Političen list za slovenski narod.
f« polti prejeman velja: Za oelo leto predpisan 15 gld., la pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 rld., za četrt leta
I (ld.. za en mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/|6. uri popoludne.
123.
V Ljubljani, v sredo 31. maja 1893.
Letnik XXI.
Gabilo na naročbo.
S I. junijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 ,,
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec.
Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Pol leta . 8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
TJpravništvo ,,Slovenca".
Permanentni odseki državnega zbora.
Z Dunaja, 30. maja.
Obrtni odsek imel je danes tretjo sejo. pri kateri se je pokazalo, da bode enketa o b š i r n e j a , kakor se je mislilo. Nižjeavstrijski poslanci so vsled zadnjič storjenega sklepa nasvetovali, da naj se zasliši 36 dunajskih zadrug iu društev, pa troje drugih družb na Dunaju, ki obsezajo celo državo. Ali že danes poročal je poslanec Einer, da se je oglasila še zadruga tukajšnjih optikov proseč, da pošlje k nameravani enkžti lastnega pooblaščenca. Ravno tako je poslanec N e u b e r predlagal, da naj se povabi k enketi tudi društvo „Wiener Kauf-miinnischer Verein". Dalje nasvetoval je poslanec Pernerstorffer, da naj se zasliši še društvo „Verband der genossenschaftlichen Krankenkassen
in Wien", in dr. Ebenhoch je dostavljal še zadrugo duuajskih dimnikarjev kot zastopnico vseh avstrijskih dimnikarjev. Vsi ti predlogi so bili sprejeti; namesto 39 dunajskih društev in zadrug se jih bode torej zaslišalo 44.
Pri razgovoru, kdaj naj se prične in kako naj se vrši enketa, nasvetoval je Einer, da naj se nekatere dunajske zadruge in društva zaslišijo že v torek 6. junija. Poslanec Biirnreither je priporočal, da naj se vabijo in zaslišujejo po raznih skupinah, dr. L u e g e r pa je predlagal, da naj bodo obravnave javne in pristopne vsem povabljenim strokovnjakom, kateri naj bi imeli pravico, dejansko popravljati izreke svojih tovarišev. Wiedersperg šel je še dalje in je predlagal, da naj imajo povabljeni strokovnjaki pravico, sploh segati v razpravo in zavračati govornike. Ali psslanec A d a m e k se je temu predlogu protivil, češ, da bi potem dotičnih razprav ne bilo konec. Pernerstorffer je želel, da naj bi se zastopniki raznih obrtov sočasno povabili iz vseh dežel in kronovin, ali Biirnreither mu je ugovarjal, da je to splošno nemogoče, in da se zlasti v pričetku to ne more lahko zgoditi; pač pa je priznaval opravičenost Pernerstorferjevega predloga in se nanj oziral z nasvetovanim dostav-kom, da naj se pri vabilih kolikor mogoče ozira na sočasno zaslišanje obrtnih skupin.
Ta Biirnreitherjev predlog je obveljal, ravno tako je bilo sklenjeno, da smejo k enketnim obravnavam priti vsi povabljeni strokovnjaki, pa le kot poslušalei, ne da bi imeli pravico, stavljati vprašanja ali segati v obravnavo. Tudi se je postavljalo, da dobe povabljeni udeležniki poleg potnine, diete ali odškodnino samo za isti dan, za katerega so bili povabljeni k enketi. Dalje je bilo sklenjeno, da se prične zaslišanje dunajskih strokovnjakov že v torek 6. junija ob tieh popoludne, in da se k dotični seji
povabijo ta-le društva: 1. Zadruga branjevcev, 2-zadruga trgovcev z mešanim blagom, 3. društvo dunajskih trgovcev, 4. zadruga krčmarjev, 5. odsek trgovinskih pomočnikov dunajskega društva trgovcev, 6. društvo trgovinskih službenikov, 7. društvo trgovinskih pomožnih delavcev, S. odsek krčmarskih pomočnikov, 9. dunajsko trgovinsko društvo, 10. zadruga mlekarjev, 11. društvo avstrijskih trgovinskih službenikov na Dunaju. Ker bode imel vsakdo odgovarjati na 30 vprašanj, pač ni verjetno, da bi vsa ta društva v torek prišla na vrsto in dr. Einer je imel prav, ko je na neki predlog, da naj se že zdaj dolači, koliko strokovnjakov naj se za vsako sejo po-vaVii, odgovarjal, da to vsaj v začetku ni lahko mogoče, in da se bode to število določilo šele pozneje. Pač pa se je povdarjalo, da naj se dotičua vprašanja prej ko mogoče pošljejo izbranim društvom, da imajo njihovi zastopniki priliko, jih vsestransko potresati in se pravočasno pripraviti na odgovor.
Ko je bilo vse to dovršeno, pričela se je razprava o vprašanjih, ki naj se stavijo strokovnjakom iu jih je sostavil zadnjič omenjeni pododsek obrtnega odseka. Ta vprašanja pretresala so se po glavnih skupinah. Pri prvi skupini nasvetoval je Neuber, da naj se gledd strokovnjaške sposobnosti strokovnjakom v prvi vrsti predloži vprašanje, kaj o tej zadevi uči dosedauja skušnja, in je bila dotična postavna določba koristna ali škodljiva za razne obrti. Dr. Lueger je rekel, da se to samo po sebi ume. Pernerstorfer je zagovarjal ta predlog, češ, da naj bodo vprašanja določna in natančna, A d a m e k pa je odgovarjal, da je bilo o tem govorjenje že v pododseku, ki je pa to zadevo zavrgel, ker bi sicer provzročila jako obširno in splošno debato. Vsled tega je bil Pernerstorferjev predlog odklonjen, ravno tako je bil odklonjen nasvet Biirnreitherjev, da naj se 3., 4. in 5. vpra-
LISTEK
Shod jezikoslovcev in srednješolskih učiteljev na Dunaju.
Z Dunaja. 29. maja.
Vršeče gibanje političnega življenja se je za kratko dobo umaknilo v ozadje in luč staroslavne helenske omike ter zajedno modernega naobraženja je posvetila v svetišče Janovo, ko se je v dobi bin-koštnega tedna vršil v stolici našega cesarstva z mogočnim sijajem shod jezikoslovcev in srednješolskih učiteljev, k kateremu so privrveli učenjaki ne samo iz dežel nemškega jezika, marveč udeležili so se navedenega shoda tudi premnogi zastopniki in vneti ljubimci znanstvene prosvete iz vseh slovanskih pokrajin, nadalje zastopniki izmej Mažarov, Italijanov, Bolgarov in Rumunov. V okrilju našega presvitlega ter vedam in umetnosti tako naklonjenega vladarja zbrali so se dični sinovi najbolj različnih narodov evropske zemlje, toda vse je složno družila mej seboj krepka vez ter mogočna narodna nasprotstva pomirjajoča moč napredujočega znanstva starokla-siškega in modernega; pozabivši nesrečno mržnjo, ki razdvaja sinove po jeziku različnih narodov ter opovira skupno delovanje za naobraženje in blaginjo človeštva stiskali so si v prijateljski ljubavi roko v roko ter se bodrili z» resno in vzajemno delo na inanstvenem pozor**u, za zboljšanje in prospeh našega šolstva ter vzgojeslovja.
Z ogromnim in navdušenim veseljem so vspre-jeli domačega mesta stanovniki, gostoljubni in z zdravim humorjem nadarjeni Dunajčani tuje goste ter prijazno pozdravili vzorne svečenike boginje Atene, ki verno služijo vedam in umetnosti, nam bistre duha in blaže srce razkrivajoč nam bisere staroklasiškega sveta. Uverili pa smo se zajedno — in to nas vzlasti veseli, — da prijazni Dunajčani niso nič manj gostoljubno vsprejeli slovanskih narodov sinov nego so iskreno in ljubko stisnili na srce svoje brate od severa, kateri so jim po jeziku in duhu vsakako mnogo bliži nego mi. Slavili so inozemce v navdušenih besedah ter njim v proslavo priobčili mnogo prelepih pesniških proizvodov v latinskem, grškem in nemškem jeziku. Tudi na Dunaju bivajoči slovenski pesnik prof. Josip Stritar pozdravil je tuje goste s pesnijo v latinščini pisano „Ho8pitibus Phaeaces".
Da je shod jezikoslovcev in srednješolskih profesorjev v znanstvenem obziru velikega pomena, da se je mnogo važnega ukrenilo za povzdigo vede in vzgojeslovja v srednjih šolah, umevno je samo ob sebi, kajti prisotni so bili možje učenjaki in malone vsi glavni zastopniki staroklasiškega in modernega jezikoslovja in mnogi priznanja vredni vzgojevalci.
