Stav. 82 (Posamezna številka S vinarjev.) 9 tintu, * sredo 27. marca 1911 Itfnlfc XUII. r^hajs vmk ct«ts iiutraj, tudi ob nedeljah i« praznikih. ~ Uredni*tvo: tlica (T. Frančiška AiiSkega 5i. 20, I. nadstr. — Dopisi naj" 3« pehajo f»:£ lni*tvtt. — Neirankirasa pisma se ne sprejemajo, rokopisi se -ne vračajo. - Izdajatelj m odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik uonsorctt -~ »k fisfcžrne .Edinosti*, vpisane zadruge 3 omejenim poro« .Edinosti". — Tisk 1— Lastnik uoasorctf - lista ne „Edinosti", vpisune zadruge 2 omejenim poroštvom. v Trstu, ulica sv. rrančška AUSkega §t. 20. — Telefon uredništva ta uprava gt. 11-57. — Naročnina znate: Za celo Ido K 31*20, pol leta K 1560, tli r-eseca K 7«0, za nedeljsko Izdajo xa celo leto K 6^0. pol i denarnih zavodov mm po 30 vin; egissl v tekiiu iista do pet \Tst K -0.— ; vsak i nadjljna vtsI.i K -- M«H eslas: po f» vin. beseda, najmanj pa vin. Ogiase spreleti Insarahii oddelek Edinosti*. Naročnina in reklamacije aa. pošiljajo upravi lista. Plafiuje s« tettjuČno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Tistu. Ćorava in^inseratni oddelek se nahajata v uLsvr FranČlSka As. št 20. Pe3tnahrcnilničnl račun 't. 841.GS2. !UEfl!A ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se razglaša: Na Beneškem in na vzhodu nobenih posebnih hiniti de?anj. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 26. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Tekom nadaljevanja velike bitke na Francoskem so izvojevale včeraj naše čete nove uspehe. Iz Flandrije in Iz Italije privedene «Ike in francoske divizije so Izvršile obupne napade. Bile so potolčece. Armade generalov Belowa (Otona) In pl. Marvvitza so v vročem, premenliivem boju končno obdržale Ervil-lers in zavzele na prodiranju proti Aclilet le Gran-du vasi Bihucourt. Bielvillers in Grevillers. Osvojile so Irles In Mlraumont in prekoračile tamkaj Ancro. Iz Alberta ven so izvršile sveže angleške sile srdite napade na široki fronti. Po hudi borbi je bil sovražnik vržen. Prekoračili smo cesto Ba-paume—Albert pri Courceilettu in Pozleresu. Južno Peronna je general pL Hofacker izsilil prehod čez Sonuno In zavzel z naskokom višino Malsounette In vasi Blaches in "Barleux, za katere šo se vršili v sommsfcl bitki I. !9i6 tako hudi boji. Močni sovražni protinapadi so Izkrvaveli pred na-žiml črtami. Armada generala Hutierja je no budem beju pri Alarchelepotu in Rattencourtu potisnila preko prose Peronne—Roye. Francozom in Angležem je bil Iztrgan žilavo branjeui Etalon. Iz Noyona privedene Irancoske divizije so bile pri Frenlchesn In Bethar.courtu potolčene. Bussy je bil zavzet. Nahajamo se na višinah severno Noyona. Na izvojevanih uspehih Imajo odlično zaslugo aaše poročevalske čete. Z neumornim delom so omogočile skupno delovanje bojujočlh se zvez in 2asigurale vodstvo, da je zamoglo voditi bitko v redu. Železniške čete, ki so sijajno izvedle prvi veliki pohod pred pričetkom boja ln skrbe sedaj za promet za fronto, so neumorno popravljale porušene proge. Od pričela bitke smo sestrelili 93 letal ln 6 prlveznih balonov. Riimojster Richtholen je izvo-jeval 67. in 68.. poročnik Baumgart poročnik Loger 24„ podnarednik Saumer 23„ poročnik KroII 22. in poročnik Thuy 20. letalsko zmago. Plen na topovih je narastel na 936. Nad 100 oklopnih vozov se nahaja v osvojenih postojankah. Na ostali zapadni fronti se nadaljujejo topovski boji, ki so narastll na lotarinški fronti do velike sile. Trdnjavo Pariz smo obstreljevali dalje. Na drugih bojiščih nič novega. BEROLIN. 26. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: 26. marca zvečer. Nova laza v gigantski bitki. Na obeh straneh Somme se sovražnik umika na široki fronti. Na zasledovanju smo stare postojanke pred sommsko bitko 1. 1916 proti zapadu prekoračili že na več točkah. Nahajamo se pred Albertom. Llhons, Roye i a Noyon so zavzeti. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. VELIKE BITKE NA ZAPADU. BEROLIN, 25. (Kor.) WoIffov urad poroča: Velika skladišča z bogatimi zalogami so prišla popolnoma nedotaknjeno v nemške roke. Kar je našla nemška pehota oblek in Živil, ni mogoče opisati. Da ves ta ogromni materijal ni bil uničen, dokazuje popolno brezglavost ki se je polastila angleškega vodstva do najnižjih šarž. Iz tehniških in taktičnih predpriprav je razvidno, da so Angleži še v zadnjih dneh poizkušali do skrajnosti izpopolniti svoj obrambni sistem. To se tiče zlasti velikanskih municijskih mas in številnih zalog, ki so nam prišle v roke. Da nasprotnik do napada ni čisto nič opazil predpriprav, dokazujejo tudi iz-povedbe Številnih angleških oficirjev. Tajnost nemškega načrta je bila varovana vzorno. PARIZ, 25. (Kor.) »Temps« piše o vojaškem položaju: Pod strahovitim pritiskom sovražnika se umika naš angleški zaveznik proti zapadu. Sedanja bojna črta je označena s cesto Arras—Peronne in na jugu z neredno črto, ki se prične zapadno Peronna in severovzhodno Noyona in gre za Sommo in prekopom Crozatom. Bitka se is razširila na severu do Scarpe, na jugu do Novona. V nedeljo so se vršili boji pri Monchy le Preuxu, Bapaumu, Trans!oy, Comblesu, Maurepasu, zapadno Pargny, južno Hama ln jugozap. Chauny. LONDON, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Po vsej Ameriki zasledujejo gigantski boj 11a zapadni fronti z velikim zanimanjem Prevladuje prepričanje, da bo nemški sunek končno odbit. