2««
V Trstu, v pondetjek 29. septembra 1919
Letnik XiVI
Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: urica bv. Fiaičiflta Asiškega Stev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredni"; vu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorrij Usta Edinosti. — Tlak tiakarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3*—, pol teta L iS — in celo leto L 36 — — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 staUtik. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarniii zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se naliajaU v Trstu, ui. sv. franušlu A*. 2QL
Tittoni o iid^nskem vprašanju
V včerajšnjem poročilu o Tittonijevem govoru naj popravimo najvažnejši odstavek, ki nam ga je pokvaril tiskarski škrat. Odstavek se mora glasiti:
»Naše odposlanstvo je vedno pomnilo, da mora v vsakem slučaju vsak kompromis za Jadran sloneti na osnovnem temelju, da^ se nobena dežela in nobeno mesto, po večini italijansko. ne podvrže tujemu gospostvu, kjer pa bi bile italijanske manjšine, da se učinkovito zavarujejo v svojem narodnem obstanku, da se zajamčijo naše gospodarske koristi, da se krepko poskrbi za varnost naše meje na suhem in v Jadranskem morju, in ne samo ▼ Kvr.;-crja, temveč od Kvarnerja do Otran-skega preliva.«
Nekoliko niže doli naj se glasi*.
»Dalmacija, izvzemši Zader in nekaj malo otokov (ne pa: »nekoliko malih otokov«), bi se morala izročiti Jugoslaviji z učinkovitimi
jamstvi za italijanske gospodarske koristi.« • • •
Tittooi je prepričan, da se v navedenem pogledu strinjajo z njegovimi nazori najuglednejši možje vseh strank in da pristane nanje tudi zbornica. Vsekakor pa je treba pomisliti, da Italija ni sama, temveč da tudi
druge države niso dosegle vsega,
kar so zahtevale. Pičlo se je odškodovala Belgija za njeno mučeništvo. Romunska je stopila v vojno na podlagi pogodbe, ki ji je zagotavljala celi Banat, in sedaj se je vendar vkljub pogodbi izročil del Banata Srbiji. Francoska se je morala boriti proti nemškemu napadu in ni svojih zahtev ugotovila v ni kakšni pogodbi, pač pa je želela meje kakor so bile leta 1814. Leta 1917. in sicer 12. januarja je Francoska prvikrat postavila svoje zahteve za slučaj zmagovitega miru ter je sporočila Angleški, da zahteva Alzacijo in Loreno in sicer z mejami, ne kakor so bile leta 1914., temveč leta 1799. Pozneje, 2. decembra 1918., je odsek francoske zbornice za zunanje stvari izjavil, da more samo meja med Francosko in Nemčijo, kakor je bila leta 1814. zagotoviti pravičen in trajen mir. 25. februarja leta 1919. ^e francoska vlada predložila konferenci noto, v kateri je formalno zahtevala, da naj se za mejo med Francosko in Nemčijo določi reka Ren. In vendar se je Francoska morala odreči tej meji, kljub protestu maršala Focha. Zanimivo je citati v Tardieujevem govoru v zbornici izvajanja o pogajanjih med Wilsonom in francoskimi odposlanci, ker so kakor kaplja kaplji podobna pogajanja med Wilsonom in italijanskimi odposlanci. Tardieu je izjavil:
Razpravljali smo, uveljavili smo ponovno vse svoje rizlc-ge, opustili smo vse modalitete, toda vse zaman: pogajanja niso napredovala niti za korak, ker je vsakdo vztrajal na svojem stališču. In Tardieu se je vdal Wilsonu, ker je Francoska absolutno potrebovala vzajemnosti in podpore s strani Amerike in Angleške. ki je postopala sporazumno z Ameriko, in se tudi ni mogla v vseh svojih delih uveljaviti tajna pogodba, ki jo je sklenila Francoska z Rusijo in Angleško za razdelitev turške države. Tu so nesoglasja glede sirskih meja, ki jih je začrtala ona pogodba, in glede Cilicije, za katero zahteva Amerika, da se priklopi Armenski. — Ce je torej pričakovati, da izide s konference
londonska pogodba korenito izpremenjena,
je treba priznati, da ni nobena pogodba, sklenjena med zavezniki za vojno ali tekom vojne ostala nedotaknjena, ker so jih naknadne poravnave in kompromisi izpremenili vse.
Italijansko odposlanstvo je storilo vse, kar je m o glo storiti v tem položaju, in govornik bi le želel, da bi vstal kdo in dejal, da se upa doseči več. (Medklici.) Govornik bi mu prav rad prepustil svoje mesto in bi mu bil hvaležen. da mu odvzame tako težko breme. Toda
kak položaj smo našli?
Noče kritizirati svojih prednikov in tajiti težav, s katerimi so se morali boriti, in noče dati prilike za razprave o osebnih stvareh v tem težavnem času, ko mora vse biti pripravljeno na največje žrtve. (Odobravanje.) Tako prihaja k tretji točki: kakšni so
odnešaji med Italijo ter Francosko in Angleško.
Kakšni so bili ti odnošaji, je razvidno iz note Clerrenceauja in Lloyd Georgea, ki je bila izročena novemu italijanskemu odposlanstvu takoj, ko je dospelo v Pariz. V noti je bilo rečeno, da se je izvršila izpremem-ba italijanskega odposlanstva v trenutku, v katerem je pridružence Italije morila živahna skrb glede postopanja Italije v skupni stvari. Po celi vrsti razmotrivanj novega položaja, ki ga je ustvarilo posredovanje Amerike, ter o neodgodlji-vosti za vojno sklenjenih pogodeb in nemož-nosti njihove popolne izvršitve, je zaključevala nota, da je potrebno iznova skupno pretehtati te pogodbe, a je trdila obenem, da je nemogoče razpravljati o njih z Italijo, če bi le-ta še nadalje hotela postopati v nasprotju z zavezniki. (Medklici.) Po živahni graji izkrcanja italijanskih čet v Mali Aziji, ne da bi bila o njem obveščena konferenca, in poziv«, da naj se umaknejo, je končavala nota takole:
Ta način postopanja je absolutno nasproten odkritosrčnemu zavezništvu in neizogibna posledica bi bila popolno osamljenje Italije.
Stvar državnikov je, da odločijo, ali bi bilo to v korist njihove države. Za nas in za ves svet bi bila velikanska izguba, ker je prispevek, ki ga more dajati Italija človeštvu, udeležujoč se mednarodnega skupnega delovanja za trajen mir( nepremenljive vrednosti; za Ita-
Nacfaljevanje Titloniievega govora. — Razprava o reških dogodkih.
is raznarodovanja
lijo pa bi bila izguba vsakatere pravice do nadaijne podpore in pomoči s strani tistih, k neomajauo žele biti njeni zavezniki. Ta konec bi mi smatrali za poguben; toda če italijanska politika vztraja na istih metodah, se nam zdi ta konec neizogiben. (Medklici.)
Italijansko odposlanstvo je odgovorilo na to noto, izražajoč vse mučno presenečenje, ki ga je doletelo. Razložilo je, da dogodki po letu 1915. ne le da ne morejo zmanjševati pravic, ki so jih priznavale pogodbe Italiji, temveč da le še upravičuje točnejšo in popolnejšo njihovo izvedbo. Odgovor je zaključeval: Moramo zavračati grožnjo z izgJbo pravice Italije do vsake podpore in pomoči s strani zaveznikov. Će bi prišlo do te fkrajnosti, bi zgodovina morala izreči ostro obsodbo krivice, ki bi zadela našo državo. {Najživahnejše odobravanje.)
Občevanje s tako ostrimi notami se ni moglo nadaljevati, ker bi <biIo dovedlo do preloma. Zato se je zopet pričelo ustmeno občevanje in v bolj prijateljskem tonu. V celi vrsti razgovorov se je marsikaj razjasnilo, vrnila se je prisrčnost in zaupnost in italijanski razlogi so se umevali in cenili bolje. In uveljavljali smo jih ne samo v zasebnih razgovorih, temveč tudi v vseh konferenčnih sejah.
Ko so se zboljšali politični odnošaji, so se laže razpravljala tudi
gospodarska in finančna vprašanja.
Kako se je obranilo vsaj deloma brodovje odrešenim pristaniščem, se pojasn: v razpravi o mirovni pogodbi z Avstrijo. Glede premoga so našle italijanske želje pr'iazen odziv v Belgiji, na Angleškem in Francoskem.