Obširno in na drobno ne moremo opisovati celega vsporeda in omenjati vsega, o čemer se je predavalo in govorilo, kajti za kaj tacega ni prostora v našem listu; tudi se nam vidi neumestno, da bi navajali premnoga učenjaška predavanja, katera za-
nimajo simo strokovnjaka, ne pa navadnih čitate-Ijev, kateri iščo v novinah vsakdanjih domačih novic, da se zabavajo in preganjajo mučno dolgočasje. Omenjam samo, da se je shod, kateri se je vršil zadnje štiri dni minolega tedna, slovesno otvoril v sredo 24. maja v vkusno okrašeni slavnostni dvorani novega dunajskega vseučiliščnega poslopja. Predsedovala sta mu dvorni svetnik in dunajski vseučiliški profesor dr. Viljem vit. Hartl in vladni svetnik dr. Alojzij Egger-Milllwald. Ob 10. uri navedenega dne otvoril je vitez Hartl prvo občno sejo v prisotnosti naučnega in mnogih drugih ministrov kot zastopnikov vlade ter pozdravil v jedro vitih besedah prisotne udeležence poudarjajoč s posebnim veseljem in zadovoljnostjo, da so se shoda udeležili razven Nemcev tudi učenjaki drugih evropskih narodov rekoč: „Mit aufrichtiger Freude nehme ich aber auch wahr, dass in grosserer Zahl als sonst werte Arbeitsgenossen anderer Nationalitiit, aus Ungarn, Bohmen, Galizien, Kraiu, aus Italien, Bulgarien, Serbien, Rumiinien, jener gemeinsamen Interessen eingedenk, vvelche die Volker in Sachen der Wiss'en-schaft uud des Unterrichts verbinden, der Einla-dung gefolgt si ud, an unseren Berathungen theil-zunehmen. Sein Sie nicht minder herzlich be-gnisst."
V imenu c. kr. vlade pozdravil je v krepki besedi naučni minister Gautsch dobrodošle učenjake in slavil preosnovatelje naših vseučilišč in srednjih šol ministra grofa Thuua, njegova svetovalca Ei-
šanja stavi na prvo, 1. in 2. vprašanje pa na 4. in 5. mesto. Nasproti pa je obveljal naBvit Pernera-torferjev, da naj se za 14. vprašanjem kot 15. in 16. vprašanje vstavite dve novi točki, vsled katerih je prejšnje 15. vprašanje postalo zdaj 17. itd. Ravno tako je obveljal predlog poslanca Adameka, da naj se k sedanjemu 21. vprašanju pridene do-stavek, kako bi se dali za male obrtnike napraviti pomožni in gonilni stroji. Druga vprašanja so obveljala brez premembe po nasvetu pododsekovem.
-Glede odsekovega delavnega programa bilo je sklenjeno, da naj se ta zadeva prepušča odsekovemu načelniku in poročevalcu.
Pri razgovoru o pismeni enketi vnela se je dolga in obširna razprava o vprašanju, ali naj se dotična dopolnilna vprašanja razpošljejo po trgovinskem minsterstvu, ali naj se odsek neposredno obrača do kupčijskih in obrtnih zbornic, kar bi bilo mnogo krajše. Mnogi poslanei zagovarjali so nasvet, da naj se obrtni odsek naravnost obrne do trgovinske in obrtne zbornice, oziroma raznih zadrug, ali obveljal je predlog E i n e r j e v , da naj se ta vprašanja razpošljejo raznim društvom na ravno isti način, kakor jim je bila vlada v isti namen razposlala svoja vprašanja.
Vladni zasstopnik sekcijski svetnik Hasenobrel je sicer ugovarjal, da bode moral odsek sam vre-dovati dotične izjave, ali povedalo se mu je, da je sekcijski načelnik obljubil svojo podporo, da so torej pomisleki gosp. Hasenohrla ne vnemajo z zagotovilom barona Weigelsperga, kar je pomirilo g. Hasenohrla.
Glede prihodnje seje je bilo sklenjeno, da naj bo dne 31. maja ob 10. uri dopoldne in da naj se izbero društva in zadruge v južnih in planinskih deželah, katera naj pošljejo svoje pooblaščence k enketi. Poslanec A d a m e k priporočal je pri tej priliki, da naj gled6 čeških dežel odbor pritrdi načelu, po katerem naj bi razne zadruge v vsakem večjem mestu izbrale enega ali dva zastopnika za enkelo, in da naj se pravica natančnejih določil v tej zadevi prepušča Češkim poslancem. Na tak način bi cela češka kronovina poslala kakih 15 strokovnjakov k enketi, in če prištevamo še kake štiri zastopnike raznih društev, znašalo bi skupno število čeških strokovnjakov okoli 20.
Pri tej priliki razpravljalo se je pa tudi vprašanje glede jezika, v katerem naj odgovarjajo stro-kjvnjaki na stavljena jim vprašanja. Soglasno je obveljalo načelo, da sme vsaki strokovnjak govoriti v svojem materinem jeziku, ker bi se sicer utegnilo zgoditi, da bi najbolj sku-šeni in podučeni strokovnjaki zaradi neznanja nemškega jezika ne mogli biti izvoljeni. Ob jednem je bilo sklenjeno, da se to nenemškim zadrugam in društvom objavi že v dotičnem vabilu. Da bodo pa nemški poslanci vedeli, kaj dotični strokovnjak odgovarja, bilo je sklenjeno, da imajo dotičnega jezika zmožni poslanci v odseku takoj pretolmačiti njihove odgovore.
Poslanec W i e d e r s p e r g nasvetoval je pa tudi še to, da naj odsek pri državnozborskem ste-nografičnem vodstvu naroči preskrbeti steoografe, kateri bodo mogli dotične češke, poljske, slovenske, rusinske, italijanske in hrvatske govore tudi izvirno stenografovati. Ako sedanji stenografi tega ne morejo, skrbeli bodo poslanci dotičnih narodov, da jim preskrbi dotičnih jezikov zmožnih stenografov. Temu ae je pa odločno upiral poslanec Einer, češ, da se je to večkrat tudi že v zbornici zahtevalo, da pa večina temu ni pritrdila in da odsek nima pravice vpeljevati katerih novotarij. Pri glasovanju ostal je Wiederspergov predlog v manjšini, ker so zanj glasovali le poljski, češki, slovenski in rusinski zastopniki.
Prihodnja seja bo, kakor sem že omenjal, dne 31. maja ob 10. uri dopoldne, potem pa se odsek ne snide več do torka dne 6. junija, ker se imajo med tem časom razposlati vabila z dotičnimi vprašanji prej naštetim dunajskim zadrugam in društvom, ki imajo svoje pooblaščence že v torek dne 6. junija odposlati v odsek.
Prvi javni katoliški shod na Goriškem.
(Priredilo nKatoliško delavsko društvo" 23. t. in v Mirnem.)
Ni še dva meseca, ko si je petorica navdušenih duhovnikov v Mirnem pri g. župniku segla v roke, da hoče napraviti katoliški shod na Goriškem, da bi se poživile misli slavnega prvega katoliškega shoda v Ljubljani. Od takrat smo .si prizadevali, da bi se naša misel izvršila. Rekli smo, da je najbolje, ako skliče tak shod katoliško delavsko društvo v Mirnem. E temu shodu naj bi se povabili ne samo domačini, ampak tudi okoličani iz Bilj, Renč, Vrtojbe, Sovodenj, St. Andraža, Gabrij itd.
Hvala Bogu, naša misel je že vresničena! V veliko veselje in v veliko tolažbo naznanjamo vsem, ki so z nami jednega prepričanja in ki se borijo za časni in večni blagor našega I)ubljenega naroda, da se je shod 28. t. m. v Mirnem sijajno izvršil. Veliko število gospodarjev in delavcev iz Mirna, Bilj, Renč, Vrtojbe, Sovodenj, St. Andraža, Gabrij itd. je bilo navzočih. Obširno dvorišče prečast. g. župnika Lukežiča je bilo skoro napolnjeno.
Še bolj bomo cenili ta shod, ako pomislimo, da je bil navzoč v resnici cvet omenjenih občin.
Vabila za shod smo dobili že pred dvema in pol tednoma. Prečast. g. župnik je bil namreč gotov, da bo glavarstvo dovolilo shod 14. t. m. Toda glavarstvo je ukazalo, da se shod ne sme vršiti ob času, ko zboruje deželni zbor goriški. Tako se je shod odložil na 28. t. m.
Prečast. g. župnik Lukežič je imel sicer mnogo sitnostij, ker je bil že razposlal vabila, ali včerajšnji dan je njegov trud obilo poplačal. Slava g. župniku, ki se ni dal oplašiti in motiti od nobene strani, niti od hripave »Soče", katera se je že večkrat
nerja iu Bonitza, katerim so se baš ono dopoldne slovesno odkrili v arkadah vseučil. poslopja v modernem genru krasno izdelani spomeniki, katere je ustvarila vešča roka umetnika prof. Kundarja; zagovarjal je nadalje temeljito vedo staroklasiških jezikov, ki je podlaga našedobnemu modernemu mišljenju in naobražeuju. Sledil je govor v proslavo Thun-Exner Bonitz-a, katerega je govoril I. predsednik vitez Hartl; potem pa je šlo občinstvo v arkade, kder se je vršilo slovesno odkritje navedenih spomenikov; akademiški pevci in vojaška godba so poveličevali slavnostni moment. Po završeni svečanosti se je nadaljevala prva občna seja. Učenjaki so se potem porazdelili v posamične sekcije, katerih je bilo ednajst, namreč sekcija za starodobno zgodovino in epigrafiko, za arheologijo, angleška sekcija, germanska, historično-geografična, indogermanška, matematično-naravoslovna, orijentališka, pedagogiŠka, nadalje sekcija za staroklasiško in romansko jezikoslovje. Predsednikom posamnih sekcij so se volil' priznani strokovnjaki svojega predmeta domači in iz inozemlja; indogermansko sekcijo je vodil dvorni svetnik in vseučil. prof. dr. Vatroslav Jagi<5, kateri je ob tej priliki predaval znamenito razpravo: „Die Beziehungen zvvischen der Betonung und Quantitet m Russiscben, Serbocroatischen und Bomischeu".