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da silovitost nemškega napada mora opešati, tudi če gredo Angleži še malo nazaj in da pride potem rritožnost za protinapade večjega štila. BEROLIN, 26. (Kor.) VVolffov urad poroča: Tudi peti dan se cesarska bitka na zapadu med Scarpo in Oiso nadaljuje ugodno za Ncmce. Na starem sommskem bojišču so Angleži poraženi vnovič. V vročih bojih pada kraj za kraiem, višina za višino v naše roke. Na posameznih točkah nđ jugu so prodrle naše čete že daleč na 45 km. Plen narašča stalno. Uplenjenih je že nad tisoč topov, med njimi mnogo težkih in najtežjih. Uspeh velikanske bitke narašča od ure do ure. Krvave izgube sovražnika so izredno težke. išEROLIN, 26. (Kor.) Izgube Angležev so nenavadno narastle radi tega, her je streljalo angleško tvi-T.ištvo prekratko in je bila angleška pehota zagozdena med nemški uničevalni ogenj in lastno topništvo. Veliko število ujetnikov uporabljajo Nemci za obnavljanje potov. LONDON. 25. (Kor.) Kralj je poslal feldmaršalu Ilaigu brzojavko, v kateri se zahvaljuje četam za .hrabrost, požrtvovalnost in pogum, ki jih odlikuje v s številno mnogo močnejšim sovražnikom. Fraucosko-švicarska meja zaprta. BERN, 26. (Kor.) Francosko-švicarska meja je od danes zjutraj zopet zaprta. Italijanska meja zaprta. litRN, 26. (Kor.) Italijanska meja je od pone-deljka ob 6 zvečer zopet zaprta. To-si je razlagati z novimi premikanji čet med italijansko ln zapadlo fronto in sicer vsled dogodkov na zapadni fronti. Italijanski listi se oči vidno trudijo, da bi prikrili globoki vtis, ki so ga napravili dogodki na zapadu na italijansko javnost V svojih komentarjih označujejo nemške zmage za neizogiben začetni uspeh: Velik vtis je napravilo v Italiji tudi obstreljevanje Pariza. - BOLGARSKO. SOFIJA, 25. (Kor.) Pri Makovem v kolenu 'Cer-ne več kratkih strelskih sunkov. Vzhodno Dobrega polja in ob Vardarju Je bilo topovsko streljanje živahnejc. Jugozapadno Dojranskega jezera Je bil angleški poizvedovalni oddelek pregnan. Na vsej fronti živahno letalsko delovanje. TURSKO. CARIGRAD. 24. (Kor.) Glavni stan javlja: Palestinska fronta: Ob jutranjem svitu je sovražnik po topovski pripravi napadel Amlrle. Zasedel je začasuo severno kraja ležečo višino, a je bil potem potisnjen zopet nazaj. Dne 23. marca je bi? topovski ogenj skoro na vsej fronti živahen ln je narastel deloma do večje srditostL Vzhodno ceste v Nablus tudi pehotno ln strojniško streljanje. Večjih pehotnih akcij r.1 bilo. Sovražne patrulje, ki so hotele napredovati na več krajih, so bile pregnane. Ob Jordanu je izvršil sovražnik dne 22. t m. navidezne in prehodne poizkuse, a se ni mogel ustaliti aa vzhodnem bregu. Na drugih Irontah Je položaj nelzpremenjen. CARIGRAD, 25. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Deloma srdito topovsko streljanje se je nadaljevalo noč in dan. Dve sovražni stotnlji. ki ste prodirali na Kasr, je pognalo naše topništvo nazaj. Tudi v smeri Kasrtina napredujoče močnejše sovražne patrulje niso uspe?" Sicer nobenih dogodkov. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 25. marca. — Nasprotne baterije so se včeraj živahno bojevale na raznih točkah med Gardskim jezerom in Brento in razvijale zmerno delovanje na ostali fronti. Sovražne čete v dolini Concei so bile odbite. Delavske skupine pri jezeru Roncone, med Canove in Asiagom, v gornji dolini Brente in severno Cortelazza so bile razpršene. Pri Noventi di Piave Je naš ogenj težko poškodoval neko sovražno baterijo. 26. marca. — Na vsej fronti običajno tooovsko streljanje in zmerno patruljno delovanje. Naši letalci so sestrelili pri Valdobbiadene. Moriagu, San Pietru di Veletto in Bladeni 5 letal, šesto je sestre-1U francoski letalec nad Monte BoHuno. Francosko poročilo. 25. marca. — V okolišu Noyona se bitka srdito nadaljuje. Nemci pošiljajo vedno nove sile v boj. Naše čete se umikajo po ukazu korak za korakom in izvršujejo krepke protinapade, pri katerih- ima sovražnik težke izgube. Srdit boj se Je vršil pri Nesle. Mesto je bilo ponovno izgubljeno in zopet osvojeno. V pretekli noči in danes ie padlo na Reims 1375 granat Angleško poročilo. 25. marca zjutraj. — Bitka se nadaljuje z veliko srditostjo na vsej frontL Mogočni sovražni napadi, ki so bili izvršeni včeraj popoldne Ln zvečer severnp Bapauma in Resvila (?), so bili odbiti. Le na eni točki je dosegla nemška pehota naše jarke, iz katerih je bila pregnana takoj. Na drugih točkah so bili sovražni napadi ustavljeni s pehotnim, strojniškim in topovskim streljanjem pred našimi postojankami in pognane sovražne čete nazaj z-velikimi izgubami. Tekom noči in danes zjutraj so se razvili tu zopet novi sovražni napadi. Sovražne Čete, ki so prekoračile Sommo med Licourtom in 3rayem, smo potisnili z napadi zopet na vzhodni breg. 25. marca zvečer. — Silno težek boj se Je vršil ves dan na širokih frontah južno Peronna kakor tudi južno in severno Bapaume. V obeh odsekih je napadel sovražnik naše postojanke z veliko silo in srdito in nas je prisilil, da smo se morali umakniti kljub hrabremu odporu Čet. Sovražne čete so zasedle Nesle in Bapaume. Srditi boj se nadaljuje. 26. marca. — Dopoldne 25. t. m. so naše čete na fronti od Somme do severno Vancourta neprestano s popolnim uspehom odbijale sovražne napade. Topništvo in strojnice so prizadejali sovražniku težke izgube. Srditi napad svežih sovražnih sil, ki ie bil Izvršen popoldne. Je omogočil sovražniku, da ie napredoval zapadno in jugozapadno Baoauma proti Courcelettu. Južno Peronna so bile naše čete na posameznih mestih potisnjene nekoliko zapadno Somme, d očim se Je sovražniku dalje iužno posrečilo, da Je. nekoliko napredoval in zavzel Nesle in Ouiscard. Sveža oiačenja so posegla v tem ozemlju v bol. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 26. (Kor.) Naši podvodnlkl so potopili v severnem vodovju 21.Q00 ton. LONDON, 25. (Kor.) Admiraliteta poroča: Neki iskalec min vojne mornarice je dne 22. marca zadel na mino in se potopIL 2 oficirja ln 1 mož so utonili V noči 23. marca.se Je potopil neki rušilec torpedovk vsled trčenja. Razven enega oficirja in enega moža je bila rešena vsa posadka. MIROVNA POGAJANJA Z ROMUNIJO. Pred podpisom mirovne pogodbe. DUNAJ, 26. (Kor.) Iz Bukarešta se poroča 26. t. m.: Najvažnejša politična, teritorijalna in vojaška določila mirovne pogodbe z Romunijo so bila danes ob 4 zjutraj parafirana. Istotako Je bila parafirana tudi pravno-politična dodatna pogodba in načrt dogovora glede petrolejskega vprašanja. Ostala gospodarska vprašanja se razpravljajo dalje v komisijskih posvetovanjih. Glasom dogovora z romunskimi delegati bo ves pogodbeni materijal po njegovem dokončanju objavljen. in prepoveduje suuioiastno organiziranje četnih delov. Sistem volitev predstojnikov je odpravljen TImes« poročajo iz Pekinga: Od Seraenova organizirano gibanje je našlo povsod energično podporo. Čete Semenova so vnovič zasedle Kazemskajo, s čimer obvladujejo železniške proge. Čeprav je Vladivostok še v rokah 15.000 boljševikov, vendar tuje vojne ladje obvladujejo mesto, čigar zaloge se nahajajo v rokah pristaniških oblasti. Cesar na CeSkem. DUNAJ, 25. (Kor.) Cesar je odšel danes ob $48 za dva dni na Češko, da si ogleda ozemlje, kjer vlada velika beda. Cesarja spremljata razven običjnega spremstva tudi prvi vrhovni dvomi mojster princ Hohenlohe in ministrski predsednik dr. Seidler. Na Češkem se bosta pridružila cesarju tudi namestnik grof Coudenhove in predsednik deželne upravne komisijeg rof Schonborn. ORASSLITZ. 26. (Kor.) Na potovanju na severno Češko, kamor se je podal cesar, da dokaže prebivalstvu očetovsko ljubav, je prispel vladar v spremstvu ministrskega predsednika dr. Seidlerja danes zjutraj v Grasslitz. Zupan Kohlert je imel na cesarja nagovor, tekom katerega je poudarjal veliko hvaležnost prebivalstva za zanimanje cesarja in cesarice za trpeče prebivalstvo. To sočutje cesarja bo ohrabrilo prebivalstvo in mu podelilo novo moč, da bo zamoglo tudi vnaprej prenašati vsa trpljenja in pomanjkanja do zmagovitega izida vojne. V svojem odgovoru ie naglašal cesar, da ga je jako globoko ganilo, ko je izvedel za težavne razmere zvestega -prebivalstva okraja Grasslitza. Smatral je potrebno, da pride k njemu In da sliši iz njegovih ust, kaj najbolj potrebuje. Prebivalstvo mesta in okraja Grasslitza naj bo prepričano, da bo storil cesar vse, kar Je v njegovi moči, da olajša prebivalstvu življenje. Nato ie sledila predstavitev na kolodvoru se nahajajo-čih funkcionarjev kakor tudi zastopnikov organiziranih delavcev in delavk, s katerimi je cesar dalje časa razpravljal o njihovih razmerah. Po ulicah zbrano prebivalstvo je -sprejelo cesarja z viharnimi vzkliki. Potem ko si je ogledal še vojno kuhinjo, kjer je sam pokusil razdeljevano juho, se je odpeljal cesar ob viharnih vzklikih prebivalstva zopet na kolodvor, da odpotuje v Karlove vare. PASIC — NA KRMHJJ VLADE. RIM, 25. (Kor.) Agenzia Štefani poroča: Pašič je sestavil ministrstvo z udeležbo vseh dosedanjih članov kabineta, ker se je poizkus, da bi so sestavila koalicijska vlada in dosegel sporazum med strankami, popolnoma izjalovil. Novo kitajsko ministrstvo, PEKING, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča: line novanje Tuan Ci Jui za ministrskega predsednika pomeni politično zmago guvernerjev severnih r-ro vine. Tuan Ci Jul najbrže se bo sprejel imenova nja, ako ne dobi pooblastila, da uredi notranje raz mere brez vmešavanja predsednika in njs^ovih vojnih pristašev. istočasno podpisan in IZ UKRAJINE. Ukrajinski jezik mesto ruskega. KIJEV, 24. (Kor.) Vlada ukrajinske republike je odredila * uporabo ukrajinskega Jezika za javne napise, ulične označbe itd-, kakor tudi nadomestitev ruskih grbov z ukrajinskimi Demobilizacija črnomorskega brodovja. KIJEV, 24. (Kor.) Ukaz vojnega ministra odreja demobilizacijo črnomorskega vojnega brodovja fivlonomija n nje za ivsneOpia. VI. Linški (nemški) program je s -posebnim položajem Galicije, Dalmacije in Bukovine hotel iztočiti 262.046 Nemcev njihovi usodi. Ti bi biii postali politično obnemogli, ako bi bile rečene dežele dobile svoj odcepljeni položaj. In vendar velja Unški program kot nemško-nacijonalen in pri meren, da zboljša položaj Nemcev v Avstriji. Se veda Je slonel na hudi računski pogreški: tako na stala manjša domovina še vedno se bi bila nem Ska!! Po Izključenju imenovanih treh krono vin bi bilo v novi zvezi okroglo 9*7 milijonov Nemcev, 6*4 milijona Cehov, 1*3 milijona Slovencev, 750.000 Italijanov, 259.000 Poljakov, 173.600 Srbov-Hrvatov, 5000 Malorusov in 1COO Romunov — tor skoraj 9 milijonov Nenemcev. To je: Avstrija bi bila sicer gospodarski jako oslabila, ali ukljub temu bi bila ostala narodnostna država. Ob splošni volilni pravici je po tej poti tem manje misliti na ozdravljenje države, kajti t>ocija»-na demokracija ne bi sodelovala na tej namerov — ni nemški politiki sile in bi s tem sploh pieprečila nemško večino v poslanski zbornici. Bistveno pa ste v linškem programu vtelešeni dve načeli, ki Ju treba dobro izpoznati, ako se hoče z neniškc»-nacijonalnega vidika oceniti vsakodobno polftikj. V prvo je smatral linški program kDt nezdružljivo z nemškonacijonalnimi načeli, da bi se Nemci odrekli nevzdržljivih pozicij; v drugo pa ni videl izdajstva na nemštvu v tem, da slovanska plemena dobe samoupravo, prilagodjeuo narodnemu značaju ozemelj. S tem je bilo že Izrečeno, da Nemci v Avstriji nimajo več moči za vodstvo p->-litike države v nemškem smislu. Vendar se nemška politika Se vedno drži nt vzdržljive samoprevare, da sona« ne srrte dati »državea Iz »svoje roke«, da ne odpre vrat sh»-vanskim poželjenjem. Izgublja sicer v resnici pozicijo za pozicijo; vstraja pa vendar pri svojih teoretičnih zahtevah do države. Avitična ustava iz leta 1867. Jej velja kot svetinja in tudi najhujši udarci, ki so jih Jei zadali časi, je ne morejo poučiti, da Je ta nstava v nje-notranjosti že premagana. Tudi Nemci Češke niso hoteli nekdaj, dokler je imel deželni zbor še nemško večino, nič čuti o ustanovitvi dveh narodnih provinci}, da ne bi dali iz rok nade, da bodo mogli s pomočjo centralizma gospodariti nad vso Češko. Danes, seveda, obdolžujejo svoje