Deželni finančni prispevki za Devin-Nabrežino, Kras in Glinščico Kinoatelje začenja novo sezono z nagrado in čedajskim dogodkom 3 W\Ù§ Tudi Klopa je stresla in pretresla kriza SSG, zato se je odločil, £ da še sam povpraša .-^CjpS^ za vzroke, ocene ^ in želje... / 22 Primorski Martin Brecelj Švedska akademija znanosti je v ponedeljek sporočila, da si bosta letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo razdelila Američana Elinor Ostrom in Oliver Williamson. Preden to novico dokončno arhiviramo, mogoče ni odveč, da se ob njej še nekoliko pomudimo, saj na neki način neposredno zadeva tudi del današnje stvarnosti Slovencev v Italiji. Od dvojice nagrajencev nas v tem sklopu zanima predvsem Ostromova. Pa ne zato, ker je prva ženska, ki je deležna takšne časti, kot so že mnogi izpostavili. Pozornost želimo namreč priklicati na dejstvo, da si je zaslužila nagrado, ker je v svojih raziskavah pojasnila, kako združenja uporabnikov lahko uspešno upravljajo skupno lastnino. S tem je razbila stereotip, češ da je skupna lastnina v tržnem gospodarstvu nevzdržna, nekakšen ostanek srednjega veka, ki ga je treba odpraviti v korist ali navadne zasebne lastnine ali javne (državne, občinske ipd.) lastnine. Za moderno ekonomsko misel je namreč doslej nesporno veljalo, da je skupno lastnino težko ali kar nemogoče učinkovito upravljati. Vsak solastnik naj bi nujno težil k čim obsežnejšemu uveljavljanju svoje lastninske pravice, kar naj bi v končni fazi privedlo do izropanja zadevne dobrine. Npr. vsak pastir naj bi skušal maksimalno izkoristiti skupni pašnik, tako da bi bil pašnik naposled uničen. Stroka temu pravi »tragedija skupne lastnine«. Lahko bi opozorili tudi na drugo možno šibko točko skupne lastnine, in sicer na nevarnost, da bi bila zadevna dobrina premalo izkoriščena ali povsem zanemarjena. Koliko nepremičnin razpada ali je zapuščenih, ker se preštevil-ni dediči ne morejo dogovoriti? Isto resnico bi lahko na drugačni ravni potrdile negativne izkušnje s t. i. družbeno lastnino, kakršno je poznal nekdanji jugoslovanski samoupravni sistem, vsaj v kolikor jo smemo imeti za nekakšno po-splošitev skupne lastnine. V nasprotju z vsem tem pa je Ostromova s svojim znanstvenim delom pokazala, da je mogoče skupno lastnino v nekaterih (omejenih) primerih v resnici učinkovito upravljati, celo bolje, kot če bi jo likvidirali v korist navadne zasebne ali javne lastnine. To naj bi veljalo še zlasti v primeru lokalnih skupnosti, kakršne so naše srenje ali jusi, kadar izpolnjujejo nekatere temeljne pogoje. Letošnja Nobelova nagrada za ekonomijo torej pomeni tudi nenadejano spodbudo za naše ju-sarsko gibanje. dnevnik PETEK, 16. OKTOBRA 2009_ Št. 245 (19.644) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Opozicija hladno sprejela novi vladni projekt Ministrski svet odobril ustanovitev Banke juga Banka Italije kritično ocenjuje uvedbo davčnega ščita trst - Koristna pobuda pokrajinske uprave Ljudje so preslabo seznanjeni z uplinjevalnikom pri Žavljah TRST - Pokrajinska uprava pripravlja širšo informacijsko akcijo o načrtovanem plinskem terminalu pri Žavljah. Pobudo je predsednica Maria Teresa Bassa Poropat včeraj predstavila županom oziroma predstavnikom občin, ki so akcijo pozdravili. Glede terminala je vsekakor vsakdo ostal pri svojih stališčih. Župan Trsta ostaja navdušen nad projektom, župana Milj in Doline pa ga odklanjata. Na 3. strani RIM - Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila zakonski predlog za ustanovitev Banke juga (»Banca del Mez-zogiorno«). Predlog bo postal zakon, potem ko ga bo odobril parlament. Šele na njegovi osnovi bo potem predvidoma prišlo do ustanovitve nove banke. Gre za enega izmed niza načrtovanih vladnih ukrepov za pospeševanje razvoja južnih italijanskih dežel, ki jih je sedanja gospodarska kriza posebno prizadela in ki že tako kronično zaostajajo za severnimi. Opozicija je hladno sprejela vladni načrt. Za voditelja UDC Casinija je pesek v oči. Sicer pa se je včeraj Banka Italije kritično obregnila ob vladno gospodarsko politiko, zlasti ob uvedbo spornega davčnega ščita. Na 6. strani Cerani napovedal ameriško financiranje Na 4. strani Pokrajinski svet SKGZ o slovenski manjšini Na 7. strani Tržaški krvodajalci potrebujejo mlade sile Na 9. strani Pospešek v postopku za dokončanje stavbe slovenske šole v Gorici Na 14. strani Silvestrovo skupaj ali spet vsak na svojem? Na 15. strani koroška Za dvojezični pouk tudi letos več prijav CELOVEC - Pozitiven trend prijav k slovenskemu oziroma dvojezičnemu pouku na Koroškem se nadaljuje tudi v šolskem letu 2009/2010. Kot je sedaj sporočil Deželni šolski svet za Koroško, je delež k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok v novem šolskem letu ponovno rahlo narasel in letos znaša 41,27 odstotka. To je za 15 stotink odstotka več kot v preteklem šolskem letu. Skupno se uči slovenščine na Koroškem že skoraj 4.000 otrok! Na 2. strani AVTOCESTE Giorgio Santuz bo še naprej vodil Autovie Venete TRST - Na včerajšnji skupščini avtocestne družbe Autovie Venete so delničarji potrdili poslovni obračun z okrog 8 milijoni dobička in izvolili nov upravni svet, ki ga bo še naprej vodil predsednik Giorgio Santuz. Število upraviteljev so zmanjšali na deset, delničarji pa so za novega pooblaščenega upravitelja izbrali Daria Meloja, ki je družbo že vodil kot predsednik leta 2001. Izredna skupščina, na kateri naj bi potrdili spremembe v leta 2007 sklenjeni pogodbi z državno cestno družbo Anas, pa se včeraj zaradi še nedorečenih sprememb ni končala in se bo nadaljevala 29. oktobra. Na 4. strani TRST Izvedenca danes v gledališču TRST - V Slovensko stalno gledališče bosta danes prispela izvedenca, komercialistka Marija Marc in direktor Deželne gledališke ustanove Renato Manzoni, ki ju je skupščina SSG imenovala, da bi pregledala stanje v ustanovi in nakazala možni izhod iz krize. Člani kolektiva SSG so medtem včeraj nadaljevali priprave za jutrišnjo udeležbo na Borštnikovem srečanju. Na mariborskem odru bodo predstavili svoj pogled na sedanji položaj v teatru. Na 7. strani SIÄHT sport kolekcija Dunajsko c«slo 31, OPČINC 040 213193 15 2 Petek, 16. oktobra 2009 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Dvojezično šolstvo »Ljudje razmišljajo drugače kot politika« Delež prijav k slovenščini narasel na 41,27% - Skupno se slovenščine uči skoraj 4000 šolark in šolarjev CELOVEC - Pozitiven trend prijav k slovenskemu oziroma dvojezičnemu pouku na Koroškem se nadaljuje tudi v šolskem letu 2009/2010. Kot je sedaj sporočil Deželni šolski svet za Koroško, je delež k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok v novem šolskem letu ponovno rahlo narasel in letos znaša 41,27 odstotka. To je za 15 stotink odstotka več kot v preteklem šolskem letu. Skupno se uči slovenščine na Koroškem že skoraj 4.000 otrok! Nadzornica za dvojezične ljudske in glavne šole na Koroškem Sabine Sandrieser je število prijav k slovenščini za novo šolsko leto komentirala z zadovoljstvom: »Ljudje drugače mislijo kot politika,« je dejala šolska nadzornica in dodala, da so starši nasploh bolj odprti za druge jezike in kulture. Vzrok za še vedno naraščajoče prijave k pouku slovenščine (tudi zunaj dvojezičnega območja!) je tudi prepričanje staršev, da s prijavo k dvojezičnemu pouku oziroma k slovenščini svojim otrokom odpirajo večje možnosti v bodočem poklicnem življenju. Šolska nadzornica pa je hkrati tudi opozorila, da je potrebno izboljšanje kakovosti dvojezičnega pouka, kajti znano je, da je raven znanja slovenščine pri otrocih, ki zapuščajo četrti razred ljudske (osnovne) šole na dokaj nizki ravni. Učitelji kot šolske oblasti so pripravljeni sprejeti ta veliki izziv. Novi poslujoči predsednik deželnega šolskega sveta za Koroško Walter Ebner je v izjavi za javnost poudaril, da postaja dvo- in večjezični pouk v Evropi vedno bolj popularen in da globalizacija na vseh družbenih področjih narekuje znanje več jezikov. Glede na prihodnost otrok in mladine starši tudi na Koroškem v vedno večji meri spoznavajo prednosti, ki jih prinaša znanje več jezikov in vse pogosteje sprejmejo dvojezično izobraževalno ponudbo, kar se zrcali tudi v prijavah k pouku slovenščine za šolsko leto 2009/2010. Pouk slovenščine na Koroškem pa naj bi po besedah Ebner-ja prispeval tudi k ohranjanju znanja slovenskega jezika in k spoznavanju slovenske kulture v deželi. Pristavil je še, da starši svojega otroka prijavijo k dvojezičnemu pouku prostovoljno in da na podlagi prijav ni mo- goče ugotavljati narodne pripadnosti. Še k številkam: k pouku slovenščine na ljudskih šolah na območju zakona o manjšinskem šolstvu je v tekočem šolskem letu prijavljenih 1.831 oz. zaradi nazadovanja absolutnega števila šolarjev za 22 manj kot v šolskem letu 2008/2009. Skupno z javno dvojezično šolo v Celovcu in Mohorjevo ljudsko šolo obiskuje dvojezični pouk na prvih štirih šolskih stopnjah na Koroškem skupno 2.016 učenk in učencev (27 manj kot lani). Skupno s prijavami na glavnih šolah, na šolah zunaj veljavnost-nega območja manjšinskošolskega zakona ter z dijaki dvojezičnih srednjih in višjih šol (Slovenska gimnazija, Dvojezična trgovska akademija, višje tehnične in poklicne šole) obiskuje na Koroškem dvojezični pouk oziroma pouk slovenščine 3.979 šolarjev in šolark, 101 več kot v preteklem šolskem letu. Ivan Lukan \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali soglašate s pritožbo vinogradnikov v zvezi s priznanjem vina Prosecco? Q DA O Nevem Q NE Q Me ne zanima Šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na Koroškem Sabine Sandrieser ivan lukan Tridesetletnica območne obrtno podjetniške zbornice v Sežani SEŽANA - Sežanska Območna obrtno podjetniška zbornica bo jutri v Kosovelovem domu v Sežani počastila 30-letnico delovanja. Ob 16.30 uri bodo odprli razstavo, sledila bo modna revija članov, ob 19. uri pa bo Boris Ko-bal zaigral monokomedijo Kdo pa vam je to delu? Svečana akademija, na kateri bodo podelili priznanja in plakete za 10-, 20-, 30- in 40-letno delovanje v obrtništvu, se bo začela ob 20.15 uri (vstop samo z vabili). Nastopili bdoo obrtniški MePZ Notranjska in učenci domače glasbene šole. (O. K.) Merkur