Posvetovalo se j.e v posamičnih sekcijah v obče od 8—10 ure sleharnega dne, ob 10. uri pa se je otvoril vselej občni zbor. Ni mi namena seveda, da bi navajal v onih skromnih potezah, kaj se je skle-
nilo v posamičnih sejah, akoprem bi mnoge stvari zanimale marsikoga izmej našega naroda; no uka-željne Čitatelje, ki hote vedno pozorno iu vestno zasledovati tok dan v dan napredujočega znanstvenega življenja v tej in oni vednosti stroki, nje opozarjam samo, da se bode vse, kar se je v 42. shodu jezikoslovcev in pedagogov govorilo in ukrenilo, po-sebe natisnilo pri Teubnerju v Lipsiji.
Ob prostih urah so si razgledovali tuji 'gostje različne in spomina vredne znamenitosti, katerih je baš dunajsko mesto takj bogato; o lepem vremenu so se prirejali izleti v dunajsko okolico, v Baden in na Kahlenberg, koder se ti nudi v prekrasnem razgledu preobilo naravne krasote in gledaš pred seboj mdoge kraje zgodovinske znamenitosti; ki je bilo svoje dni torišče rimskih legij, in se peljali tudi na Semering. Tako so si umevaii naši učeui došleci po resnem in napornem delu vedriti in krepiti duševne moči v veseli družbi pod milim nebom. Zato so pa tudi poslavljajoč se od Dunaja zatrjevali, da jim ne bo moči pozabiti liubkostij, s katerimi jih je obsipalo prijazno mesto vseskozi.
Dočim se |e miuolo soboto v zadnjem občnem zboru završevalo shodovo delovanje, poudarjalo se je vzlasti, da se je pričujoči shod odlikoval mej vsemi dosihdobnimi najbolj i po vnanjem sijaju i uo lrpem v&pehu korenitega znanstvenega delovanja, kajti na onem shodu pridružilo se je k vzajemnemu delu na znanstvenem polju nemškim nčeujakom premnogo strokovnjakov tudi izmej inih narodov. F. P.
v&aj zagnala, in katera je hotela tudi zdaj shod osmešiti!
Hvala tudi predsedniku »katoliškega delavskega društva", g. P a v I e t i 6 u , občinskemu tajniku in tukajšnjemu poštarju, ki nad vse modro vodi društvo ! Hvala g. nadučitelju Vodopivcu, ki je svoje pevce pripeljal, da so s svojimi lepo vbranimi glasovi blažili nam um in srce!
Čast celi občini mirenski, v kateri se je vršil prvi javni katoliški shod ua Goriškem 1 Ta slava se bode občini vedno pila! Povsod se bode reklo: Prvi javni katoliški shod, ali prvi poskus javnega katoliškega shoda na Goriškem je bil v Mirnem!
Prva točka, ki je prišla po programu na vrsto, je bila pesem: »Jadransko morje". Občudovali smo prekrasni „tenor" in mogočne »basove", ki bi vsakemu gledališču delali čast.
Druga točka po programu se glasi: „Po-zdrav občinstva". Nastopil je priljubljeni g. župnik mirenski, Lukežič, in je blizu tako-le govoril: »Hvaljen bodi Jezus Kristus! Dobrodošli velečastiti gg. duhovniki, dobrodošli drugi odlični gostje, kateri že dobro poznate namen »katoliškega delavskega društva, in ste o važnosti katoliških društev, še bolj pa o važnosti takih poučljivih shodov prepričani! Dobrodošli dragi delavci, ki ste z dobrim namenom sem prišli, da vidite in slišite, kaj se pri shodu ^katoliškega delavskega društva" godi iu govori! Dobrodošli vsi gfotje, ki ste tukaj zbrani!
Shod, kakoršnega danes praznujemo, je po naših pravilih izmed glavnih smotrov, katere si je katoliško društvo postavilo. Iz njega lahko vsak razvidi, kako zlata vredna, neprecenljiva so jednaka društva, sevlda, ako se hočejo društveniki vedno ravnati po pravilih in složno in vstrajno delati v prospeh društva, kar je njih lasten blagor!
Dasi je svet dandanes sebičen, vendar je zložen v razna društva, in vse, kar se hoče doseči, dela se po društvih. Mnogo je po svetu delavskih društev, a malo v pravi blagor delavcev. Največja delavska društva so delavcem v pogubo. Kakor sem slišal, prištevajo nekateri v okolici tudi naše društvo takim in pravijo, da bo društveuike pohujšalo ter našuutalo proti gospodarjem delodajalcem.
Ne! Nikakor ne! Tega ne verujte! „Kato-liško delavsko društvo" tega ne more. »Katoliško delavsko društvo" mora se vedno ravnati po katoliških načelih. Nad menoj vihrajo tri zastave, ki kažejo smoter in delovanje našega društva, j Od zgoraj je zastava za vero — papeževa; na i drugi strani je zastava za narod — slovenska; na I drugi strani zastava cesarska. To so naša načela! i Vse za vero, dom cesarja! Vsak slovenski : delavec bodi veren katoličan, zvest Slovenec in pa udan eesarju. Tak delavec bo po katoliških načelih spoštoval svojega gospodarja in ga zvesto ljubil, ter bo zd-se in za svojo družino varčen. Vse za vero, toiej, domovino in cesarja, kar se je posebno poudarjalo ua prvem slovenskem katoliškem shodu j v Ljubljani!
Naše društvo pa ni samo za delavce, ampak tudi za gospodarje-delodajalce. Tudi ti bodo imeli ! od društva lep dobiček, zlasti od njegovih katoliških ! načel. Učili se bodo delavca ljubiti, ž njim usmiljeno , potrpeti; učili se bodo ravnati z delavcem, kakor s ' svojim bratom, kakor veleva krščanska zapoved.
Vse drugače namerjajo danes mnoga in ogromna i delavska društva po svetu. Ta društva hočejo svoje j delavce oprostiti Boga, vzeti jim vero, — kar so j deloma tudi dosegla, — obetajo jim srečo in raj že na tem svetu, obetajo malo dela iu veliko plače, obetajo jim, da jih bodo osrečila s tem, da ne bodo imeli več gospodarjev in zapovedovalcev, da ne bodo več nobenemu podložni, nobenemu v strahu, da bodo vsi jednako ukazovali, vsi jednako delili. Ker je pa do tega pot počasna, postajajo delavci nepotrpežljivi in po krivih naukih zapeljaui, brez vere in brez strahu božjega, ne morejo več krotiti tiste notranje sile, ki se je v njih zarodiia. Zato slišimo o izgredih in puntih zdaj tu, zdaj tam.
Res je sicer, da so v naših krajih vse te razmere še skoro neznane, ali kuga se počasi in polagoma širi. Glejte, letos so vedeli celo v Mirnem že nekateri za 1. majuik. To samo ua sebi ui še nič hudega. Toda ali ne pride lahko tudi med nas vse, kar tiči za 1. majnikom? Zato je katoliško delavsko društvo med nami potrebno, da se za časa zabra-nimo in zapremo pot vsej zapeljivosti.
(Dalje v prilogi.)
Priloga 133. štev. »Slovenca" dn6 31. maja 1893.
Osrftite sa torej za naše društvo vsi domačini in Vi slavni gostje iz okolice nosite ta ploden nauk seboj v domačo vas: .Katoliška delavska društva" so vse hvale vredna iu posebno dandanes prepo-trebna, da napeljujejo delavce k ljubeiui in zvestobi do gospodarjev, da jih vadijo v potrpežljivosti in varčnosti, gospodarje pa opominjajo, naj imajo usmiljenje z ubogimi delavci in naj jih v delu osivelih ne zavržejo. Delavce in gospodarje obraui .katoliško delavsko društvo" do kotica dnij zveste sv. veri in Bogu, zveste narodu iu zveste cesarju!" — (Živahno čestitanje.)	(Dalje slodi.)
Po deželnih zborih.
VII.
Dole njeav atrijski deželni zbor.
Razmere v dolenjeavstrijskem deželnem zboru so precej drugačue, kakor so bile pred kacimi desetimi leti. Tedaj je bil ta deželni zbor prava trdnjava liberalizma. Nikdo bi tedaj ne bil mogel verjeti, da se bodo čez toliko let v tej dvorani slišali vse drugačni glasovi.
Sicer dandanes vlada v tej zbornici liberalizem, pa nikakor ne več tako samovoljno, kakor je nekdaj.
V	njej je več mož, ki so vse drugačnega duha. Liberalci sami že čutijo, da jim tudi tukaj se iz-podmaknejo tla. Da ni zanje volilni red tako ugoden, bi že ne odločevali več v tej zbornici. Pa tudi že se čuti, da niso več samo svoji gospodarji, ter da se morajo ozirati tudi na druge stranke. V letošnjem deželnem zboru že imajo zaznamovati tudi nekaj porazov.