prednike kratkovidnosti in bi bili veseli, ako bi se bili ti predniki zadovoljili z nemško CeSko. To ravno je usoda narodov in držav, da — dokler menijo, da imajo moč v rokah — ne mislijo na kako utesnitev, da bi se jim ne očitala slabotnost; da pa je potem, ko vidijo, da jim moč uhaja — navadno prepozno, ker potem oni drugi del se misli več na sporazum; marveč zasleduje s svoje strani dalje sezajoče cilje. Nemci alpskih dežel — ali vsaj misleči med njimi — vidijo kajpada ie danes, da treba politiko nekdanje nemške levice končnoveljavno vreči med staro železo. Odklanjanje avtonomije za Avstrijo ne opirajo več toliko na moč, ki jim Jo daje certra-' iizeia v boju za gospodarstvo v ujih krocoviuah, marveč na trditev, da bi bila po zakonitem priznanju slovenskega afi Jugoslovanskega, ozemlja ostala Avstrija, in s tem neaštva Evrope, odrezano od Adrge, ker bi bila avtonomija prvi korak do ustanove samostojne države! Dr. Lodgmann oporeka: To se sicer res utegne zgoditi, ali ni, da bi moralo biti nevarno, ako bi bila samostojna država v tesnem zveznem razmerju z monarhijo. Ustanovljanje samostojnih držav je odvisno od cele vrste ugodnih okolščin. Bistveni pogoj pa so vsakako duševne predpostave na dotičnem ozemlju. Da so te danes že dane, temu nI možno oporekati, in sicer ne v zadnji vrsti po zaslugi avstrijske in ogrske agrarne in narodnostne politike. Da-li pridejo tudi vnanje pomoči, ki te duševne predpolage izpremene- v resničnost — tega ne more nikdo vedeti v naprej 1 Dr. Lodgmann pa ne pričakuje tega še dolso časa po tej vojni z ozirom na dogodke v Rusiji in na razmere na Balkanu. Ne zdi se rnu tudi izključeno, da notranja nasprotstva med Slovenci ca eni, ln Srbi In Hrvati na drugi strani končno vendar preprečijo zaželjeno kulturelno in politično ujedinjenje obeh narodov. In končno: bo država sama stremila po združenju srbskih in hrvatskih ozemelj že zato, da se privlačna točka za združenje vseh Srbov in Hrvatov preloži v monarhijo. Nikakor pa si državnopravnega odcepljenja jugoslovanskih ozemelj nI misliti brez silnih pretre-ljajev, pri čemur treba šc vpoštevati, da gospodarske potrebščine in geografični položaj Jufoslo-vanstva naravnost silijo k ujedinjenju z Z?padom, torej z Avstro-O grško. Tu prehaja dr. Lodgniann k vprašanju Trsta 1 Monstvo in imperijanzemr Pod tem naslovom je objavila neđeliska »Arbei-ter Zeitung* velezauimiv članek. Iz katerega naj podamo nekoliko glavnih misli. Članek pravi: »Živimo v krščanskem svetu. Ali se ne priznavajo h krščanstvu vsi vladarji in vsi narodi v Evropi? Ali se ne imenuje Kristovo ime pri vsakem slovesnem državnem činu. Ali ne skrbi drŽava za to, da se naši otroci uče Kristove fcesede'iu Kristovega nauka? Ali ne pazi skrbno, da pogansko krivoverstvo ne onečašča naukov, običajev in uredeb Kristove cerkve? Ali se ne sklicuje dan-zadnem na Kristov nauk proti brezbožnim rovar-jem, ki hočejo dati Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega? Živimo v svetu imperijalizma, ki je vse narode navdal s sovraštvom. Poklical je narode v vojno drugega proti drugemu. V vojni smatra vsako orožje za dovoljeno, samo če pomaga k zmagi nad sovražnikom. Ne pozna drugega merila za pravico kot lastno meč, ne druge moči kot silo meča, ne drugega cilj3 kot osvojitev tujih zemlja in podjarmljenje tujih narodov. TCdor zahteva pravičnost tudi proti sovražniku, je zanj izdajalec lastne domovine. Sprava med narodi, večni mir mu je utopija in ne lepa! Krščanski svet in vendar imperialističen svet — ali je to mogoče? Ali more biti kaj skupnega med milim naukom Jezusovim in silovernega pohlepa po moči, po zmagi, po gospostvu? Ali more biti človek obenem veren kristjan in za vojtii navdušen, po zmagi hlepeč patrljot? Kako je prišlo do vojne? Fatrijot Ima pripravljen odgovor: Angleška trgovinska zavist je Nemčijo obkrožila, ruski polilcp po osvojevanju je ogrožal Avstrijo. Morali smo se braniti I Vsa krivda zadeva sovražnika; nas ne zadeva niti košček odgovornosti! In če sedaj prihaja knez Lich-r.o\vsky, ki je v kritičnih dneh kot nemški veleposlanik v Londonu mogel globoko pogledati v ves vrvež, če opozarja na avstro-ogrsko balkansko politiko, na avstro-ogrski ultimatum Srbiji, na postopanje Nemčije ob tej priliki, potem mu zadivja proti njemu mržnja patrijotov: Pred sodišče s tem človekom! Kazen veleizdajalca zanj, ki se je drznil tudi nam naprtiti del strahovite krivde! To je patrijotično, brez dvoma. Ali pa je tudi krščansko? »Ne sodite«, je dejal Jezus v propovedi na gori, ^ITa ne boste sojeni! Kaj vidiš pozdir v očesu svojega braia, bruna v svojem očesu pa ne vidiš? Hinavec, vzemi prej bruno iz lastnega očesa in potem glej, da vzameS pezdir iz očesa svojega brata!« Clankar pripoveduje potem, kako so po izbruhu vojne patrijotje smatrali za prvo svojo dolžnost, da so podnetivali sovraštvo proti sovražniku. Angleži — zločinska svojat denarja željnih kramarjev; Rusi — tolpa sužnjev, ki so zlomili svoje verige in sedaj z umorom,-ropom in plenjenjem ogrožajo diužabni red, ki ga je postavil sam Bog; Italijani — narod izdajalcev, ki je raztrgal svete vezi pogodeb, da nas zahrbtno napade v Času stiske. Vse res, toda ali ni tudi pri nas in v Nemčiji ljudi, katerim se reke prelite krvi izpreminjajo v blesteče zlato? AH ni bila tudi nevtralnost Belgije zajamčena z obvezno pogodbo? Ali mase ljudstva na oni strani strelskih jarkov niso ravno tako nedolžne kot na tej strani? Toda že se čuje iz tabora patrijotov sovražni krik: Izdajalci, izdajalci! Kdor ne sodeluje v podžganem sovraštvu narodov, je kriv veleizdaje! Tako hoče vera Imperi-iarzma. Ali hoče tako tudi Kristov nauk? »Ljubite svoje sovražnike«, je dejal Jezus, izkazujte jim dobrote, ki vas sovražijo, blagoslavljajte Jih, ki vas preklinjajo, molite zanje, ki vas žalijo != Clankar omenja potem »v resnici krščanskega moža«, profesorja