v Beogradu odprl svoj največji trgovski center BEOGRAD - Slovenska družba Merkur je včeraj v srbski prestolnici odprla svoj največji trgovski center doslej, ki ima dobrih 28.000 kv. metrov pokritih površin. Zaradi dobrega poslovanja prvega centra so se v Merkurju odločili za odprtje dvakrat večjega centra, v katerega so vložili 25 milijonov evrov in zagotovili 101 delovno mesto. Center je razdeljen na dva dela - Merkurdom z izdelki za opremo doma in urejanje vrta, in Merkurprofi, kjer so kupcem na razpolago izdelki za domače mojstre, podjetnike in obrtnike. Kupci bodo imeli na voljo 431 parkirišč v garaži in na odprtem parkirišču. zagreb - Jadranka Kosor zadovoljna s poročilom Evropske komisije »Hrvaška bo pogajanja za vstop v EU končala jeseni prihodnje leto« ZAGREB - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je včeraj na seji hrvaške vlade ocenila, da je poročilo Evropske komisije o napredku Hrvaške "dobrodošel smerokaz", ter da je Hrvaška na "začetku konca zelo pomembnega dela". Prepričana je, da bo Hrvaška pogajanja za vstop v EU končala jeseni prihodnje leto. "Gre za resnično dobro poročilo in prepričani smo, da je bilo to zadnje tovrstno poročilo za Hrvaško, ter da bomo ob enakem času prihodnje leto končali pogajanja," je ob začetku današnje redne seje hrvaške vlade dejala Kosorjeva.Po-udarila je še, da si bo morala Hrvaška dodatno prizadevati in vložiti dodatne moči v boj proti korupciji in urediti zadeve v pravosodju. Vse ministre hrvaške vlade je ob tem pozvala, naj vložijo dodatne napore za dosego končnega cilja - vstop v EU. "Z vsemi močmi in polnimi ja- dri naprej," je še dejala hrvaška pre-mierka. Predsednica hrvaške vlade je še ocenila, da je predlog Evropske komisije, ki ga je poslala Svetu Evropske unije glede oblikovanja ad hoc tehnične skupine za izdelavo osnutka pristopne pogodbe, ter predlog za pripravo finančnega paketa, jasen dokaz, da je Hrvaška prispela "na začetek konca nekega zelo pomembnega dela". Dodala je, da je hrvaška vlada letos poslala v sabor 70 od načrtovanih 86 zakonov, ki jih je treba prilagoditi pravnemu redu EU. Medtem je tudi hrvaške zunanje ministrstvo ocenilo, da je poročilo Evropske komisije "pozitivno". Kot so zapisali v včerajšnjem sporočilu za javnost, je vodja hrvaške diplomacije Gordan Jandrokovic na včerajšnjem srečanju z direktorjem oddelka za Hrvaško v splošni upravi za širitev EU Dirkom Langejem v Zagrebu poudaril pomembnost po- ročila za sklenitev hrvaških pogajanj z EU. Jandrokovic je še dejal, da se Hrvaška zaveda izzivov, s katerimi se sooča, ter bo predano nadaljevala izpolnjevanje ostalih obveznosti v pogajalskem procesu, da bi lahko prišla v sklepno fazo. Hrvaški zunanji minister je izpostavil pripravljenost Hrvaške uveljaviti tudi vse ostale reforme, posebej v pravosodju in javni upravi ter nadaljevati boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. "Poleg tega Hrvaška ostaja trdno zavezana celovitemu sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu", so še sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva in dodali, da sta se Jandrokovic in Lange še pogovarjala o izdelavi finančnega paketa EU za pristop Hrvaške in o oblikovanju delovne skupine za izdelavo osnutka pristopne pogodbe. (STA) LIKOVNA UMETNOST - V koprski Galeriji Meduza Razgledni stolp Ivana Žerjala Prva avtorjeva samostojna razstava v Sloveniji - Na ogled tudi slikarjevi dekolaži KOPER - V koprski Galeriji Meduza so včeraj odprli razstavo mladega goriškega umetnika Ivana Zerjala z naslovom Razgledni stolp. Gre za prvo avtorjevo samostojno razstavo v Sloveniji. Zerjal je želel s pomočjo videa in risbe izpostaviti odnos med podobo in besedo, je v spremnem besedilu k postavitvi zapisala kustosinja Majda Božeglav Japelj. Osrednji motiv Zerjalovega projekta je razgledni stolp v bližini vasi Gonjače v Goriških Brdih. Nekaj čez 20 metrov visok stolp s 144 stopnicami je bil zgrajen leta 1961 po projektu arhitekta Marka Šlajmerja. V zgodovinskem pregledu se objekt uvršča med izbrane primerke modernistične konstrukcije v krajini. Zerjala sta pritegnili objektova čista, minimalistična govorica ter dinamika zavojev z nakazanim vzponom, rastjo in simboliko, ki jo napoveduje oblika, piše Božeglav Japljeva. Po mnenju kustosinje je pomembna tudi osnovna funkcija razglednega stolpa, torej gledanje. Zapis filozofa Michela Foucaulta "Prikažemo skozi podobnost, govorimo preko razlike", je Zerjal s pomočjo Morsejeve abecede pretvoril v svetlobni jezik in ga usmeril na razgledni stolp. "Scenografski učinki utripanja, ki jih ka- že video, postopoma razkrivajo posamezne dele razgibane forme betonske konstrukcije in dajejo stolpu skoraj poetične razsežnosti," piše Ja-pljeva. Podoba stolpa se v popolnem nasprotju kaže v dvodimenzionalni verziji risbe in gledalca nagovarja bolj neposredno, s preverjeno likovno tehniko svinčnika in oglja, še dodaja Japljeva. "Štiri monohromne zapise lahko občudujemo tudi kot mojstrske vaje v slogu, vendar predstavljajo v sklopu celote dragoceno in nepogrešljivo obliko avtorjevih mentalnih postankov na različnih stopnjah delovnega procesa, obenem pa opozarjajo na refleksivno naravo projekta," zaključuje Japljeva. V okviru razstave bodo na ogled tudi Zer-jalovi dekolaži. Gre za likovna dela mešane tehnike, ki izhajajo iz tradicionalnega dekolaža, preoblikovanega z avtorskim pristopom. Zerjal na pole prozornega papirja lepi fotografije, izrezane iz časopisov in revij, jih iztrga iz podlage in razkrito površino obdela z akrilnimi barvami. Dela, v katerih po mnenju kritikov prihaja do izraza avtorjeva potreba po vizualnem raziskovanju in predelovanju podobotvorja, je Zerjal z enotnim naslovom poimenoval Dnevnik. (STA) Ivan Žerjal kroma BOCEN - Ob Hoferjevem letu Tirolska, domovina za koga? BOCEN - Leto 2009 je na Tirolskem v znamenju številnih proslav narodnega junaka Andreasa Hoferja, upornika proti francoski zasedbi dežele. Hofer, ki je nekaj časa uspešno vodil odpor, je bil ujet in usmrčen. V znamenju 200-letnice so priredili v Innsbrucku veličasten mimohod strelcev v značilnih starodavnih uniformah. Ob manifestaciji je bilo precej polemik tudi na Južnem Tirolskem, saj so menda "pozabili" na tako pomembno prireditev povabiti župane (izjema je bil menda župan Bocna), sporni pa so bili menda tudi napisi na prireditvi. Ob Hoferjevem letu pa so na Tirolskem priredili tudi prireditev z drugačno vsebino z naslovom Tirolska, domovina za koga?, je poročal dnevnik Dolomiten. V kraju Mayerhofen je potekalo srečanje, na katerem so se spomnili žalostnega dogodka iz leta 1837, ko so iz tega kraja izgnali 437 domačinov - protestantov, ki so ogrožali versko in kulturno identiteto dežele. Spominsko srečanje (v pravem smislu te besede) sta priredili škofija in protestantska občina. Škof Scheuer, ki je tudi predsednik avstrijske konference Pax Christi, je izgon protestantov označil kot žalostno in nečastno dejanje, na katerega velja posebej opozoriti v spominskem letu. Predstavnica evangeličanske cerkve Luise Mueller pa je opozorila na pomanjkanje ekumenske-ga duha v sodobni družbi. Protestantske družine so iz Mayrhof-na izgnali kljub temu, da je v tedanjih avstrijskih deželah že več kakor petdeset let veljal cesarski ukaz (patent) o verski svobodi. Sprejel ga je cesar Jožef II, sin Marije Terezije, leta 1781. Predstavljale so nevarnost, grožnjo. Podobne besede slišimo danes na račun drugačnih. Recimo muslimanov. (VK) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 15. oktobra 2009 3 trst - V sodelovanju z znanstvenimi ustanovami in z univerzo Pokrajina bo informirala o terminalu Milje in Dolina ne odstopata od pritožbe V akcijo bodo pritegnili tudi družbo Gas Natural in naravovarstvena združenja TRST - Javnost je bila doslej premalo informirana o načrtovanem uplinjevalniku pri Žavljah. To je ugotovitev, ki je spodbudila Pokrajino, da sproži širšo informacijsko akcijo o tem načrtu ter o njegovih morebitnih pozitivnih in negativnih učinkih. Uprava bo pri tem deležna dragocene pomoči Univerze in krajevnih znanstvenih ter raziskovalnih ustanov. V pobudo želijo vključiti vse občine, koncern Gas Natural, ki je predlagal terminal, in civilno družbo, začenši z naravovarstveniki. »Pokrajina ni za ali proti uplinjevalniku, ker odločitve pripadajo drugim za to poklicanim ustanovam. Ker med naše pristojnosti sodi tudi koordinacija lokalnih uprav pa nočemo stati križem rok. Kar manjka v tem momentu, je strokovna informacija o terminalu,« meni predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Skupaj z odbornikom Vittoriom Zollio je včeraj popoldne informacijsko akcijo predstavila občinam, ki so jo pozitivno sprejele. Informacije in ekspertize, ki jih bo uprava dobila od znanstvenih ustanov, bodo predstavljene javnosti najbrž v začetku leta. V upanju, da takrat ne bo prepozno in da ne bodo odločitve o Žavljah že vse sprejete. Srečanja na Pokrajini so se udeležili župani Trsta, Doline in Repentabra, Roberto Dipiazza, Fulvia Premolin in Marko Pisani, zgoniški podžupan Rado Milič, miljski podžupan Franco Crevatin in nabrežinski odbornik Fulvio Tamaro. »Naše uprave niso direktno soudeležene pri odločitvah, akcija, ki jo napoveduje Pokrajina, pa je gotovo koristna in dobrodošla,« so včerajšnji sestanek enoglasno ocenili zastopniki Zgonika, Repentabra in De-vina-Nabrežine. Pobudo močno podpira tudi Dipiazza, ki vsekakor ne odstopa od svoje stoodstotne podpore žaveljskemu projektu. Isto velja, čeprav v nasprotnem po- Včerajšnji sestanek o uplinjevalniku pri Žavljah na sedežu pokrajinske uprave v Trstu kroma menu, tudi za Dolino in Milje, ki odklanjata kopenski terminal. »Naša občinska uprava od vsega začetka pogreša informacije in upam, da jih bo sedaj končno dobila. To nas vsekakor ne bo odvrnilo od pritožbe na sklep, s katerim je italijanska vlada odobrila okoljevarstveno dovoljenje za terminal,« nam je povedala dolinska županja. Njena uprava tudi preverja kazenske vidike zadeve, zlasti če se bo izkazalo, da so bile nekatere ekspertize ponarejene ali prirejene. Včerajšnje srečanje pozitivno ocenjuje tudi Miljčan Crevatin. Njegova uprava močno pogreša informacije