Glavna, stvar, o kateri je letos razpravljal deželni zbor, je bil zakon o preskrbovanju ubogih. Ta zakou je jako obširen in tudi se mora priznati, da ima več dobrih določeb. Na drugi stani pa naklada davkoplačevalcem mnogo bremen Posebno je bilo velikega pomisleka vredno to, da nikdo niti približno ni mogel vedeti, koliko se bodo morale po-vekšati deželne priklade, ko se začne izvajati ta zakon. Zato to tudi ni zameriti, če so mnogi poslanci proti temu zakonu izrekli mnoge pomisleke.
Jedna glavnih napak tega zakona je, da je preveč birokratičen, kakor tudi mnogi drugi zakoni v Avstriji. Nastaviti se bode moralo več dobro plačanih uradnikov, kateri bodo poleg tega dobivali še lepe dnevnice, ko bodo potovali po deželi nadzi-rujoč oskrbovanje ubogih. Tudi bode mnogih nepotrebnih pisarij. Kake točne sodbe ne moremo izreči o tem zakonu, šele bodočnost bode pokazala, če so gospodje pravo pogodili. Ker bodo tudi druge dežele gledale na boljše vrejenje preskrbovanja ubogih, bodo pač povsod pazno zasledovali, kako se obnese. Ker je zakon le poskušnja, pač tudi ni preostro obsojati poslancev, ki so glasovali zanj, ko bi tudi ne bil tako blagodejen, kakor se pričakuje, vsaj mislimo, da so jih vendar vsaj po večjem vodili le najboljši nameni.
Nekatere prav liberalne določbe, o katerih smo že govorili v našem listu, so spravili vanj liberalci, tu mislimo določbo, da bodo židje mogli biti oskrbniki ubožn c iu odgojitelji kristijauskih sirot. Pričakujemo pa, da se bode od vseh stranij pazilo, da židje ne dobi prilike okoristiti se teb določeb. Sicer pa mislimo, da liberalcem te določbe ne bodo v korist. Protisemitje jih bodo znali dobro izkoristiti proti njim. Dali so jim v roko le kaj dobro agita-cijsko sredstvo.
Kako pa že moč liberalcev hira v deželnem zboru, se je videlo posebno pri dveh prilikah. Vlada je predložila zboru predlogo o kmetskih domovih.
V	času liberalne mogočnosti bi bili tako predlogo v odseku kar lepo zavrnili, niti v njeno natančnejo presojo se ne bi bili spustili. Sedaj se pa liberalci niti upali niso v dotični odsek voliti po večini nasprotnikov vladne predloge. Odsek je zatorej celo vladni predlogi naklonjen. Svoje naloge pa letos ni mogel rešiti, ker hoče »ladno predlogo jako temeljito pretresati. Pokazalo se je, da je mej liberalei že nekaj mož, katerim v narodnogospodarskem oziru ni vse evangelij, kar piše .N. Pr. Pr." Nov boljši duh prodira tudi v te kroge, seveda le v krščanske, židje pa ostanejo, kakeršni so. Seveda kakšnega radikalnega prevrata ni pričakovati, ker so vsi liberalci preveč odvisni od židovstva.
Posebno bi bili radi liberalci nekako spremenili deželnozborski volilni red, kar je potrebno, ker so ae dunajski predkraji spojili z mestom, it kme-
tijskih občin se preraenili v mestne dele. Dokler se ta volilni red ne spremeni, prav za prav ni popolnem dovršen Veliki Duuaj, za katerega so se toliko trudili liberalci. Liberalci bi bili radi, da se ti okraji kar uvrste v mesto iu jim dasta dva poslanca. Da bi zastopniki kmetskih občin se ne upirali, so v toliko bili pripravljeni še premeniti volilni red, da število poslancev kmetskih obč n ostane nespremenjeno. Da bi pa to bilo mogoče, bi pa bili nekoliko premenili volilne okraje.
Protisemitje pa s tem niso bili zadovoljni, temveč so z vso odločnostjo zahtevali, da se pravičneje razdele okraji na Dunaju, da ne bodo tisti deli mesta, koder imajo židje večino, volili razmerno preveč poslancev. Liberalci se letos niso hoteli udati, ali ker sami nimajo dovolj mandatov, so morali vso stvar odložiti. Ali stvar je taka, da se dolgo odlašati ne bode dala, ker mora biti rešena do prihodnjih volitev. Ker pa protisemitje ali krščanski socijalisti niso možje, ki bi bili vajeni prijenja-vati, bodo se morali liberalci udati.
To bode zanje hud udarec. Njih glavna opora ie jim ugodna razdelitev okrajev na Dunaju. Če pridejo ob to ugodnost, je pa jako verojetno, da zgube še večino v deželnem zboru, ker tako že njih popularnost povsod pada. Mi končujemo te vrste s presrčno željo, da kmalu pride čas, ko bodemo mogli pisati, da je odklenkalo liberalizmu v dolenje avstrijskem deželnem zboru in dunajskem mestnem zastopu, da je napravil popolen bankerot v središču države.
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. maja.
Volitve v mestni svet na Dunaju. Dunajski mestni svet šteje 22 članov in le pravično bi bilo, da bi se volilo vanj več zastopnikov opozicije, ki ima v mestnem zboru 46 mandatov od 138. Ker so bile dopolnilne volitve, je opozicija zahtevala, da se jej prepusti 7 mestuosvetniških mest iu mesto druzega podžupana. Liberalci so pa odgovorili, da ji ponudijo dve mesti v mestnem svetu, kateri je po opozicija odklonila. Liberalci so sedaj sklenili voliti samo svoje somišljenike v mestni svet. Vzlic temu sklepu je pa vendar voljen Lueger v mestni svčt, ker si vsi liberalni mestni odborniki niso dali zapovedovati od židovske klike. Zaradi t. ga je pa velika potrtost v Izraelu. Liberalni listi kar javkajo, da je tako malo discipline v liberalnih vrstah. Menda se že boji, da v bodoče liberalci ne bodo mogli popolnoma samovoljno gospodariti v mestnem zboru. V mestnem svetu tudi ne bode tako gladko šlo, kakor dosedaj, ko so liberalci bili sami mej seboj. Lueger bode jim pač dobro na prste gledal. ; Liberalni listi že vzdihujejo, da bode Lueger oviral vsako vspešno delovanje. Pri tem moramo omeniti, da mestni svetniki dobivajo po 3000 gld. plače. Tacih dobro plačanih mest seveda liberalci ne pusti radi komu drugemu.
Praški mestni zbor. V praškem mestnem zboru predlagal je Staročeh Vojtl, da se mestnemu svlru naroči, naj s kako izjavo izrazi nevoljo če-1 škega prebivalstva zaradi preziranja čeških zastop-! nikov v avstrijski delegaciji. Ta predlog se je izročil me;tuemu svetu. Mladcčeh Brzeznosvki je pa stavil naravnost smešen predlog, naj se pregledajo vsi deželni in državni zakoni, če se Plenerju, ki je tako žalil češki narod, ne more zabraniti vstop v češko kraljevino. Ta predlog pač nema druzega na-' mena, kakor nekako agitacijsko sredstvo. Le po-' mislimo, kak hrup bi pa zagnali Mladočehi, ko bi kak drug poslanec podoben predlog naperil proti I kateremu ujih pristašev. PisaU bi o rušenju držav-, Ijautkih pravic in poslanske imunitete. Mladočeh ! Sokol je vprašal, kako da se še mestni svet ni posvetoval o predlogu, da se mladočeškira poslancem izreče zaupanje za njih moško postopanje v deželuem zboru. Zupan je odgovoril, da se je predlog prepozno naznanil, da pa pride v prihodnji seji na vrsto. Mladočeh Brzeznovski je potem tož 1 o netaktnem postopanju praške policije iu predlagal, da se stori potrebni koraki, da mesto dobi svojo policijo. Tudi ta predlog se je izročil mestuemu svetu v pretres.
Prepovedano društvo. Tirolski Italijani eo hoteli osnovati politično društvo „Associazioue poli-tica nazionale del Trentino". Namestništvo pa tega društva ni dovolilo, ker izraz .Trentino" ni opravi-
čen ni v javnem pravu, ni v zemljepisu, ni v zgodovini, in je torej popolnoma nedoločen. Tudi član 17. predloženih pravil, ki govori, da društvo sme sklicevati shodu po vsem Trentinskem, nasprotuje društvenemu* zakonu. S tem se je sevlda osnova društva le zavlekla, ne pa preprešila. Vložila se bodo nova pravila, v katerih se jasneje določi, na katere kraje se bode raztegovalo društveno delovanje. Namestništvo pač pravil ni prepovedalo zaradi tega, da se društvo ne osnuje, temveč zaradi tega, da bi iz tega Italijani že ne izvajali kakih pravic za samostojnost italijanskega dela dežele.
Mladočeški shodi. Mladočehi v kratkem skličejo več shodov, na katerih bodo govorili o dogodkih v deželuem zboru in delegacijah. Več takih shodov je že napovedanih. V nedeljo se je že jeden tak shod prepovedal z ozirom na razburjenost prebivalstva. Morda se prepovedo še drugi. Po našem mnenju pa se prebivalstvo s takimi prepovedmi le bolj razburja Vlada je s policijskimi na-redbami že mnogo pripomogla mladočeški popularnosti.