Lammascha, ki Je izrekel mnenja, da naj bi na mesto sedanjih sovražnih si državnih zyez stopiia ena zveza narodov, ki bi združevala vse krščanske narode. Naj bi ne bilo več zvez kristjanov proti kristjanom! In zopet divja zbor: Izdajalec, izdajalec! Nemci, Bolgar ji, celo neverni Turki so naši bratje; zanje se hočemo boriti, zanje žrtvovati telo in dušo. Oni so se z nami borih za Trst; ml hočemo žnjimi braniti Strass-burg. Toda preko meja »srednje Evrope« ne sega ljubezen do bližnjika; z onimi drugimi, s sovražniki nikakršne skupnosti! »Ce ljubite svoje prijatelje«, pravi Jezus, »kako priznanje pričakujete za to? Saj tudi grešniki ljubijo svoje prijatelje. In če izkazujete dobrote svojim dobrotnikom, kakšnD priznanje pričakujete za to? Tudi grešniki delajo taka In če posojate takim, od katerih upate vračila, kako priznanje pričakujete za to? Tudi grešniki sL posojajo med seboj, da dobe povrnjen enak znesek. Pač pa Jjnbitc svoje sovražnike in izkazujte dobrote in posojajte, kjer nimate upati ničesar! In vaše plačilo bo veliko!« »Bedaste utopije!« nam kriče divje. V svetu, v katerem živimo mi, stoji sovražnik proti sovražniku. Tu ne vlada ljubezen, temveč sila. Kdor noče biti nakovalo, mora biti kladivo. Kdor noče pod-Icči sili, mora sam biti nasilen. To je razborito, brez dvoma. Toda ali ie tudi krščansko? »Slišati ste«, pravi Gospod, »da je rečeno: oko za oko, zob za zob. Jaz pa vam pravim: ne upirajte se hudobnežu. Kdor te udari na desno lice, mu ponudi še drugo! Kdor ti hoče vzeti suknjo, mu daj tudi piašč!« Sprave, sporazumljenja hočejo narodi. Kaj šel S pohlevnimi besedami ne izsilimo miru, kakor ga potrebujemo. Torej nikakršnega jokavega mirovnega javkanja! Edino le meč more izsiliti mir. In ljudem, ki govore tako, je vedno Kristovo ime nn jeziku — ime Gospoda, ki je dejal Petru na Oliski gori: »Vtakni svoj meč v nosnice! Vsi, ki posegajo po meču, poginejo po meču.« Ko so se na Vzhodu vršila mirovna pogajanja, smo zahtevali mi, da naj se sovražniku ne odvzame nič njegovega, naj se mu ne krši nobena pravica. Brczdomovinci, ki jih ne gane stiska našega naroda — tako kriči tolpa imperijalistov. Kaj pravica; stiska ne pozna zakona I Mi potrebujemo žit a. torej moramo zasesti Ukrajino; mi potrebujemo petroleja, torej si moramo zagotoviti romunske naravne zaklade. Toda »z vsem tein«, pravi Jezus, »se bavijo neverniki. Vaš nebeški oče vendar ve, da morate imeti vse to. Iščite najprej pravičnosti, ki jo zahteva, potem vam bo dodeljeno vse to.« Da bi se izognil člankar morebitnemu očitanju, da napačno razlaga Kristove besede, se sklicuje na Kristovega namestnika, papeža, ki je poklican za tolmačenje Kristovih naukov ta citira poslanico papeža Beneditka XV. vojujočim se državam od 2$. julija 1915., v kateri je rečeno, da bi se spor med državami mogel rešiti tudi brez orožja. »Naj se opusti namen medsebojnega uničenja! Pomisli naj se, da narodi ne umro; ponižani in potlačeni, prenašajo škripaje z zobmi narinjeni jarem, pripravljajoč se, da gar vržejo s sebe in zapuščajoč sovraštvo in maščevanje kot dedščino od roda do roda____Ravnotežje sveta ter blagodejen In zajamčen mir med narodi sloni veliko bolj na medsebojni blagohotnostl in na spoštovanju tuje pravice in taje časti kot pa na ogromnih armadah in mogočnih trdnjavskih pasovih.« Papež je 1. avgusta 1917. tudi pisal vladarjem vojujočih se držav, da je sklep miru nemogoč, če se ne vrnejo sedaj zasedena ozemlja. Tako bi morala Nemčija popolnoma izprazniti Belgijo in francosko ozemlje, dru ge volujoče se stranke pa nemške kolonije. »Vo-jujoče se stranke naj bi z ozirom na neizmerne koristi trajnega miru spravljivo presojale spornu vprašanja, pravično in kolikor je mogoče upoštevale stremljenja narodov in prilagodile prilično enkrat posebne koristi skupni blaginji velike človeške družbe.« Clankar vprašuje, ali odgovarja temu papeževemu opominu, če se vsaka razprava v teh vprašanjih, vsako pogajanje z nasprotnikom odklanja že vnaprej, in zaključuje: Ne, naj nam ne govori več o krščanstvu! Boku in mamonu ni mogoče služiti obenem; ni mogočo biti patrijot in imperijalst ter obenem kristjan. Svet imperijalizma se zastonj zaodeva s krščanstvom. Kristov nauk je dobrodošel vladajočim razredom, kedar gre za to, da se ljudstvo, ki toži zaradi bridke bede na zemlji, tolaži z radostmi nebeškega kraljestva. Ljudstvo opominjajo, da naj bo krščanski ponižno, krščanski pokorno, če se upre svojim tlačiteljem. Govore o krščanski ljubezni, da bi potlačili sovraštvo ljudstva proti izkoriščevalcem. Kristov nauk uporabljajo za sredstvo, da bi utrdili svoje razredno gospodstvo. Toda isti možje, ki nosilo napram ljudstvu Kristovo ime na jeziku, so nositelji sovraštva kipečega, silovernega, mamonu služečega imperijalizma, pravega antikrista našega časa. Ljudstvo ne bo verjelo več njihovemu krščanstvu. Ce se bodo imenovali kristjani, jih bo spominjalo Kristovih besed: »Ne vsak, ki me imenuje »Gospod, Gospod!« temveč kdor izpolnjuje voljo mojega Očeta v nebesih, pride v nebeiko kraljestvo.« In če hvalijo svoj krščanski družabni red. jih opozarjamo na vse vojne strahote, vsa vojna opustošenja in jim pravimo: »Po njihovih sadovih jih morete spoznati.