V nadaljnem je razpravljal govornik o vprašanju
kakšno smer naj zavzema v bodoče italijanska politika
glede mednarodnih odnošajev. Poudarjal je, da tu ne prihajajo v poštev razlogi sentimentalnosti, temveč da je treba računati trezno in hladno, stvarno. Treoa se je vprašati: Ali bi bile tedaj, če bi Italija ne ostala zvezana s svojimi vojnimi zavezniki, njene življenske koristi bolje in učinkoviteje zavarovane i na političnem i na gospodarskem polju, ali pa bi jo zadela večja škoda? Na to vprašanje je mogoč samo eden odgovor: Italija mora ostati v složni in kar najdelotrornejši zvezi s svojimi vojnimi zavezniki! To se pa pravi, da bi se morali odrekati, da bi uveljavili svoje koristi. Naša politika more pač biti napram zaveznikom prisrčna, brez slabosti. Poleg tega pa je treba ohraniti trajne stike in ne smemo biti skopi v dajatvah in moramo zahtevati pravočasno pojasnil v vseh vprašanjih, ki bi mogla povzročiti nesporazumljenja.
Podlaga naše zunanje politike mora torej ostati zveza z našimi zavezniki. NHiče ne more reči, kako dolgo bodo trajaie diplomatske ustvaritve mirovne konference. Konferenca si je nadela nalogo, da s pre-.ired.bo Evrope zagotovi dolgo mirno dobo. Ali je uporabila v to primerna sredstva? Ali je zidala na skalo ali na pesek? In ali bo Zveza narodov, ki naj bi onemogočevala vojno, odgovarjala plemenitemu smotru, za katerega je bila ustanovljena? Ali bo poslovala ne kot zveza najmogočnejših nadvlad ali kot sindikat zmagovalcev, temveč kot mednaroden urad, v resnici neudeležen in nepristranski za vse svobodne narode? Ali bo mogla preprečiti vsako izkoriščanje, vsako nasilje? Ali bo mogla zagotoviti, da bodo narodi, ki jih imajo, pravično razdeljevali sirovine, brez vsakega namena politične nadvlade? Edino le bodočnost bo mogla odgovoriti na to. (Medklici.)
Je pa tudi še druga stvar, ki bo močno vplivala na ohranitev miru, namre'č
ustanovitev novih držav« *
pri kateri ni bila mogoča točna razdelitev po
narodnosti.
Poljska bo štela 3 milijone Nemcev, pol-četrti milijon Malorusov, 750 tisoč Rusov in 70 tisoč Litvinov. Čehoslovaška bo Štela pol-četrti milijon Nemcev, 850 tisoč Madžarov, 140 tisoč Malorusov in 80 tisoč Poljakov. Romunska bo štela 120 tisoč Bolgarjev, 750 tisoč Nemcev, en milijon in 750 tisoč Madžar-jev in 70 tisoč Srbov. Država Srbov, Hrvatov in Slovencev bo štela 530 do 590 tisoč Mad-žarjev, 650 tisoč Albancev, 590 tisoč Bolgar-jev in 165 tisoč Turkov. Italija bo štela 180 tisoč Nemcev; toda, kaj pomenja to in ono malo število Slovencev, za katere se je razburkal ves svet (Medklici.), napram 7 milijonom drugorodcev, katere je konferenca že pri-aelila peterim državam? Kdo se bo drznil, po tej primerjavi, obdolževati Italijo, da si hoče prisvojiti narode, ki niso njeni? Kdo more prvi pobrati kamen?
Ne more se predvidevati z gotovostjo, kako se bodo vedle te stare
in ali se bo moglo preprečiti, da ne bodo postale središča ravno toliko iredentizmov ter tvorile grmade, pripravljene, da zagore. V veliki meri bo odvisno to od postopanja ž njimi glede jezika, verstva, kulture, šole in vsega svobodnega izražanja. Poljska, Čehoslo-vaška, Romunska in Srbija so vezane po celi vrsti določeb, vključenih v pogodbah. Italija nima, enako ostalim starim saveznim oblastim, nikakršne zakonite obveze; toda po mofem mnenju ima zelo veliko mnralao obvezo ▼ svojih svobodoljubnih sporočilih, ki so afej ▼ korist is slavo. (Splošno odobravanje.)
Prebivalstvo drage nami, naj ve, da
-	______________da se
bo spoštoval njihov jezik in njihove kulturne ustanove, da bodo njihovi upravni zastopniki uživali vse pravice naše svobodoljubne in demokratske zakonodaje, da bodo njihovi politični zastopniki prisrčno sprejeti v italijanskem parlamentu, ki jih bo poslušal z naklonjenostjo, ko bodo govorili v imenu prebivalstev, ki jih bodo zastopali.
Moremo zagotoviti, prebivalstvo ob Gorenji Adiži, da ne bo*nikdar ^jpznalo policijske vladavine, vladavine preganjanj in samo-voljstva, -kateri je bilo podvrženo dolga leta pod cesarsko avstrijsko vlado z julijsko-beneškimi Italijani vred. Prosimo to prebivalstvo, da stisne roko, ki mu ji jo ponujamo po bratsko. (Odobravanje.)
Govornik je nato poudarjal, da si je italijansko vojaštvo povsod, kamor je prišlo, tako tudi med Nemci na Tirolskem, Koroškem in Štajerskem, in vsepovsod po vsem svetu znalo pridobiti simpatije prebivalstva in to da je bilo najlepše propagandno delo. Bodi zato izrečen vojaštvu v priznanje pozdrav in pohvala parlamenta in naroda. (Živahno splošn-J odobravanje.)
Ne tvori moč države samo zavest lastnih pravic, te 1.1,več simpatila javnega nmenja Szveti njenih meja. Naredili bi velikansko napako, če bi se ne ozirali na splošno simpatijo ne samo velikih, temveč tudi majhnih držav. Kar me je največ presenetilo, ko sem šel v Pariz, je bfla
popolna hladnost majhnih držav
napram nam, tudi tistih, s katerimi bi bili morali radi tradicij in interesov stopiti v intimniejše in prisrčnejše vezi. MisJim Belgijo, Romunsko in
Š\ ico.
Nihče ni tako sočustvoval z Belgijo v njenem trpljenju, kakor mi. Simpatija za Belgijo }e veliko doprinesla našemu vstopu v vojno. (Odobrav. — Pritrjevanje.)
Kako je vendar stopila na mesto prisrčnosti priprosta korektnost odnošajev? tjetel sem oditi suin v Bru.xe!!es, da izrazim priznanje italijanskega naroda belgijskemu narodu, posebno pa kralju Al-breehtu, generalu Lehmanu in kardinalu Mer-cieruL (Cdobr.) Bi1 sem z veseljem sprejet. Pogovori, ki sem jšh imel z osebami, ki so bile pc'ne želje, da bi vzpostavile z Italijo najtesnejše vesi, so začel: in bodo tudi- i.adaije imeli, tudi na gospodarskem polju, najboljše uspehe.
Naš program napram Romunski izrazim lahko z eno besedo: tesno .prijateljstvo z Romunsko smatramo za bistven del naše politike na vz»hodu. RomuiiSrka je prišla do spoia z zavezniki, in jaz isem posredoval na konferenci, -da bi imela kar največ cbzira žnjo, a z druge strani sem nasve-toval njenim državnikom, naj ostanejo združeni z zaveznik L
Naši odnošaji s Švico so izvrstni. Veliko število naših -delavcev ie v Švici dobro sprejeto.
Govorilo se je o pogodbi z Grško, toda tre bo se sklenila nobena pogodba, ne da bi bil o tem obveščen parlament. Prišlo je med menoj in Vent-zelom, ker oba želiva, da bi se vzpostavili prijateljski odnošaji med državama, ki morate skuhaj živeti ob Sredozemskem morju, samo do dogovora za skupno postopanje v vprašanih skupnega interesa, toda končna odločitev gre konferenci.
To zboljšanje odnošajev z Grčijo je imelo takoj vpliv na gosTKxiarske odnošeje: dne 11. septembra sva se dogovorila z VenLzelosom pismeno slede izgraditve železniške proge, ki bo vezala Rim z Atenami preko otrantsikega kanala in Valone. Grška vlada bo skrbela za izgraditev do albanske meje, a italijanska vlada od albanske meje do Va-lcn£. Preko otrantskega kanala se bo uvedel promet s *terry-boats« in hitrimi paruiki. Tako bo po&taJa Vciona, od katere se bo morala potem izgraditi železniška proga v Monaistir, zelo važn središče za italijansko trgovino z balkanskim poluotokom.
lagraditev hitre zveze med Rimom in Ateno ustvarja, brez ozira na politične prednosti, novo črto za "pristop v Malo Azijo preko Egejske ga morja. Ta nova mednarodna proga bo privabila k sebi promet z blagom in potniki v Grčijo in na vzhod, dooim gre sedaj ves pro-met skozi Beligrad, Niš, Solun in Atene. Razun tega bo prišlo do večjega razvoja trgovinskih afnošajev med Grčijo in ju/no Itažijo. Na ta način bo prišla -industrijska Italija v stik s -prijateljskimi deželami brez lastne industrije.