o terminalu in je precej nejevoljna, ker so vse njene prošnje in zahteve po informacijah o vplivih uplinjevalnika na okolje in na ljudi naletele na gluha ušesa. Tudi Milje vsekakor ne odstopajo od pritožbe na upravno sodišče dežele Lazio, ki jo bodo vložile skupaj z Dolino. S.T. UPLINJEVALNIK Na koncu bo odločila Dežela TRST - Postopek za gradnjo uplinjevalnika na kopnem je zelo zapleten. Edini uradni dokument je trenutno okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je odobrila okoljska ministrica Stefania Prestigiacomo po posvetovanju s kulturnim ministrom Sandrom Bondijem. Dovoljenje nalaga kar nekaj obvez, ki jih morajo izpolniti španska družba Gas Natural in lokalne uprave, predvsem Dežela FJK. Ko bodo Španci predložili izvršilni načrt za žaveljski terminal bodo na potezi Pokrajina, Občina Trst in Dežela. Pokrajinska uprava je pristojna za oceno odpadkov in vpliva terminala na morje, Občina mora izdati tozadevno urbanistično in kasneje gradbeno dovoljenje. V postopku se mora vključiti tudi kulturno ministrstvo za oceno estetskih vidikov in vplivov terminala. Zadnja beseda pripada Deželi, ki mora pred odločitvijo sklicati servisno konferenco vseh zainteresiranih dejavnikov. Kot vidimo, še kar zapletena procedura, ki zna trajati kar nekaj časa. Zgoraj omenjeni postopek bo potekal neodvisno od odnosov med Rimom in Ljubljano, ki glede terminala ostajajo hladni. Večkrat napovedanega sestanka okoljskih ministrov Karla Erjavca in Stefanie Prestigia-como (še) ni bilo in ga v bližnji prihodnosti ne načrtujejo. Ministra se bosta danes v Budvi v Črni gori udeležila nekega mednarodnega okoljskega posveta. Morda se bosta neformalno srečala in govorila o terminalu, za katerega Slovenija, če ne bo dobila dodatnih pojasnil o čezmejnih vplivih, napoveduje evropsko pritožbo. Uplinjevalnik bo ena glavnih tem slovensko-itali-janskega medvladnega sestanka, ki je bil septembra preložen prav zaradi spora o terminalu. Novega datuma srečanja še niso določili. Govori se, da se bodo ministri morda v Ljubljani srečali v začetku novembra. A to so le go- RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Petek, 16. oktobra 2009 GOSPODARSTVO AVTOCESTE - Včeraj v Trstu skupščina koncesionarke za avtocesto Trst-Benetke Giorgio Santuz še naprej za krmilom Autovie Venete Novi pooblaščeni upravitelj je nekdanji predsednik Dario Meld - Skrčen upravni svet TRST - Pogajanja med avtocestno koncesionarko Autovie Venete, katere večinski lastnik je prek finančne družbe Friulia Dežela FJK, in državnim cestnim podjetjem Anas za spremembo leta 2007 podpisane koncesijske pogodbe za upravljanje avtoceste A4 in njenih priključkov, se še niso končala, zato včerajšnja izredna skupščina delničarjev koncesionarske družbe ni bila dokončna in se bo nadaljevala 29. oktobra. Na sedežu Autovie Venete v Ul. Locchi v Trstu je nato sledila redna skupščina delničarjev, ki je imela na dnevnem redu manjše statutarne spremembe, odobritev poslovnega obračuna in izvolitev novih upravnih organov. Člani skupščine so sprejeli sklep o 10-odstotnem zmanjšanju števila upraviteljev, medtem ko predlog nadzornega odbora, da ne bi razdelili dobička zadnje poslovne dobe (več kot osem milijonov evrov) in bi ga namenili za nove naložbe, ni prodrl zaradi nasprotovanja pooblaščenega upravitelja Friulie Federica Ma-rescottija. Ta je namreč menil, da pridržanje dividend ne bi imelo bistvenega vpliva na finančne potrebe za izvedbo načrtovanih gradbenih del (predvsem tretjega pasu na avtocesti A4). Predsednik avtocestne družbe Giorgio Santuz, ki je bil potrjen za nov triletni mandat, je na skupščini, ki so se je v zastopstvu deželne uprave udeležili predsednik Renzo Tondo in odbornika Ric-cardo Riccardi (infrastrukture) in Sandra Savino (finance), obnovil glavne etape intenzivnega triletnega dela, v času katerega je prišlo do pomembnih premikov, v prvi vrsti v zvezi z gradnjo tretjega pasu. Poslovni obračun pa je podrobneje orisal pooblaščeni upravitelj avtocestne družbe Pietro Del Fabbro, ki svoje mesto prepušča novoizvoljenemu Dariu Meloju. 52-letni Melo sicer zelo dobro pozna Autovie Venete, saj je že bil predsednik družbe, ko ga je na splošno presenečenje na to mesto leta leta 2001 imenoval takratni predsednik Dežele FJK Renzo Tondo. Ta je že ob svoji lanski ponovni izvolitvi izjavil, da se mora Melo vrniti v Autovie. Kot omenjeno, je bil Giorgio Santuz potrjen na mestu predsednika, za podpredsednika sta bila imenovana Enzo Bor-tolotti (ki je tudi predsednikov namestnik) in Lucio Leonardelli, člani upravnega sveta pa so Antonio Consorti, Amerigo Borrini, Albino Faccin, Rocco Lo Bianco, Federico Marescotti, Marco Piva in Fabio Al-bano. Član upravnega sveta je tudi novi pooblaščeni upravitelj Dario Melo, kar pomeni, da je v njem deset članov oziroma enajst s predsednikom Santuzem. Deželo FJK kot največjega delničarja so zastopali Riccardo Riccardi, Renzo Tondo in Sandra Savino AVTOCESTE - Doslej vršilka dolžnosti Mateja Duhovnik nova predsednica uprave Darsa LJUBLJANA - Za predsednico uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) je vlada Boruta Pahorja včeraj imenovala Matejo Duhovnik. Duhovnikova je družbo začasno vodila od sporazumne razrešitve prejšnje uprave družbe, ki jo je vodil Tomislav Nemec. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za promet Patrick Vlačič, je vodenje uprave Darsa težka in zahtevna naloga, na eni strani povezana z reorganizacijo in preoblikovanjem družbe, po drugi strani pa bo Dars tisti, ki se bo moral intenzivno lotiti reševanja problemov prometne varnosti. »Glede na zadnje tragične dogodke in vedno večjo neprevidnost voznikov bo tudi to področje moralo biti med Darsovimi prednostnimi nalogami, kar doslej ni bilo,« je dejal. Vlačič je napovedal, da bo ministrstvo za promet v najkrajšem možnem času posredovalo vladi predlog za imenovanje nadomestnega člana nadzornega sveta Darsa. Z imenovanjem Duhovnikove za predsednico uprave -petletni mandat bo nastopila že danes - se je namreč izpraznilo eno mesto v nadzornem svetu družbe. Nadzorni svet Darsa je razpis za prosto delovno mesto predsednika uprave družbe objavil sredi septembra, dva dni po tem, ko je vlada razrešila dosedanjega predsednika Tomislava Nemca in ostale člane uprave. Na razpis se je prijavilo 17 kandidatov, izmed katerih je nadzorni svet na včerajšnji dopisni seji predlagal v imenovanje Duhovnikovo. »Popolnoma zaupam presoji nadzornega sveta pri izbiri predsednika uprave Darsa,« je zagotovil minister. Mateja Duhovnik je inženirka arhitekture in je bila osem let članica nadzornega sveta Darsa. Posebej jo odlikuje tudi poznavanje gradbenih projektov investicijskega značaja, saj je med drugim osem let vodila sektor za investicije pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana. (STA) PODJETJA - Na včerajšnji skupščini Infond Holdinga o pogodbi s skladom GEM Cerani napovedal ameriško finančno injekcijo v vrednosti 200 milijonov evrov MARIBOR - Predsednik uprave Infond Holdinga Pierpaolo Cerani, ki je vodenje mariborske finančne družbe prevzel avgusta letos, je na včerajšnji skupščini delničarje presenetil s sklenjeno pogodbo o 200 milijonih evrov svežega kapitala s strani ameriškega sklada. »Sinoči smo podpisali 200 milijonov evrov vredno pogodbo z zasebnim skladom Global Emerging Markets (GEM) iz New Yorka, ki trenutno razpolaga s približno 3,4 milijarde dolarjev vrednim premoženjem. S to vsoto bomo povečali kapital Infond Holdinga, pri uresničitvi pogodbe pa je edini pogoj, da sklenemo dogovor s slovenskimi bankami,« je vse kar je po dobri dve uri trajajoči skupščini povedal prvi mož Infond Holdinga in dodal, da jih zdaj čaka trdo delo, s katerim bodo morda uspeli rešiti Infond Holding in njegove delničarje. Sicer pa so delničarji Infond Holdinga, ki po skupščini niso dajali izjav, včeraj med drugim odločali prav o dokapitaliza-ciji družbe, potem ko jim to kljub podobnemu sklepu ni uspelo že po majski skupščini. Takrat je bil izglasovan sklep o do- arhiv kapitalizaciji družbe s stvarnimi vložki, vendar ni uspela, ker zaradi spremenjenih razmer upnik Center Naložbe, ki je nameraval konvertirati svoje terjatve v kapitalski delež, k dokapitalizaciji ni pristopil v predvidenem trimesečnem roku. Družba je med tem ugotovila tudi insolventnost, zaradi česar je nova uprava pod Ceranijevim vodstvom ocenila, da ima Infond Holding nesorazmerno nizek kapital v primerjavi z obveznostmi in je povečanje osnovnega kapitala družbe nujno potrebno. Na predlog uprave je tako večina delničarjev iz kroga Ceranija in Boška Šrota včeraj sklenila osnovni kapital družbe povečati za največ 206 milijonov evrov, in sicer tako z denarnimi kot stvarnimi vložki. Dokapitalizacija z denarnimi vložki naj bi se izvedla do zneska 50 milijonov evrov, s konverzijo terjatev in dolgov v lastniške deleže pa bi kapital lahko povečali za največ 156 milijonov evrov. Delničarji Infond Holdinga so sklenili tudi selitev sedeža družbe iz Maribora v Ljubljano. Do sprememb je prišlo tudi v nadzornem svetu. Klaudia Koban Jakopin je namreč že julija odstopila, za štiriletni mandat pa je bil na ta položaj imenovan Aleksander Tadeusz Galos. Ker je uprava družbe te dni prejela še odstopni izjavi ostalih dveh dosedanjih nadzornikov Gunterja Soviča in Branka Šibakovskega, so delničarji z nasprotnim predlogom za nadzornika imenovali še predsednico uprave Centra naložb Jano Grbec in Giuliana Roggera. Kmalu po skupščini pa je uprava družbe na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila preklic odstopnih izjav dvojice dosedanjih nadzornikov. Edini, ki je bil pripravljen komenti- EVRO 1,4864 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1S. oktobra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 1S.10. 