Ogerska gospodska zbornica. Predvčeraj je v ogerski gospodski zbornici bil na dnevnem redu zakon o povišanju učiteljskih plač. Ta zakon pa ima mnogo določeb, ki so nasprotne cerkvi in ne-mažarskim narodnostim, zaradi tega pravi katoliki zdnj tudi glasovati niso mogli. Grof Zichy je predlagal, da se posvetovanje o tem zakonu odloži, ker veliko število člauov ni navzočih. Knez primas in več škofov je v Rimu, nekateri drugi škofje birmu-jejo po svojih škofijah, več zborničnih članov je v delegaciji na Dunaju. Ker je pa vlada videla, da ima večino v zbornici, je zahtevala, da se o predloženem zakonu takoj razpravlja. Zbornica se je izrekla za takojšnjo razpravo in konservativni člani so potem ostavili dvorano. Iz tega dogodka se pa ne sme sklepati, da ima vlada res večino v zbornici. Celo liberalni listi priznavajo, da je pri dotični seji manjkalo toliko članov, da se dotično glasovanje ne more zmatrati za pravo mnenje gospodske zbornice. Obžalovati pa moramo, da nekateri konservativci tudi iz malomarnosti niso prišli k seji, mnogi so bili pri konjski dirki na Dunaju.
Važen sklep francoske zbornice. Vsled sklepa francoske zbornice, da ne more biti poslanec, kdor ima kako javno plačano službo, 50 sedanjih poslancev ne bode moglo več kandidovati, mej njimi Kazimir Perier, Leon Say. Ta sklep je v prvi vrsti naperjen proti duhovščini, ki opravlja javne plačaue službe. Vlada sama z zborničnim sklepom ni povsem zadovoljna, ker bode sedaj manj mogla vplivati na volilce. Nepovoljen je pa tudi mnogim zmernim republikancem, ki imajo mastne službe kot, upravni svetniki pri železnicah in drugih javnih napravah.
Volilno gibanje v Nemčiji. Veliko veselje je v liberalnih krogih, da se je začela nekaj krhati sloga mej nemškimi katoliki. Baron Schorlemmer snuje neko svojo agrarno stranko, kateri se morda pridružijo nekateri šleški poslanci. Pa tudi mej drugimi člani katoliške stranke ni jedinosti. Nekateri so za vojaško predlogo, veČina pa proti njej. Tako ni izključeno, da se razcepi katoliški ceutrum cel6 v tri frakcije, katere se bodo pa gotovo tesno zje-dinile, kadar pojde za koristi katoliške cerkve. Najbolje bi pa bilo, če ostane ceutrum združen, ker le velike stranke imajo v parlamentu močen vpliv.
Vzgoja.
Poldnevni šolski poduk.
Piše se nam: V zadnjem deželnem zboru se je stavilo tudi vprašanje, bi li ne kazalo vpeljati povsodi na ljudskih šolah po deželi popoludnevnega poduka? Služboval sem v kraju, kjer je bila štiri-razrednica in ena trirazrednica s celodnevnim podukom. A če mislim na vspehe, moram odločno dati prednost onim šolam, ki imajo vrejen poldnevni poduk. Povsodi, kjer je večina učencev kmetskega, sploh delavskega stanu, bi bila vredba s poldnev-nim podukom edino umestna. Zakaj ?
Ni neopravičena pogosta tožba starišev, da se celodnevnim podukom otroci preveč delu in domu odtegujejo. V kolikih krajih morajo otroci že ob 7*7. uri zjutraj od doma, domu pa pridejo še-le proti 5. uri popoludne, po zimi že v noč. Ali morejo stariši deco potem za kako delo porabiti in, se bode otroku tudi zljubilo za kako delo prijeti, ker
je večiua dneva preživel v čisto drugačnih okoliščinah? Če se pa otrok z mladega ne hode navadil dela, kedaj pa? Ali niso poleg druzega tudi tako vrejene šole krive, da se dandanes tudi kmeliška mladina poljskega dela vedno bolj in bolj ogiblje ter v mesta in tovarne tišči? Ali ne trpi pod tem mnogo kmetski stau, ki je glavni steber države?
Zadnja leta se je morala starost za vojaški nabor za eno leto povišat', človeški rod peša. Ne prikrivajmo si, da je tudi tej prikazni mnogo kriv celodoevni poduk v šoli. Da, to je pa vendar že preveč! bodeš vskliknil, častiti čitateli. Vsega naj bode že kriva šola. Toda počasi! Ce kedaj, potrebuje gutovo prav posebno mlado trupelce otroško na dan večkrat tečue jedi. A koliko odstotkov vse šolo obiskajoče mladine mora te pogrešati 1 Zjutraj, predno gre z doma, se še uajč gorke, pa navadno bolj uetečne jedi. Opoldan pa — žalostno postopa za hišuimi vogli. Ako je domača hiša tako srečna, da se peče domu kruh, tedaj se dš, otroku „kos" za opoldnevnico na pot. In ta kos, koliko preglavice dela otroku in učitelju ! Navadno ga oškrblja med potjo; mej šolskim podukom pa kolikokrat so oči, roke in — misli v torbici pod klopjo! Kol ko-krat je treba svariti! Kdo bi tudi otroku zameril? — Opoldan vživa kmet.ško ljudstvo najbolj tečno hrano, a ravno te malo dete ni deležno. Je potem čuda, da se telo ne razvija starosti primerno? Pri-vzemimo še ne ravno dobri šolski vzduh, celodnevno sedenje itd. Ne pozabimo tudi latinskega pregovora „Corpus labore corroboratur" — telo delo jači. — Ce privzamemo še moraličuo stran, lahko povemo iz lastne skušnje, da ima tisto čakanje od 11. ure, oziroma 12. pa do popolduega poduka silno slabe nasledke.
Vse te slabe strani pa odpadejo pri poldnev-nem poduku. Pri poldnevnem poduku otroci veliko raje in bolj redno prihajajo v šolo,' in ker pridejo veselega lica in vedrega duha, so veliko bolj pazni in poslušni. Tudi se pri poldnevnem poduku otroci po možnosti mnogo lažje primerno razdele, kakor pri celodnevnem poduku, in ker je tudi število učencev manje, gre ves poduk vse bolj vspešno izpod rok. Govoril sem o tej zadevi tudi z izbornimi šolniki, ki imajo mnogo skušnje za zabo, pa zatrjevali so mi, da tudi njim veliko bolj ugaja taka vredba, in da pri polduevnem obiskovanju šole poduk ne le n č ne trpi, marveč le mnogo pridobi iz ravno prej navedenih razlogov. Opomniti moramo, da smo imeli tu pred očmi razmere, kakoršne so v ogromni večini po deželi. Po mestih, kjer je mladina is šole takoj ua domu in je tudi njen poklic drugačen, bi seveda tudi mi ne imeli pomislekov zoper celodnevni poduk Šola, na kateri deluje pisatelj tem vrsticam, je dvorazrodnica s pol-dnevnim podukom. Vsa mladiua je razdeljena v štiri oddelke in moram reči, da mi izrnej vseh vredb in razdelkov, kakor sem jih po drugod videl in pri njih podučeval v vsakem obziru najbolj ugaja.
Saj se tako pogosto povdarja, da so naše šolske postave in odredbe vse preveč po eni šabloni napravljene. Nikakega razločka ne delajo mej velikim mestom in pa malo gorske občino. A velika večina naše šolo obiskajoče mladine pripada krnet-skemu in rokodelskemu stanu, kateri bi bila šola s poldnevnira podukom prikladna.
Liga + 35.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. maja.
(Prevzvišeni knezonadškof goriški) odpeljali so se preteklo soboto v Trst delit zakrament svete birme, ker so premilostni škof tržaški nekaj oboleli.
(Prepovedan .Sokolov" izlet J Prihodnjo nedeljo je nameraval ljubljanski .Sokol" napraviti izlet čez Trbiž v Podravlje na Koroško. Glavarstvo v Beljaku pa je .Sokolu" prepovedalo ta izlet. — Odbor .Sokola" se bode na pristojnem mestu pritožil zoper to do sedaj nenavadno prepoved.
(Nevarno je zbolel) v gmartinu pri Kranju preč. gosp. župnik Anton Klemen, ki se priporoča priiateljem in znancem v molitev.