S Poljsko in Cehoslovaško so v tekit^pspodar-sJca pogajanja. Italijanska simpatija za P>ljake je bila vedno velika, a prr Cehoslovakih ne moremo pozabiti, da so se borili v naših vrstah.
Ce niso za sedaj ravnotako dobri naši odnošaji z Ju-gosiavijo, ni to naša krivda.
Kar se tiče sovražnikov, proti katerim smo se borili, "želimo Nemčiji, da bi njena demokratska evolucija uničila vsak sled pruskega militarizma.
Želimo, da bi Bolgarska in Madžarska postali v vzhodni Evropi elementa miru in ravnotežja, a kar se tiče Avstrijcev, dobiva sedaj, ko smo dosegli svo:e naravne meje na vrh Aip, aktualnost seeli svoje naravne meje na vrhu Alp, aktualnost in obliko realnosti znani izrek: Vrni se za Alpe m postala bova zopet brata.
Prehajam sedaj na
koioatfataa vprašanja,
posebno na či. 13. londonske pogodbe, s katerim nam se obljubljajo odškodnine za morebitno pri-klopitev nemških kolonij Franciji in Angliji. Pogajanja za udejstvitev tega člena niso še končana, toda sklenUi smo dogovore za delomično udejstvitev. Ker nismo sodelovali pri konferenčni seji dne 7. majnika 1919., ko so se poraadeljevale •nemške kolonije, in ker je bil francoski Ortnrti že od aprila 1915. izključen iz seznama odškodnin, ki bi nam se eventuebio dovolile, je bilo težko najti odškodnino, ki bi nam jo eventuelno dala Francija. Govorilo se je o Ti bes ti ju, Bokuu in Eimediju, vse samih divjih, nepoznanih krajih, 2000 km daleč od obaH, polnih vuHcanov, pri katerih je edino to -mogoče, da so bogati z rudami. Toda v Italiji
vzbujajo velike želje stvari, ko se ne morejo dobiti, in malo zadovoljstva, ko se dosežejo. (Prip.) Spomiitiam se krika v testih ob začetku libijske vojne, ko je italijanska, javnost doznala, da smo že L 1902. priznali irancosko-angleško pogodbo iz I. 1898. ki je določala Franciji Tibesti in Borku. Bil je povsod en sam krik: »Moramo na vsak način zahtevati Tibesti in Borku, ker ste te dve deželi nujno potrebno oflfcdje za Libijo. In danes se je dvigniJ, čim se je doznalo, da ju bržkone dobimo, nasproten krik, češ ti deželi ste nem nepotrebni, ste samo breme za nas! (Smeh; pripombe.) Vprašanje Tibestija in Borkua ali eruge odškodnine cdstaja odprta Medtem je bil dne 12. septembra sankcioniran odstop oaz Parkata in Felonta ter pokrajine s karavanskimi cestami med Gha-tom, Gadamesom in Tummojcm. (Prip.) Malo je, toda dobro. Važnejši je dogovor iza kolonijalne železnice in za Tunis. Francija in Italija se obvezujete, da boste uvedli iste priste^bne in iste prevozne pogoje za .podanike obeh držav. S sedanjim dogovorom priznava francoska vlada, da morajo biti podvržene italijanske privatne šole v
Tunisu
istemu režfmu, kakor francoske šole. Razun tega priznava, da bo prenesla tudi na Tunis obveze v pogodbi za Maroko iz leta 1916. glede zakona o n-esreČah na delu. Francoska vlada se tudi obvezuje, da bo dovoljevala Italiji 600.000 tonelat timiskih iosfatov na leto in sprejema naše zahteve, da se uveljavlja fiskalni režim pri prehodu nepremičnim ne samo pri Italijanih, temveč enako pri Francozih in drugih tujcih. (Prip.)
Pri kolonijalnih vprašanjih smo postopali tudi z Anglijo enako kakor s Francijo: določali smo točke, na katere ste privolili obe stranki, a odgodili določitev drugčh toček. Na dogovorih v Parizu junija meseca, -katerim je predsedoval Lord MHner, nam je bila ponujena
odškodnina s strani Anglije
po »določbah čl. 13-, in sicer: zona vzhodno od Libije z oazo Giarabub in ozemljem na desni obali GLube z luko Kisimayuom. V teh dneh so bile sprejete pismenim potom te angleške ponudbe.
Raizun tega se bodo morala zopet začeti
pogajanja s Francijo in Anglijo glede Abesinije,
seveda samo glede gospodarskih vprašaitj, ker ostaja enotnost etiopskega imperija podlaga naše in zavezniške politike. V-sa-ko zmanjšanje abesin-skega ozemlja ali neodvisnosti bi se protivilo našim interesom.
Gotovo niso te odškodnine v mkakem razmerju z angleškimi fn -francoskimi pridobitvami v nemških kolonijah, toda dejstvo je, da nietno zahtevali sodelovanja pri sejah, ko so sc te kolonije delile. (Prip.) Bili smo tako omejeni samo na udejstvitev 61. 13., ki govori predvsem o popravi meja, in Je b:io torej neizogibno, da nam se določi precej majhna odškodnina. (Prip.)
Seja se ie prekinila za nekai časa, a ob 17*30 je Tittoni nadaljeval: »EVržava upa, da bo dobila
v Mali Aziji
odškodnino za razočaranje pri drugih vprašanjih, in vendar je ravno malea"zijsko vprašanje polno nevarnosti in negotovosti. (Prip.)
Leta 1916. je bil sklenjen med Francijo, Anglijo in Rusijo tajen dogovor, ki ga pozna italijanska javnost le iz boljše viških razkritij. (Prip.) Ko ie Italija začela pogajanja za udeležbo pri tem- dogovoru. je sklical Lloyd George dne 20. aprila 1917. sestanek v S. Giovanni di Moriana. Tam se i-e sestavilo besedilo dogovora, po katerem se je fpriznala priklopitev ai<!inskega vrhijeta v zameno •za Ciliejo. Toda ta dogovor je bdi odvisen od Ru-sž^e, ki ni biia zastopana v S. Giovanni di Moriana, in v kateri je malo po tem izbruhnil -boljše-viški režim. V začetku leta 1918. je Lloyd George iajavi-1, <da treba razpravljati na drugi podlagi, ker ruski kolos da je 'izpremenil pogoje dogovorov, ki jth je isklenIL
Teorija o mandatih.
Kmalu nato, februarja 1918., je izdal Wilson poslanico s 14. točkami, v katerih je naglašal, da se mora zagotoviti otomansko gospostvo nad turškimi pokrajinami. Samo druge narodnosti, ki so sedaj po»d turškim gospostvom se bodo moraJe razvijati popolnoma samostojno. Na ta način sta postavila LIoyd George in Wilson malo-azijsko vprašanje na popolnoma drugačno podlago. Kjer je šlo za Francijo :n AngKjo, se je dovoljevala odcepitev od turškega imperija, kjer je šlo za Italijo, se je proglašala nerazrešljiva enotnost turškega imperija (Prip.) Iz \Vilsonove ideje o pravici neturških narodov »io samostojnega življenja pod zaščito kake velevlasti je nastala ideja o mandatih. Dne 14. in 30. oktobra 1918 je izjavila angleška vlada, da smatra za razveljavljene vse prejšnje pogodbe in da veijajo samo pogodbe, na katere» pristane tutui An*irika. Prišli smo tako na konferenco. Sedaj moramo čakati konca oktobra, ko bo Wilson izjavil, če Amerika sprejema mandat za Turčijo in Ameriko, ali pa ne. (Prip.)
Heraklejski premog je zelo važen za Italijo, toda vprašanje herakle>ke premogovne kotline se po konferenčni določbi ne sme ločiti od splošnega maloazijskega vprašanja. (Prip.)
C. poslanci! Govoril sem vam priprosto in jasno in vam predlo ž id vse podrobnosti velikih mednarodnih vprašanj. Proučujte jih, in vaše domoljubje vam bo dalo gotovo svet, kako bi se dala rešiti domovina nevarnosti, ki S groze doma ii^tunij. ItaJija je izšla že tolikokrat s pomočjo discipline In sloge iz ne manj težkih in nevarnih izkušenj obnovljena in očiščena. Dobro! V sedanjem vam kažejo pot tradicije ?n slavni izgledi vaših očetov.«
Ko tc minister za zunanje zadeve umolknil, je izbruhnilo burno odobravanje pri levici in sredi. Odobravanje se je razširilo do sedežev desnice, toda tukaj ni bilo tako toplo in tako splošno. Tudi oficijelni socijalisti se niso pridružiti odobravanju.