14.10. ameriški dolar japonski jen 1,4864 134,07 101502 1,4881 133,39 101585 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 43,7510 68,7980 43,8216 68,6240 ii iuijiis.a i uuijci danska krona hntsncrU'! funt UO,/ JOU 7,4439 0 91470 7,4437 0,93025 ul 1 lo 1 ijm 1 ul 1 l švedska krona 10,3355 8,3350 10,3029 8,2840 1 1ui vcjkci m ul ig češka krona i fran« 25,872 15132 25,870 15166 jVILdljM llalllV estonska krona m^H^arcK i fnnnt 15,6466 268,00 15,6466 267,31 1 1 1 jm iuiii1l poljski zlot 4,2225 1,5360 4,2017 1 5311 kol iciujm uuicii avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,6214 1,9558 1,6326 1 9558 uuiuai JM icv romunski lev itnvcki lifac 4,2963 3,4528 4,2973 3,4528 iiluvJIM iilao latvijski lats hr37i ICKI 0,7088 2,5450 0,7090 2 5514 UIOLIMJM Itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1520 290,00 2 1546 LUI jng lila hrvaška kuna 7,2550 7,2550 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 1S. oktobra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) 0,245 0,3925 0,28406 0,59 1,23813 0,69125 1,00625 1,23875 EURIBOR (EUR) 0,43 0,74 1,022 1,247 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.SS8,48 € -296,91 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1S. oktobra 2009 OKUSI KRASA Daneu: večer med krožniki in fotografijo TRST - Drevi (ob 18.30) se bodo Okusi Krasa preselili v opensko restavracijo Daneu, kjer bo upravitelj Guglielmo Crino predstavil nov jedilnik v družbi članic krožka Fotovideo Trst 80 Mirne Viola in Alenke Petaros. Prva bo dala na ogled panoramske posnetke iz bolj oddaljenih krajev (ciklus Panodolomiti), druga pa nekoliko bližnje motive, ki se navezujejo na sadje, letošnjo temo Okusov Krasa, saj je naslov njenega dela razstave Česnik. Restavracija Daneu sodeluje pri Okusih Krasa od vsega začetka, tako s prejšnjo upravo družine Daneu kot s sedanjo, ki se ni izneverila izvirnemu slogu ugledne kraške gostilne s primesmi avstroogrske tradicije. Letos poleg začetne goveje bresao-le z grenivko in omako z balzamičnim kisom ponujajo njoke z orehi, svinjski file z borovnicami in jurčki ter prilogo, za konec pa kremo z gozdnimi sadeži. Okusom Krasa bo v restavraciji sledila večerja z gledališko kriminalko društva Palacinka. Za glasbeni uvod bo poskrbel flavtist Daniele Ruzzier, za predstavitev pa predsednik društva Marko Civardi. rati dogajanje na skupščini, je bil predsednik združenja malih delničarjev Kristjan Verbič. »Če obstaja kakršna koli možnost, da se reši družba in s tem tudi 33.000 malih delničarjev, ki pri vsem skupaj niso ničesar krivi, smo tega lahko samo veseli. Upamo, da je dejansko kakšna možnost za optimizem, to pa mi je Cerani zagotovil tudi v osebnem razgovoru ,« je povedal Ver-bič. Po njegovih besedah je zlasti pomembno vprašanje lastništva, ki je bilo po Ce-ranijevi oceni s strani bank odvzeto nezakonito in prodano po neprimernih cenah in zaradi česar tečejo tudi sodni postopki. V to se VZMD sicer ne želi vpletati, je pa Verbič povedal, da bodo tako kot v vseh ostalih primerih iskali možnosti, kaj lahko naredijo za to, da bi s konstruktivnimi predlogi prišli do rešitve družbe. »Zahtevali bomo zelo jasne načrte in garancije, da bomo pri vsem skupaj angažirani tudi mali delničarji. Če bo do obljubljenega pozitivnega scenarija zares prišlo, potem kmalu pričakujemo novo skupščino in Cerani je danes zagotovil, da naj bi to bilo vprašanje nekaj tednov,« je še povedal Verbič. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 14,07 IMTTIDCI IDDDA Ifl +1,01 +1 29 KRKA 1 1 IKA KOPER 75,50 +1,29 +1 22 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 28,28 183,11 351 85 +1,73 TELEKOM SLOVENIJE 156,17 +2,68 +0,15 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 54,50 AERODROM LJUBLJANA 37,12 DELO PRODAJA -rrm nnnn +0,22 +1,75 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 7fl1 1A NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 15,25 +7,02 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 27,81 16,37 27,90 +0,54 +5,34 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 489,00 219,43 -0,20 -0,56 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,35 29,63 +0,29 +3,17 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1S. oktobra 2009 -0,03 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,36 1710 -1,16 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 7,11 -0,87 -1,04 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,458 5,77 1 169 +2,03 EDISON ENEL ENI 4,2575 1792 +0,34 -0,76 FIAT FINMECCANICA 11,10 12 58 +0,50 +1,65 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,16 -0,40 -0,05 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,15 1641 -0,40 -0 12 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,00 -0,28 +1 08 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,93 9,67 -0,21 -0 16 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,897 0,4285 13 24 +1,42 -1 05 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 21,74 -0,28 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,29 6,72 +0,30 -1,32 TENARIS TERNA 1,184 12,94 -0,67 -1,37 -1 20 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,665 1,207 1090 -33,68 +0 18 UNICREDIT 2,7675 +0,45 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 77,59 $ -0,0S IZBRANI BORZNI INDEKSI 1S. oktobra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.608,37 1.122,43 +1,88 +1,92 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.298,99 - FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraiev0 378,94 2.063,09 +2,07 -1,16 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.922,29 +2,24 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.058,11 2.173,29 +0,42 +0,05 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.096,09 1.162,57 5.830,77 +0,37 +1,79 -0,40 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.222,95 3.883,83 2.738,00 -0,63 +0,03 +0,32 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.162,20 2.939,09 -1,22 -0,40 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.238,65 2.712,15 21.999,08 2.979,79 17.195,20 +1,77 +0,13 +0,51 +0,31 -0,21 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 16. oktobra 2009 5 ŽARIŠČE Sv. Benedikt in manjšinska inteligenca Peter Cernic Zgodi se, da dogodek premeša kalne vode naše zamejske kulturne stvarnosti in vanje vlije nekaj prepotrebnega kisika; zgodi se, da širša skupnost ni samo pasivni prejemnik, ampak tudi aktivni soustvarjalec kulturnega dogodka; zgodi se, da komu uspe združiti stare, mlade in otroke in jih privabiti v gledališče. Vse to se dogaja, a redko kdaj se kaj takega zgodi ob enem samem dogodku. Prejšnji teden smo bili priča takemu podvigu. Zvezi slovenske katoliške prosvete v Gorici je namreč požrtvovalno uspelo postaviti na oder opereto Grofico Marico in doseči vse to, kar sem pravkar navedel. Še več, sodeč po številnih pismih uredništvu, ji je uspelo mo-nopolizirati skoraj teden dni debato na Primorskem dnevniku in to le z uprizoritvijo operete, ki je zamejsko kulturno in politično mlako močno razburkala in nehote pokazala na vrsto odprtih problemov v manjšini. Polemik je bilo verjetno že preveč, kljub temu pa se mi zdi pomembno, da se ob vse tem, kar se je okoli tega dogodka zgodilo, vsaj za trenutek ustavimo in končno opozorimo na eno izmed najbolj globokih ran v manjšinskem telesu, o kateri do danes še nihče ni spregovoril. Mislim tu na razhajanje med našo svetovljansko elitarno inteligenco in manjšinskim življenjem. Dejstvo je namreč, da naša inteligenca -in to ne samo na kulturnem področju- večkrat ne razume dogajanja v manjšini, ker je preveč zaprta v svoj magično idealni svet in se je od manjšine dobesedno odtujila. Nič čudnega ni torej v tem, da tu- di ugledni intelektualci niso razumeli odrskega podviga Grofice Marice in ga niso obravnavali predvsem kot podvig, ki je neprecenljivega pomena za utrjevanje in oblikovanje identitete naše skupnosti, še manj pa me čudi, da so isti intelektualci spregledali dejstvo, da je ZSKP-ju uspelo šestkrat (če štejemo tudi predpremiero) napolniti dvorano Kulturnega centra Bratuž v Gorici z zelo pisano publiko, da je bilo na odru petdeset mladih pevcev in prav toliko mladih glasbenikov, ki so z navdušenjem sooblikovali kulturni dogodek v vlogi soustvarjalcev, in da v trenutku, ko vsi ja-mramo, da v slovenske kulturne hrame ne zahaja več nihče, da mladih ni nikjer ipd., so Goričani pokazali popolnoma drugačno podobo, nedvomno spodbudno za vso manjšino. Očitno marsikdo ni premogel take odprtosti in v svoji modernosti se je raje spraševal o umestnosti postavitve operete. Kar pa me je iskreno presenetilo, je bila jasna formulacija trditve o kulturni zaostalosti dela manjšine, ki je v prejšnjem tednu končno prišla v ospredje tudi v tisku. Gre za kritiko, ki je bila izrečena verjetno v naglici, a ki žal odraža prikrito, a globoko zakoreninjeno prepričanje marsikatere naše kulturno-eli-tarne sredine, ki kulturo s težavo razume kot preprosto prenašanje pomenov in vrednot med ljudmi. Take sredine se raje zatekajo v nerealen, idealen in elitaren svet, kjer ni prostora za stvarno življenje, za širjenje kulture med ljudmi. Za te kulturnike so pomembne le ideje, ki jih žal razumejo večkrat samo oni. Ko sem se torej soočal z očitkom kulturne zaostalosti, sem se spomnil enega izmed Fojevih prizorov, ki jih odigrava v svojem Mistero buffo. Dario Fo, ki je življenje posvetil vrednotenju ljudske kulture, prikazuje v prizoru zgodbo srednjeveškega samostana, v katerem so bili menihi (beri intelektualci) tako prevzeti od same molitve (beri solipsi-stičnega kulturnega razmišljanja), da so eden za drugim začeli kar lebdeti po zraku. Mistični navdih se je v samostanu širil do takšne mere, da so se lebdenju začeli posvečati ne samo nekateri menihi, ampak vsi: kot zadnji tudi debeli robati kuhar, ki je opustil svoje dolžnosti in se raje posvetil mističnim levitacijam. Letenje debelega kuharja je končno streznilo menihe, saj so kmalu odkrili, da ni med njimi več nikogar, ki bi skrbel za osnovne življenjske potrebe. Začeli so torej iskati rešitev sami, a ker je niso našli, so se obrnili na sv. Benedikta, ki jim je nemudoma pomagal. Kako? Svetoval jim je, naj vsi tisti, ki tako radi lebdijo v mističnih sferah, poprimejo za kramp in se lotijo konkretnega dela. Skratka svetoval jim je, naj se ne posvečajo le molitvi, ampak to dejavnost prepletejo z delom. Benediktu je bilo jasno, da molitev (za nas naj bo kulturno snovanje) ima smisel le, če je prepletena z delom (s srečevanjem z ljudmi, s formiranjem