« gazna pelit&ne vesti« Spomini na grola Khuena na Hrvatskem. Eden trgov v Osjeku je nosil ime nedavno umrlega gro-fa~Khuena, bivšega hrvatskega dvajsetletnega ba-na, na čegar banovanje vežejo Hrvatsko mnogi — spomini. Po smrti grofa Khuena je sklenil občinski zastop, nazvati dotični trg: Trg kralja Karla. — Madjarski list =>Az Est« je doznal Iz Osjeka, da je dospelo tjakaj sporočilo kabinetne pisarne, da je kralj privolil v to izpremembo, pričakuje pa. da mestno poglavarstvo — z ozirom na velike zasluge pokojnika za krono in državo — na kak drug dostojen način ovekoveči njegovo ime. 1 a poslednji pasus v dopisu kabinetne pisarne — tako dodaje rečeni madjarski list - je ustvaril za občino jako neugoden položaj, ker si župan ne upa predložiti da bi se katera druga ulica ali trg imenovala po grofu Khuenu, ker Je verjetno, da večina odklon« ta predlog; z druge strani pa pravijo, da treba uvaževati željo Izraženo z najvišega mesta Holmsko vprašanje In poljski škofje. Pobski škoiie so radi vprašanja Holmščine naslovili skup. no pismo na sv. Očeta. Omenjajo zvestobe poljskem naroda do cerkve; njegovega krvavega mu-čeuištva v zadnjih desetletjih in ljubezni, kt si jo ie prid-.bil s tem pri apostolski stolici. Predočaio nadalje nevarnost, ki se jej izpostavlja ta zaslužni narod s tem, da se njega ozemlje izroča raz«oh--ški državi. Verski in socijalni pretresljaji današnje Ukrajine bi mogli zadeti tudi prebivalce Holmščine Naglasivši veliko pretežnost poljskega prebivalstva. opozariajo na spričevalo ljudstva samega ki je pod carlzmom vsiljeno mu šizmo v trenotku prehodne svobode v masah odklonilo ter se priključilo rlmsko-katoliškl cerkvi. Na zaključku !iro-sijo poljski škofje sv. Očeta pomoči m zaščite temu tako težko izkušenemu narodu. _ Za načelo enakopravnosti Znani česk. odvetnik ln publicist dr. R- Traub k predaval dne 21. mar- Stran U. ,cJ>INOST* iiev. v rrsts, aoe 27. marca Itid, ca v praški »Pravnički JcunoCi« o kabinetnem pismu z dne 23. marca 1848. z jezikovno-pravnega stališča. Od tedni je minolo torej že 70 let Na podlagi bogatcsa zgodovinskega in juridičnega materijala ie dokazal predavatelj, kalto je od stremljenj leta 1848. ostala le ena velika neizbrisna misel kot božja iskra: načelo enakopravnosti avstrijskih narodov, ["unosno sinejo Čehi trdiii, da so -vedno hrabro branili lo idejo. Njihova glavna skrb Je veljala vsikdar narodnosti in jeziku. Ravno za to skrb so kabinetna pisma dragocena zapiiSčina iz velikega časa Tedaj so se še pisatelji obeh narodnosti zavzemali za pnliiično in državljansko svobodo. Doba enakopravnosti se je proglašala tudi z najvišega mesta na Dunaja. Palack't priznala kot svojo največo politično pogreško nado. da tedanji skoro izključno nemški mogotci v Avstriji ne priznavajo enakopravnosti le v trenotni stiski, marveč iz odkritosrčnega uverjenja. Ko se — je zaključil dr. Traub — v posebno razburjenih časih hvaležno spominjamo mož, ki so pred 70 leti hlastno- In z nevajeno roko na statvah zgodovine predli novorojenemu narodu prvo obleko za do-stoino politično žitje. se vprašujemo, kdaj prfvole končno mogotci v Avstriji dogmi narodne enakopravnosti ter jej zadoste, in sicer ne samo !z tre-notne zadrege, ampak iz odkritosrčnega prepričanja. iz lastne svobodne volje. — Predsednik, senatni predsednik Vyšhi Je izrazil nado češkega naroda, da je uresničenje ideala narodne enakopravnosti, ki ga je predavatelj zastopal s tolikim navdušenjem — prav blizu. tebi na Prcradovičevt slavnostL Češka delegata na PreradovlČevi slavnostl v Zagrebu sta v razgovoru s hrvatskimi žumafisti naglašala ten-denco češke politike po narodni koncentraciji In narodna stremljenja vsakega češkega človeka. — Naglasala sta, da je na Češkem zelo Širokih narod-pih plasti. 1:1 vspodbulnfo svoje zastopnike k naj-ratfkaineji politiki. Preganjanj se ne bojijo ob veliki narodni samozavesti In pritrjajo enotni taktiki Cehov in južnih Slovanov. zahvaljuje papežu Licuediktu XV. na nič^ovem po- Micil — V Kihemberk se vračajo bccanci, fiUua so Aoro^^sellske stvari. GOVEDINA DRZZ IZKAZNIC. Danes, v sredo, 27. L m.. In Jutri, v četrtek. 28. t m., se bo prodajala govedina brez izkaznic. Pro- j daja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglia, Darkovlje 41, Din. Roian 9, ' Pur ta r, Gretfa Zgorrfa, Callin. ut Borocvič 18. Cavalieri, ul Poste 16, Taverna, P. P.mterosso 4, Visintln!, ul. Gavana 20, Cas»ro. ul. Fon!anone 19, Stnbiie. ul S Michele 5, Pruna. ul. Bcccherie 6, Polacco. ul. Beccherie 47 (samo za 2ide), Pa;qua!lni. ul. Marije Terezije 41, Zadnik, P. S. Gtovonnl 6, Riimetz, ul. Largo Santorio 2» TeMiri, ul. Rosscttl 31, Zafutta, ul. Farneto 38, Castellitz, ul. Giulia 67. Godigna, ul. Giulia 24, Penso. ul. Giulia 7, Burha, ul. A. Volta 2, Periatti. nI. Barriera vecchla 4, Pizzian. P. Barriera vecchia I« Jenco. ul. Istituto 4. Tarazzin ul. Settefontane 24, Delavske zadruge, ul. Settefontanflt Ferluca. ul. Media 46, Pouschi, del. Rivo 36, Ca u. ul. S. Marco 34, Rizziau, ul. deli' Istria 1, Godina. Skedenj 50, » Oatznig, Skedenj 133, Vosak, ul. Cereria 6, Polli, ul. Acquedotto 13, CENE: Prednii deli z doklado . . . . po K 15*20, zadnji deli z doklado.....po K 18*—> odrezki..........po K 18'—. Prt llU O 10 kg na rdeče Izkaznice. P V. Vid: Št. 1—2C0 (ob. št. 9) 27. 3. ul. Lazza-reno vecchio 17, št. 201—35.0 (ob. št. 9) 28. 3. ul. S. Lucia 2, 5t. 351—550 (ob. št. 9) 27. 3. ul. Čco-nor-o ?. št. 551—750 (ob. št. 9) 28. 3. ul. Economo 2. (cena 81 vin. kg,). — Ftaro mesto: št. 2>,'"M — 2S70 (ob. št. S) in št. 1—SO (ob. št. 9) 27. 3. ul. P. det Forno 4, ?t. *!—240 (ob. št. 9) 27. 3. ul .Vura 12, št. 241—410 (ob. št. 9) 27. 3. ul. Cavazzeni 3. (ccnn S4 vin. k;j:>- — Novo mesto: št. 1051—1070 (ob. št. 27. 3. ul. Forni (cena 84 vin. kg). — Stara mitnic?.: št. 3271—3435 (ob. št. 8) 2S. 3. tli. Me- dia 8, (cena 84 vin. kg). Nova mitnica: št. sebnem zavzemanju za splošni mir na uačelu kiv ščanske pravičnosti in ljubavi, miroljubnemu cesarju Karlu L in Jugoslovanskemu klubu v državnem zboru na njegovem nesebičnem in odločnem delovanju ter mu izreka neomejeno zaupanje. Deklaracija je naš' minimalni program upravičenih narodnih teženj na podlagi samocloločbe naroda, da se odtrgani udje trzinskega in zatiranega, ali edinstvenega naroda Hrvatov, Slovencev in Srbov združijo čim prej v okviru monarhije. »Uskokom iz Jugoslovanskega kluba In uam-oduinj nialo-du£nežeai prezir ia sramota!