Razprava.
Reško vprašanje.
Di Cesaro naglaša, da se vidi iz Tittonijevega .govora, da niso bili zavezniki dobro razpojoženi napram Italiji. Kritizira Orlandovo politiko in protestira proti Nittijevim izjavam o D'Annunzijevem činu. Reško vprašanje se mora rešiti energično. Na ugovore, češ da hoče novo vojno, odgovarja, da reško vprašanje ne more povzročiti nove voj-ne. Njegov govor je zaključilo odobravanje - na desnici in krik pri socijaiistih.
Ghiesa izjavlja, da morajo zavezniki in pridružene! priznati pravico Rečanov do samoodločbe, do priklopi t ve k Italiji. Glairefontaineska pogodba je ustvarjala kc Reke otok na suhem in jo ločevala od matere domovine. (Prip. na levici.) Tittoni je izjavil, da ne bo popustil v dveh vprašanjih: glede itaMjan&tva Reke in glede teritorijalne kontinuitete. ori enem voraš^-niu ie že oooustil. Toda
sedaj prihaja nov načrt, ki ga predlaga Wilson. VVilson pa mora razumeti, via ne ostaja drugega, nego slediti volji Rečanov, proglašeni dne 30. oktobra 1918, aneksiji. Iz Reke ne izidejo živi ne Rečani, ne legijenarji, dokler ne bo proglašena aneksija Reke Italiji. (Odobravanje, hrup pri socijalisti h.)
Chiesa je prečital besedilo pogovora med Ossoi-nachom in Wilsonom, tekom katerega e Otsoi-nach naglašal, da je edina rešitev reškega vprašanja ta, da se Reka priklopi Italiji.
Tudi tržaški socijalisti da so za priklopitev Reke k Italiji. (Živahno odobravanje.) Noče taliti, da bi se mogla Reka dobiti, če se menja vlada, toda vlada je odgovorna, ker bi se bila ekspedicija pro-stovotjcev lahko preprečila. Vse, kar se je pripravljata v škodo Italiji je razburilo Reoane. Drugi Kobarid — so dejali, ko so videli, kako oJ-hajajo italijanske čete iz Reke. Takojšnja udejstvitev sklepov preiskovalne komisije, t. j. <zni-žanje števila italijanskih čet na Reki, hi bila lahko postala nevarna, ker imajo Jugoslovani okoli dve diviziji v Hrvatski, v Kraljeviči, Bakru in Ogu-Knu, s katerimi bi bili lahko vdrli na Reko. Kve-stura je zaplenila v stanovanilh nekaiterih Hrvatov na Reki orožje. Hrvati so računali, tda se bodo povrniti pod angleškim gospostvom na Reki v vse urade, kjer so b&i prej: k železnici, v tovarno tobaka, na pošto, na sodnije itd. Viktor StaJa-vanja je bil že imenovan za postaje načelni k a. Za Šefa na sodni ji je bil že določen neki Madžar, ki je postal s časom Hrvat. Na angleškem povetj-ništvu so že zagotovili Slovanom, da se bodo zopet odprle madžarske šole. V zagrebških zaporih so imeli že pripravljeno celico za dr. Grossicha. 2e 10. septembra se je zapazilo koncentriranje jugoslovanskih čet fcJLzu premirne črte. Ce bi ne bil Šel D'Annunzio na Reko, bi bili vdrli Jugoslovani.
Pozivu generala Badogiija se je odzvalo samo II častnikov in 117 mož. Vse čete so organično zastopane na Reki. Število vojakov na Reki znaša J6.000 mož. Prostovoljci se bodo nadomestili z rednimi Četami edino le v slučaju, če se proglasi aneksija Reke. Blokada Reke je postala smešna, ker ne drži ne na morju ne na suhem. Na Reki jedo izvrsten kruh iz jugoslovanske moke, taJa Reka bi Tajši dfclila z nami naš slaba kruh in naše težke davke, samo da bi biila priključena Hatiji.
Tudi vladni delegati niso imeli sreče. General Badoglio je že zapustil Trst in -se nastanci v Vidmu. Samo ena pot je — je zaključil Chiesa — sprejeti predlog za aneksijo in potem premišljevati, ali je logična posledica demisije.
Odgovoril mu je Nštti, ki je opozarjal, da gledajo na italijansko zbornico oči cele Evrope. Opozicija je molčala, dokler je bila na vladi. Poslanec 'lakše govori nego minister. Generalu Di Robilantu, članu preiskovalne komisije, ni dal sploh nikakršnih navodil, ker je šei na Reko kot sodnik. Priobčeval je zbornici vesti iz Reke tako, kakor !jih je dobil.
Seja se je zak-bjučila ob 20.10.
RIM, 28. (S.) Nadaljevanje včerajšnje razprave. Na damašnji seji so govorili Turati, Oriando, Nit ti in dr.
Govorilo se je med druigim o reških dogodkih. Nitti se ie izjavil tza Bianchinijev predloE, ki se glasi: »Zbornica naglaša svečano italijpnstvo Reke, zatspa v vladno delovanje in prehaja n»a dnevni red.
Vlada je zahtevala izraz zaupanja. — Po potrebi objavimo nekatere podrobnosti o tej seji v jutršnji številki. Pr. ur.
Nota vrhovnega sveta Nemčiji. — Izpraznitev
Lit vinske.
PARIZ, 27. (S) Vrhovni svet je sklenil, da pošlje potom maršala Focha nemški vladi noto glede izpraznitve Litvinske s strani nemških čet. Nota predvideva ustavitev prehranjevanja in razveljavljenje vseh finančnih dogovorov, ki jih je Nemčija zaprosila.
En testna komisija odšla iz-Gornje Šlezije.
CURIH, 26. (S) Zakasnelo. Iz Varšave poročajo: Ententna komisija se je v zadnjih dneh povrnila iz Gornje Šlezije, kjer je kategorično zahtevala od nemške vlade splošno amnestijo za vse one, ki niso krivi navadnega zločina, in prehodnice za begunce, ki se morajo vrniti v Gornjo Šlezijo. Komisija je protestirala tudi proti tlačenju prebivalstva in proti nemški vladi, ki se noče pokoriti ententnim željam.
Angleška mornarica zapusti finski zaliv.
HELSINGFORS, 27. (S) »Hunptadt Bladet-poroča, da se pripravlja angleška mornarica, da zapusti finski zaliv in se vrne v AngHjo. j
ARHANGELSK, 27. (S) Danes so se vkrcali zadnji oddelki angleških Čet.
Za osvoboditev Petro^rada izpod boljševiš-kega jarma.
HELSINGFORS, 27. (S) »Hunstadt Bladet* in polkovnik grof Wolff sta poslala armadi na severozapadni fronti proglas, s katerim" poživljata armado, naj gre v boj za osvoboditev Petrograda izpod boljševiškega jarma; boj se živahno prične, ker so združene nove: sile in ker so poslali zavezniki novo opremo.
Splošna železničarska stavka v Angliji.
^LONDON, 26. (S) Zakasnelo. Neko poročilo agencije »<Reuter« pravi, da je delegat narodne železničarske zveze izjavil, da bo stavka splošna in da bo obsegala vse, tudi električne železnice zedinjenega kraljestva.
LONDON, 27. (S) Vsi kolodvori v mestu so zaprti. Omnibusi in tramvaji delujejo; v snočni seji je sklenilo osobje, da bo nadaljevalo svoje delo. V severni Angliji so včeraj imele železnice le omejeno delo. Na sestanku železničarjev je Albert Thomas izjavil, da preneha stavka, ako dovoli Lloyd George, da se bo postopalo z vsemi delavci pri železnicah enako. Tajnik zveze mehanikov je naznanil, da bo organizacija, katero on zastopa, podpirala vse stavkujoče delavce, in izjavil, da so zahteve železničarjev upravičene. Skupščina je odobrila delo izvrševalnega odbora.
W0son sc vrne v Washmgton.
VIHETTA, (Kaneas) 27. (S). Po zdravnikovem ukazu se Wilson odpove nadaljnemu potovanju po Zedinienih državah in se nem u-
dosn* rfoe t Wastiegk». Zdmvnik je izjcvS,
ia m WiW0tt0T0 stanj« aevsmo, da trpi i« Da irrčai bolezni.
IrročlteT jarnih poslor ul bonski začma risali.
P IM, 28. (S) Itn Iranska vlada je poslala poveljstvu čet v Valoni navodila, naj se vsa favna poslovanja v Albeniji, kakor mogoče
hitro izfoče začasni albanski vladi v interesu preevita in neodvisnosti javnega albanskega življenja.