(Pri mestnih volitvah v Trstu) so v IV. razredu kakor je že naš dopisnik napovedoval, zmagali progresovci ali irredentisti in sicer z večino, kakoršne ni Bami niso pričakovali. Udeležilo se je namreč volitve 1227 volilcev; od teh je glasovalo 820 do 916 za progresiste, 129 do 286 za konservativce in 59 do 73 za Slovence. — Te številke pojasnju-
jejo žalostne razmere v Trstu. Irredeuta ima oudi odločilno besedo iu maso ljudstva za seboj, ona je dobro otgauizovana, česar o Slo.eiicih in konservativcih ne moremo rt6i. — Za tretji volilni razred je tudi konservativna stranka izdala svoj okle, v katerem poživlja volilce, naj pridejo v obilnem šte-' vilu ua volišče, da s te:u obsodijo politične nazore svojih nasprotnikov, ki so napredku mesta po-gubljivi,
(V Št. Vidu pri Ljubljani) je imela ondotua farna podružnica c. kr. kmetijske družbe v nedeljo dne 28. maja občni zbor, katerega se je udeležilo do 40 gospodarjev. Med drugirn se je sklenilo storiti potrebne korake, da pristojne gosposke odstranijo staro mero pri prodaji mleka. Od kmeta se povsodi zahteva nova mera in v a g a, kar mu je dostikrat v škodo, a pri mleku, kjer bi se utegnil nekoliko okoristiti, se pusti stara, kar mu jo v očitno škodo. Daudanes, ko se mora j kmetovalec boriti z mnogimi upprilikami (in letos
■	še s sušn). da komaj še izhaja, je pač opravičen . pr čakovati, da se postave iivrše tudi tam. kjer bi j mu utegnila kaj koristiti.
Koncert .Glasbene Matice".) V četrtek, due l 8. junija priredi „Glasbena Matica" v Ljnbliaui v
■	redutni dvorani koncert po vodstvom gosp. M. H u-j b a d a , s sodelovanjem opernega pevca g. J. Karola j Tertnika in pevskega zbora .Glasbene Ma-! tiče". Pevski zbor poje zgolj slovenske na-< rodne pesni, katere je na novo harmonizoval
večinoma g. pevovcd]a Hubad sam. —Prihodnja skupna pevska vaja je v petek zvečer ob 8 uri v redutni dvorani.
(Nemški .Veldeser Cur Anzeiger".) Z Bleda se nam poroča z dne 29. maja : Včeraj izšel je tu list .Veldeser Cur-Anzeiger", kojega bode v poljubnih lokih izdajalo zdraviščino predstojništvo; list bode prinašal vse blejsko zdravišče zadevajoče uradne objave, eficijalna poročila zdraviščinega predstoj-ništva, seznam tujcev in topličarjev itd. Na inse-ratni strani blesti sosebno ime: „D r. Eduard KI i me k, Curarzt", Mallnerjevih toplic. To je pa tudi posledica, da je Rusin dr. K 1 i m e k , bivši p&nslavist in član društva .Ognisko", za svojega bivanja na graškem vseučilišču — volil v kranjsko zdravniško zbornico — nemške kandidate! — Le tako naprej v slavo Germanije!
(Vlak je povozil) pri Vildonu na Štajerskem notarja U 1 r i c h a , ki se je pred iz Laškega pre-Belil v Maribor; tožil je, da v Mariboru ni srečen; star je bil 58 let ter je zapustil vdovo in Šest otrok.
(Socijaldemokratični škandal v Brna.) V nedeljo je imelo Palriiotično društvo za nemške ka-j tolike na Moravskem občni zbor. K temu shodu se j je pa vtihotapilo nekaj socijalistov, ki so napravili > velik hrup. Ko je predsednik grof Stolberg pozdravil shod z besedami .Hvaijen bodi Jezus Kristus!" so začeli socijalisti vpiti: .Živel Darvin!" Posebno I so ga kričali, ko je omenil govornik pomen pa-peštva. Še večji je pa b 1 hrup, ko je govoril slavnostni govornik drž. poslanec Di Panli. Socijalisti so zapeli nemško delovsko pesem. Najhujši hrup je pa bil, ko je miloativi škof Bauer hotel dati apostolski blagoslov. Socijalisti so peli, kričali in krulili. Tak škandal se še ni prigodil v Avstriji. Govori se, da je pri razsajačih bil neki židovski žurualist, ki je najbrž ta škandal aranžiral. Kakor tudi mi obsojamo ta škandal, čudimo se ne, ko so liberalni listi toliko pisali proti škofom sploh, posebno pa še proti Škofu Bauru in ko tudi veliki gospodje razsajajo po javnih zastopih. Delavci jih torej hočejo posnemati. Pazijo naj se liberalci, posebuo pa kapitalisti, da se raz-divjanost, katero provzročajo, naposled proti njim ne obrne. Ljudje ki nimajo nobene vere, in ne spoštujejo duhovske autoritete, tudi ne bodo posebnega respekta imeli pred židovskimi blagajnicami.
(Rusini pri sv. Očetn) Predvčeraj je sv. Oče vsprejel 200 rusinskih romarjev. Pred vsprejemom je metropolit Sembratovicz imel slovesno sv. mašo po grško-katoliškem obredu z asistenco dveh škofov, več kanonikov in duhovščine v cerkvi sv. Petra. Nadškof je prečital pri vsprejemu adreso z več tisoč podpisi in izročil papežu darilo. Odgovarjajoč je sv. Oče presrčno zahvalil romarje in posebno Rusinom obetal svoje varstvo. Omenjal je, da se je osnovala nova škofija v Stanislavu in se je čez dvesto let zopet sešla provincijalno sinoda. Papež ne dvomi o uda-nosti Rusinov svetemu Stolu in ga uveseM vsi vspehi. Duhovščino in ljudstvo je opominjal, da naj izpolnjuje dolžnosti in izrekel željo, da se razkolne vz-
hodne cerkve povrne v katolško cerkev. Naposled je papež dal blagoslov romarjem, in potem so se posMničui romarji predstavili N|ega svetosti.
(Katehetski shod v Zagreba.) Vlanskega leta 24. in 25. avgusta so su vprvič sešll hrvatski kate-hetje, da se skupno posvetujejo. L^tos nameravajo drugi sbod 5. in 6. juliia. Važnost takih shodov ie vidna sama po sebi. V boju za versko šolo imajo katehetje veliko nalogo. Vse se druži, tudi katehe-tom je treba često skupnega posvetovanja; da se doseže v poduku, vzgojevanju iu v vsem javnem J nastopauju tolika potrebna jedinost. Živeli naši bratje hrvatski, ki nam v tem dajejo tako lep vzgled. Vabljeni so tudi Slovenci poleg bosenskib, hercegovskih in dalmatinskih katehetov. Najtopleje priporočamo tudi mi, naj se udeležb naši gospodje ka-| tehetje na god sv. C rila čim najobilneje zagrebškega shoda. Obravnavale se bodo tri glavne točke: 1. Ali , so potrebni in kako morajo biti urejeni internati, j da se v njih doseže dober vspeh vzgoje. O tem po-. roča dr. Ladislav Jambrekovič, kat. kr. gimu. zagrebške. 2. Kako pripomoremo k zdravemu in čim i boljemu berilu hrvatski mladini, vzlasti odraslim; , poroča dr. Aloizij Homotarič, prof. real-gimn. belo-{ varske; 3. važnost prve. spovedi iu sv. obhajila v ljudsk h šolah ; poroča Ivan Vučetič, katehet v Ogu-. linu. Samo-stalne predloge mora že vsak izdelane j priuesii seboj; posvetovali se bodo 10 njih v pred-. hodnem pogovoru dne 5. jul. ob 4. popoldne. Kedor , želi brezplačnega stanovanja, piši vsaj do 25. junija , g. Karlu Matici prof. in katehetu na učiteljišču zagrebškem.
(Nov gimnazij v Mostaru.) S prihodnjim šolskim letom dobi Mostar, glavno mesto Hercegovine, nov višji gimnazij.
(Samoumori) S Koroški ga: Staro poglavje se i nadaljuje! — Dne 19. maja obesil se je 17letni hlapec Fr. Egger blizu Zg. Bele. Samomorilec je bil prej trdil, da človeka ue umori, ako ee ga samo obesi, a se mu ne zlomi zatilnik ! Zato je sam poskusil, kako je -s tem ter se je usmrtil. — Dne 21. maja se je obesil blizu Št. Jakoba v Rožu 28-( letni hlapec Fr. Ambruš radi slabih gmotnih raz-I mer. — Dne 22. maja se je utopila v Žili GOletna j A. Spttler.
Društva.