« C. kr. policijskemu ravnateljstvu! Na južnem kolodvoru vladajo zadnje čase razmere, katerih ne moremo označiti drugače, kot z besedo — škandal. Vuč^rni v«ak> prihajajo redno s precejšnjo an::-di-. V čakalrici pred izhodom čaka prihoda vlakov tciiko ljudi, da se ni mogoče niti peniti, in ta čakalnica je — nerazsvetijena! Zakaj? Menda svio, da se lažje krade, da se lažje tihotapi (seveda v in: form i, ker meščansko '»blečcne-ua člo\e4 pop. S trebuhom za — krahom! Prejeli smo: Minula praznika nas je šlo tisoče iz Trsta na deželo z namenom, da kaj izberačimo od že tako revnih bratov na deželi! Nekaterim se Je posrečilo, drugim manj. Mnogi kmet ne more dati, ker sam niina, a dal bi srčno rad, ker ve, da ml meščani ne beračimo do — skrajne sile. — Ker sem že na tem. da nekaj opišem, moram povedati, da le bila kontrola potnih listov stroga, ker je premalo železniških vozov na razpolago. Ona Mici, ali kako se že piše. ki posluje na c. kr. državni železnici kot izprevodkinja in ki bale ne zna slovenski, le je v službi na progi Trst-Gorica. Svojo nemščino vsiljuje vsem. a pravijo da v sili zna tudi slovenski? Osebi, ki se Je vozila z menoj, je dotičnica izjavila, da ona ni kriva, da službuje med ljudmi, katerih jezika nI zmožna in da bi rada šla — ako bi jo posLli drugam. Neverjetno In tudi nečastni za upravo državnih železnic le, da nastavlja med nas ljudi, ki ne razumejo jezika prebivalstva, ia poslopja še skoraj vsa razdejana in tudi vkljub odrom domačega gospoda župana! Na Brjah pri Pe-čenkovih so imeli drugi praznik požar. Zažgali j»o menda otroci. Zgorelo je precej, a večinoma je ljudstvo s pomočjo vojaštva rešilo, kar se je dalo rešiti. Človeških žrtev ni bilo. Zgorel je skedenj in klet posestniku 2erialu in poškodovano Je bilo tudi drugo, zraven stoječe poslopje, škode bo kakih 5000 kron. Omeniti mi Je, da je vejaštvo pridno sodelovalo pod vodstvom rihemberškega orožni-škega pestajevodje, kateremu ne vem imena, a vcin, da je moravski Ceh. Ta mož je, ko je zapazil dim, tekel kake pol ure daleč, da je bil hitreje na pomoč. — Polja in vinogradi so v delih občine, ki ni bila izpraznjena precej obdelani; le žal da ljudje nimajo semen na razpolago. Vina Je tam še malo in se prodaja do 520 kron za hektoliter. Berač. •Krekovo slavje. Na belo nedeljo prirede sveto-ivanska narodna društva Krekovo slavje v dvorani svetoivanskega Narodnega doma, v korist Krekovemu spomeniku in Krekovemu skladu Dijaškega podpornega društva v Trstu. Spored obsega poleg pevskih In orkestralnih točk, deklamacijo, slavnostni govor in igro. Po sporedu bo prijateljski sestanek, da po skoro 4Jctih- preživimo v naši dvorani zopet par prijetnih uric — ln taka pozabimo vsaj ta (as vse skrbi in žalosti, ki nas more. Morč nas res, a streti nas ne smejo, kajd Yni moramo, mi hočemo živeti, sa] daleč ni nas — vstajenja dan! Pevski zbor Glasbene Matice ▼ Trsta. Prosim vse gospode, ki sodelujelo v zboru, da pridejo danes zvečer ob 7 k pevski vaji v društvene prostore. Pevovodja. Kofašl imajo danes in Jutri pevsko vajo ob 8 zvečer. Tel. društvo Sokol t Trstu. — Danes, v sredo zvečer, točno ob »eja ženskega vaditeliskega zbora. — Načelnik. V vzhodni Galiciji poslujejo zopet: poštni urad Lipica Dolna za promet z denarnimi pismi, za denarni promet in za promet z zavitki in za promet z zavitki v omejenem obsegu; poštni urad Uscic Ciskupie za denarni promet; poštn! urad Choro-stkow za promet z zavitki v omejenem obsegu in poštni urad Suszcyn za pisemski poštni promet »Mater Dolorosa« v sedmih dramskih slikah, spisal Silvin Sardenko. Ta Igra se le uprizorila v nedeljo in ponedeljek popoldne na odru »Zveze Marijinega doma« v Trstu. Mnogo se te dni piše o novem prerojenju naših tržaških društev In tako tudi ne smemo pozabiti vodstva »Marijine zveze*, ki se vztrajno prizadeva, da d k tvojim članicam in ljubiteljem društva potrebnega razvedrila In zabave. Človeku se kar milo zdi prf srcu, ko stopi v ono njihovo malo dvorano in na odru zagleda prave umetnike, ki se z vso vnemo trudijo, da dadč obiskovalcem zaželjenl užitek. Tudi z uprizoritvijo igre »Mater Dolorosa« so dosegle pohvalen uspeh, da, celo reči moram, presenetile an me Igralske moči v vsakem oziru. Med njimi nal t prvi vrsti omenim gco. Anico Cokovo, režišerko igre In no-siteljico glavne uloge, ki se le nad vse pričakovanje dobro vživela v svoB ulogi In na tako izrazit način odkrivala »vola čustva, da Je bilo opažati na marsikakem očesu solzo »očutla. Lepo predavanje, ubrani Jezik, temperamentno Izražanje čustev, vse kaže igralski talent in sposobnost za ta poklic. Zveste spremljevatke ste 0 v svojih ulo-gah stali ob strani gca. Kristina Brerfč v ulogi Magdalene in gca. Ana SvageH v niogl Klavdije. Tudi ostale moči so »vole nloge Izvajale hvalevredno. Opažati Je bilo, da so bile vse uloge dobro naštudirane, ta vse sodelovalke dobro pripravljene. Tako |e moral biti uprizoritvi uspeh zagotovljen. Pevske točke »o Izvajale za odrom pevke pod vodstvom g. c. kr. kateheta M. Škafarja prav hvalevredno. Oprema odra pa me Je naravnost presenetila — nI s! mogoče mtsliti. kako umetniško so vse kulise ln ozadje Izdelane; baje Hh Je slikal umetnlk-slikar Verdijevega gledališča. Tupa tam bi se moralo kaj grajati; toda k takim prireditvam moramo prihajati z ublaženim srcem in ne smemo zahtevati nemogočega; kajti z mikroskopi nal se le bavijo gospodje kemiki in sli-ini gospodie. Prireditev Je posetil tudi Skof mnsgr. Karlin, katerega je občinstvo spoštljivo pozdravijo — Ta prireditev ml ostane nepozabno v spominu In Želeti bi bilo, da bi se po možnosti uprizorila v »Narodnem domu«, da bi se tako ponudila prilika širšim slojem, da se seznanijo z delovanjem »Marijine Zveze«. — Zdravko. Viadeu, i.oia Ko&euberg, Burič, N. N., Kolar, Godina; po K 5: Pavelić, Kolesarič, Picek, Fonda, Posavac, N. N., Kolesar, Gešelin, ruski ujetnik, Kozina, Košak, Gabaj; po K 4: Strukil, Zatler, Sušjak, Sepak; po K 3: Fusič, Herceg, P. K.; po K 2: Beck, Dušek, Smidhcn, Koropčak, Medur, Soški; po K 1: Ostoj i Breda. Denar hrani uprava. Za novo narodno šentvidsko šolo daruje gdč. Savica Godina v Belo var ju K 5. Denar hrani uprava. — V proslavo »stričkovega« plesa so zbrali navzoči K 20, h kateremu Je dodal c. kr. redar Saksida Fran K 10. Svota, zbrana v Gorici, je namenjena za novo slovensko šentvidsko šolo v Trstu. Denar hrani uprava. — O priliki druge obletnice neosnovane ovadbe, kl |e bila naperjena proti nJemu, daruje Ludovik BrlŠček z Opčin Iz maščevanja 5 K Dijaškemu podpornemu društva za Dijaški dom. Denar hrani uprava. Priporocliiva tvrdka. Damska krojačnfca A. RIE^ER, Trat mlica Comn^rc al« 3 Izdeluje vsakovrstne obleke po *agleikeoi ia francoskem kroju, plesne obleke, obleke u poroke, bluze m gledališče itd. (2eoe zmerne. 