It/»Jijnr-ki »Caprooi« «« rrse iz Bruslja.
BRUSELJ, 27. (S) Danes je prispel semkaj poročnik Kavalarin z biplanom »Caproni«; vrnil se bo čez Pariz v Italijo.
MMče o Uofcljsn!.
Vseučilišče ima seveda svojo pisarno; vodi jo »sekretar«, ki mora imeti fakultetno naobrazbo, s potrebnim številom uradnikov. To osobje voli in predlaga ministru prosvete univerzitetna uprava (-čl. 13).
Ustava našega vseučilišča se torej se raz-l:kuje posebno od ustave vseučilišč v bivši Avstriji, jamči <pa krepkejšo avtonomijo, kar fe kaze zlasti v prevežnem delokrogu »imiver-pitetne uprave«.
V posebnih poglavjih govori zakon še o uč-prh močeh (čl. 15 do 27), o slušatelji (čl. 23 t*o 32), o pouku in izpitih (-čl. 33 do 36). Omenja naj se le poglavitno.
Učae moči univerze so: 1. redni profesorji, 2. izredni profesorji, 3. docenti, 4. honorarni profesorji in 5. učitelji.
Redni ali izredni profesorji morejo /postati le poznani znanstveniki ali strokovnjaki, ki jih izvoli fakultetni svet z večino glasov in jih potrdi univerzitetni svet, potem pa minister prosvete.
Za doccsate morejo biti imer.ovani kandidati, ki jii izbere fakultetni svet in o katerih vidi, da so delovali in morejo cek>vati v kaki veJi pli znanstveni stro!"?. (Instituta »privatndis dccentov« zaken ne pozna).
At.o za steiico ni rednega ali izrednega profesorja in tudi ne docenta, more fakulteta izbrati za hrrtorcm^a profesorja priznanega Knarstvenika ali strokovnjaka izven univerze.
Uv^telg se nameščajo za predavanja živih tuj9s jezikov na predlog fakultetnega sveta.
Pomožno csobje: asistente,- kustose, procesorje, preparatorje itd. voli fakultetni svet na pre-'kfj dotičnega profesorja.
Redni ali žzred-u profesorji in docenti dofci-vajo v zakonu določeno plačo, u-Htelji plačo srednješolskih učiteljev, honorarni profesorji ter pomožno osebje pa plačo po predlogu univerzitetne uprave.
Redni ali izredni profesorji, docenti in učitelji se nameščajo s kraljevim idtazom, honorarni profesorji z razpisom ministra, pomožne rsfcce (asistente, kustose, pisarje itd.) pa namešča rektor.
Slašaielii so redni in izredni. Redni in pridni morejo dobiti državno podporo po gotovih pravilih (čl, 32).
Pouk je svoboden, učne moči so svobodne pri razlaganju svoje vede (čl. 33). Izpiti so diplomski ali doktorski (čl. 36).
III.
Po tem pregledu je vprašanje: Kako naj se obistini zače{na ustava našega vseučilišča?
Ko se je Velika škola u Beogradu temeljem zakona od 27. februarja 1905 preosnovala v univerzo, je bilo za začetek tudi imenovanih 6 rednih profesorjev za 3 fakultete: modro-flovno, p-avno in tehnično. Ti profesorji so tvorili univerzitetni svet pod začasnim predsedstvom najstarejšega člana in so zbirali na-c'aljne učne moči ter vršili vse drugo, kakor zrl tm veleva.
Nadal;e je bilo v zakonu rečeno: Fakultetni sveti začno samostojno delovati, kakor hitro t odo imeli vsaj tri redne profesorje, in poleg te*a bo univezitetni svet vršil tudi njihove posle. Ko univerzitetni svet dozna, da je število rednih in izrednih profesorjev zadostno, se preide k volitvi rektorja in dekanov na fakulteti.
Ta ista prehodna določba velja tudi za naše vseučilišče, ki je stopilo torej v življenje s tem, da mu je imenovanih 18 profesorjev (univerzitetni svet). To je trenotno njegovo prvo predstavništvo, njegov edini in vrhovni organ.
Vseučiliški svet se zbere in začne svoje delo pod predsedstvom najstarejšega svojega člana. Predvsem se bo morda vprašal, ali naj eačasno vrši vse za konstitucijo in organizacijo vseučilišča potrebne posle sam kot korporacija. ali pa naj se takoj razdeli na vse-učiliška oblastva. ki potem vsako v svojem področju izpolnuje po zakonu mu odkazane naloge? To, drugo alternativo bi bilo priporočati iz mnogih praktičnih razlogov.
Naša osemnajstorica profesorjev znači po mojem mnenju zadostno število, da bi se lahko že sedaj izvedla temel;na organizacija vseuči-liških ollastev in tako tudi potrebna razpo-redba velikega dela.
Ldtito bi m tanj to& rrkter kot gUrm m
roprezentant vseučilišča, lahko še ozgaoKzirBje in začno takoj poslovati posamezne fakultete, ki kaajo vsaka po 3—4 profesorje, z izvolil« vi j o dekana, imamo tudi že univerzitetno upravo, ki pač sestoja iz rektorja in vseh dekanov.
Pri tem seveda poskije zfcor vseh profesorjev kot vseučiliški svet na ocem področju, ki mu je od kazano po zakonu, zlasti pri vprašanjih, ki se tičejo celega vseučilišča in pa pri kc-rocem predlaganju profesorjev.
Temu načrtu pa kolikor toliko nasprotuje dejstvo, da začasno ne morejo v redno akcijo univerzitetnega sveta in pravne fakultete stopiti gg. profesorji: Žolger, Pitamic in VoŠ-njak, ker so še vsi zaposleni na mi/ovni konferenci m ni še znano, kdaj se povrnejo.
V vsakem slučaju bo pa potreba, da univerzitetni svet čim preje predlaga imenovan;e nadaljnih profesorjev, da se s tem sam zadostno popolni, obenem pa tudi zagotovi redna predavanja na glavnih stolicah vseh fakultet.
Prav posebno nujno je tudi, da dobi »univerzitetna uprava vodi celo imovino univerze, nizovano pisarno s sekretarjem na čelu. Univerzitetna uprava vodi celo imovinn univerze sestavlja letni proračun dohodkov in izdatkov, izplačuje redne izdatke itd. Zlesti cib ustanovitvi univerze imijo financijelna vprašanja bistveno vlo£o in za tozadevno poslovanje je treba strokovno izurjenega osobja. Proračun, ki ga je naša komisija svoj čas sestavila in predložila vladi, treiha revidirati in zanj dobiti pokritja v letnem državnem budgeiu. Univerzitetna uprava bo torej morala hitro začeti s tem delom m predvsem osnovati svojo pisarno.
Vse navedeno se tiče nekako temeljev or tfanizacije, ki morajo biti predvsem postavljeni, ker od njih zavisi nadaljna popolnitev in oprema notranje vseučiliške zgradbe.
?o!eg ^akona so pa, kakor rečeno, začasno merodajne tudi »uredbe« univerziteta v Belgradu. Te uredbe so občne, pa tudi posebne za modroslovno, pravno in teirmčno fakulteto.
Do čim se po mojem mnenju »ofcčne uredbe« se dekaj vjemajo z našim sedanjim položajem in z dispozicijami naše komsiaje, tega ni moči trditi o uredbah za posamezne fakultete, zlasti kar se tiče učroga gradiva, razporede porka in pa raznih izpitov. Naši fakultetni sveti bodo morali torej glede tega zavzeti svoje stališče in predlagati to in ono pre-membo. Posebej bosta morala fakultetna sveta za bogoslovje in medicino izdelati posebne uredbe, ker dotičei fakulteti belgrajskega vseučilišča še ne obstojata.
Naših vseučiliških profesorjev čaka tora j ogromno organizacij?*-e*a dela, predno bodo mo^li začeti svoj pravi učiteljski in znanstveni poklic. Ali in v koliko bi bilo pri tem potreba sodelovanja naše komisije v celoti ali po sub-komšsijah, se lahko še določi. Mnogo bo izključenega glede na kompetenčni red, ki je predpisan po vseučiKškem zakonu.
Vseučiliška komisija obžaluje, da se za nastanitev celega našega vseučilišča ni pridobil še pripraven objekt, ki se zanj potegujemo že mesece in mesece. S tem bi »bila odvzeta univerzitetnemu svetu velika skrb, s tem bi bila otvoritev vseučilišča v času, ki je bil zamišljen, tudi zagotovljena. Krepki koraki, ki jih je v tem pogledu — zahvalno ugotavljam — storila zadnji čas naJa vlada, doslej Se niso rodil končnega ugodnega uspeta. In tako mora vseučiliška komisija ž ali bog prepustiti to za otvoritev celega vseučilišča vitalno vprašanje nerešen« unjlverzdtetm upravi, ki pa seveda najde za njegovo rešitev vso možno podporo pri naši zelo trudoljubivi nastanitveni komisiji, pri deželni vladi in — o tem smo uverjeni — fcodi v ministrstvu prosvete.
