so izredno laskava. Pri kuno. vanji blagovoli naj se izrečuo zahtevati : Elchtorjavs sidro-cmar 00 s kamenčki za gradnjo hiiio (Riehto.% Aniter-Stoinbaukastoii) i., naj so odločno odkloni vsaka omarica brez tovarniftko znnmko sidra; kdor 10 ne stori, dobi lahko posnciok, ki jo menj vreden. Zato o vzoti lo slovočo pravo omarice, ki au dobe za ceno .45, 70, 60 kr. do 5 gld in viSe in so v zalogi v vseh finejtih trgovinah x igračami. SčZTd Grahov,, strelovod, tsiltslj v Jeil, preganjaleo mnn ali trm. Cena igri H5 kr Pristno samo s sidrom I F. Aa. RICHTER Sa Ci©., T. avstro-, gorska o. in kr. priv. tovarna aidro-omario s kamenčki za grajenje hliio Dunaj, I. Nibelungengasso 4 Tovarana/ XII1./I (Hitzng) Budolfstld (ThUr.), Oltsn, Bottardam, L^nion E. 0, Nev-York, 17. War.en-M. I lekarna .Zliin Koldeneii ^ T. j, rm Jieichsapfel". prej imenovane univerzalne krogljicfl I., Singerstrasse 15, Dunaj. v v Kričistilne krogljice, zaslužijo to ime po vsej pravici, kajti v rosnioi jo mnogo boleznij, pri katerih"so\" kroirliioe noks-zalo svoj izvrsten učinek ® J 1 /o voč desetletij so to krogljice povsod razširjeno in malo družin utogno bo najti, t katerih bi pogrešali malo zulog.i toga izvrstnoga domačega sredstvu. Vsi zdravniki s...........................In priporočajo to krogljioo kot domaČo srodstvo, posobuo pa proti boleznini po mIi«H»i u»i>«»l»itvi iu ziiliusanju. To krogljioo stanejo: 8 Alcatl.M«*.« x 15 kro« I jjicotitii tS i ni., iedeit zavitek (> skuti i<* 1 - —a —> ......>----------------■ - - - -- - — Ako so denar nii]t zavitka \L gld. :t0 11 • znvitk Prosiira, da se izrečno zahteva J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti jo, da ima pokrov v«nko Skatljjeo isti podpl* »fep v i»w0 m"'. Amerik, mazilo za trganje, ^nfnvč1 1 škittljka 1 ne., iioSt. iiroBto 76 11S. I »telil. 4ti ae., pošt- kulliio 1 £*!«(. no., pri nofrunkovani pošiljatvi I fifld. IO nč »proj posije, ni treba plačati porto, iu Btano : 1 zavitek krorijle 1 t/Id 2S nč a č„ zavitki a gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč„ ft zavitkov 5 gld 510 nč ''lo ivitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek so no poSilja), Prah proti potenju nog, 1 ^^ ' Balzam za goltanec, Fijakerski prsni prašek, Tanokininska pomada K: ljlea 2 fili. Univerzalni nutlrlehm sreiitvo Kld., a----— — , iUMP jn-oaro itii ne. ---------•----- • w uc., ]p»»i. ]iro Zivljenska esenca (Praške kapljice) Univerzalna čistilna sol t t steklenica 'J-.' ne. | 1)roti posledicam »labe prebave, 1 zavitek 1 „...., Kttzven imenovnih izdolkov dobivajo uo šo drugo tu- in inozemske furmaeoutične spocijalitcto, ki so lulo po vsili avstrijskih časopisih oznanjeno; iu so na zahtevanje točno in v ceno nreskrbliuio tud predmeti, kojih ni v zalogi. - lt »K |»oii li« u ju po poAti vršo se točno, a troba je denar poprej doposlati ; večja naročila tudi po postnem povzetju. je l»i*l do|toiil.i»ivi denar;« po poAtni porto liosti munji kakor po povzetju. Bdi iiaknziilol m ta no Lastnik politično društvo .Edinodt* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikola. — Tiskarna Dulouc v Trstu.