glasbenikov, pevcev, igralcev, politikov, kulturnikov ipd.) in delo je smiselno le, če je prepleteno z molitvijo. Upajmo, da v tem obdobju splošne krize, bodo Bene-diktovo sporočilo sprejeli vsi, ne samo »kulturno zaostali«, saj postaja danes vse bolj jasno, da je to edina pot do uspeha in preživetja naše skupnosti. KRAŠKE JAME - Nadzor okoljskega inšpektorata V jami Golobivnica pri Lokvi ni človeških ostankov LOKEV - Okoljski inšpektorat Republike Slovenije je opravil nadzor v kraških jamah Golobivnica in Socerb ter v rovu opuščenega rudnika črnega premoga Rodik. V notranjosti se nahajajo odpadki, zato je podal predlog za pripravo programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. Dno jame Golobivnica je v celoti prekrito z odpadki. Gre za ostanke domačih živali, izrabljenega motornega vozila, nekaj izrabljenih koles in mopedov ter raznih kovinskih delov, predvsem mešane komunalne odpadke. Po oceni je v jami največ 400 kubičnih metrov odpadkov. V Socerbski jami za vrhom je bila nazadnje odvržena večja količina istovrstnih odpadkov, embalaže iz stiropora in odpadkov iz industrije predelave rib. V jami so odloženi tudi različni komunalni odpadki in mrhovina. Voda, ki je jamo oblikovala in ob dežju še vedno teče vanjo, razpadle organskega ostanke izpira v nižje dele jame in naprej v kraške izvire. Pri ogledu opuščenega rova rudnika črnega premoga Rodik so okoljski inšpektorji našli večjo količino stisnjenih kovinskih sodov. Gre za odpadno kovinsko embalažo, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi. Drugih odpadkov ni, saj so divje odlagališče pred rudnikom sanirali. Nedovoljeno odlaganje odpadkov na omenjenih lokacijah predstavlja čezmerno obremenitev okolja in tveganje za okolje, za katero je potrebno nujno ukrepanje. Povzročitelji nedovoljenega odlaganja odpadkov niso znani, zato odprave posledic čezmerne obremenitve okolja ni mogoče naložiti določenim povzročiteljem. Po načelu subsidiarne odgovornosti je za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki odgovorna občina. Sanacijski program bo tako predvidel ukrepanje občin Sežana, Hrpelje-Kozina in Koper pri pripravi programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja, kjer bodo V jami Golobivnica pri Lokvi ni človeških ostankov kroma določene tudi finančne obveznosti teh občin pri sanaciji kraških jam zaradi prekomernega odlaganja komunalnih odpadkov. Država pa bo s svojimi okoljskimi ukrepi pri sanaciji jam odpravljala čezmerno obremenjevanje okolja z industrijskimi odpadki v teh jamah in ukrepe te sanacije tudi financirala. Kot je znano je Unija Istranov pred jamo Golobivnica letos dvakrat poskušala pripraviti komemoracijo in počastiti domnevne italijanske žrtve povojnih pobojev. Že takrat so mnogi trdili, da v jami ni človeških ostankov. To so inšpektorji zdaj tudi dokazali. (STA/CR) KULINARIČNI KOTIČEK Nedeljska telečja pečenka Če govorimo o nedeljskih kosilih, kaj je bolj klasičnega od telečje pečenke? Morda samo pečeni piščanec...Torej, če imate nekaj več časa, ki ga lahko posvetite nedeljskemu kosilu (vsaj dve uri), evo recept za to klasiko. 1 kg telečjega mesa (naj vam ga svetuje mesar), 2 srednje velika korenčka, 2 stebli zelene, 1 čebula, žlica moke, 2 vejici rožmarina, nekaj listov žajblja, 0,5 l juhe, sol, oljčno olje. Če vam s pečenko gre tudi pečen krompir, dodajte, pa ne v isti pekač, še 1 kg krompirja, malo rožmarina, sol, oljčno olje. Pečico segrejemo na 200 stopinj. Meso lepo zvežemo, da bo ohranilo obliko, pod vrvico pa damo dve vejici rožmarina in nekaj listov žajblja, nakar ga dobro natremo s soljo. Položimo ga v primerno velik pekač, v katerega smo nalili nekaj oljčnega olja in porinemo v ogreto pečico. Pustimo meso, da se peče približno pol ure, nato temperaturo znižamo na 180 stopinj in v pekač dodamo sesekljano čebulo, korenje in zeleno. V pekač dolijemo 2-3 žlice juhe in z njo polijemo pečenko. Meso naj ostane v pečici še dobro uro, medtem pa ga pridno zalivamo z juho, vendar pazimo, da juho najprej zlijemo v pekač in komaj potem s to tekočino namakamo meso. Osebno mi telečje meso ni všeč, če ni dobro pečeno. Zato po tem času prebodite pečenko z iglo: če se iz nje pocedi brezbarvna tekočina, je pečenka nared, če pa je sok še rožnat, pomeni, da je v notranjosti še surova. Ko je pečenka gotova, jo vzamemo iz pekača in zavijemo v alufo-lijo ter damo nazaj v priprto pečico, ki smo jo medtem seveda ugasnili. Pekač z zelenjavo damo na ogenj, potresemo z žlico moke, dobro premešamo in z dna postrgamo vse, kar se je na njem med peko nabralo. Pustimo, da zavre in da se zgosti, nakar zelenjavo z vso tekočino zmiksamo, tako da dobimo gladko omako. Če vam je všeč, lahko, preden omaka zavre, dodate pol kozarca belega vina ali tudi žličko ali dve gorčice. Sedaj lahko meso odvijemo in narežemo na rezine, ki jih zložimo na primeren krožnik in polijemo z omako, ki smo jo dobili. Če smo se odločili, da s pečenko ponudimo tudi pečen krompir, slednjega narežemo na primerno velike kocke, posolimo, dodamo nekaj lističev rožmarina, vse stresemo v pekač, v katerega smo zlili malo olja, krompir posolimo in ga damo v pečico na 180 stopinj, kjer naj se peče približno 1 uro, vendar je to odvisno od vrste krompirja. Med tem časom ga večkrat premešamo z leseno žlico. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU O kulturni zaostalosti ZSKP K sreči imamo profesorja Pir-jevca, bi lahko prosto zamejsko pa-rafrazirali refren, ki ga pojejo nekateri o Silviu (Meno male che Silvio c'e). In da se je iz Glose razvila debata, ki je dala dogodku tako pozornost, da je zatemnila marsikaj drugega (pomembnejšega?), pa tudi dala marsikomu možnost, da se je izkašljal. Ko sem brala o "kulturni zaostalosti", me je seveda zbodlo, ker sem v društvih Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriškem preživela kar nekaj let. In moja želja je, da bi v tej organizaciji prosvetno rastla tudi moja otroka. Ne nalagam Zvezi naloge, da bi ustvarjala "visoko kulturo", ker so za to določene poklicne ustanove, kot od nje ne zahtevam, da bi jima posredovala nocionistično znanje, ker je za to poklicana šola. Vendar, kar se moje formacije podeželskega dekleta iz Gorice tiče, je bila zame Zveza bistvenega pomena. Šele v Zvezi sem namreč dojela, kaj naša skupnost pravzaprav je, kako in kje delujemo, kdo so naše osrednje osebnosti sedanje in polpretekle zgodovine, zakaj večinski narod ne pozna našega jezika in kulture. Da ne povemo nobene o informacijah o "temni strani meseca", ki jo je akademska in druga stroka takrat zanikala, danes pa jo suvereno in seveda na podlagi arhivskih dokumentov, ponuja javnosti. Mlfi Iskreno povedano, ni mi jasno, kaj je bilo pri opereti tako groznega, da si je zaslužila tako oznako. Gre pač za zvrst, ki ima svoje vsebinske specifike, izbrana pa je bila zato, ker jo lahko sooblikujejo solisti, zbor, igralci in orkester, pri čemer torej najdejo svojo vlogo vsi akterji, ki so soudeleženi pri Zvezi. V njej ni nič vulgarnega, njen namen je, da se pro-svetarji, ki so verjetno bili pri srcu tudi Cankarju (ki je prišel predavat delavstvu tudi v podeželsko Gorico), združijo okoli skupnega projekta in na svoj način obeležijo pomembno obletnico. Bilo jih je več kot 100, obiskala sem jih kar nekajkrat in ozračje, ki je vladalo med vajami, je bilo res nekaj posebnega. Ravno zato je bilo več stotin ljudi užaljenih in so se nekateri odzvali na pisanje. Gre za ljudi, ki mogoče ne bodo našli svojega imena v zgodovinskih študijah, vendar je, dejstvo da se jih je več kot 100 zbralo na prostovoljnem delu okoli skupnega projekta, nedvomno podatek, ki spada v anale družbenega utripa slovenske narodne skupnosti na Goriškem in ne samo na Goriškem. Erika Jazbar bled - Trajala je šest dni Šola za psihoanalizo otrok in adolescentov BLED - Danes se bo na Bledu zaključila (začela se je 10. oktobra) šestdnevna »11. Vzhodno evropska šola za psihoanalizo otrok in adolescentov«, v okviru šol, ki jih ši-rom po vzhodu že 15 let prireja »Psihoanalitični institut za Vzhodno Evropo - Han Groen Prakken«, čigar direktor je dr.Pavel Fonda. Namen šol je, da nudijo poglobljeno informacijo in naknadno tudi edukacijo v psihoanalitični terapiji psihiatrom in psihologom iz geografskega področja, kjer se zaradi političnih dejavnikov psihoanaliza v prejšnjih desetletjih ni mogla razvijati. Udeležencev šole je preko 60 in prihajajo iz Bolgarije, Romunije, Estonije, Latvije, Madžarske, Finske, Ukrajine, Rusije in Kazahstana, poleg Hrvatov, ki so v prejšnjih letih šolo organizirali v Istri na Rabcu, in Slovencev, ki so se letos kot gostitelji kar izkazali. Deset učiteljev je prišlo iz Zahodne Evrope in ZDA. 6 Četrtek, 15. oktobra 2009 ITALIJA / GOSPODARSKA POLITIKA - Sprejeti predlog bo moral uzakoniti parlament Ministrski svet odobril ustanovitev Banke juga Tremonti: To ni replika Casse per il Mezzogiorno - Banka Italije kritična do davčnega ščita RIM - Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila zakonski predlog za ustanovitev Banke juga (»Banca del Mezzogiorno«). Predlog bo postal zakon, potem ko ga bo odobril parlament. Šele na njegovi osnovi bo potem predvidoma prišlo do ustanovitve nove banke. Gre za enega izmed niza načrtovanih vladnih ukrepov za pospeševanje razvoja južnih italijanskih dežel, ki jih je sedanja gospodarska kriza posebno prizadela in ki že tako kronično zaostajajo za severnimi. »Banka juga bo nekaj takšnega, kot je Credite Agricole v Franciji, ki se je rodil na teritoriju, potem pa se razvil v enotno strukturo.