O tem poročilu, ki naj predvsem služi za orientacijo, otvarjam razpravo. Čas trka na duri. Tudi zastopstvo naših akademikov je predložilo več vprašanj, na katera treba dati kolikor moči točen odgovor.
Navzočni vseučiliški profesorji so s komisijo vred vzeli ta ekspoze na znanje in izjavili, da bodo o svojih posvetovanjih, ki se takoj orično, poročali v prihodnji seji vseučiliške komisije. Glede na vprašanja dijakov se je ugotovilo, da vseučiliška predavanja prično lahko v novembru na bogoslovni, tehnični in medicinski fakulteti; za otvoritev pravne in modroslovne fakultete se čas najbrže nekoliko zategne, vendar pa je upanje, da se to zgodi še pravočasno za zimski semester.
Dsraale vestlo
Odborova seja političnega društva »Edinosti« se bo vršila v sredo, 1. oktobra 1919 ob 20 v Narodnem domu.	Predsednik.
Tržaške slovenske šole. Stari š i, : ki bi radi pošiljali svoje otroke ▼ slovenske šole v mesta, naj se takoj pri<?lrse ▼ ulici 1 Acouedotto 20, L nadstropje. Priglasitev je mogoča vsak dan, tudi danes, od 9 do 12 dopoldne in od 4 do 6 popoldne.
P O D LI S T EK
Ivan Baloh:
riGl §3Zl
(Konec)
Vlegel sem se v mehki mah. Ležišče je bilo lepše in slajše kot najfinejša svilena blazina — in zardemal sem v skrivnosten san.
Hrast nad menoj se je oglasil mi govoril:
Ti si otožen, ti si žalosten, ker .gledaš po domovini okoli m vi<£š samo črne oblake nad njo. Ti vidiš razkosano, razbito, needino, ti vidi« potoke krvi, ki so tekli in ti vidiš tako malo sadu. — Bod moti Poglej mene, sto let že kljubujem viharjem in vetrovom in nobeden mi ni kos. Pač, že so enkrat nastavili sekiro na moje deblo, pa sekira je morala odnehati, ker je bila prešibka m premajhna, ni moči, ki so me hotele uničiti, so onemogle, ker so .spoznale, da sem premočan. Poglej moje korenine! Že so načeli mojo najdebelejšo, res presekale so jo sekire, a zrastle so druge močnejše — in rana se je zacelila. In kamor ti pod sztoio zeleno krono nese pofcied tvoje oito.
povsod je zemlja moja last, ker je vsa prepre-žena z mojimi koreninami in koreninicami. In zdaj poglej mojo kronol Od pomladi do pozne jeseni dajem prostora vsem krilatim pevcem, ki imajo v mojem mirnem stanovanju svoje varno gnezdo. Ni ga drevesa, na katerem bi bilo gnezdo tako varno, kot pri meni, ker s svojimi košatimi vejami zakrivam tiho ljubezen, in ni ga kraja, kjer bi se iz toliko grl razlegalo toliko pesmi, ki pa nazadnje rzzvenevajo v en sam veličasten akord: Največ sveta otrokom sliši---
Kot bi preroogočen glas junaške godbe zmagovalke udaril na moje uho, sem se prebudil.
Generalni ctvfisi kotat^arifcu nam sporoča, da ste se ustaadT® dve jtodkomisiJI za urodajanie vojnega cnaterllsfa, ena v Gorici, druga v Vidmu. Mate-..riui (tetariSki io ■sanitetni materije!,. voZw, konjske opreme itd.) se bo prodajal na dražbo adi po dogovoru. Le v izjemnih stečajih se bo blago odstopalo brezplačno aH za polovično ceno in sicer osebam, ki so na. ko^ršenkou način pomagale itc.liiaoski vojski. Podrc-bne informacije dobe in-tere-"ra.ncj pri generalnem civiteem kom is ar i'; a t u iza Julijsko Ben&č-jjo.
C^kodstaa za vojaške konje, izgubljene tekom vc;?::c. Odbor delegatov ztz avstrijsko vojno ministrstvo v likvidaciji naznanja potom pristoinih italijanskih oblasti naslednje: 1. Odškodnina za konje, odvzete v svrho prehranjevanja tekem obleganja Przemysla, se bo izplačevala kakor poprej, kot dodatna postavka v breme mobilizacijskega kredita iz fonda splošne likvidacijske mase. 2. Odškodnino za konje, ki so poginili vsled vo.V/.h operacij ali drugih v&jnih napornih opravil in ki se še n:so nadonrestHi in na-tura, mora izplačati vojno miiEistrstvo v likvidaciji na podlagi točke 1. v breme splošne JikvidactjsJte mose. 3. Prošnje za odškodnino izgubljenih konj, katere se še jhso reš:<le, se bodo upoštevate le v slučajih, če bi ubegM konj bil dodeljen kakšnemu drugemu oddelka aH pa izročen kakšni ixi niš raci, tako da ga lasmik ne more najti. V teh izjemnih stečajih se odškodnina 900 kron za konja likvidira kot d oda1 no plačilo, v breme >mob i&zacr/sk ega kredita iz fenda splošne KkvidccijsJce mase.
Vinogradniški slarikor se danes ne more še deliti, jiitri in v sredo mogoče ne, kajti dva vagona stedkoraa spravi« v vreče, ni maia stvar. Jitfri naznanimo na-iaočno, kedaj m kam naj pridejo vozovi po si&dkor. — Tudi čujemo .prito-žbe,
d-a je ta aR oni dobil- premalo sladkorja, a drugi več, in I?w>}e prihajajo še vedno, dasi »prekasno, t- w.iK>aia v aaš urad n ar očeva t sta-cScor. Da jo mnogi dobćiš le 10 Jts, so krivi sami, ker so jm"5K že po prvem ddc^enenr roku prekasno. Ddžnost je torej razddjevaicev, da odvzamejo -tistim, ta' so r a smerno dobili več in da da^o onim, ki so dobili prcmcio aH d. Kdor ima tropote že ddgc v moštu, naj odloči, 4z?>reša, vrže tregrn-e v kad, Jih ■zgazš, na nje -prikrepi -pokrov, tbit iz desk, ki stoje dresa -od (druge en <w*t nanszea in noj viife na nje toliko vode, da bodo Kf^le 4 prste <pod vodo, da se ne skisajo. Ta voda staji isfcko na tropinah 3 <io 4 eni, dolder vrerfo ostanki siadkor>a v tropinah in se vzdisujejo mehirrčld v vodi, a potem se ta o vi njena voda lahko pretočJ v sod s Wpelno veho. v kateri se kasneje Jahko naravnost doKje 10—12% vodeno-sJadkoma raztopina. Za dasa vrenja je treba paziti, da je v kiett dovoij gorkote.
Slovensko gledališče. Sraočma predstava Su-dei manoove >Casti<t se je morala odpovedati vsled nenadne oboJofosti g. Siiove. Lani nam je ob začetku sezaje nasajala špansJca mrzlica, a tudi letos nimamo v tem oziru posebne sreče. — Kot pri-hedsija novost se pripravlja velezaibavna Tho-ra.as-ova komedija v treh dejančdi »Charleyeva tetka«, komedija, ki si je na mah osvošMa vise sve-to\ ne odre. CKavno idogo igra g. Kralj, razun njega nastopijo v večjih idogah gene. Mezgečeva, Voukova, Ptegarčeva ki Krajeva ter gg. Požar, Bdeslavski, Ooriup, Terčič in Šimenc. Pretprodaja vstopnic se začne redno dan pred predstava — Danes popoldne ob 15*30 vaja.
Razdelitev glavnice 20. lovskega bataljona bivše avr-irijske armade. Odbor za varstvo inieresov prebivalstva iz zasedenega ozemlja naznanja, da namerava upravi teljstvo častniškega kapitala bivšega 30. avstrijskega Jovskega t>ataijona, ki je imel svoje poveljstvo v Krmami, razpel rti med častili k e in aspinante, ki so spadali k bataJjonu, celotno gJavmco. Kdor meni, da ima pravico do kakšnega prejemka, ca j se obrne na: Fond v er wal t mi-g Feldjager N.o 20 zu Handen Hptm. Eduard Kcutsch, kisbruck, Miiller^trasse 15, I.