(Vabilo) na vrtno veselico, katero priredi slovensko del. pevsko društvo .Slavec" v nedeljo, dn£ 4. junija 1893. leta na Koslerjevem vrtu v de ! setletni spomin prihoda Nj. Vel. cesarja Franc Jo-i žefa I na Kraujsko I. 1883. 1. — Vspored: 1. Ko-] račnica, svira godba. 2. Titi: Overtura k operi .Der i Konigslieutenaut", svira godba. 3. H. Volarič: Slo-' venski svet, ti si krasan, poje zbor. 4. Ziehrer: Na-1 tursauger, valček, svira godba. 5. Kindel: Fantazija i čeških oper, svira godba. 6 A. Nedved: Venec slo-1 vanskih pesni, poje zbor. 7. Fiillekruss: Blau Aeu-gelem, polka mazur, svira godba. 8. Dvorak: Slovanski plesi štev. 7, svira godba. 9. F. S. Vilhar: 1 Slavnostna kantata, zbor s tenor-samospevom gosp. 1 Iv. Medena. 10. Mannsfeld: Mem Skizzenbuch, potpouri, svira godba. 11. Pavlis: Pschuttl Pclka fran?., svira godba. 12. Tovačovsky: Straža na Vi-št hradu, poje zbor. 13. Miiiler: Overtura k Ferdinand Raimund, svira godba. 14. Zeller: Odlomki iz opere „Der Vogelbiiudler", svira godba. 15. Jeklič: Pevčeva spomladanska, zbor z banton-samospevov gosp. 1 A. Štamcarja. 16. Komz&k: Veseli Dunaj, valček, j svira godba. 17. Bednarz: Jugendstreiche, galop i polka, svira godba. — Kegljanje za dobitke se prične j v nedelje 28. maja ob 9. uri zjutraj in traja do 4. junija 9. ure zvečer. Ob nedeljah in na praznik ' kegljalo se bode od 9. ure zjutraj, ob delavnikih od i 5. ure popoludne nadalje. Dobitki so: I. dobitek: j 20 kron v zlatu; II. dobitek: 10 kron v zlatu; i III. dobitek: 6 kron v srebru; IV. dobitek: 4 krone j v srebru; V. dobitek: 3 krone v srebru; VI. dobitek: za največ serij 5 kron v srebru; VII. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. Vsi dobitki so lepo | okrašeni. Serija treh lučajev velja 10 kr. — Teh-j tanje in otročja zabava. Ob ugodnem vremenu spusti , se velik balon v zrak. Pri veselici sodelujeta iz pri -1 jaznosti gg. I. Meden in A. Štamcar. Godba do-; mačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Začetek vese-I lice ob 4. uri popoludne. Vstopnina 20 kr. za osebo, ! za otroke 10 kr, cenj. udje prosti. — Ob neugodnem j vremenu bode veselica v nedeljj, dne 11. junija. K obilni udeležbi vabi najuljudneje ODBOR.
(Izlet akad. društva .Triglav" v Gradcu".) Vabilo na izlet v Žalec, kateri priredi akad. društvo .Triglav" v Gradca s prijaznim so-! delovanjem akad. društev .Hrvatska" in .Ilirija" dnd 4. junija 1893. — Vspored izleta: 3. junija: 1. Odhod iz Gradca z brzovlakom ob 12. uri 45 min. popoldne. 2. Prihod v Celje ob četrt na štiri. 3. Zabavni večer pri .Skalni kleti". — 4 junija: 1. Ob 10. uri zajutrek pri .Belem volu". — 2. Ob
11. uri odhod v Žalec. 3. Sprejem v Žaleu. 4. Ob 1. uri banket v gostilni gcsp. Hausenbichleria; kuvert 1 gld 5. Ob 5. uri koncert v restavraciji g. Kukca. 6. Prosta zabava in ples. — 5 luoija: 1. Izlet v žalsko okolico. 2. Odhod v Gradec cb 4. nri popoldn*-. — Vspored koncertu: 1. Puzdrav predsednikov. 2.	^Slovanska koračnica", tamburaški zbor. 3. dr. G. Ipasic: „Savska", moški zbor. 4. Brož: ^tante zviezde", tamburaški zbor z bariton- solom, poje gosp. drnd. med. Bčla Stuhec. 5. Triglavan: „Slovo", osmospev. 6. Brož: „Domovina moja", tamburaški zbor. 7. I. pl. Zaje: „Himna Zvopimira", moški zbor. — Po koncertu svira šmarska godba. — Vstopnina ?a osebo 50 kr., za rodbino 1 gld., za prosto liudstvo 20 kr. — V širšo domovino se vabila ne bodo razpošiljala. One rodbine in gospodje, ki žel6 udeležiti se banketa, naj blagovolijo naznaniti to najkasneje do petka, dnd 2. junija, g. Hausenbichler-ju v Žalcu.
Telegrami.
Dunaj, 30. maja. Cesar je obiskal bavarskega princa regenta Luitpolda in se poslovil od njega. Zvečer je princ regent odpotoval v Monakovo. — Cesar je vsprejel pronuncija Galimbertija, ki mu je izročil svojo odzvalnico.
Dunaj, 31. maja. Cesar je začel dopoldne na drobno pregledavati dunajsko posadko. Pregledovanje se je začelo v pričo nadvojvod Karola Ludovika, Albrehta in Viljema pri topništvu.
Vratislava, 31. maja. Pri postaji La-baucl pri Glivicah sta vkilpe trčila dva vlaka, ker so se tirovi napak zamenjali. Jeden vagon je razbit, več oseb poškodovanih, promet zaprt.
Kotor, 30. maja. črnogorski prestolonaslednik Danilo je s princesinjami Heleno in Ano prišel s Cetinja. Jutri odpotujejo s parnikom v Eeko.
Beligrad, 31. maja. Kolikor se sedaj ve, je v mestih vštevši Beligrad voljenih 23 radikalcev, 4 naprednjaki in 1 liberalec, 3 so pa ožje volitve.
Tristoletnica zmage pri Sisku
22. junija 1893.
Gospod Oroslav Dolenec, občinski svetnik, hišni posestnik itd. v Ljubljani, je obljubil za šolsko veselico 2000 (dvetisoč) medenih štrukljev v dar.
Nabirki presegajo mestoma odborove uajsme-lejše nade, mestoma seveda tudi ne; sploh pa je vspeh toliko ugoden, da bo lahko spremeniti š o I-s k o v pravo 1 j u d s ko veselico.
Da bi imel vsakdo priliko, vsaj s prispevki udeležiti se, naprosil je odbor nekatere gospe, go-spodičine in gospode, da nabirajo pri svojih znancih.
Pole imajo svoje ime po številki na čelu in po nabiralcu. Po računskem sklepu ležale bodo osem dnij magistratnem ekspeditu na ogled ter se potem z dotičnim aktom vred shranile v mestnem arhivu.
Umrli ho:
28.	maja. Jožef Kadunc, kontoarist, 32 let, Hrenove ulice j st. 5, jetika
29.	maja. Marija Bar, postreščkova žena, 46 let, Truber-jeve ulice 2, jetika.
Tu j c i.
29. maja.
Pri MfUiiu : Obach, nadinžener; Zelle, inžener; Nobl, zdravnik; Kochler, Bele, Jerzabek, trgovci; Lowy potovalec, z Dunaja. — Friedrich, trgovec, z rodbino, iz Lipsije. — Ke-pecky iz Beljaka. — Jugg, poročnik, iz Maribora. — Orožen iz Ribnice. - pl I-enk, graščak, z Rake. — Beseljak, stotnik konjiče, iz Stoekerau-a. — Berger, trgovec, iz Budimpešte. — Heidl, trgovec, iz Bregenca.
Pri form: Buyer, minist. svčtnik; Felii, potovalec; Glas, trgovec, z Dunaja. — Sconemaro, trgovec, iz Italije. — Labroise, trgovec, iz Monakovega. — Premru iz St. Vida. — Sandri iz Kamnika.
Pri avstrijskem caru: Miiller, klepar, s soprogo, z Dunaja,
Pri bavarskem dvoru: Hudovernik, trgovec, iz Šiuarija. - Hrastnik iz Cel.ia. — Zeleny, potovalec, z Dunaja.
Pri Juinem kolodvoru: Dietz, poročnik, z Dunaja. — Wasserman, nadzornik, iz Trsta. - fierček z rodbino iz Metlike.
Vremensko sporočilo.
čas
opazovanja
30
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zvoč
Stanje
zrakomer* v mm
toplomeru po Celziju
Veter ; Vreme
W0~[ 120
733 5 7335
21 6
13 3
si. svzh. j~oBlačno zm. jzap. del.jasno si. szap. | jasno
S
.Sa.
i-* s
a «
a
0 00
Srednja temperatura 15'8°, za TO0 pod norma'om.
Tržne cene s Ljubljani
Jue 31. maja
Pšarii-* m.st. . . .	gl.|kr.		Spea povojuji. k*:.	iL	sr.
	8	75			66
Rež.....	6	75	Surovo uiidiu.	__	90
Ječmen. . ...	6	50	Jajce, jedno	_	2
Oves, . .	7	25	Mlako, liter . .	_	10
Ajdi- - . . .	9	50	Gove;t u)->.>. :<4rr. .	__	64,
Proso,	6	25	TeUiie	_	54
Koruza. . .	6	90	Sviiijsui		64,
Krompir, . .	4		Košrrunovo .	_	38
Leča. .i.tr. . .	14	_	Pisane«	_	35 18
(Jrah	14	__	Golob	_	
Fižol, .	10	—	SfiDO. 100 iu:.	3	20
Maslo .	1	10	Slama.	2	76
Mast,	—	70	Drv» ;iij ,, i, jmb. iu'r.	6	50-
Šp«b »vjj	—	64		5	
Novina na cerkveno-glasbenem polju
Slava Bogu.
Cerkvene pesmi.
I. »reze/t.
263 3—3
23«* AEnAnilL
zložila
P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner
iz reda sv. Frančiška.
Cena partituri 80 kr., vsak glas 15 kr., po pošti 5 kr. več.
JkT Dobiva se izklj učljivo I« v frančiškanskem samostanu ljubljanskem, -gjt
Orgljavec in cerkovnik
romarski cerkvi
dobi takoj službo pri sv. Lucije na Skaručini.