« Tako je povedal gospodarski minister Giulio Tremonti, ko je včeraj na tiskovni konferenci po vladni seji pojasnil na njej sprejete sklepe ekonomske narave. Tremonti je poudaril, da Banka juga ne bo replika nekdanje potratne in neučinkovite »Casse per il Mezzogiorno«. Bistvena razlika bo tudi v tem, da bo država njen pobudnik in manjšinski delničar, glavni delničarji pa naj bi bili zasebni ekonomski subjekti. Med pobudniki naj bi bili tudi Italijanske pošte in Združenje zadružnih kreditnih bank. Glavni cilj nove banke pa naj bi bil podpiranje zlasti malih in srednjih podjetij na jugu. Vladni projekt je včeraj naletel na hladne in skeptične odzive v opozicijskih vrstah. Vodja UDC Pier Ferdinando Ca-sini je dejal, da gre za pesek v oči. Sicer pa se je včeraj večkrat oglasila tudi Banka Italije, in to mestoma kritično do vladne gospodarske politike. Tako je narodna banka v svojem mesečnem biltenu ugotovila, da se svetovna kriza sicer končuje, a da je ponovna gospodarska rast zlasti v Italiji negotova. Upoštevati je namreč treba, da se brezposelnost veča (konec junija je bilo pol milijona brezposelnih več kot leto poprej), kar bo negativno vplivalo na notranje povpraševanje. Po drugi strani pa se javni dolg vrtoglavo viša, kar omejuje možnosti novih javnih posegov. Generalni direktor Banke Italije Fabrizio Saccomani pa se je na včerajšnjem zaslišanju o finančnem zakonu pred proračunskima komisijama senata in poslanske zbornice kritično obregnil ob t. i. davčni ščit, ki naj bi omogočil vrnitev ilegalno izvoženih kapitalov iz tujine. Po oceni Banke Italije bo na tak način mogoče res prišel v Italijo dragocen denar za oživitev gospodarskega sistema, toda davkoplačevalci bodo s tem dobili negativno spodbudo za izpolnjevanje svojih obveznosti v prihodnosti. Gospodarski minister Giulio Tremonti (levo) in guverner Banke Italije Mario Draghi ansa BERLUSCONI Podpira me 68% Italije Sondaža Repubblice: 45% RIM - Premier Silvio Berlusconi se je včeraj mudil v Sofiji, kjer ga je gostil bolgarski kolega Boiko Borisov. Kot je že običaj, je na skupni tiskovni konferenci spregovoril predvsem o zadevah, ki po njegovem mnenju zanimajo italijansko javno mnenje. Pojasnil je, da je v življenju najlepše, če si ljubljen, zato se na vse kriplje trudi, da bi ga ljubili »ne samo mediji, ampak prav vsi». »Morda sem predober, nedvomno pa pravičen. Rad bi, da bi mi to priznavali,« je dodal.« Berlusconi je prepričan, da uživa v domovini plebiscitarno podporo, ki se trenutno suče med 68 in 69 odstotki. K taki priljubljenosti naj bi pripomogla medijska gonja proti njemu, ki je postala za medije pravi bumerang. Dodal je tudi, da so odnosi v vladni večini odlični, saj slonijo na istih vrednotah, programih in zaskrbljenosti nad opozicijo ... Nekoliko drugačno podobo Italije izrisuje jav-nomnenjska raziskava, ki jo je družba Ipr Marketing pripravila za spletno stran Repubblica.it. Iz teh podatkov izhaja, da je premier v enem letu izgubil 17% privržencev: oktobra 2008 naj bi ga podpiralo 62% vprašanih, oktobra 2009 pa 45%. Padla naj bi tudi priljubljenost njegove vlade, Ljudstvo svobode pa naj bi v letu dni izgubilo 10% privržencev, čeprav ostaja prva stranka v državi (44%). Demokratska stranka je v zadnjem mesecu pridobila 5%: njena priljubljenost se suče okrog 37%. sindikati - FIOM ni podpisal dogovora o obnovitvi pogodbe Neenotni kovinarji Povprečni povišek znaša 112 evrov - Tajnik FIOM Durante: Dogovor je nezakonit, ukrepali bomo na sodišču RIM - »Fronta« kovinarskih sindikatov se je pri obnovitvi delovne pogodbe razbila. Enotnost je dokončno splavala po vodi, ko sta FIM-CISL in UILM podpisali dogovor z zvezo delodajalcev Fe-dermeccanica, FIOM-CGIL pa ne (na sliki ANSA demonstracija, ki je bila prejšnji teden v Milanu). Dogovor predvideva povprečen povišek dohodkov v višini 112 evrov. Delavci s pogodbo pete kategorije bodo deležni poviška 110 evrov. Prvi del poviška znaša 28 evrov, nastopil pa bo januarja 2010. Nadaljnji povišek v višini 40 evrov bo sledil leta 2011, tretji (še 42 evrov) pa leta 2012. Približno 1,3 milijona kovinarjev pa bo od 1. januarja 2011 prejelo dodatnih 15 evrov, ki so namenjeni delavcem brez dopolnilne pogodbe. Dogovor obravnava tudi solidarnostni sklad za delavce podjetij, ki so v krizi. Vsako podjetje bo v prvih dveh letih namenilo skladu dva evra za vse delavce, od 1. januarja 2013 pa bo prispevalo samo denar za delavce, ki so vpisani v sklad. Predsednik zveze Federmeccanica Pier Luigi Ceccardi je izjavil, da je besedilo zelo dobro in predvsem odgovorno do delavcev, podjetij in države. Diametralno nasprotnega mnenja je državni tajnik sindikata FIOM Fausto Durante, ki je zagrozil, da se bo zgodba nadaljevala na sodišču, ker naj bi bil dogovor nezakonit. 20. oktobra bo zasedal centralni komite sindikata, »odtlej bomo uvedli vse možne akcije, ki bi lahko onemogočile izvajanje te pogodbe, ki bo delavcem škodila. Šlo je za fiktivna pogajanja, med katerimi so povprečni sindikalisti skalili prestiž svojih organizacij,« je bil neizprosen Durante. Predsednik republike je nestrankarska oblast MILAN - »Trenjem in težavam navkljub bom umirjeno in pokončno zastopal svojo visoko inštitucijo ter svoje dolžnosti opravljal tako kot narekuje ustava.« Tako je na včerajšnjem srečanju v Turinu ob 100-letnici rojstva Norberta Bobbia poudaril predsednik republike Giorgio Napolitano. Po polemičnih besedah predsednika vlade Silvia Berlusconija je Napolitano ponovno opozoril, da je nestrankarsko oz. nadstrankarsko naravnan, kar je predpostavka za državno enotnost, ki jo poudarja tudi ustava. Dela za most čez ožino naj bi stekla pred božičem RIM - Minister za infrastrukture in prevoze Altero Matteoli je na televi-zisjkem dnevniku SkyTG24 napovedal, da se bo gradnja mostu čez Me-sinsko ožino začela 23. decembra, končala pa naj bi se leta 2016. Pred tem je komisar za most čez ožino in pooblaščeni upravitelj družbe Stret-to di Messina Pietro Ciucci pojasnil, da bodo kot prvo premaknili železniško progo, ki teče skozi Villo San Giovanni. polemika - Rimska vlada že demantirala pisanje britanskega časnika afganistan - Nova italijanska žrtev Times: Italijani talibanom V prevrnjenem v Afganistanu plačevali podkupnino linceju umrl vojak LONDON/RIM/PARIZ - Italijanska vlada je po včerajšnjem poročanju britanskega dnevnika Times v okrožju Sarobi v provinci Kabul v Afganistanu lani podkupovala talibane in lokalne plemenske voditelje, da bi v okrožju, ki so ga nadzorovali italijanski vojaki, zagotovili mir. Rim se je na poročanje Timesa danes nemudoma ostro odzval in zanikal obtožbe. Italijanska tajna služba je po poročanju Timesa poveljnikom radikalnih talibanov in lokalnim plemenskim voditeljem plačala več deset tisoč ameriških dolarjev podkupnine. Okrožje Sarobi vzhodno od prestolnice Kabul je do sredine leta 2008, ko so italijanski vojaki poveljstvo predali francoskim kolegom, veljalo za mirno. Rim naj bi silam zveze Nato (Isaf) zamolčal izplačevanje podkupnine, zaradi česar so francoski vojaki napačno ocenili nevarnost v regiji in tako padli v past talibanov. To naj bi po pisanju britanskega dnevnika botrovalo velikim žrtvam, ki jih je fran- coska vojska minuli avgust zabeležila na omenjenem območju. Talibani so takrat napadli francoski vojaški konvoj, pri čemer je življenje izgubilo deset francoskih vojakov, 21 pa je bilo ranjenih. To so bile tudi največje žrtve francoske vojske po letu 1983. Ameriška obveščevalna služba je s pomočjo prestreženih telefonskih pogovorov pred tem izvedela še, da so italijanski vojaki talibane podkupovali tudi v provinci Herat. Ameriški veleposlanik v Rimu se je zaradi tega junija lani pritožil italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju, je še zapisal Times. Uradni Rim se je na navedbe časnika takoj ostro odzval in zanikal obtožbe. »Berlusconijeva vlada ni nikoli odobrila izplačevanja podkupnin tali-banom v Afganistanu in o takšnih pobudah s strani predhodne vlade ni obveščena,« je v izjavi sporočila italijanska vlada. Ob tem je izpostavila tudi, da je bil italijanski kontingent v drugi polovici lanskega leta v deželi pod Hin-dukušem izpostavljen več napadom, enemu tudi v bližini Sarobija. Italijanski obrambni minister Ignazio La Rus-sa je zato že napovedal tožbo proti Ti-mesu, katerega poročanje naj bi bilo za italijanske vojake v Afganistanu žaljivo. Na poročanje Timesa so se že odzvali tudi v francoski vojski. Navedbe časnika, da naj bi zaradi prikrivanja informacij o podkupovanju tali-banov francoska vojska utrpela smrtne žrtve, so označili za »neutemeljene«. »To so govorice in ni prvič, da smo jih slišali,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil tiskovni predstavnik generalštaba francoske vojske Christophe Prazuck. Obtožbe o podkupovanju so že zanikali tudi v Natu. »Ne podkupujemo,« je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP zagotovil tiskovni predstavnik Isafa v Kabulu, polkovnik Wayne Shanks. »Upornikom ne plačujemo denarja,« je še dejal. Pokojni Rosario Ponziano ansa HERAT - Italijanska vojaška misija na zahodu Afganistana beleži novo smrtno žrtev. 25-letni Rosario Ponziano iz Palerma, višji desetar četrtega regimenta padalcev Monte Cervino, ki je prispel v Afghanistan 28. avgusta, je umrl v prometni nesreči. Ponoči se je oklepno vozilo lince, v katerem je sedel Ponziano, samo prevrnilo, ko je bilo na poti iz He-rata južno proti Šindandu, na cesti za Kandahar. Druga dva italijanska vojaka sta se lažje poškodovala, včeraj sta že zapustila vojaško bolnišnico v Heratu. Obrambni minister Ignazio La Rus-sa je pojasnil, da je vojak izdihnil ob 3. uri ponoči. Pristavil je, da je bilo vozilo, ki se je prevrnilo, običajen lince in ne najnovejši model. Svojcem je izrazil sožalje, tako kot ministrski svet, predsednik republike Giorgio Napolitano ter predsednika senata in poslanske zbornice. Šindand je eden šestnajstih okrajev v pokrajini Herat, mestece Šindand, ki razpolaga z manjšim letališčem, pa je od Herata, kjer je glavni štab italijanske vojske, oddaljen kakih 120 kilometrov. Petek, 16. oktobra 2009 ~J Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik KRIZA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA - Pregled stanja v teatru Danes prihod izvedencev, jutri odhod na Borštnika A na mariborskem srečanju bodo člani kolektiva SSG seznanili slovensko občinstvo o krizi Komercialistka Marija Marc in ravnatelj Deželne gledališke ustanove Renato Manzoni, izvedenca, ki ju je na predlog tržaške prefekture skupščina Slovenskega stalnega gledališča v sredo imenovala za pregled stanja v teatru, se bosta danes popoldne predstavila v Kulturnem domu. To bo njun prvi vpogled v delovanje ustanove. Skupščina gledališča jima je zadala jasen nalog: opraviti poglobljeno ekspertizo, tudi na tehnično gospodarski