Za izpremambo priimkov. Generalni cividni ko-misarijat le določil, da se morajo prošnje izpre-membo priimkov objaviti v uradnem »Osservatore Triesliino«, da morejo oni, ka imajo kaj proti temu, predložili svoje pripombe v teku 15 dni po objavi v listu generalnemu civilnemu komisarijatu (Prva ekupžna, IV. oddelek).
Ali nas delijo dialekti? Vladislav Savič, bivši šef Tiskovnega urada v Belgradu piše v svojem članku »Jećlnstvo pre evega«: »JResnično Vam •povem, težko je na^ti kakršenkoli druig narod nam t-na,k po številu in ozemlju, ki bi 'bil tako enoten po ieziku, kakor smo mi Jugoslovani. Vizemimo za primer Francijo, katere narodno edinstvo je tako staro in tako nesporno. V Franciji obstojita dva priznana in visoko razvita književna jezika: Francoski ;n provansalskt. Ta dva jezika ee razlikujeta drug od rugega, kakor naš in ruski jezik. Rajzun tepca se govori v Brertanji jezik druge rase na keltski osno\i. V Alzaeiji, OverniH, Pirenejah se govore narečja, ki se medsebojno ne razumejo. Se dabše je v tem oziru v Nemčiji in Italiji. Naš jezik od Soče do Solarna pa predstavlja eno edinstveno jezično celoto. Jezik je orodje za izraz duše. Edinsto jezika znači edinstvo psihologije. V ;em oziru smo srečnejši, kakor drugi že davno ze»::njeni narodi. Kdo ne pozna psiholoških razlik Nemcev iz Avstrije Ln onih iz Bavarske aLi Pruske? Pruska se je razvila na sJovanskem rn litvan-skem temelju. Naša narodna duša pa je edinstvena, ker ie tisočletni proizvod iste rase, istega podnebja, istih družabnih in gospodarskih razmer.«
Narod na {Štajerskem želi pozdraviti regenia v svoji sredi. Iz Celja pišejo: Definitivno je sedaj torej določeno, da pride regent Aleksander sredi oktobra v Slovenijo. Ljubljena ga bo svečano sprejela. Naš slovenski narod na Š-tajerskem pričakuje, da ffcide prestolonaslednik tudi v Celje in Maribor. Poslanec dr. Kukovec le tozadevno zaprosil pri predsedstvu deželne vlade, «da se s!o-
Skoro da se nisem ta vzvišeni iglas, ki je j lažen sem hotel iti j rajoke dolinice pa I Pred njo sesn obstal
mi bo oni povedala se še razvilo pop je sebi armade čebel —
Lipa — ta simbol Je molčala. Ni čuda —
priklonil ter zahvalil za prihajal iz višin — po tuđom u. Tam sredi tiste kraljuje veličastna lipa. — in mislil in se bal, kaj Lipa pa je molčala. Ni njeno in ni če imela na Da kraljici medu.
naše ljubezni in lepote, - preteklo jesen ie vanjo
udarila strela ter ji odlomila najlepši vrh in najmočnejše njegove mladike. Njene veje so oslabele —.in krone ni bilo več.
Žalosten sem .povesil glavo ter zagledal lipo veiko mravljišče.
Čudno je bilo: vse razdejano in razbito.
Vedel sem takoj: hudobna roka je prišla vmes in s palico razkopala mravljišče. Toda, kako ume so bile vse delavke takoj, to sem spoznal, ko sem videl, da je balo v razpadlem in razdejanem mravljišču vse takoj na svojem mestu.
Najprej re iti mladino — in nele so vse mravlje na;:, j v zavetje ves naraščaj. Potem se je takoj začelo zidati podrto poslopje. Vse se je vršilo tiho in mirno. Ko sem se vrnil čez par dni, je bila mogočna stavba mravl^iščnega kraljestva ie lep" t Ln večja, kot .popreje.
Ločil sem se od lipe. ki ni imela vsled strele \ cč svoje mogočne krone.
Pr:fel sem domov — potolažen in miren. A tam ob kraja ccste ie stal oreh, stoleten, nc, triitoleten, kaker so pravili ljudje, m ta mi je govoril čudovite beseJc. Čuden človek si ti. Ti mishi, da gre na svetu vse hitro in gladko, kot bi človek želel« mislil m hotel. Pa ni tako!
f venska Štajerska, ki tvori bistven dei Štovanje, ne prezre, ker narod želi pozdraviti v svoji ^rodi prvega narodnega vladarja is se rmr pokloniti
V Ločafa ob Baskem jezera bo v nedečjo, 28. t. m. veiEk narodni tabor, ki se ga odeleži ve« Rož in vse, kar čuti narodno, s sosedne Kranjske. Ta tabor bo veličastna narodna manifestacija za pripadnost slovenskega KoTotana Jugoslaviji.
Vse koče nemškega planinskega društva — slovenska last. Svoječasno smo poročali, da je biia sekvestrirana vsa imovina društva »Deut-scher imd Oesterreichiscber Afpenverein«, v kolikor se nadiaja na ozemlju kraljevine SHS. Z odlokom z dne 7. septembra L L št. 3093 je vrhovna sekvestracijčka oblast za Slovenijo po odobreni it ministrstva trgovine in industrije št. 5243. odsek iza upravo neprijateljske imovine na temelju čl. 6., 14. -in 15. zakona z dne 17. avgusta 1915. o postopanju z imovino podanikov držav, ki so v neprijateljstvu s Srbro, odredila likvidacijo vse imovine omenjenega društva ter to imovino z vsemi nepremičninami, premičninami in priti-klinam prodala za pogojno kupnino »Slovenskemu planinskemu društvu« v Ljubljani, ki je kupnino že izplačajo sekvestru nemškega planinskega društva gosp. Maksu Hrovatanu, tiskarnarju v Ljubljani. Ker proti tej odločbi ni pritožbe, je nakup postal pra-vomočen in »Slov. planinsko društvo« je postalo stem lasrtnrk teh-le planinskih koč: Vossove koče pod Vršičem na Kranjsko goro, Dežmanove koče m Marije Teretaije koče pod Triglavom, koče ob Triglavskih sedmerih jezerih, Bertine koče na Kepi, Nemške koče na Golici, Valvazorjeve koče pod Stolom, Mačenske koče pod Stolom na koroški strani, Cojzove koče na Kokrskem sedlu, koče na Korosici pod Ojstrico, Piskemikove koče v Logarski ddini, koče na Okre^Fu, koče aa Goruršuli, in razglednega stoipa na Pohorju na Rušami.
Tihotapska afera v Čakovcu. Te dni je zaplenila vojaško-paiiciiska patrulja v Čakovcu v Medinurja vegon tekstilnega blaga v vrednosti nad 1,100.000 kron. Po vagon je prišla madžarska lokomotiva te Keresztura, ki je bila takisto zaplenjena. Liferanti so blfi ujfledtri meržje, ki so z revolverji hoteli prisiliti orožitiškega narec-nika, da pusti preko meje vagon ali vsaj lokomotivo, toda narednik se ni dal ustrašiti. Govori se, da so za tihotapsto verjeli tudi visH organi. Vsekakor bo preiskava, ki se >e uvedla, dognala, kdo so krivci in kdo še dejansko podpiral nameravano tihotapstvo.
Gledališče v Mariboru. Z Jurčičevim »Tugome-rom«, se otvori dne 27. t. m. slovensko mestno gledališče v Mariboru. S skoro nepremostljivimi težkočami se je vendar posrečilo zagotoviti obstoj tega za kulturo in narodno prebujenje in razvoj mesla Maribor tako potrebnega in velevaž-nega sJovensikejga gledališča. Kot ravnatetj in zakupnik je prevzel z 11. septembrom t. 1. celokupno vodstvo za dobo 5 let Hinko Nučič, slovit že od ljubljanskega gJedaJišča. Ker je vse poslovanje in tinanca v rokah ravnatelja, ima dramatično društvo samo vpliv na vsakoletni repertoiT cele sezije in smeri igranja v gledališču. Zagotovljeni sta tudi mestna m državna podpora. GoKla se bodo v prvi drama, veseloigra, burka in spevoigra. Za to so se pridobile prvovrstne moči iz Zagreba, Ljubljane in nekaj izvrstnih domačinov iz Maribora. Slovensko mestno gledališče bode tudi prirejalo stalna gostovanja v Celju in Ptuju, tako da se bode ravno tako gojil v teh mestih um za umetnost in naprednost. Nadejati se je torej lepega razvoja slovenskega <g!edališča v Mariboru, ne "e v razvedrilo in pouk, ampak tudi v narodni blagor Mariborčanom.