'd37 Češko Budjcvička Restavracija (Bosž-fcova uzorna češka gostilna y Trstu) se nahaja v uL G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska uostreiba in sloveuski ieđilni listi. ni—I \ se rs.dcna]o po 6 s tu L beso le j ?r—« nn lJ rtB* tl**»a» kssede se "^•'•^Jr -JErS^Jnaj« enkrat ved. -— Najmaljii! r—*—-! LJL—I j: pristojbina snaia «0 efc*tink. .j LJl_i n«mfJftm ki$o t začetku Grete z 18 prostori i ruUUlil ter 350 seiaji zemi iAči m K 4n.M>0. No o Li;o ▼ Rolonji s 11 prosto i ter saSuji r b.^elano^a z- mljitćm za K 28.000, hi4ico pri sv. Alojzi'U i 5 [i .stori, zemljiftfie v ulici Porta VJ3 se ž nje v K 12.000 19>>4 Tjf/i^ffr«b!jeno pnVT?/rn kakor tudi po«i-riUuUill mezno kote kuhinjske oj rave, popolne •troje za. izdelovanje likerjev, rtizl.iue ir.are, fca-tiljke, velike steklenice, mize stolice, soue, razne clike, dvojno lestev. Ma taanin* 8. B«:«ttI. ^!963 ufffnft dekle -.pre me Eva fUaer, R*«tavr»?ija iltlatU Narodni dom, i?odgia r mirodilnici CI'Ha ul. Pc st« 6. <1957 UjseK v ikatij-ih za nalk te se dobi d lnici C"Ul»a nI Poste 6. m>ro- Ribez, triletne r-ajan ce imam na prodaj o zrae-nl ceui. V. Sirca. ScZana. 195o HitiflrO kupujem v v«a^i množini. 1'l.ičinn Vlli^lVS j o višjih današnjih cenah Zniderflf, Opčin« št. 45*i. 167/ 17. II. nauči govoriti nemško in italijau-<«ko v treh mesecih Ulica Ma.iolica 1903 doslre in tramove, -- FoTprz&iti prt rfUUUlli redahu Urtit, postaja «-re a 1962 0D/lf41fAni podružni gostilni na lipb^em DU^IlUlI * g« It. 7 se dobijo ve ino toi la jedil > po zmernih Cenah Voditelj Fr. Novak. TresKn KeaK2l Diaj II Mse kupuje svila po najvišjih cenah, svilnate štrene, svilnate niti do 60 K. Svilnate odrezRe ter krpe. — Plačuje po aa|višuh cenah strgane svilnate bluze, krila, perilo Itd. kakor tudi stare ali nove suknene, volnene in bombaževe odrezke. Kupuje i u Ji vreče In embalaže PoSiljatev na deželo se vrši točno. Štev. 330. DAROVI. — Več Železničarjev (uslužbencev Južne 2clez-nicc) je darovalo za sestavitev vlos 10 K za oskrbovalni sklad političnega druStva »Edinost«. Znesek se Je nakazal kot podpora revni begunki Sz Komna. — Za rofansko podružnico CMD Je na poroki r. Rudolfa Ferluge z Marica Fukovo nabrala gospodična Perluga K 60. Denar hrani uprava. — Ker se nI mogel udeležiti Krekovega slavja, daruje za Krekov spomenik g. dr. Fran Korsano, zdravnik. K 10. Denar pri apravi- — Za Krekov spomenik Je nabrala gdfi. Savica Godina v BelovarJu na Hrvatskem med somišljeniki brati Hrvati K 244. — Darovali so: N- N. K 50. N N. K 20, po K 10: Melraer, Kvaternlk, Velika dr VABILO s „Centralne posojilnice < miitroTui madroge ■ «n tii in begunci Imajo prednost LasiroioČno sp;sane pro nje je poslati župansivu najkasneje do 30. r. m. ali Se bolje če s. prosilec predstavi na županstvu. Služba je začasna. Županstvo občine Naklo, pošta. DIVAČA, ta marca 1918. Župan: A. ŠTREKEU. JADRANSKU BANKA Trst, Via Cassa dl RUnarmlo 5 (Lastno pos(o^e) Kaptlil In rezerva K 13,299.009.^ FTLIJALKE: Dun iJ Tegeth'ffar asso 7 9. Dubiovnlk, Kotor, Ljubljani, Metković. Opatiji Split, Si eni k, ZaJav VLOGE NA KNJIŽICE . . ■ O 1 o ■ -■ 40 2 O od dneva vlogo do dneva vzdiha, lientni !ar»Ti p^tt^u«« banki 8»ojerit«'« delnice, raiuca devi e, prorado itd f>«j« PREDUJME na vr-lnos n« pa >»rjt> in bn^a leteče v javnih »klađi&S.h. SAFS DEPOSI PS PROMESE. - Prod j* ir.-čk razredno lote rje Zavarovanje vs^kovrntnili pip rje v proti Irarzni ii^hi, reviaija treb^nja sreći Ltd. brezplačno Stavbni kre.iib. retnbomj kre«liU. Borzne naročila. — lokajo. MENJALN'CA. — — ESKOMT MJSAIO Telefoni; 14ti3. 179S ia 237(1. Urada« arai od 9 do 1 popoldne BnoJavij J ADUANSK.A T ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cer mak v Trstu, ftllca Poste veccMs 12 vo^al ulice <2cUc Puite. Izdir&nje zobov brež to- t le^ia. — Plombiranj®. — UM£Tra ZOBJZ — ? -J i! BI j Trsi - Giu Siaaion 10 - Trsi l OđpK 83 DBPflSž vstopnins R l P^IOS3 I KAPESEK \j ulici Corlo Gfcgn š!. 11 kupuje vrv od 3-9 K ter tanko vrv po 50 K. Seiuacijoiialna novost "VC I LU R) O N KREM VOSEK ZA ČEVLJEj V 5 MINUTAM 5 se lahko vsak iz enega komad;* S Lurioa k*-tni - voska za čevlje , skuha čttrt kg najboljše kreme t za čevlje. - Cena K 2. - Dobiva J se povsod s Motitanvvachs Werke A. G. [ Dunaj, IX. Nussdorferstrasse iM ši B I Nova vrsta brezmaščobneg-a i — lu je izdelano potom posebnega kemičnega procesa — ---t NadomeSča popolnoma mastno n i!o, ter je pr -kaša kar • e tiče Čistilne moCl. , Glasom spričevala uglednega dermatologa pust milo U/AX n^žno in g! idke in take osebe, kl imajo občut'jivo ali vsled uporabe vojnega mJa pokvarjeno koio. ! WAX Z bo^ksom: kozmetično mehčalm milo K .T70 WAX S kl t amom : medicina'no milo ia izpahnjenje kole K 4.— WAX s ka.ram^m In žveplom : med cinalr.o milo za garje K 4. - VL'AX z fveplc m S milo za leče In Izpahnjenje kože K 4.— WAX Z ItZDformom: ant septično in razkuževalno mi!o K 4.— b PreMa iz v neb lekarno!!. — Zd:gn v ofllikovaal cealrdal Isknrnl OIDAU & MRDABASSO - e0