ravni, o strukturalnem položaju gledališča in predstaviti predlog o dejanskih možnostih teatra za nadaljnje delovanje. Eksperta bosta v bistvu »pregledala papirje« in na njihovi podlagi nakazala možno pot iz sedanje krize. Rok za pripravo poročila je omejen: do 31. oktobra. Dokument bosta nato posredovala tržaškemu prefektu Giovanniju Balsamu, koordinatorju akcije predstavnikov javnih uprav in krovnih organizaciji za reševanje slovenskega teatra. Ta bo v začetku novembra sklical novo srečanje, na katerem bodo ocenili poročilo, o njem pa bo na nadaljevanju v sredo prekinjene srede v ponedeljek, 9. novembra, razpravljala skupščina SSG. Člani kolektiva tržaškega gledališča so včeraj nadaljevali s pripravami na jutrišnjo udeležbo na Borštnikovem srečanju. Že ob izbruhu krize so se odločili, da ne bodo uprizorili igro Hči zraka, s katero bi morali po prvotnem programu nastopiti v Mariboru. Pred dnevi so namignili, naj bi predstavili niz prizorov iz del, uprizorjenih v preteklih sezonah. Naposled so sklenili, da bodo na oder stopili vsi člani kolektiva, od igralcev do tehničnega in uradniškega osebja, in prebrali slovenskemu občinstvu svoje sporočilo. Za njimi bodo o tržaškem gledališču in njegovi vlogi govorili nekateri nekdanji igralci teatra iz Ul. Petronio, nekateri gostje in predsednik Borštnikovega srečanja Tone Partljič. Člani kolektiva Slovenskega stalnega gledališča bodo odpotovali v Maribor z avtobusom, ki bo odpeljal s Trga Perugino ob Kulturnem domu jutri ob 13. uri. M.K. Kulturni dom čaka na predstave kroma Policija na Fernetičih že spet zasegla psičke Tržaška mejna policija je na Fernetičih že drugič v tem tednu zasegla večje število kužkov, ki so na tovornem vozilu potovali iz Vzhodne Evrope proti zahodu. Podrobnosti dogodka niso znane, na Kvesturi so zaenkrat samo potrdili, da je do drugega zasega pasjih mladičev prišlo in da je vozilo na Fernetičih ustavila mejna policija. Tovrsten promet iz Madžarske in drugih držav skozi Trst je gost, pogosto pa higienske razmere v furgonih in tovornjakih niso v skladu s predpisi. Mladiči so marsikdaj podhranjeni in trpijo, včasih niso cepljeni, nekateri so stari manj kot tri mesece. Na Ferne-tičih je do odmevnega zasega prišlo 30. marca letos, ko je mejna policija zasegla 45 kužkov, ki so iz Madžarske potovali h kupcu v Padovo. Sodnik za predhodne preiskave je nekaj dni zatem zaseg razveljavil, ker prevoznik naj ne bi trpinčil živali. Štiri dni pozneje je policija na Trbižu ustavila tovornjak, ki sta ga upravljala slovaška državljana. Policija je tedaj zasegla 92 psičkov, mnogi od teh so bili pod tretjim mesecem starosti. Pred nekaj dnevi je mejna policija na Fernetičih spet izsledila 48 kužkov (iz Madžarske so jih vozili v Španijo), ki so zdaj v pesjakih na Čarboli in drugod. OPČINE - Vprašanje občinskih svetnikov opozicije o parkirišču pri krožišču Namesto parkirišča nove gradnje? Občina je z javnim denarjem uredila parkirišče, Dežela pa je zemljišče prodala zasebnikom za »rezidenčne gradnje« Parkirišče pri krožišču pri Opčinah buri duhove v tržaških občinskih sobanah. Trije slovenski občinski svetniki, Igor Švab (Demokratska stranka-Slo-venska skupnost), Stefano Ukmar (Demokratska stranka) in Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove) ter številni drugi svetniki levosredinske opozicije so vložili v občinski svet nujno vprašanje, v katerem dejansko sprašujejo, kakšna bodočnost se piše parkirišču. Zeleno luč zanj je aprila 2000 prižgal Illyjev občinski odbor, ki je v svoj načrt o razvoju urbanega omrežja vključil tri javna parkirišča na Opčinah za skupno vrednost milijona 396.212 evra. Slabo leto kasneje je bilo zemljišče ob Trbiški cesti začasno zasedeno. Decembra 2002 je Dipiazzova uprava uvedla razlastitveni postopek. Pol leta kasneje je bil rok za razlastitev podaljšan. Lastnik zemljišča je bila Dežela Furlanija-Julijska krajina. Medtem je bilo parkirišče urejeno. V vprašanju so svetniki opozicije zapisali, da je Dežela potem prodala zasebnikom zemljišče-parkirišče, »kaže za 17 evrov na kvadratni meter«. Tržaška občina se ni zoperstavila javni dražbi za prodajo zemljišča, pa čeprav je bilo parkirišče že zgrajeno in to z javnim denarjem. V vprašanju je nadalje zapisano, da občina ni nadaljevala razlastitvenega postopka. Prav nasprotno: delu zemljišča je spremenila namembnost, tako je sedaj 5 tisoč kvadratnih metrov površine parkirišča namenjeno »rezidenčnim gradnjam«. Svetniki opozicije sedaj sprašujejo, ali je Občina dokončala razlastitveni postopek, pa tudi ali je Občina opozorila Deželo, da prodaja zasebnikom javno parkirišče, zgrajeno z javnim denarjem. Ali z drugimi besedami: ali je vedela za očitno gradbeno špekulacijo. M.K. Parkirišče ob nekdanji Trbiški cesti v bližini krožišča pri Opčinah kroma SKGZ - Na pokrajinskem svetu razprava o kriznih žariščih in perspektivah v slovenski narodni skupnosti Poudarek na združevanju Predsednik Mermolja naglasil pomembnost skupnega nastopanja in spodbudil vpisovanje posameznikov v manjšinsko krovno organizacijo Pokrajinski svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze kroma »Nismo zadovoljni, kako italijanska država ravna z nami. Problemi, ki pestijo slovensko narodno skupnost pa nas ne smejo ločevati. Nasprotno, to nas mora združevati, tudi ker gre tu na prvem mestu za politično in ne za gospodarsko vprašanje. Pomembna je torej participacija in skupno reševanje problemov, pri tem pa mora sodelovati čim več ljudi. Zato je prav, da se članstvo v SKGZ razširi na posameznike, ki bodo znali dati svoj doprinos, razživeti notranjo diskusijo in nenazadnje še okrepiti vlogo krovne organizacije.« To je poudaril pokrajinski predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ace Mermolja med svojim poročilom na seji pokrajinskega sveta organizacije, ki je bila v sredo zvečer v Gregorčičevi dvorani in na kateri je uvodoma navedel vse hude probleme, s katerimi se v zadnjem obdobju sooča slovenska manjšina. V nadaljevanju sta Zaira Vidali in Borut Klabjan ob udeležbi pokrajinske podpredsednice Darje Be-tocchi podala daljši poročili v zvezi z raziskavo o stanju manjšine od odprave berlinskega zidu in nato schengenske meje do danes, o spremembah v organizaciji manjšine ter o perspektivah, ki so jo izdelali v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (Slori). Iz raziskave je med drugim izšlo, da je organiziranost SKGZ v percepciji anketirancev še dokaj toga in piramidalna, obenem pa da je vloga krovne or- ganizacije dragocena. Poleg tega je bila večina vprašanih mnenja, da je pri kadrovanju nujna meritokra-cija in vsekakor profesionalizacija upraviteljev. V zvezi s procesom demokratizacije je ob ugotovitvi, da je potrebno poenotenje, približno 60 odstotkov vprašanih zagovarjalo volitve v manjšini. Sicer je problemov še in še, je naglasil Mermo-lja, od občinskega regulacijskega načrta, ki jemlje za-zidljivost parcelam in ustvarja nove za velika podjetja, do uplinjevalnika, stiske manjšinskih društev, otroških jasli in Dijaškega doma, Stadiona Prvi maj, Sdzpija in nenazadnje Slovenskega stalnega gledališča in v rimskem finančnem proračunu napovedanega krčenja dodatnega milijona evrov za slovensko manjšino. V upanju, da ne bo treba na prihodnji seji pokrajinskega sveta spet naštevati težav, je Mermolja poudaril, da se je treba obnašati realistično in skušati reševati probleme. Ubrati je treba preživitveno taktiko in pri tem ne za-molčati političnih ocen. Nasprotno, nujno je imeti moč, da se zgražamo in se vprašamo, kaj je s slovensko sekcijo konservatorija Tartini ali z narodnimi domovi, pravzaprav kaj je z nami samimi, je menil Mermolja. Prav je protestirati za dvojezične table, je dodal. Toda tudi sami moramo zahtevati dvojezične izkaznice in obrazce ter skratka upoštevati zajamčene pravice. A.G. 8 1 2 Četrtek, IS. oktobra 2009 TRST / AKCIJSKI LOKALNI NAČRT - Sklep deželnega odbora Dva milijona evrov za Kras, dolinsko in miljsko občino Prispevek devinsko-nabrežinski občini za park ob izviru Timave in za Črničje Deželna vlada je pristala na soudeležbo Dežele pri izvajanju t.i. Lokalnega akcijskega načrta (italijanska kratica PAL), ki ga je osnovala tržaška pokrajinska uprava. Za triletno obdobje 2009-2011 bo Dežela iz svojih blagajn za ta projekt namenila nekaj manj kot dva milijona evrov. Denar bodo potrosili na osnovi dogovorov, ki jih bo uprava FJK podpisala s Pokrajino in z občinami, med katerimi ni tržaške, čeprav s svojim ozemljem »pokriva« zahodni in vzhodni del Krasa. Tozadevni sklep je na seji deželne vlade predlagal predsednik Renzo Tondo. Pokrajina bo neposredno odgovorna za nekatere varnostne posege v Dolini Glinščice in za ureditev parkirišča ob botaničnem vrtu Carsiana v zgoniški občini. Zgoniška uprava bo poskrbela za obnovo dveh zgodovinskih vodnjakov na območju občine. Občini Repentabor je Dežela poverila dva pomembna posega: že odobreno urbanistično preureditev osrednjega vaškega trga v Repnu in uresničitev načrta t.i. pešpoti pesnikov. Miljski občinski upravi je bila poverjena naloga za ureditev nekaterih pešpoti na vzhodnem območ- Dežela bo financirala tudi urbanistično preureditev trga v Repnu kroma ju občinskega ozemlja. Občina De-vin-Nabrežina bo s tem denarjem dokončala kanalizacijo na območju parka ob izlivu Timave in na področju Črničja pri Devinu. Obe območju bodo povezali z grezničnim omrežjem v Štivanu. Z denarjem iz projekta PAL bosta dolinska in milj- ska občina skupaj izvedli načrt za predelavo biomas in za njihovo kasnejše izkoriščanje v dveh termičnih centralah. Projekt PAL predstavlja dober zgled sodelovanja med deželno, pokrajinsko in občinskimi upravami. Pokrajina s tem učinkovito izvaja eno OBČINA TRST - Načelniki večine o regulacijskem načrtu Za široko osveščanje Pričakujejo, da bo načrt dokončno odobren do poletja - Kdor zdaj protestira, bi se moral zbuditi prej Pomembno je, da se do 25. novembra čim več občanov seznani z regulacijskim načrtom, ki ga je tržaški občinski svet izglasoval 6. avgusta letos, tisti pa, ki danes protestirajo, ker jim načrt utegne spremeniti namembnost zemljišča oz. slednjega spremeniti v nezazidljivo, bi se bili morali zbuditi