Nabava premoga za Jugoslavijo v inozemstvu. Glasom poročila centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Belgradu se bodo izdajala velikim in soJidirim industrijskim podjetjem dovoljenja za nabavo premoga v inozemstvu. Ker je za denar "težko nabaviti premog v inozemstvu, bo centralna uprava odobravala tudi kompenzacijske kupčije za premog, a samo ccikn industrijskim podjetjem, ki bodo pošiljala tozadevne prošnje potom pris>toj-mh trgovskih zbornic in če bodo prošnje od pristojne trgovske zbornice priporočene in utemeljene.	_________
Zopet avtomobiL Peter Dro-bnig, star 35 let, stanujoč na Vrdeli št. 875 se je včeraj na dvo-kolesnici peljal v mesto. Z njim se je peljala njegova llletna hčerka Silvija in njegova stara mati Marija, stara 67 let. Ko je prišel na ulico Squero nuovo, mu je prišel nasproti kamjon, ki je drvel z vso brzino. Konjiček se ie splašil in se z vozom zaletel v bližnje drevo, kjer se je voziček razbil. Peter je pri padcu dobil razne poškodfce na obrazu. Hčerka si je zlomila desno roko, Marija pa nogo. Obe so odpeljali v bolnišnico. Petra so pustili v domači oskrbi.
Pod kolo je prišla Karolina Taučer, stara 50 let, stanujoča v ul. Michelangelo štev. 16. Poškodovala se je na desni roki in nogi. Odpeljali so jo v mestno bolnišnico.
Ožgala se je. Ernesti Batić, stari 36 let, je padla sinoč; goreča svetiljka iz rok. Vnela se ji je obleka in plamen jo je ožga! po nogah. Zdravnik rešilne postaje ji je dal prvo pomoč in jo dal potem odpeljati v bolnišnico.
Poizkušen samomor. Roman Filippini, star 29 let, stanujoč v ul. Boscheto št. 44, je včeraj izpil večjo dozo veronola. Zdravnik rešilne postaje mu je izpral želodec in ga dal odpeljati v mestno bolnišnico. Vzrok — ta pre-šmentana ljubezen.
Tatvine. V stanovanje družine Renner v uL V. B. Celini št. 2, so vdrli preteklo noč neznani tatovi in odnesli 3 ženske obleke, odejo in srebrno uro z verižico. V sobi hišne so
Glej, jaz gledam med svet že dobrih tri sto let, pa vidim vedno isto:
Sovraštvo in ljubezen, prijateljstvo in maščevanje, radodarnost in pohlepnost, odprte roke in skrito hinavščino. Zato se ne čud^m tudi temu, kar se sedaj godi okoli mene. Videl sem, kako so Zagorski zvonovi prvikrat slovesno vodili svojo zmagonosno in ovenčano procesijo v zvonik, slišal seoi, kako so neštetokrat doneli čez plan ter fcudili srca k usta-jenju in k delu, videl sem kako so se veselili in žalovali z ljudstvom, videl sem pa tudi, kako so jih sneli, in slišal, kako so sami zadnjikrat zaplakali.
A vse sem preizkusil in ostal na svojem mestu. Preizkusi tudi ti in bodi mož!
Ta glas, ki je prihajal iz bližine cerkve se mi je zdel kot glas starega, modrega, izkušenega moža. Osupnil me je in — premagal.
Mislil sem nazaj na hrast, na lipo, na oreh in spomnil sem se besed prijatelja Ketteja: i Fant, bodi mož — in imej po strani klcbuk —
korajža velja! —
in v tistem hipu je bih potolažena moja duša in v mislih rešena in prosta moja domovina.1
M00 Ur, kater* j« oboga Mela ft« čaaa dmajtrak VaeB so seveda teli ta danju*.
—	Včeraj amo poročali o neki tat
sukna, in blaga v vrednosti 250.000 Hp, v škodo tvrdke »PiemontesU. Kara&n JerM Kf včeraj one tatove ulovili in sloer eo ft! Alojzij Gandolfo, Katarina Lenarduzzi in Amalij Furlan, stanujoči v ul. Maurizio št. 14.
—	Včeraj so aretirali karabtnjerji Renata Belfija iz Belluna, ker je hotel na tramvaju, ki vozi v Bošket. ukrasti nekemu Toffolu listnico, v kateri je bilo 700 lir.
—	Aretirali so tudi nekega Karla Rrgaittija, starega 36 let. Rigutti je skupno s tovariši vdrl v neko gostilno v ulici Majolica. Preme-tenci so odtrgali železje na gostilniškem oknu na strani dvorišča. Ker pa vsega niso mogli naenkrat odnesti, je Rigutti stražil v gostilni, medtem ko so drugi blatgo spravljali na varno. Neki nadzornik agentov, ki je prišel mimo gostilne, je slišal ropot. Prišel je na dvorišče in zgrabil Riguttija za rokav ter ga odvedel na karibinjersko stražnico. Sedaj iščejo njegove tovariše. Škode je približno za 2GOO lir.
tmu
DVA ŠTEDILNIKA, velika, pripravna za gostilno, se .prodašta. Campo Bečvedere št. 1, pritličja.
4137
HIŠA s 4 prostori, vrtom in vodnjakom pod vr^el-skim kolodvorom se proda. Naslov, pove ins» odd. »Edinosti«.	P 136
PODRUŽNICA M. BuIIČ, ul. Udlne §t 16 Ima na
prodaj veliko zalogo dalmatinskega žgan!a po L 6.—. Toči se samo od 5 litrov naprej. Odprto Od 9—10.	4108
TROST JANKO v Mariboru, Ferd. ulica 3 III.. ima na razpolago več hiš, vil. trgovin in se priporoča svojim rojakom za posredovanje. 3316
UČITELJ poučuje otroke ljudske šole. Pride tudi na dom. Gene izmerne. Naslov pove ms. odd.: Edinosti.	4040
UČITELJICA lzvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Acque-dotto 33. IV n^dstr. levo.	P 711
KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34. III. le edina dobroznana kro-. jačnica v Trstu.	336T
DOŠLI so krasni baržuna-sti klobuki, suknene o~ bleke po nifckifa cenah. Sprejemajo se popravila. Novi modni salon, Corso Qiribakii 29 III. 4141
KONSUMNO DRUŠTVO v Gabrovem pri Prošeku išče krčanarja. Več se izve pri Tavnatrijstvni v lastni hiši.	4123
POROČNA SOBA z vzmeti se pToda. Ogledati po 10. Ul. Udine (prej Belvedere) 29, pritličje. 413»
IŠČE se mladenič, po možnosti praktičen, za trgovino restvin. UL Udine 19 (prej BcJvederc). 4134
KOZA z mladičem, dobre Švicarske pasnre, Je na prodaj. Pendice di Scorcola 356. Gostilna Lau-renčič.	4131
SLUŽKINJO, kr uma dobro kuhati, i£e Kron. trg Vittario Veive.to.	4135
Tehnični Itudii voinih poškodb.
Geosn. EZIO COLETTI
Gorica, Pia^za Beriolini St. 1.
Plačilo popolnoma odloženo do časa likvidacije. Vsako nedeljo v Tolminu, hotel Modrijan.
i ZOBOZDRAVNIK
D". i^HAČEK TRST
Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3 - 6 pop.
Brezboisstno iziliraais zoS, ia osliii za^Ia
Dr.
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -'lica Genova št. 13, 1 nadstr {prej ulica Campnniie) Tehniški vodja Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J č maka - IzdlrvnJ* z »b Drez oolečin. Plombiranja. Umetni zo_>je
Stroj u .inanj] in vezanje pravi nemški uzjtci Seidel & Neumann In ,Singer4 Gast & Gasser
Tvrdka ustanovljen L lf»79 Bogata zaloga vseh potreben. rpnurPCrfl DETHiRU MehaniJn delavnica z« vsako rh&ntLalU C L L [ 1 Mil popravljanja.	Trsti Camp;irj;le 1'.»
z in brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki
VIUEMTUSCHERS&SS
TRST, ul 30. oktobra (ex Cnser.na) 13, Ordinira od 9 predp do 6 zvečer.
'JADRANSKA BANKA
Deln gUv. K 3 ),X>.».0 »3, Re^r/s K <J,*J.>.Jj0 Centrali: T 21T
fla [m di Uigran 5 - ¥13 L Mi)
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, ^otar, Ljubljana, Metković, Opitiji Split. slbeaU. ZaJar Ekspozitura: Kranj.
Obavija vse v buićno stro o spaitjsia pisla
Sprsje.ua vi 33 a
na hrsnilne knjižice proti 3i/a®'0 letni-n obra-stini v oancogiro-prometu proti 3Vo letni 11 a-brestim. l.a odpoved navezane zneste sprejema po najugodneje h pogojih, ni se im*jo pogoditi od slučaja do slučaja.
Baje i najsa nmihi iriiili (SiIjs Jinilhi).
Blagajna posluje od 9 do 13