Ponudbe — pismene ali osebne — žup-niku v Vodicah, pošta Smelednik. 289 3-1
F. Wisjan,
sedlar, v Ljubljani, Rimska cesta II,
pripororoča si. občinstvu in zlasti prečast. duhovščini
svojo zalogo izdelanih
Jandauerjev", koleselnov in na pol pokritih voz
in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela v najlepšem slogu in po nizki ceni. 267 3—3
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega velieastva. Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena
XVI. državna loterija
5 za skupnovojaSke dobrodelne namene.
3135 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma i 500 gld., I glavni dobitek s 30 000 gld , z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld.. naposled serijski dobitki v skupnem zntsku 30.000 gld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne 22. junija 1893. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj. Podrobnejša določila iina igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj, I., Riemergasse 7, H. Stock. itn Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah, — Srečke se pošiljajo poštnine proste.
Na Dunaju, v marcu 1893.	47 6—6
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
oddelek državne loterije.
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici (Gorz),
ulica Morelli št. 17,
se priporoča prečast. duhovščini za napravo	cerkvenih posod in orodij'^g) iz čistega srebra, alpaka
in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepili oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — D •i si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji suvili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 ,-16-15
Razpošilja se sveže napolnjena
adenska
kisla voda
slednji dan. — Prospekti se dobe povsod, koder se prodaja in pri slatlnskl opravi radenskega kopališča nu Štajerskem.
V zalogi je imata v Ljubljani Ivan Lininger in Mihael Kaslner. 160 (j
Lekarna Trnk6czy-ja
zraven rotovza v Ljubljani
prodaja iifvsak dan s prvo pošto razpošilja
] hm kat-za
zdavuo preverjeno in /liano zdramilo s čvr stilnini in brepilnim vplivom pri motenem prebavljenju , pri krču v želodcu in zabasaiiju.
1 steklenica velja 20 kr, 5 uicatov samo 8 gld.
tlM
Velika zaloga vina.
■s
o
■a
<B
3 ®
n >
o
O
cd rt
a
ce
•o o
(4
Dominik Trojanšek,
veliki posestnik, v Gorici, Via Municipio št. B,
priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gosDodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo	133 16—14
dobro vino
belo in črno. Vsem naročiteljem vina zagotavl am najnižje cene in najboljše blago. Imam izvrstno „rebulo" iz goriške okoMee posebno dobro istrijansko vino „teran" IU posebno izvrsten „re fosko" v steklenicah 17. 1. 1889.
Pokušnja pošilja se prosto.
»
1»
M •O O BK
P
B
a p
<
m o
9? n P
| Natorni istrijanski črni teran. j j
|V(HIKAGO!!
hS
k najznamenitejši l
11
mmmmffim
58 ) ^ ■•■:■■' ■ ■ ■
.6 VI ^Ulif
t ■ ■
priporoča vozne listke po najnižji ceni in naj ugodnejši kombinaciji, in sicer: iz Iajubljane d« Chlkage in nazaj I in lil. razred po gld. 245' '..-m,	j jM 11, M*ired gld. 370'— in višej.
mejnarodna potovalna pisarna
Jos. 1'anlin v Ljubljani.
R................-.-
I-..->• ........ ^
Prospekti vaakovratnlh kombinacij so na razpolaganje. Vožnja zagotovi naj se prej ko prej
Ignacu Čamernik
kamnosek v Ljubljani pri mesarskem mostu
priporoča bogato svojo zalogo raznovrstnih
nagrobnih spomenikov
natančno in lično iz prav trpežnega kamna izklesanih cenejših kakor bodisi pri kateremkoli kamnoseka. — Prečast. duhovščina blagovoli naj se ozirati pri naročilih na	264 3—3
cerkvena kamnoseška dela,
podjetniki in sl. občinstvo pa pri naročilih na razna stavbinska in poljubna v kamnoseško obrt spadajoča dela. — Izvrši vse kar najceneje, trpežno in lično.
Vsakomur
priporočamo oblak naie prodajalnloe in ogled vele-zanimlve zaloge najraznovrstnejših
rezbarskih proizvodov, korbic v najrazličnejših oblikah in izpre-hodnih palio	218 13
z zagotovilom najuljudnejše postrežbe in na nižje cene.
Franc Stampfel
(kočevska domača ol>i*t) v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle).
le najboljie kakovosti
priporoča v veliki izberi in po nizkih cenah
li. Mikusch,
tovarna solnčnikov in dežnikov TT EijvL^lJaaip 179 19-19
M e 8 t n 1 trg štev. 1 f».
St. 567.
•288
Cepilna tečaja o zelenem cepljenju ameriških trt.
Vsled sklepa veleslavnega deželnega odbora iz dne 26. t. m., št. 5095, bodeta letos dva cepilna tečaja o zelenem cepljenju ameriških trt. Prvi na meščanski šoli na Krškem dnč 8. in 9. junija, drugi na deželni kmetiški šoli na Grmu dne 12. in 13. istega meseca vselej od 8 ure zjutraj naprej. Kdor se hoče tečaja udeležiti, zglasi naj se pismeno pri podpisanem vodstvu najdlje
d<» dne junija zvečer.
Od Krškega in Grma zelo oddaljeni vinogradniki prosijo lahko za denarno podporo 1 gld. na dan. Prošnji priložiti morajo taki prosilci le timbrirana potrdila svojih gospodov župnikov, da so istinito revni pa napredka željni posestniki vinogradov.
Prečast. gg. župniki naprošeni so pa najuljudneje, da to naznanilo ljudem objaviti izvolijo.
Vodstvo deželne kranjske vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri lliidolfovem,
dne 29. maja 1893.
J. Hafner-j a pi varna,
Sv. Petra cesta štev 47.
l!hod tudi Poljske ulice nasproti učiteljski pripravnici.
V blagohotno uvaženje!
Prečast. duhovščini iz mesta in z dežele, istotako sl. občinstvu javljam, da sem dni 18. maja otvoril
najlepši, največji in najzračnejši restavracijski vrt v Ljubljani
na odprtem prostoru; na razpolaganje je tudi prijazni okusno prenovljeni
jedilni salon.
Razgled na Kamniške planine. — Povsem novo in elegantno opremljen.
Izborno, vedno sveže marono pivo, ki je povsem Jednako plzn-
skemu, iz pivovarne Božidara Frohlloh-a na Vrhniki. */» litra samo 10 kr. iti" Istotam tadi zaloga piva v steklenicah ln sodoih. Kegljliče p. n. gostom na razpolaganje. Izborna namizna vina in vina v steklenicah. Priznano dobra kuhinja, točna in prijazna postrežba. Proseč mnogobrojnega poseta z velespoštovanjem
Ivan Hafner,
lastnik plvarne,
preje restavratčr v hotelih „Pri Slonu" in „Pri Maliču".
273 3

Premovana
z častno diplomo in zlato svetinjo na hlgljeničnih razstavah v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Bruselju in Tunlsu. v
Želodčna tinktura!
(1) lekarničarja 50—23
PICCOLI-ja
Klin
v Ljubljani, krepi in ohrani želodec zdrav, pospešuje	* --— prebavljanje in čiščenje.	♦
Izdelovalec jo razpošilja v škatljicah po 12 in več	+
. steklenic proti povzetju zneska. Cena steklenici 10 kr.	♦
Ravnokar je izšla v moji založbi:
iz opere
„Teliarski plemiči",
priredil	286 3—2
K. Hoffmeister.
Cena 50 kr. po pošti 53 kr.
Knjigama L. ScliweEitiier
v Brežicah.
Najnižje cene


- • iS? - m ? v*
Najboljše in najceneje
kupuje se
železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri

v JLjubljani
Mestni tvg- lO.
272	ZAI.OOA	8
nagrobnih križev, štedilnikov in njih posameznih delov, ledenic, finih žag itd. po najnižjih cenah.
Zaloga železniških šili
po
cenah.
Ki Dunajska borza.
Dni 31. maja.
Papirna renta 5%, 1(5* davka .... 97	gld	80	kr.
3rebrna renta 5*, 16% davka ....	97	.	60	„
ilata renta 4*. davka prosta.....117	„	36	„
K% avstrijska kronina renta, 2JO kron . .	96	,	30	„
Vkcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	987	„	—	„
Kreditne akcije, 160 gld................337	,	25	.
London, 10 funtov stri..............123	„	~o	,
Napoleondor (20 fr.)................9	„	81	.
Cesarski cekini....................;>	„	86	.
Nemških mark 100 .	60	30
Dni 30. maja.
Ogerska zlata renta 4% . ...	115	gld.	80	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	,.	80	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	148	„	20	„
5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	164	„	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....196	„	—	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke	98	„	80	„
Zastav na pisma „ „ „ „ „ 41/, %	100	„	—	„
Kreditne srečke, 100 gld.......197	„	—	„
«t. Genois sre.-ke. 40 gld.......67	„	—	.
i% srečke dunajske parobrodne družbe . .	141	gld.	—	kr.
Avstr. rudočega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	55	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........69	,	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld.....71	.	—	,
Ljubljanske srečke.........22	„	80	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.| . .	151	.	55	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2945	„	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	—	„	—	.
Papirnih rubeljev 100.....« •	129	„	—	-
AT Nakup ln prodaja ~>JZZ, vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najman jšeza dobitk •. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U B"
Kllollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih | papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti iC nflloženih itlavnlc. '•B