prej. To je osnovno sporočilo včerajšnje dopoldanske tiskovne konference, ki so jo načelniki svetniških skupin desnosredinske večine v občinskem svetu sklicali na tržaškem županstvu. Srečanja z novinarji so se udeležili Pie-ro Camber (Ljudstvo svobode - Forza Italia), Angela Brandi (Ljudstvo svobode - Nacionalno zavezništvo), Roberto Sasco (Sredinska unija - UDC), Sergio Pacor (Republikanska stranka) in Angelo Pierini (Lista Dipiazza), ob katerih so bili še svetniki Lorenzo Giorgi, Everest Bertoli in - za kratek čas - Raffaella Del Punta (vsi LS - Forza Italia) ter Vincenzo Rescigno in Antonio Lip-polis (oba LS - NZ). Po besedah Piera Camberja so načelniki skupin večine želeli sporočiti občanom, da je regulacijski načrt od srede na razpolago širši javnosti tako na spletni strani občinske uprave (http://www.retecivica.trie-ste.it), kot tudi v občinskem uradu v Ul. Ca-pitelli 8. Prav tako je na voljo tudi obrazec za pripombe oz. ugovore občanov, ki jih je - vedno do 25. novembra - treba oddati - ro- čno ali preko pošte - v uradu za protokol v Zoisovi palači v Ul. Punta del Forno 2. Načelniki večine želijo, da bi se z regulacijskim načrtom seznanilo čim več občanov, prav tako pričakujejo na stotine pripomb oz. ugovorov, ki jih bo moral občinski svet obravnavati vsako posebej. Angela Brandi je razložila nadaljnji postopek sprejemanja regulacijskega načrta. Tako bo imela dežela Furlanija-Julijska krajina do 3. februarja 2010 čas, da se izreče o načrtu, nato bo potrebnih novih šestdeset dni za oblikovanje strateške ocene o vplivu na okolje, o kateri se bodo morali izreči Deželna agencija za varstvo okolja, Podjetje za zdravstvene storitve in spomeniško varstvo. V nadaljevanju bo načrt ponovno romal v občinski odbor, od tam pa v komisijo za ur-banistiko in končno v občinski svet, ki naj bi ga - tako upajo - dokončno odobril do poletja. Prav pride tudi dejstvo, je bilo rečeno, da bo medtem dežela sprejela novi urbanistični zakon. Drugače desna sredina brani regulacijski načrt, ki po besedah Brandijeve zmanjšuje zazidljivost zemljišč in ponovno ovrednoti zgodovinsko mestno središče. Podobnih misli sta bila Pierini in Sasco, ki je opozoril na razliko med pripombami in ugovori: prve se nanašajo na možnost izboljšanja načrta, drugi pa pretežno na nasprotovanje lastnikov zemljišč, je dejal Sas- Desna sredina brani regulacijski načrt in poziva občane, naj se z njim seznanijo kroma co, ki tudi upa, da bo do božičnih in novoletnih praznikov občina razpolagala z dokončnimi načrti za mestno središče, promet in mobilno telefonijo. Pacor pa je v svojem posegu opozoril, da je smernice za novi regulacijski načrt občinski svet sprejel že pred dvema letoma, tako da so lastniki zemljišč imeli dovolj časa, da predstavijo pobude oz. načrte, poleg tega eno je lastništvo, drugo pa pravica do gradnje. S tem so se strinjali tudi ostali: zlasti Sasco se je lotil predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta Marka Milkoviča, ki je v javnosti opozoril na škodo, ki jo utegnejo utrpeti lastniki zazidljivih zemljišč. Če bi bili pred dvema letoma sprejeli predlog načelnika Demokratske stranke (s katero je Slovenska skupnost, kateri pripada Milkovič, povezana) v občinskem svetu Fabia Omera in zamrznili gradnje na celotnem ozemlju občine, bi bili povzročili veliko škodo, je dejal Sasco, s katerim je potegnil tudi Camber, ki je dejal, da so imeli lastniki zemljišč dve leti časa, da predstavijo kak načrt in da bi se bili torej morali zbuditi prej, poleg tega so pred dvema letoma vsi rajonski sveti izglasovali predlagane smernice. Na očitek o brisanju obrtnih con pa je Brandi-jeva odgovorila, da je te cone predvideval prejšnji regulacijski načrt iz leta 1997: od takrat je minilo dvanajst let, omenjenih območij pa niso nikoli uporabili v obrtne namene, je dejala načelnica LS-NZ. (iž) svojih temeljnih upravnih poslanstev, to je koordinacijo pri načrtovanju razvoja teritorija. Okoliške občinske uprave so načrt PAL podprle s sklepi občinskih svetov, za izvedbo zgoraj omenjenih posegov pa bodo, kot rečeno, potrebni dodatni dogovori z deželno upravo. OBČINA Ogled načrta in ugovori: kje, kdaj in do kdaj Kot pišemo na drugem mestu, si načelniki svetniških skupin večine v tržaškem občinskem svetu želijo, da bi se čim več občanov ogledalo novi regulacijski načrt in predložilo pripombe oz. ugovore. V včerajšnji številki smo že poročali, da je regulacijski načrt na ogled od srede do vključno 25. novembra. Občani imajo na voljo torej trideset delovnih dni, načrt pa si lahko ogledajo v občinskem uradu v občinskem uradu v Ul. Capitelli 8 (vhod s strani Dvora (Androna) dell'Olio 5) od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 16. ure. Občanom so tam na voljo za informacije in pojasnila trije občinski tehniki. Po 25. novembru bo dokumentacija na razpolago v uradu za regulacijski načrt v sobi št. 625 v palači anagrafskega urada na Trgu Costanzi 2 ob ponedeljkih in sredah od 14. do 15. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 11.30 do 12.30. Ravno tako je načrt dosegljiv na spletni strani tržaške občine http://www.retecivica.trieste.it (v tem primeru pa objavljeni spisi nimajo pravne veljave in so le dokumentacijski posvet), kjer so na voljo tudi sporočili v slovenskem jeziku ter obrazec za morebitne pripombe in ugovore. Slednje je treba - ročno ali preko pošte - posredovati občinskemu uradu za za sprejemanje aktov splošnega protokola v Zoisovi palači v Ul. Punta del Forno 2 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. ure do 16.30. Pripombe in ugovori morajo biti naslovljeni na občino Trst - službo za mestno načrtovanje, Veliki trg 4. Datum na poštnem žigu bo upoštevan samo v primeru priporočenega pisma s povratnico. V primeru neposredne izročitve ali navadnega pisma bo veljal datum, ki ga bo navedel občinski urad za sprejemanje aktov. Pripomb in ugovorov, ki bodo prispeli po 25. novembru, ne bodo upoštevali. DOLINA Nov center za sterilizacijo kirurškega orodja V dolinski industrijski coni, točneje v Ul. Travnik 20, so v petek odprli nov center za sterilizacijo kirurške opreme tržaškega bolnišnično univerzitetnega podjetja. V hangarju, kjer je še pred časom delovala industrijska bolnišnična pralnica (za čiste in razkužene halje, rjuhe, brisače in podobno bo odslej skrbel industrijski obrat v Vidmu), je danes urejen sodoben in kakovosten center, ki bo na 4.800 kvadratnih metrih oskrboval tako katinarsko bolnišnico kot vse ostale zdravstvene pole v deželi FJK. Petkovega odprtja se je veselila tudi dolinska županja Fulvia Premolin, ki je z generalnim direktorjem tržaških bolnišnic Francom Zigrinom slovesno prerezala trak. »Ponosna sem, da je tako pomembna struktura zagledala luč ravno na našem prostoru, saj gre nedvomno za zanimivo, potrebno in pomembno pobudo v luči varnosti prebivalcev. Pa še to naj dodam, da se pred samim centrom bohotita dve oljki, ki sta simbol Doline.« Po Zigrinovih besedah je projekt obnove dolinske strukture stekel vzporedno z ureditvijo novih operacijskih sob v ka-tinarski bolnišnici. Iz hangarja so umaknili vse odrabljene čistilne naprave in strukturo popolnoma preuredili. Nekajmesečna obnovitvena dela so zahtevala nekaj več kot dva milijona evrov, zanje pa je poskrbela družba Servizi Italia, ki bo tudi odgovorna za razkuževalno službo. Pri izbiri aparatur nikakor se ni štedilo, tako da lahko deželno zdravstvo letno računa na dobavo poldrugega milijona steriliziranih instrumentov. Od ponedeljka v centru skrbijo za razkuževanje kirurškega orodja, za čiščenje in sterilizacijo tehničnega materiala in pa za čiščenje žimnic oziroma tekstilnih oblog. Celotna storitev bo v šestih letih zahtevala 11 milijonov 480 tisoč evrov (vključno z zgoraj omenjenimi stroški za obnovo strukture). Uporabljene oziroma sterilizirane medicinske pripomočke v centru sprejemajo in oddajajo trikrat dnevno: najprej jih na grobo očistijo na roko, nato pa se s postopkom termo-dezinfekcije prepričajo, da so uničili vse morebitne mikroorganizme na njem in da lahko inštrument ponovno uporabijo v bolnišnici. Pred samim čistilnim procesom opremo oštevilčijo, tako da jo potem vrnejo ravno tja, se pravi v tisto operacijsko sobo, od koder je prišla. Razkuževalni cikel traja tri ure, nato pa opremo ponovno odnesejo na katinarski oz. na ostale deželne zdravstvene pole. Pri tem pa gre poudariti tudi dejstvo, da bo bo taka služba proizvedla veliko manj odpadkov, kar jo tesno povezuje z gostiteljico - dolinsko občino, ki z ločenim zbiranjem odpadkov plačuje bistveno manj za odvoz odpadkov kot druge občine v tržaški pokrajini. Nedvomno je novost dobrodošla, saj ne obremenjuje več kirurškega pomožnega osebja; na katinarskem polu pa bo vseeno delovala manjša, avtonomna razkuževalna centrala, ki bo koristna predvsem v primeru nesreč. (sas) / TRST Četrtek, 15. oktobra 2009 1 1 NAŠ INTERVJU - Predsednik tržaških krvodajalcev dr. Ennio Furlani Pomanjkanje vrečk s krvjo je na Tržaškem že kronično V Trstu 15.000 transfuzij letno - Med krvodajalci pogrešajo mlade sile Vsako poletje se na mestnih zidovih in avtobusih pojavijo plakati, na katerih je z mastnimi črkami natisnjeno »emergenza sangue«. Pomanjkanje krvi pa je v tržaških bolnišnicah kronično in ni omejeno le na poletne mesece: vsako leto si mora naša pokrajina »izprositi« od 3.500 do 4.000 vrečk krvi, največkrat na Videmskem, kjer je krvodajalstvo zelo zakoreninjeno. »Videmska pokrajina ima preko sto trideset občin, v tako rekoč vsaki pa imajo sekcijo krvodajalskega društva,« pojasnjuje dr. Ennio Furlani, predsednik tržaškega združenja krvodajalcev (ADS). »To so pretežno majhna okolja, v katerih se vsi poznajo: če Tonči potrebuje l90 F.UR lile l'jiúsj m jj.ru, bi ¡Iva. ^ kriunpirjcin ¿¡,..'0 t-L-K Lkmpi ¿ijmj (otroiiií. pjrir ni iiru j peruniki Lrt parudliniltwD tinuko, ['■h: jdhj vrlji «i LS 10. dn >. I I. fir. Jfi rj.-|irihlj;u j jliip. BREZPLAČNA VEČERJA V MERCATOR CENTRU NOVA GORICA Vsak petek, soboto in nedelja vam nakup v vrednosti 50 EUfi ali več v H i per marke tu prinaša kupon za brezplačno večerjo v Samopostrežni restavraciji Mercator Centra Nova Gorica. Mercator^ ki mij&oljši sosed